MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Gradbeništvo je z 15,9-odstotno rastjo dodane vrednosti največ prispevalo k rasti BDP.
• Slovenski BDP se je v drugem četrtletju medletno povečal za 5,0 odstotka.
• Slovenija je v drugem četrtletju rasla precej hitreje od EU in evrskega območja; četrtletna rast EU je znašala 0,5 odstotka, evrskega območja pa 0,4 odstotka.
• Investicije v zgradbe in objekte so zrasle za 19 odstotkov, pri čemer so se naložbe v druge zgradbe in objekte povečale za 23,6 odstotka.
• Po desezoniranih podatkih se je slovensko gospodarstvo glede na predhodno četrtletje povečalo za 1,8 odstotka.
• Domača potrošnja se je medletno povečala za 5,9 odstotka.
• Bruto investicije v osnovna sredstva so se povečale za 13,2 odstotka.
• V prvem polletju je bila medletna realna rast slovenskega BDP 4,1-odstotna.
• To je najvišja slovenska medletna gospodarska rast po prvem četrtletju 2022.
• Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo so zrasli za 3,4 odstotka, najbolj pa so se povečali nakupi trajnih proizvodov, za 10,1 odstotka.
• Izvoz blaga in storitev se je povečal za 6,4 odstotka, uvoz pa za 7,6 odstotka.
• Hitrejša rast uvoza od izvoza je negativno vplivala na gospodarsko rast in jo znižala za 0,5 odstotne točke.
• V drugem četrtletju je bilo v Sloveniji zaposlenih 1,101 milijona ljudi, kar je 0,3 odstotka več kot leto prej.
• Slovenija je dosegla drugo najvišjo četrtletno rast med državami evrskega območja, za Irsko.

key differences

Bruto investicije v osnovna sredstva so se povečale za 13,2 odstotka.

Večina virov potrjuje, STA in Nova24TV ne omenjata.

Domača potrošnja se je medletno povečala za 5,9 odstotka.

Večina virov potrjuje, STA in Delo ne omenjata.

Gradbeništvo je z 15,9-odstotno rastjo dodane vrednosti največ prispevalo k rasti BDP.

Večina virov trditev potrjuje ali delno, nekateri je ne omenjajo.

Hitrejša rast uvoza od izvoza je negativno vplivala na gospodarsko rast in jo znižala za 0,5 odstotne točke.

Štirje viri potrjujejo trditev, štirje je ne omenjajo.

Investicije v zgradbe in objekte so zrasle za 19 odstotkov, pri čemer so se naložbe v druge zgradbe in objekte povečale za 23,6 odstotka.

Večina virov potrjuje, nekateri izpuščajo podrobnosti.

Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo so zrasli za 3,4 odstotka, najbolj pa so se povečali nakupi trajnih proizvodov, za 10,1 odstotka.

4 virov potrjuje obe številki, 4 ne omenjata.

Izvoz blaga in storitev se je povečal za 6,4 odstotka, uvoz pa za 7,6 odstotka.

Nekateri viri potrjujejo, drugi ne omenjajo.

Po desezoniranih podatkih se je slovensko gospodarstvo glede na predhodno četrtletje povečalo za 1,8 odstotka.

Vsi viri razen STA potrjujejo 1,8-odstotno rast.

Slovenija je dosegla drugo najvišjo četrtletno rast med državami evrskega območja, za Irsko.

Samo Domovina poroča o trditvi.

Slovenija je v drugem četrtletju rasla precej hitreje od EU in evrskega območja; četrtletna rast EU je znašala 0,5 odstotka, evrskega območja pa 0,4 odstotka.

Večina virov trditve ne omenja, le Svet24 jo potrjuje.

Slovenski BDP se je v drugem četrtletju medletno povečal za 5,0 odstotka.

Večina virov potrjuje 5,0-odstotno rast, RTV Slovenija navaja 4,8 %.

To je najvišja slovenska medletna gospodarska rast po prvem četrtletju 2022.

Pet virov trditev potrjuje, štirje je ne omenjajo.

V drugem četrtletju je bilo v Sloveniji zaposlenih 1,101 milijona ljudi, kar je 0,3 odstotka več kot leto prej.

Večina virov trditve ne omenja; štirje jo potrjujejo brez nasprotij.

V prvem polletju je bila medletna realna rast slovenskega BDP 4,1-odstotna.

Viri trditev potrjujejo, štirje je ne omenjajo.

source analyses

Delo

Bruto investicije v osnovna sredstva so se povečale za 13,2 odstotka.

Da: Članek navaja 13,2-odstotno povečanje investicijske dejavnosti.

Domača potrošnja se je medletno povečala za 5,9 odstotka.

Ni omenjeno

Gradbeništvo je z 15,9-odstotno rastjo dodane vrednosti največ prispevalo k rasti BDP.

Ni omenjeno

Hitrejša rast uvoza od izvoza je negativno vplivala na gospodarsko rast in jo znižala za 0,5 odstotne točke.

Ni omenjeno

Investicije v zgradbe in objekte so zrasle za 19 odstotkov, pri čemer so se naložbe v druge zgradbe in objekte povečale za 23,6 odstotka.

Delno: Potrjena je 19-odstotna rast, podatek o drugih zgradbah manjka.

Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo so zrasli za 3,4 odstotka, najbolj pa so se povečali nakupi trajnih proizvodov, za 10,1 odstotka.

Ni omenjeno

Izvoz blaga in storitev se je povečal za 6,4 odstotka, uvoz pa za 7,6 odstotka.

Ni omenjeno

Po desezoniranih podatkih se je slovensko gospodarstvo glede na predhodno četrtletje povečalo za 1,8 odstotka.

Da: Članek potrjuje 1,8-odstotno rast po izključitvi sezonskih vplivov.

Slovenija je dosegla drugo najvišjo četrtletno rast med državami evrskega območja, za Irsko.

Ni omenjeno

Slovenija je v drugem četrtletju rasla precej hitreje od EU in evrskega območja; četrtletna rast EU je znašala 0,5 odstotka, evrskega območja pa 0,4 odstotka.

Ni omenjeno

Slovenski BDP se je v drugem četrtletju medletno povečal za 5,0 odstotka.

Da: Članek navaja 5-odstotno medletno povečanje BDP.

To je najvišja slovenska medletna gospodarska rast po prvem četrtletju 2022.

Da: Članek navaja, da je to največja rast po prvem četrtletju 2022.

V drugem četrtletju je bilo v Sloveniji zaposlenih 1,101 milijona ljudi, kar je 0,3 odstotka več kot leto prej.

Ni omenjeno

V prvem polletju je bila medletna realna rast slovenskega BDP 4,1-odstotna.

Ni omenjeno

Domovina

Bruto investicije v osnovna sredstva so se povečale za 13,2 odstotka.

Da: Članek navaja 13,2-odstotno rast bruto investicij v osnovna sredstva.

Domača potrošnja se je medletno povečala za 5,9 odstotka.

Da: Članek navaja 5,9-odstotno povečanje domače potrošnje.

Gradbeništvo je z 15,9-odstotno rastjo dodane vrednosti največ prispevalo k rasti BDP.

Delno: Članek potrjuje 15,9-odstotno rast, a ne navaja, da je največ prispevalo.

Hitrejša rast uvoza od izvoza je negativno vplivala na gospodarsko rast in jo znižala za 0,5 odstotne točke.

Ni omenjeno

Investicije v zgradbe in objekte so zrasle za 19 odstotkov, pri čemer so se naložbe v druge zgradbe in objekte povečale za 23,6 odstotka.

Da: Članek navaja rast za skoraj petino (19 %) in 23,6 % za druge zgradbe.

Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo so zrasli za 3,4 odstotka, najbolj pa so se povečali nakupi trajnih proizvodov, za 10,1 odstotka.

Da: Članek potrjuje obe navedeni številki.

Izvoz blaga in storitev se je povečal za 6,4 odstotka, uvoz pa za 7,6 odstotka.

Da: Članek potrjuje navedeni odstotni rasti za izvoz in uvoz.

Po desezoniranih podatkih se je slovensko gospodarstvo glede na predhodno četrtletje povečalo za 1,8 odstotka.

Da: Članek potrjuje 1,8-odstotno rast po desezoniranih podatkih.

Slovenija je dosegla drugo najvišjo četrtletno rast med državami evrskega območja, za Irsko.

Da: Članek izrecno navaja to uvrstitev.

Slovenija je v drugem četrtletju rasla precej hitreje od EU in evrskega območja; četrtletna rast EU je znašala 0,5 odstotka, evrskega območja pa 0,4 odstotka.

Delno: Članek navaja rast evrskega območja (0,4 %), EU ni omenjena.

Slovenski BDP se je v drugem četrtletju medletno povečal za 5,0 odstotka.

Da: Članek navaja 5-odstotno medletno rast po originalnih podatkih.

To je najvišja slovenska medletna gospodarska rast po prvem četrtletju 2022.

Ni omenjeno

V drugem četrtletju je bilo v Sloveniji zaposlenih 1,101 milijona ljudi, kar je 0,3 odstotka več kot leto prej.

Ni omenjeno

V prvem polletju je bila medletna realna rast slovenskega BDP 4,1-odstotna.

Ni omenjeno

Nova24TV

Bruto investicije v osnovna sredstva so se povečale za 13,2 odstotka.

Ni omenjeno

Domača potrošnja se je medletno povečala za 5,9 odstotka.

Da: Članek potrjuje 5,9-odstotno povečanje domače potrošnje.

Gradbeništvo je z 15,9-odstotno rastjo dodane vrednosti največ prispevalo k rasti BDP.

Ni omenjeno

Hitrejša rast uvoza od izvoza je negativno vplivala na gospodarsko rast in jo znižala za 0,5 odstotne točke.

Ni omenjeno

Investicije v zgradbe in objekte so zrasle za 19 odstotkov, pri čemer so se naložbe v druge zgradbe in objekte povečale za 23,6 odstotka.

Ni omenjeno

Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo so zrasli za 3,4 odstotka, najbolj pa so se povečali nakupi trajnih proizvodov, za 10,1 odstotka.

Ni omenjeno

Izvoz blaga in storitev se je povečal za 6,4 odstotka, uvoz pa za 7,6 odstotka.

Ni omenjeno

Po desezoniranih podatkih se je slovensko gospodarstvo glede na predhodno četrtletje povečalo za 1,8 odstotka.

Da: Članek navaja 1,8-odstotno rast glede na predhodno trimesečje.

Slovenija je dosegla drugo najvišjo četrtletno rast med državami evrskega območja, za Irsko.

Ni omenjeno

Slovenija je v drugem četrtletju rasla precej hitreje od EU in evrskega območja; četrtletna rast EU je znašala 0,5 odstotka, evrskega območja pa 0,4 odstotka.

Ni omenjeno

Slovenski BDP se je v drugem četrtletju medletno povečal za 5,0 odstotka.

Da: Članek v naslovu in uvodu navaja 5-odstotno medletno rast.

To je najvišja slovenska medletna gospodarska rast po prvem četrtletju 2022.

Ni omenjeno

V drugem četrtletju je bilo v Sloveniji zaposlenih 1,101 milijona ljudi, kar je 0,3 odstotka več kot leto prej.

Ni omenjeno

V prvem polletju je bila medletna realna rast slovenskega BDP 4,1-odstotna.

Da: Članek navaja, da je bila v prvih šestih mesecih rast 4,1-odstotna.

RTV Slovenija

Bruto investicije v osnovna sredstva so se povečale za 13,2 odstotka.

Da: Članek navaja 13,2-odstotno povečanje.

Domača potrošnja se je medletno povečala za 5,9 odstotka.

Da: Članek navaja 5,9-odstotno povečanje.

Gradbeništvo je z 15,9-odstotno rastjo dodane vrednosti največ prispevalo k rasti BDP.

Da: Članek navaja 15,9-odstotno rast in največji prispevek.

Hitrejša rast uvoza od izvoza je negativno vplivala na gospodarsko rast in jo znižala za 0,5 odstotne točke.

Da: Članek potrjuje negativen vpliv v višini 0,5 odstotne točke.

Investicije v zgradbe in objekte so zrasle za 19 odstotkov, pri čemer so se naložbe v druge zgradbe in objekte povečale za 23,6 odstotka.

Da: Članek potrjuje obe navedeni številki.

Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo so zrasli za 3,4 odstotka, najbolj pa so se povečali nakupi trajnih proizvodov, za 10,1 odstotka.

Da: Članek potrjuje obe navedeni številki.

Izvoz blaga in storitev se je povečal za 6,4 odstotka, uvoz pa za 7,6 odstotka.

Da: Članek navaja ti dve stopnji rasti.

Po desezoniranih podatkih se je slovensko gospodarstvo glede na predhodno četrtletje povečalo za 1,8 odstotka.

Da: Članek navaja 1,8-odstotno četrtletno rast.

Slovenija je dosegla drugo najvišjo četrtletno rast med državami evrskega območja, za Irsko.

Ni omenjeno

Slovenija je v drugem četrtletju rasla precej hitreje od EU in evrskega območja; četrtletna rast EU je znašala 0,5 odstotka, evrskega območja pa 0,4 odstotka.

Ni omenjeno

Slovenski BDP se je v drugem četrtletju medletno povečal za 5,0 odstotka.

Ne: Članek navaja medletno rast 4,8 odstotka.

To je najvišja slovenska medletna gospodarska rast po prvem četrtletju 2022.

Da: Članek to izrecno navaja.

V drugem četrtletju je bilo v Sloveniji zaposlenih 1,101 milijona ljudi, kar je 0,3 odstotka več kot leto prej.

Da: Članek navaja te podatke o zaposlenosti.

V prvem polletju je bila medletna realna rast slovenskega BDP 4,1-odstotna.

Da: Članek potrjuje 4,1-odstotno rast v prvem polletju.

STA

Bruto investicije v osnovna sredstva so se povečale za 13,2 odstotka.

Ni omenjeno

Domača potrošnja se je medletno povečala za 5,9 odstotka.

Ni omenjeno

Gradbeništvo je z 15,9-odstotno rastjo dodane vrednosti največ prispevalo k rasti BDP.

Ni omenjeno

Hitrejša rast uvoza od izvoza je negativno vplivala na gospodarsko rast in jo znižala za 0,5 odstotne točke.

Ni omenjeno

Investicije v zgradbe in objekte so zrasle za 19 odstotkov, pri čemer so se naložbe v druge zgradbe in objekte povečale za 23,6 odstotka.

Ni omenjeno

Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo so zrasli za 3,4 odstotka, najbolj pa so se povečali nakupi trajnih proizvodov, za 10,1 odstotka.

Ni omenjeno

Izvoz blaga in storitev se je povečal za 6,4 odstotka, uvoz pa za 7,6 odstotka.

Ni omenjeno

Po desezoniranih podatkih se je slovensko gospodarstvo glede na predhodno četrtletje povečalo za 1,8 odstotka.

Ni omenjeno

Slovenija je dosegla drugo najvišjo četrtletno rast med državami evrskega območja, za Irsko.

Ni omenjeno

Slovenija je v drugem četrtletju rasla precej hitreje od EU in evrskega območja; četrtletna rast EU je znašala 0,5 odstotka, evrskega območja pa 0,4 odstotka.

Ni omenjeno

Slovenski BDP se je v drugem četrtletju medletno povečal za 5,0 odstotka.

Ni omenjeno

To je najvišja slovenska medletna gospodarska rast po prvem četrtletju 2022.

Ni omenjeno

V drugem četrtletju je bilo v Sloveniji zaposlenih 1,101 milijona ljudi, kar je 0,3 odstotka več kot leto prej.

Ni omenjeno

V prvem polletju je bila medletna realna rast slovenskega BDP 4,1-odstotna.

Ni omenjeno

SiOL

Bruto investicije v osnovna sredstva so se povečale za 13,2 odstotka.

Da: Članek navaja 13,2-odstotno povečanje bruto investicij.

Domača potrošnja se je medletno povečala za 5,9 odstotka.

Da: Članek navaja 5,9-odstotno povečanje domače potrošnje.

Gradbeništvo je z 15,9-odstotno rastjo dodane vrednosti največ prispevalo k rasti BDP.

Da: Članek navaja 15,9-odstotno rast in vodilni prispevek gradbeništva.

Hitrejša rast uvoza od izvoza je negativno vplivala na gospodarsko rast in jo znižala za 0,5 odstotne točke.

Da: Članek potrjuje negativen vpliv salda v višini 0,5 odstotne točke.

Investicije v zgradbe in objekte so zrasle za 19 odstotkov, pri čemer so se naložbe v druge zgradbe in objekte povečale za 23,6 odstotka.

Da: Članek potrjuje obe navedeni številki.

Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo so zrasli za 3,4 odstotka, najbolj pa so se povečali nakupi trajnih proizvodov, za 10,1 odstotka.

Da: Članek potrjuje obe navedeni številki.

Izvoz blaga in storitev se je povečal za 6,4 odstotka, uvoz pa za 7,6 odstotka.

Da: Članek navaja obe navedeni številki.

Po desezoniranih podatkih se je slovensko gospodarstvo glede na predhodno četrtletje povečalo za 1,8 odstotka.

Da: Članek navaja 1,8-odstotno četrtletno rast po desezoniranih podatkih.

Slovenija je dosegla drugo najvišjo četrtletno rast med državami evrskega območja, za Irsko.

Ni omenjeno

Slovenija je v drugem četrtletju rasla precej hitreje od EU in evrskega območja; četrtletna rast EU je znašala 0,5 odstotka, evrskega območja pa 0,4 odstotka.

Ni omenjeno

Slovenski BDP se je v drugem četrtletju medletno povečal za 5,0 odstotka.

Da: Članek navaja 5,0-odstotno medletno rast BDP v drugem četrtletju.

To je najvišja slovenska medletna gospodarska rast po prvem četrtletju 2022.

Da: Članek citira Martina Bajželja, ki to potrjuje.

V drugem četrtletju je bilo v Sloveniji zaposlenih 1,101 milijona ljudi, kar je 0,3 odstotka več kot leto prej.

Da: Članek navaja 1,101 milijona zaposlenih in 0,3-odstotno rast.

V prvem polletju je bila medletna realna rast slovenskega BDP 4,1-odstotna.

Da: Članek potrjuje 4,1-odstotno rast v prvem polletju.

Svet24

Bruto investicije v osnovna sredstva so se povečale za 13,2 odstotka.

Da: Članek navaja 13,2-odstotno povečanje investicij v osnovna sredstva.

Domača potrošnja se je medletno povečala za 5,9 odstotka.

Da: Članek navaja 5,9-odstotno povečanje domače potrošnje.

Gradbeništvo je z 15,9-odstotno rastjo dodane vrednosti največ prispevalo k rasti BDP.

Delno: Članek navaja 15,9-odstotno rast dodane vrednosti gradbeništva, a ne trdi, da je največ prispevalo.

Hitrejša rast uvoza od izvoza je negativno vplivala na gospodarsko rast in jo znižala za 0,5 odstotne točke.

Da: Članek potrjuje, da je zunanja trgovina znižala rast za 0,5 odstotne točke.

Investicije v zgradbe in objekte so zrasle za 19 odstotkov, pri čemer so se naložbe v druge zgradbe in objekte povečale za 23,6 odstotka.

Da: Članek potrjuje 19-odstotno rast v zgradbe in 23,6-odstotno v druge objekte.

Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo so zrasli za 3,4 odstotka, najbolj pa so se povečali nakupi trajnih proizvodov, za 10,1 odstotka.

Da: Članek potrjuje 3,4-odstotno rast potrošnje in 10,1-odstotno pri trajnih izdelkih.

Izvoz blaga in storitev se je povečal za 6,4 odstotka, uvoz pa za 7,6 odstotka.

Da: Članek navaja 6,4-odstotno rast izvoza in 7,6-odstotno rast uvoza.

Po desezoniranih podatkih se je slovensko gospodarstvo glede na predhodno četrtletje povečalo za 1,8 odstotka.

Da: Članek potrjuje 1,8-odstotno rast glede na prvo četrtletje.

Slovenija je dosegla drugo najvišjo četrtletno rast med državami evrskega območja, za Irsko.

Ni omenjeno

Slovenija je v drugem četrtletju rasla precej hitreje od EU in evrskega območja; četrtletna rast EU je znašala 0,5 odstotka, evrskega območja pa 0,4 odstotka.

Da: Članek potrjuje hitrejšo rast in navaja enake odstotke za EU in evrsko območje.

Slovenski BDP se je v drugem četrtletju medletno povečal za 5,0 odstotka.

Da: Članek navaja 5,0-odstotno medletno rast BDP v drugem četrtletju.

To je najvišja slovenska medletna gospodarska rast po prvem četrtletju 2022.

Da: Članek navaja, da je bila višja rast nazadnje v 1. četrtletju 2022.

V drugem četrtletju je bilo v Sloveniji zaposlenih 1,101 milijona ljudi, kar je 0,3 odstotka več kot leto prej.

Da: Članek navaja 1,101 milijona zaposlenih in 0,3-odstotno medletno rast.

V prvem polletju je bila medletna realna rast slovenskega BDP 4,1-odstotna.

Da: Članek navaja 4,1-odstotno rast v prvih šestih mesecih.

Tednik Demokracija

Bruto investicije v osnovna sredstva so se povečale za 13,2 odstotka.

Da: Članek navaja 13,2-odstotno povečanje bruto investicij.

Domača potrošnja se je medletno povečala za 5,9 odstotka.

Da: Članek navaja 5,9-odstotno povečanje domače potrošnje.

Gradbeništvo je z 15,9-odstotno rastjo dodane vrednosti največ prispevalo k rasti BDP.

Da: Članek potrjuje 15,9-odstotno rast in največji prispevek k BDP.

Hitrejša rast uvoza od izvoza je negativno vplivala na gospodarsko rast in jo znižala za 0,5 odstotne točke.

Da: Članek potrjuje negativen vpliv salda za 0,5 odstotne točke.

Investicije v zgradbe in objekte so zrasle za 19 odstotkov, pri čemer so se naložbe v druge zgradbe in objekte povečale za 23,6 odstotka.

Da: Članek navaja 19-odstotno rast in 23,6-odstotno za druge zgradbe.

Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo so zrasli za 3,4 odstotka, najbolj pa so se povečali nakupi trajnih proizvodov, za 10,1 odstotka.

Da: Članek potrjuje obe navedeni številki.

Izvoz blaga in storitev se je povečal za 6,4 odstotka, uvoz pa za 7,6 odstotka.

Da: Članek navaja 6,4-odstotno rast izvoza in 7,6-odstotno uvoza.

Po desezoniranih podatkih se je slovensko gospodarstvo glede na predhodno četrtletje povečalo za 1,8 odstotka.

Da: Članek potrjuje 1,8-odstotno rast po desezoniranih podatkih.

Slovenija je dosegla drugo najvišjo četrtletno rast med državami evrskega območja, za Irsko.

Ni omenjeno

Slovenija je v drugem četrtletju rasla precej hitreje od EU in evrskega območja; četrtletna rast EU je znašala 0,5 odstotka, evrskega območja pa 0,4 odstotka.

Ni omenjeno

Slovenski BDP se je v drugem četrtletju medletno povečal za 5,0 odstotka.

Da: Članek navaja 5,0-odstotno medletno realno rast BDP.

To je najvišja slovenska medletna gospodarska rast po prvem četrtletju 2022.

Da: Članek navaja točno to trditev v citatu.

V drugem četrtletju je bilo v Sloveniji zaposlenih 1,101 milijona ljudi, kar je 0,3 odstotka več kot leto prej.

Da: Članek navaja 1,101 milijona zaposlenih in 0,3-odstotno rast.

V prvem polletju je bila medletna realna rast slovenskega BDP 4,1-odstotna.

Da: Članek potrjuje 4,1-odstotno rast v prvem polletju.

Žurnal24

Bruto investicije v osnovna sredstva so se povečale za 13,2 odstotka.

Da: Članek potrjuje 13,2-odstotno rast bruto investicij.

Domača potrošnja se je medletno povečala za 5,9 odstotka.

Da: Članek navaja 5,9-odstotno rast domače potrošnje.

Gradbeništvo je z 15,9-odstotno rastjo dodane vrednosti največ prispevalo k rasti BDP.

Ni omenjeno

Hitrejša rast uvoza od izvoza je negativno vplivala na gospodarsko rast in jo znižala za 0,5 odstotne točke.

Da: Članek potrjuje negativen vpliv salda za 0,5 odstotne točke.

Investicije v zgradbe in objekte so zrasle za 19 odstotkov, pri čemer so se naložbe v druge zgradbe in objekte povečale za 23,6 odstotka.

Ni omenjeno

Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo so zrasli za 3,4 odstotka, najbolj pa so se povečali nakupi trajnih proizvodov, za 10,1 odstotka.

Ni omenjeno

Izvoz blaga in storitev se je povečal za 6,4 odstotka, uvoz pa za 7,6 odstotka.

Ni omenjeno

Po desezoniranih podatkih se je slovensko gospodarstvo glede na predhodno četrtletje povečalo za 1,8 odstotka.

Da: Članek navaja 1,8-odstotno rast na četrtletni ravni.

Slovenija je dosegla drugo najvišjo četrtletno rast med državami evrskega območja, za Irsko.

Ni omenjeno

Slovenija je v drugem četrtletju rasla precej hitreje od EU in evrskega območja; četrtletna rast EU je znašala 0,5 odstotka, evrskega območja pa 0,4 odstotka.

Ni omenjeno

Slovenski BDP se je v drugem četrtletju medletno povečal za 5,0 odstotka.

Da: Članek navaja 5,0-odstotno medletno rast BDP v drugem četrtletju.

To je najvišja slovenska medletna gospodarska rast po prvem četrtletju 2022.

Ni omenjeno

V drugem četrtletju je bilo v Sloveniji zaposlenih 1,101 milijona ljudi, kar je 0,3 odstotka več kot leto prej.

Ni omenjeno

V prvem polletju je bila medletna realna rast slovenskega BDP 4,1-odstotna.

Da: Članek potrjuje 4,1-odstotno rast v prvem polletju.

Analiza sentimenta

entities

• Slovenija
• slovensko gospodarstvo
• gospodinjstva
• gradbeništvo
• država
• Statistični urad Republike Slovenije (SURS)
• Evropska unija
• podjetja
• evrsko območje
• Eurostat
• Martin Bajželj
• Irska

key differences

Eurostat

Večina virov ga ne omenja; redki nevtralno navajajo podatke.

Evropska unija

Vsi viri jo omenjajo nevtralno, brez kritike ali pohvale.

Irska

Samo Domovina omenja Irsko, in sicer nevtralno z opozorilom o metodologiji.

Martin Bajželj

Vsi viri ga omenjajo nevtralno, brez razlik.

Slovenija

Večina virov nevtralna, RTV, SiOL in Svet24 izrazito pozitivni.

Statistični urad Republike Slovenije (SURS)

Vsi viri obravnavajo SURS nevtralno, brez razlik.

država

Vsi viri so nevtralni; ni bistvenih razlik.

evrsko območje

Večina virov ne omenja, le Domovina in Svet24 nevtralno primerjata.

gospodinjstva

Večina virov nevtralna, le Svet24 izpostavlja pozitivno rast potrošnje.

gradbeništvo

Nekateri viri hvalijo rast, drugi le navajajo dejstva brez vrednotenja.

podjetja

Viri nevtralni, brez izrazitih razlik v prikazu.

slovensko gospodarstvo

Večina virov pozitivna, STA nevtralna.

source analyses

Delo

Eurostat

Ni omenjeno

Evropska unija

Ni omenjeno

Irska

Ni omenjeno

Martin Bajželj

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država z BDP rastjo, brez vrednotenja

Statistični urad Republike Slovenije (SURS)

Nevtralno: naveden kot vir podatkov, brez vrednotenja

država

Nevtralno: omenjena kot subjekt investicij, brez vrednotenja

evrsko območje

Ni omenjeno

gospodinjstva

Ni omenjeno

gradbeništvo

Nevtralno: omenjeno prek investicij v zgradbe, brez vrednotenja

podjetja

Ni omenjeno

slovensko gospodarstvo

Nevtralno: opisana rast BDP, brez izrecne pohvale ali kritike

Domovina

Eurostat

Nevtralno: omenjen kot vir evropskih podatkov brez vrednotenja.

Evropska unija

Nevtralno: omenjena kot referenčno povprečje brez vrednotenja.

Irska

Nevtralno: omenjena kot država z višjo rastjo, z opozorilom o metodologiji.

Martin Bajželj

Ni omenjeno

Slovenija

Pozitivno: članek poudarja, da je Slovenija med vodilnimi državami evrskega območja po rasti BDP.

Statistični urad Republike Slovenije (SURS)

Nevtralno: naveden kot vir podatkov brez vrednotenja.

država

Nevtralno: omenjena v kontekstu investicij in konkurenčnosti brez vrednotenja.

evrsko območje

Nevtralno: uporabljeno kot primerjava za slovensko rast, brez vrednotenja.

gospodinjstva

Nevtralno: omenjena kot porabniki z navedbo rasti potrošnje brez vrednotenja.

gradbeništvo

Pozitivno: opisano kot 'močno izstopa' in 'pomembno prispeva k rasti'.

podjetja

Nevtralno: omenjena v kontekstu izvoza in produktivnosti brez vrednotenja.

slovensko gospodarstvo

Pozitivno: opisano kot 'močno poskočilo' in 'občutno okrepilo svojo aktivnost'.

Nova24TV

Eurostat

Ni omenjeno

Evropska unija

Ni omenjeno

Irska

Ni omenjeno

Martin Bajželj

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država z rastjo BDP, brez vrednotenja

Statistični urad Republike Slovenije (SURS)

Nevtralno: le naveden kot vir podatkov

država

Nevtralno: omenjena v kontekstu domače potrošnje

evrsko območje

Ni omenjeno

gospodinjstva

Nevtralno: omenjena kot del domače potrošnje

gradbeništvo

Ni omenjeno

podjetja

Ni omenjeno

slovensko gospodarstvo

Pozitivno: opisano kot 'robustno' in 'nad napovedmi'

RTV Slovenija

Eurostat

Ni omenjeno

Evropska unija

Nevtralno: omenjena kot referenčni okvir za primerjavo rasti BDP.

Irska

Ni omenjeno

Martin Bajželj

Nevtralno: citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja.

Slovenija

Pozitivno: članek izpostavlja najvišjo medletno rast BDP v EU, kar je pohvala.

Statistični urad Republike Slovenije (SURS)

Nevtralno: naveden kot vir podatkov, brez vrednotenja.

država

Nevtralno: omenjena v kontekstu uprave in obrambe, brez vrednotenja.

evrsko območje

Ni omenjeno

gospodinjstva

Nevtralno: omenjena rast izdatkov, brez vrednotenja.

gradbeništvo

Pozitivno: izpostavljeno kot največji prispevek k rasti BDP, kar je pohvala.

podjetja

Nevtralno: omenjene investicije, brez vrednotenja.

slovensko gospodarstvo

Pozitivno: opisano kot visoka rast, presega napovedi, kar je odobravanje.

STA

Eurostat

Ni omenjeno

Evropska unija

Nevtralno: omenjena kot referenčno območje, brez vrednotenja

Irska

Ni omenjeno

Martin Bajželj

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država z največjim padcem emisij, brez vrednotenja

Statistični urad Republike Slovenije (SURS)

Ni omenjeno

država

Nevtralno: omenjena v kontekstu emisij, brez vrednotenja

evrsko območje

Ni omenjeno

gospodinjstva

Ni omenjeno

gradbeništvo

Ni omenjeno

podjetja

Ni omenjeno

slovensko gospodarstvo

Nevtralno: omenjeno v kontekstu emisij, brez vrednotenja

SiOL

Eurostat

Ni omenjeno

Evropska unija

Nevtralno: omenjena le kot referenčna primerjava za rast BDP.

Irska

Ni omenjeno

Martin Bajželj

Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja.

Slovenija

Pozitivno: članek poudarja najvišjo rast BDP v EU, kar je izrecna pohvala države.

Statistični urad Republike Slovenije (SURS)

Nevtralno: naveden kot vir podatkov brez vrednotenja.

država

Nevtralno: omenjena v kontekstu 'domačih ustanov' brez vrednotenja.

evrsko območje

Ni omenjeno

gospodinjstva

Nevtralno: omenjena kot del potrošnje brez vrednotenja.

gradbeništvo

Pozitivno: izrecno pohvaljeno kot 'največ prispevalo h gospodarski rasti'.

podjetja

Ni omenjeno

slovensko gospodarstvo

Pozitivno: omenjena je 'bistveno večja gospodarska dinamika od napovedi', kar je pozitivno vrednotenje.

Svet24

Eurostat

Nevtralno: omenjen kot vir predhodne ocene za EU, brez vrednotenja

Evropska unija

Nevtralno: omenjena kot primerjava za rast Slovenije, brez vrednotenja

Irska

Ni omenjeno

Martin Bajželj

Ni omenjeno

Slovenija

Pozitivno: članek poudarja, da je Slovenija dosegla najvišjo gospodarsko rast po letu 2022 in močno presegla evropsko povprečje

Statistični urad Republike Slovenije (SURS)

Nevtralno: naveden kot vir podatkov, brez vrednotenja

država

Nevtralno: omenjena v kontekstu povečanja izdatkov in investicij, brez vrednotenja

evrsko območje

Nevtralno: omenjeno kot primerjava za rast Slovenije, brez vrednotenja

gospodinjstva

Pozitivno: članek poudarja povečanje potrošnje za 3,4 odstotka, kar je najvišja rast v zadnjih šestih četrtletjih

gradbeništvo

Pozitivno: članek ga označuje kot glavni motor rasti z visoko dodano vrednostjo

podjetja

Nevtralno: omenjena v kontekstu investicij in razpoloženja, brez vrednotenja

slovensko gospodarstvo

Pozitivno: članek opisuje občutno pospešitev in visoko rast BDP za 5,0 odstotka

Tednik Demokracija

Eurostat

Ni omenjeno

Evropska unija

Ni omenjeno

Irska

Ni omenjeno

Martin Bajželj

Nevtralno: citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja

Slovenija

Nevtralno: članek informativno poroča o rasti BDP, brez vrednotenja same države

Statistični urad Republike Slovenije (SURS)

Nevtralno: naveden kot vir podatkov, brez vrednotenja

država

Nevtralno: le omemba 'država' v kontekstu BDP; ni meta-vrednotenja

evrsko območje

Ni omenjeno

gospodinjstva

Nevtralno: navedeni so podatki o izdatkih, brez vrednotenja

gradbeništvo

Nevtralno: omenjeno kot dejavnost z največjo rastjo dodane vrednosti, brez vrednotenja

podjetja

Nevtralno: omenjena v kontekstu investicij, brez vrednotenja

slovensko gospodarstvo

Nevtralno: omenjeno v kontekstu rasti BDP in napovedi, brez izrecne pohvale ali kritike

Žurnal24

Eurostat

Ni omenjeno

Evropska unija

Ni omenjeno

Irska

Ni omenjeno

Martin Bajželj

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država z gospodarsko rastjo, brez vrednotenja

Statistični urad Republike Slovenije (SURS)

Nevtralno: le naveden kot vir podatkov, brez vrednotenja

država

Nevtralno: omenjena v kontekstu domače potrošnje, brez vrednotenja

evrsko območje

Ni omenjeno

gospodinjstva

Nevtralno: omenjena kot del domače potrošnje, brez vrednotenja

gradbeništvo

Ni omenjeno

podjetja

Ni omenjeno

slovensko gospodarstvo

Pozitivno: avtor navaja 'odlično novico' in 'bistveno večjo dinamiko od napovedi'

Scenariji

scenarios

• description

  Slovensko gospodarstvo ohranja zagon zaradi investicij v gradbeništvo in stabilne potrošnje gospodinjstev. Vlada RS in Surs potrjujeta dolgoročno stabilnost, kar vodi do nadaljnjega zmanjševanja stopnje brezposelnosti in povečanja dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Vzdržna gospodarska rast in povečana zaposlenost

  valence

  positive

• description

  Po izjemnem drugem četrtletju se rast BDP postopoma stabilizira na bolj vzdržne ravni. Investicijska dejavnost v zgradbe in objekte se po obdobju hitre rasti umiri, gospodarstvo pa se prilagodi na normalizacijo povpraševanja.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Uravnoteženje rasti in ohlajanje investicijskega cikla

  valence

  neutral

• description

  Močna rast potrošnje gospodinjstev in investicij, ki jo beleži Surs, vodi do pregrevanja gospodarstva. Posledično se povečajo inflacijski pritiski, kar zmanjšuje kupno moč prebivalstva in zahteva restriktivnejše ukrepe Banke Slovenije.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Inflacijski pritiski zaradi visoke domače potrošnje

  valence

  negative

• description

  Visoka gospodarska rast, ki jo izpostavlja Eurostat, poveča mednarodni ugled Slovenije. To privabi nove tuje neposredne naložbe v visoko tehnološko opremo, kar dodatno dvigne produktivnost in plače v predelovalnih dejavnostih.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  long

  title

  Slovenija kot privlačna destinacija za tuje investitorje

  valence

  positive

• description

  Prekomerna osredotočenost na gradbeništvo, ki ga omenja Surs, povzroči pomanjkanje delovne sile v drugih sektorjih. Gospodarstvo dosega rast, vendar postaja vse bolj odvisno od gradbenega cikla, kar zahteva prilagoditev politik ministrstva za gospodarstvo.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  long

  title

  Strukturna preusmeritev virov v gradbeništvo

  valence

  neutral

• description

  Zaradi hitre rasti uvoza, ki prehiteva izvoz, se saldo menjave s tujino še naprej slabša. Podjetja, ki vlagajo v opremo in stroje, se soočajo z višjimi stroški, kar dolgoročno ogroža konkurenčnost slovenskih izvoznih podjetij.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Povečan trgovinski primanjkljaj zaradi uvozne odvisnosti

  valence

  negative

• description

  Investicije v zgradbe in opremo se usmerijo v energetsko učinkovitost in zelene tehnologije. Slovenija postane vodilna v EU po zmanjšanju emisij iz gospodarstva, hkrati pa ohranja visoko gospodarsko rast, kar potrjujejo bodoča poročila STA.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Preboj v zeleni predelovalni industriji

  valence

  positive

• description

  Podobno kot pri irskem primeru, Surs ob ponovni preverbi metodologije ugotovi, da je bila rast BDP precenjena zaradi statističnih anomalij. Gospodarstvo ostaja v stabilnem stanju, vendar se pričakovanja analitikov prilagodijo navzdol.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  short

  title

  Tehnična revizija podatkov o gospodarski rasti

  valence

  neutral

• description

  Intenzivno investiranje v stanovanjske zgradbe, ki ga zaznavajo statistični podatki, vodi v presežno ponudbo in padec cen nepremičnin. To negativno vpliva na bilance bank in zmanjšuje zaupanje vlagateljev v slovensko gradbeništvo.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Pok stanovanjskega balona zaradi pregrevanja trga

  valence

  negative

Viri

articles

• article order

  16

  body

  Luxembourg, 15. avgusta (STA) - V prvem četrtletju letos so emisije toplogrednih plinov iz gospodarstva v EU znašale 837 milijonov ton ekvivalenta ogljikovega dioksida, kar je 0,3 odstotka več kot v zadnjem lanskem četrtletju. Bruto domači proizvod (BDP) se medtem ni spremenil. Slovenija je v ...

  language

  slv

  published at

  2026-08-15T06:18:51

  source

  STA

  title

  Slovenija v prvem četrtletju z največjim padcem emisij iz gospodarstva v EU

  url

  https://www.sta.si/3587884/

• article order

  7

  body

  "To je najvišja gospodarska rast po prvem četrtletju leta 2022," je na novinarski konferenci v Ljubljani o medletni rasti v drugem četrtletju dejal Martin Bajželj s Statističnega urada RS (Surs). Domača potrošnja se je glede na lansko drugo trimesečje okrepila za 5,9 odstotka. K temu sta pozitivno prispevala tako povečanje končne potrošnje kot tudi povečanje bruto investicij. Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo so se povečali za 3,4 odstotka, kar je več kot v predhodnem četrtletju (2,8 odstotka) in največ v zadnjih šestih četrtletjih. Izdatki za nakupe na domačem trgu so zrasli v vseh skupinah proizvodov, najbolj pri trajnih proizvodih, za 10,1 odstotka. Bruto investicije v osnovna sredstva so se povečale za 13,2 odstotka, kar je enaka rast kot v prvem četrtletju. K rasti so največ prispevale investicije v zgradbe in objekte, ki so se zvišale za 19 odstotkov, od tega v stanovanjske zgradbe za 5,8 odstotka ter v druge zgradbe in objekte za 23,6 odstotka. Investicije v opremo in stroje so se zvišale po podobni stopnji kot v predhodnem četrtletju, in sicer za 10,1 odstotka. Med temi so investicije v transportno opremo zrasle za 14,7 odstotka, investicije v drugo opremo in stroje pa za 8,5 odstotka. Izvoz blaga in storitev se je povečal za 6,4 odstotka, uvoz pa za 7,6 odstotka. "Povečanje izvoza in uvoza blaga v drugem četrtletju letošnjega leta je bilo tako najvišje po tretjem četrtletju leta 2024," je povedal Bajželj. Vpliv salda menjave s tujino je bil zaradi hitrejše rasti uvoza od izvoza še vedno negativen. Gospodarsko rast je znižal za 0,5 odstotne točke. Skupna dodana vrednost se je medletno povečala za 4,8 odstotka, najbolj v dejavnosti gradbeništva, za 15,9 odstotka. "Dodana vrednost v gradbeništvu se po razmeroma visokih stopnjah povečuje od lanskega drugega četrtletja in v tem obdobju je ravno gradbeništvo največ prispevalo k rasti bruto domačega proizvoda," je pojasnil. Poleg gradbeništva so tokrat krepitev rasti zaznali tudi v drugih pomembnejših dejavnostih. Izrazita je bila v skupini dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva, 5,2-odstotna, in tokrat tudi v predelovalnih dejavnostih, 4,3-odstotna. Dodana vrednost v skupini dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva je bila najvišja v zadnjih štirih letih, v predelovalnih dejavnostih pa najvišja v zadnjem letu in pol. V drugem četrtletju je bilo zaposlenih 1,101 milijona ljudi oz. 0,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Največ novih zaposlitev je bilo v strokovnih, znanstvenih, tehničnih in drugih poslovnih dejavnostih ter v skupini dejavnosti uprava in obramba, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo. V prvem polletju skupaj je bila medletna rast BDP-ja realno pri 4,1 odstotka Po desezoniranih podatkih se je gospodarska dejavnost v drugem trimesečju na četrtletni ravni okrepila za 1,8 odstotka, kar je najvišja četrtletna rast po tretjem četrtletju 2021, v medletni primerjavi pa za 4,8 odstotka. V prvih treh mesecih leta je rast po popravljenih podatkih dosegla 1,1 oz. 3,5 odstotka. V obdobju od januarja do junija je bil ustvarjeni BDP za 4,1 odstotka večji kot v enakem obdobju lani. To je bistveno večja gospodarska dinamika od napovedi domačih in tujih ustanov za letošnjo celoletno rast slovenskega gospodarstva, ki se gibljejo okoli dveh odstotkov. Vrednost gradbenih del v prvem polletju večja za skoraj četrtino Vrednost gradbenih del, opravljenih v prvih šestih mesecih, je bila za 23,6 odstotka večja kot v enakem obdobju lani. Vrednost del pri gradnji inženirskih objektov je bila za 30,6 odstotka, pri specializiranih gradbenih delih za 21,1 odstotka in pri stavbah za 19,1 odstotka višja kot v lanskem prvem polletju. Junija je bila vrednost del za 0,4 odstotka manjša kot maja. Zmanjšala se je vrednost del pri stavbah (za 2,6 odstotka) in gradnji inženirskih objektov (za 2,3 odstotka), povečala pa vrednost specializiranih gradbenih del (za 2,3 odstotka). Glede na junij lani je vrednost gradbenih del porasla za 22,9 odstotka. Medletno so se zvišale vrednosti vseh vrst del: pri gradnji inženirskih objektov za 28,1 odstotka, pri specializiranih gradbenih delih za 21,2 odstotka in pri stavbah za 17,8 odstotka.

  language

  slv

  published at

  2026-08-14T10:00:26

  source

  RTV Slovenija

  title

  Slovenija po trenutnih podatkih v drugem četrtletju z najvišjo medletno rastjo BDP-ja v EU-ju

  url

  https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/slovenija-po-trenutnih-podatkih-v-drugem-cetrtletju-z-najvisjo-medletno-rastjo-bdp-ja-v-eu-ju/790862

• article order

  12

  body

  BDP Slovenije se je v drugem letošnjem četrtletju medletno povečal za pet odstotkov. To je največja ustvarjena gospodarska rast po prvem četrtletju 2022, ko je Slovenija še okrevala po epidemiji in še ni občutila vpliva energetske krize zaradi ruskega napada na Ukrajino. Četrtletna rast, ob izključitvi sezonskih vplivov pa znaša 1,8 odstotka, razkriva državni statistični urad. Rast, ki zajema tudi predvolilno in povolilno obdobje je bila tudi pričakovana. Rast je predvsem posledica izjemno aktivne investicijske dejavnosti, ki se je medletno povečala za 13,2 odstotka, enako rast je doživela že v prvem letošnjem četrtletju. Strma rast investicij K rasti so največ prispevale investicije v zgradbe in objekte. Te so se skupno dvignile za skoraj petino (19,0 odstotka), od tega v stanovanjske ...

  language

  slv

  published at

  2026-08-14T09:01:13

  source

  Delo

  title

  Gospodarska rast v drugem četrtletju pet odstotkov

  url

  https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/gospodarska-rast-v-drugem-cetrtletju-pet-odstotkov

• article order

  11

  body

  Slovenski bruto domači proizvod je v drugem letošnjem trimesečju realno narasel za 5 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. S tem je gospodarska dinamika opazno pospešila glede na prvo četrtletje, ko je po popravljenih podatkih medletna rast dosegla 3,2 odstotka. V prvih šestih mesecih leta skupaj je bila realna medletna rast BDP 4,1-odstotna, je danes objavil Statistični urad Republike Slovenije. To je precej nad napovedmi, ki jih za celotno letošnje leto pripravljajo domače in mednarodne institucije - te se večinoma gibljejo okoli dveh odstotkov. Po uradnih podatkih se je gospodarska aktivnost v drugem četrtletju okrepila za 1,8 odstotka glede na predhodno trimesečje, medletno pa za 4,8 odstotka. Glavno gonilo rasti ostaja domača potrošnja. Ta se je v drugem četrtletju povečala za 5,9 odstotka, potem ko je v prvih treh mesecih leta zrasla za 4,1 odstotka. Podatki kažejo, da slovensko gospodarstvo trenutno deluje bistveno bolj robustno, kot so pričakovali analitiki, kar bi lahko vplivalo tudi na morebitne popravke celoletnih napovedi v prihodnjih mesecih.

  language

  slv

  published at

  2026-08-14T09:43:20

  source

  Nova24TV

  title

  Slovensko gospodarstvo v drugem četrtletju zraslo za kar 5 odstotkov

  url

  https://nova24tv.si/slovensko-gospodarstvo-v-drugem-cetrtletju-zraslo-za-kar-5-odstotkov/

• article order

  3

  body

  Bruto domači proizvod je bil v drugem letošnjem četrtletju realno za 5,0 odstotka večji kot v enakem obdobju lani. Rast je tako v primerjavi s prvim trimesečjem, ko je po popravljenih podatkih dosegla 3,2 odstotka, še pospešila. V prvem polletju skupaj je bila medletna rast BDP realno pri 4,1 odstotka, je objavil statistični urad. "To je najvišja gospodarska rast po prvem četrtletju leta 2022," je na novinarski konferenci v Ljubljani o medletni rasti v drugem četrtletju dejal Martin Bajželj s statističnega urada. Domača potrošnja se je glede na lansko drugo trimesečje okrepila za 5,9 odstotka. K temu sta pozitivno prispevala tako povečanje končne potrošnje kot tudi povečanje bruto investicij. Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo so se povečali za 3,4 odstotka, kar je več kot v predhodnem četrtletju (2,8 odstotka) in največ v zadnjih šestih četrtletjih. Izdatki za nakupe na domačem trgu so zrasli v vseh skupinah proizvodov, najbolj pri trajnih proizvodih, za 10,1 odstotka. Bruto investicije v osnovna sredstva so se povečale za 13,2 odstotka, kar je enaka rast kot v prvem četrtletju. K rasti so največ prispevale investicije v zgradbe in objekte, ki so se zvišale za 19 odstotkov, od tega v stanovanjske zgradbe za 5,8 odstotka ter v druge zgradbe in objekte za 23,6 odstotka. Investicije v opremo in stroje so se zvišale po podobni stopnji kot v predhodnem četrtletju, in sicer za 10,1 odstotka. Med temi so investicije v transportno opremo zrasle za 14,7 odstotka, investicije v drugo opremo in stroje pa za 8,5 odstotka. Izvoz blaga in storitev se je povečal za 6,4 odstotka, uvoz pa za 7,6 odstotka. "Povečanje izvoza in uvoza blaga v drugem četrtletju letošnjega leta je bilo tako najvišje po tretjem četrtletju leta 2024," je povedal Bajželj. Vpliv salda menjave s tujino je bil zaradi hitrejše rasti uvoza od izvoza še vedno negativen. Gospodarsko rast je znižal za 0,5 odstotne točke. Skupna dodana vrednost se je medletno povečala za 4,8 odstotka, najbolj v dejavnosti gradbeništva, za 15,9 odstotka. "Dodana vrednost v gradbeništvu se po razmeroma visokih stopnjah povečuje od lanskega drugega četrtletja in v tem obdobju je ravno gradbeništvo največ prispevalo k rasti bruto domačega proizvoda," je pojasnil. Poleg gradbeništva so tokrat krepitev rasti zaznali tudi v drugih pomembnejših dejavnostih. Izrazita je bila v skupini dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva, 5,2-odstotna, in tokrat tudi v predelovalnih dejavnostih, 4,3-odstotna. Dodana vrednost v skupini dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva je bila najvišja v zadnjih štirih letih, v predelovalnih dejavnostih pa najvišja v zadnjem letu in pol. V drugem četrtletju je bilo zaposlenih 1,101 milijona oseb oz. 0,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Največ novih zaposlitev je bilo v strokovnih, znanstvenih, tehničnih in drugih poslovnih dejavnostih ter v skupini dejavnosti uprava in obramba, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo. Po desezoniranih podatkih se je gospodarska dejavnost v drugem trimesečju na četrtletni ravni okrepila za 1,8 odstotka, kar je najvišja četrtletna rast po tretjem četrtletju 2021, v medletni primerjavi pa za 4,8 odstotka. V prvih treh mesecih leta je rast po popravljenih podatkih dosegla 1,1 oz. 3,5 odstotka. V obdobju od januarja do junija je bil ustvarjeni BDP za 4,1 odstotka večji kot v enakem obdobju lani. To je bistveno večja gospodarska dinamika od napovedi domačih in tujih ustanov za letošnjo celoletno rast slovenskega gospodarstva, ki se gibljejo okoli dveh odstotkov. Gre sicer tudi za spontano odzivanje gospodarstva na spremembe in dogodke. Tudi na izvolitev sedanje vlade.

  language

  slv

  published at

  2026-08-14T09:56:03

  source

  Tednik Demokracija

  title

  Gospodarska rast v drugem četrtletju z močnim pospeškom

  url

  https://demokracija.si/fokus/gospodarska-rast-v-drugem-cetrtletju-z-mocnim-pospeskom/

• article order

  18

  body

  Banka Slovenije ocenjuje, da je bila gospodarska aktivnost v prvi polovici leta bistveno močnejša od pričakovanj. BDP je bil v drugem četrtletju medletno višji za kar 5 odstotkov, v prvem polletju pa za 4,1 odstotka. K rasti so največ prispevali domača potrošnja, investicije, gradbeništvo in ugodne razmere na trgu dela. Slovensko gospodarstvo je po dveh letih postopnega umirjanja v letošnje leto vstopilo z občutno večjo močjo, kot so pričakovali analitiki. Po podatkih Statističnega urada RS je bil bruto domači proizvod v drugem četrtletju medletno višji za 5 odstotkov, kar pomeni eno najmočnejših četrtletnih rasti v zadnjih letih. Slovensko gospodarstvo je po dveh letih postopnega umirjanja v letošnje leto vstopilo z večjo močjo, kot so pričakovali analitiki. Po popravljenih podatkih je gospodarska rast v prvem četrtletju znašala 3,2 odstotka, v celotnem prvem polletju pa je bil BDP realno za 4,1 odstotka višji kot v enakem obdobju lani. Še izrazitejša je slika, če pogledamo četrtletno primerjavo. Po desezoniranih podatkih se je gospodarska aktivnost v drugem četrtletju glede na prve tri mesece leta povečala za 1,8 odstotka. To je najvišja četrtletna rast po tretjem četrtletju leta 2021. V Banki Slovenije zato ocenjujejo, da je bila gospodarska aktivnost v prvi polovici leta močna in da je precej presegla pričakovanja. Rast poganjajo predvsem domače povpraševanje in investicije Pomemben razlog za pospešek slovenskega gospodarstva je okrepljeno domače povpraševanje. Slovenska gospodinjstva so več trošila, podjetja so povečala vlaganja, pomemben dejavnik pa so bile tudi ugodne razmere na trgu dela in realna rast plač. Zasebna potrošnja se je medletno povečala za 3,4 odstotka, še precej bolj pa so se povečale investicije. Skupne investicije v osnovna sredstva so bile medletno višje za kar 13,2 odstotka. Pomemben razlog za pospešek slovenskega gospodarstva je okrepljeno domače povpraševanje. Največji delež so prispevale gradbene investicije, vendar niso ostala ob strani niti podjetja. Ta so povečala vlaganja v opremo in stroje, kar je pomemben znak večje investicijske aktivnosti gospodarstva. Na rast je vplivala tudi država. Državna potrošnja se je povečala za 5,2 odstotka, med drugim zaradi uveljavljanja pravic iz dolgotrajne oskrbe in večjega števila zaposlenih v državnem sektorju. Gradbeništvo med največjimi motorji rasti Pomemben del gospodarske rasti je v prvem polletju prispevalo gradbeništvo. Dejavnost se je okrepila v vseh segmentih, še posebej pri gradnji inženirskih objektov. Na gradbeno aktivnost vplivajo državne in občinske investicije, zaključevanje projektov iz načrta za okrevanje in odpornost ter tudi povečana investicijska aktivnost pred lokalnimi volitvami. Močna aktivnost v gradbeništvu ima širše posledice za gospodarstvo, saj ustvarja povpraševanje tudi v številnih drugih dejavnostih - od proizvodnje materialov do transporta, projektiranja in različnih storitev. Močna aktivnost v gradbeništvu ima širše posledice za gospodarstvo, saj ustvarja povpraševanje tudi v številnih drugih dejavnostih. Okrevanje predelovalne industrije Spodbudni so tudi podatki za predelovalne dejavnosti. Ob močnejšem izvozu se je njihova dodana vrednost medletno povečala za 4,3 odstotka, kar je največ po koncu leta 2024. To je pomemben podatek, saj je bila slovenska industrija v preteklem obdobju pod pritiskom šibkejšega evropskega povpraševanja. Izboljšanje kaže, da se del industrije vendarle prilagaja zahtevnejšim razmeram in izkorišča izboljšane izvozne možnosti. Rast je bila vidna tudi pri storitvah. Večje domače povpraševanje se je odrazilo v rasti vseh skupin storitvenih dejavnosti. Pomemben ostaja turizem, zaradi večje blagovne menjave pa so se povečali tudi prihodki v transportu in skladiščenju. Izboljšanje kaže, da se del industrije vendarle prilagaja zahtevnejšim razmeram in izkorišča izboljšane izvozne možnosti. Izvoz še vedno šibkejša točka Kljub zelo dobri gospodarski rasti pa slika ni povsem brezhibna. Domače povpraševanje je bilo namreč močnejše od tujega, zato je bil prispevek menjave s tujino negativen. Ta je gospodarsko rast zmanjšal za 0,5 odstotne točke. Podatek je pomemben predvsem zaradi velike odprtosti slovenskega gospodarstva. Slovenija je močno odvisna od evropskega in svetovnega povpraševanja, zato lahko morebitno nadaljnje ohlajanje največjih trgov hitro vpliva tudi na domačo industrijo in izvozna podjetja. Kljub zelo dobri gospodarski rasti slika ni povsem brezhibna. Banka Slovenije opozarja: druga polovica leta prinaša več negotovosti Čeprav so podatki za prvo polovico leta zelo spodbudni, Banka Slovenije opozarja, da prihodnost ostaja negotova. Med največjimi tveganji izpostavlja geopolitične razmere in posledice vojne na Bližnjem vzhodu, šibkejše zunanje gospodarsko okolje ter sušo. Posebej pomembne bi lahko postale posledice pomanjkanja padavin. Vročina in suša že povzročata gospodarsko škodo v Evropi, predvsem v kmetijstvu, energetiki in rečnem prometu. Če bi se neugodne vremenske razmere nadaljevale, bi bili njihovi učinki v drugi polovici leta lahko še izrazitejši. Rezultat je spodbuden, vendar je potrebna previdnost Podatki za prvo polovico leta so nedvomno dobra novica za slovensko gospodarstvo. 4,1-odstotna realna rast BDP v prvih šestih mesecih in 5-odstotna medletna rast v drugem četrtletju kažeta, da je slovensko gospodarstvo trenutno precej bolj odporno, kot se je zdelo ob začetku leta. Podatki za prvo polovico leta so nedvomno dobra novica za slovensko gospodarstvo. Ob tem je pomembno, da rast ne temelji zgolj na enem dejavniku. Krepijo jo potrošnja, investicije, gradbeništvo, storitve, trg dela in deloma tudi izvoz. Prav investicije so lahko pomembne za nadaljevanje gospodarske dinamike, saj povečujejo proizvodne zmogljivosti in lahko izboljšajo konkurenčnost podjetij. Za dolgoročno stabilno rast pa bo ključnega pomena tudi izboljšanje zunanjega povpraševanja. Prva polovica leta je tako prinesla precej boljšo gospodarsko sliko od pričakovanj. Zdaj bo največji izziv, ali bo Slovenija ta zagon lahko ohranila tudi v drugi polovici leta, ko bodo na gospodarstvo močneje vplivali mednarodna negotovost, razmere na evropskih trgih in vremenska tveganja.

  language

  slv

  published at

  2026-08-17T06:33:35

  source

  Domovina

  title

  Rast gospodarstva v prvem polletju precej presegla pričakovanja, drugo polletje negotovo

  url

  https://www.domovina.je/rast-gospodarstva-v-prvem-polletju-precej-presegla-pricakovanja-drugo-polletje-negotovo

• article order

  1

  body

  Bruto domači proizvod je bil v drugem letošnjem četrtletju realno za 5,0 odstotka večji kot v enakem obdobju lani. Rast je tako v primerjavi s prvim trimesečjem, ko je po popravljenih podatkih dosegla 3,2 odstotka, še pospešila. V prvem polletju skupaj je bila medletna rast BDP realno pri 4,1 odstotka, je objavil statistični urad. "To je najvišja gospodarska rast po prvem četrtletju leta 2022," je na novinarski konferenci v Ljubljani o medletni rasti v drugem četrtletju dejal Martin Bajželj s statističnega urada. Domača potrošnja se je glede na lansko drugo trimesečje okrepila za 5,9 odstotka. K temu sta pozitivno prispevala tako povečanje končne potrošnje kot tudi povečanje bruto investicij. Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo so se povečali za 3,4 odstotka, kar je več kot v predhodnem četrtletju (2,8 odstotka) in največ v zadnjih šestih četrtletjih. Izdatki za nakupe na domačem trgu so zrasli v vseh skupinah proizvodov, najbolj pri trajnih proizvodih, za 10,1 odstotka. Bruto investicije v osnovna sredstva so se povečale za 13,2 odstotka, kar je enaka rast kot v prvem četrtletju. K rasti so največ prispevale investicije v zgradbe in objekte, ki so se zvišale za 19 odstotkov, od tega v stanovanjske zgradbe za 5,8 odstotka ter v druge zgradbe in objekte za 23,6 odstotka. Investicije v opremo in stroje so se zvišale po podobni stopnji kot v predhodnem četrtletju, in sicer za 10,1 odstotka. Med temi so investicije v transportno opremo zrasle za 14,7 odstotka, investicije v drugo opremo in stroje pa za 8,5 odstotka. Izvoz blaga in storitev se je povečal za 6,4 odstotka, uvoz pa za 7,6 odstotka. "Povečanje izvoza in uvoza blaga v drugem četrtletju letošnjega leta je bilo tako najvišje po tretjem četrtletju leta 2024," je povedal Bajželj. Vpliv salda menjave s tujino je bil zaradi hitrejše rasti uvoza od izvoza še vedno negativen. Gospodarsko rast je znižal za 0,5 odstotne točke. Gradbeništvo največ prispevalo h gospodarski rasti Skupna dodana vrednost se je medletno povečala za 4,8 odstotka, najbolj v dejavnosti gradbeništva, za 15,9 odstotka. "Dodana vrednost v gradbeništvu se po razmeroma visokih stopnjah povečuje od lanskega drugega četrtletja in v tem obdobju je ravno gradbeništvo največ prispevalo k rasti bruto domačega proizvoda," je pojasnil. Poleg gradbeništva so tokrat krepitev rasti zaznali tudi v drugih pomembnejših dejavnostih. Izrazita je bila v skupini dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva, 5,2-odstotna, in tokrat tudi v predelovalnih dejavnostih, 4,3-odstotna. Dodana vrednost v skupini dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva je bila najvišja v zadnjih štirih letih, v predelovalnih dejavnostih pa najvišja v zadnjem letu in pol. V drugem četrtletju je bilo zaposlenih 1,101 milijona oseb oz. 0,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Največ novih zaposlitev je bilo v strokovnih, znanstvenih, tehničnih in drugih poslovnih dejavnostih ter v skupini dejavnosti uprava in obramba, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo. Po desezoniranih podatkih se je gospodarska dejavnost v drugem trimesečju na četrtletni ravni okrepila za 1,8 odstotka, kar je najvišja četrtletna rast po tretjem četrtletju 2021, v medletni primerjavi pa za 4,8 odstotka. V prvih treh mesecih leta je rast po popravljenih podatkih dosegla 1,1 oz. 3,5 odstotka. V obdobju od januarja do junija je bil ustvarjeni BDP za 4,1 odstotka večji kot v enakem obdobju lani. To je bistveno večja gospodarska dinamika od napovedi domačih in tujih ustanov za letošnjo celoletno rast slovenskega gospodarstva, ki se gibljejo okoli dveh odstotkov.

  language

  slv

  published at

  2026-08-14T14:52:50

  source

  SiOL

  title

  Slovenija z najvišjo rastjo BDP v EU

  url

  https://siol.net/novice/slovenija/gospodarska-rast-v-drugem-cetrtletju-z-mocnim-pospeskom-698985

• article order

  1

  body

  To je bistveno večja gospodarska dinamika od napovedi domačih in tujih ustanov za letošnjo celoletno rast slovenskega gospodarstva, ki se gibljejo okoli dveh odstotkov. Bruto domači proizvod je bil v drugem letošnjem četrtletju realno za 5,0 odstotka večji kot v enakem obdobju lani. Rast je tako v primerjavi s prvim trimesečjem, ko je po popravljenih podatkih dosegla 3,2 odstotka, še pospešila. V prvem polletju skupaj je bila medletna rast BDP realno pri 4,1 odstotka, je objavil statistični urad. Po desezoniranih podatkih se je gospodarska dejavnost v drugem trimesečju na četrtletni ravni okrepila za 1,8 odstotka, v medletni primerjavi pa za 4,8 odstotka. V prvih treh mesecih leta je rast po popravljenih podatkih dosegla 1,1 oz. 3,5 odstotka. V obdobju od januarja do junija je bil ustvarjeni BDP za 4,1 odstotka večji kot v enakem obdobju lani. To je bistveno večja gospodarska dinamika od napovedi domačih in tujih ustanov za letošnjo celoletno rast slovenskega gospodarstva, ki se gibljejo okoli dveh odstotkov. Rast BDP je poganjala domača potrošnja, ki se je po 4,1-odstotni medletni rasti v prvih treh mesecih leta v drugem četrtletju okrepila za 5,9 odstotka. Bruto investicije v osnovna sredstva so zrasle za 13,2 odstotka, tako kot že tudi v prvem trimesečju. Končna potrošnja je medtem medletno narasla za 4,0 odstotka, po 3,7-odstotni rasti v prvem četrtletju. Vpliv salda menjave s tujino je bil zaradi hitrejše rasti uvoza od izvoza še vedno negativen. Gospodarsko rast je znižal za 0,5 odstotne točke.

  language

  slv

  published at

  2026-08-14T09:03:38

  source

  Žurnal24

  title

  Surs z odlično novico za vse Slovence in Slovenke

  url

  https://www.zurnal24.si/slovenija/surs-z-odlicno-novico-za-vse-slovence-in-slovenke-463609

• article order

  9

  body

  Slovensko gospodarstvo je v drugem četrtletju letos občutno pospešilo. Bruto domači proizvod se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 5,0 odstotka, kaže prva ocena Statističnega urada. Višjo medletno rast je Slovenija nazadnje dosegla v prvem četrtletju 2022. Petodstotne rasti ne pojasni zgolj primerjava z razmeroma šibkim lanskim drugim četrtletjem. Ko je Surs iz podatkov odstranil običajne sezonske in koledarske vplive, je izračunal 1,8-odstotno rast glede na letošnje prvo četrtletje. To je najvišja četrtletna rast po tretjem četrtletju 2021. V prvih šestih mesecih je slovensko gospodarstvo v primerjavi z enakim obdobjem lani zraslo za 4,1 odstotka. Slovenija močno presegla evropsko povprečje Primerljivi podatki kažejo, da je Slovenija v drugem četrtletju rasla bistveno hitreje od Evropske unije in evrskega območja. Slovenski BDP se je po sezonsko prilagojenih podatkih medletno povečal za 4,8 odstotka. Predhodna ocena Eurostata je za celotno Evropsko unijo pokazala 1,2-odstotno rast, za evrsko območje pa enoodstotno. Slovenija je tako medletno rasla štirikrat hitreje od povprečja Evropske unije. Tudi četrtletna primerjava kaže veliko razliko. Slovenski BDP je zrasel za 1,8 odstotka, gospodarstvo EU za 0,5 odstotka, gospodarstvo evrskega območja pa za 0,4 odstotka. Surs pri petodstotni rasti meri spremembo obsega gospodarstva in iz izračuna odstrani vpliv višjih cen. Gospodinjstva povečala porabo Domača potrošnja se je v drugem četrtletju povečala za 5,9 odstotka. Rast sta podprli končna potrošnja in močno povečanje investicij. Gospodinjstva so svojo potrošnjo povečala za 3,4 odstotka, kar je najvišja rast v zadnjih šestih četrtletjih. Nakupe so povečala v vseh skupinah izdelkov in storitev. Najbolj so izstopali trajni izdelki, pri katerih je poraba zrasla za 10,1 odstotka. Mednje sodijo avtomobili, pohištvo, gospodinjski aparati in drugi izdelki, ki jih ljudje uporabljajo več let. Poraba za storitve se je povečala za 3,7 odstotka, za netrajne izdelke za 1,3 odstotka, za oblačila, obutev in druge poltrajne izdelke pa za 0,9 odstotka. Svojo potrošnjo je povečala tudi država. Njeni izdatki so bili za 5,2 odstotka višji kot pred enim letom. Gradbeništvo ostaja glavni motor rasti Največjo razliko so znova naredile investicije. Bruto investicije so se povečale za 12,3 odstotka, investicije v osnovna sredstva pa za 13,2 odstotka. Podjetja in država so največ vlagali v zgradbe ter druge objekte. Vrednost teh investicij se je povečala za 19 odstotkov. Naložbe v stanovanjske stavbe so zrasle za 5,8 odstotka, investicije v druge stavbe in objekte pa za 23,6 odstotka. Močno so rasle tudi naložbe v opremo in stroje. Povečale so se za 10,1 odstotka. Pri transportni opremi je rast dosegla 14,7 odstotka, pri drugi opremi in strojih pa 8,5 odstotka. Gradbeništvo je ustvarilo za 15,9 odstotka več dodane vrednosti kot pred enim letom. Surs ugotavlja, da ta dejavnost že od lanskega drugega četrtletja raste po stopnjah med 13 in 16,5 odstotka. V vsakem od teh četrtletij je k skupni gospodarski rasti prispevala od 0,8 do ene odstotne točke. Močno rast potrjujejo tudi junijski podatki o gradbenih delih. Njihova vrednost je bila junija sicer za 0,4 odstotka nižja kot maja, vendar je lansko raven presegla za 22,9 odstotka. V celotnem prvem polletju se je povečala za 23,6 odstotka. Najhitreje je rasla gradnja inženirskih objektov, kamor sodijo ceste, železnice, mostovi, cevovodi in druga javna infrastruktura. Vrednost teh del je bila v prvem polletju za 30,6 odstotka višja kot leto prej. Rast se je razširila tudi v industrijo in storitve Gospodarska rast ni ostala omejena na gradbišča. Trgovina, promet in gostinstvo so ustvarili za 5,2 odstotka več dodane vrednosti. To je najvišja rast te skupine dejavnosti v zadnjih štirih letih. Predelovalne dejavnosti so zrasle za 4,3 odstotka in dosegle najvišjo rast v zadnjem letu in pol. Informacijske in komunikacijske dejavnosti so dodano vrednost povečale za 6,4 odstotka, finančne in zavarovalniške dejavnosti pa za 8,3 odstotka. Strokovne, znanstvene, tehnične in druge poslovne dejavnosti so zrasle za 5,4 odstotka. Skupna dodana vrednost celotnega gospodarstva se je povečala za 4,8 odstotka. Uvoz rasel hitreje od izvoza Močno se je okrepila tudi menjava s tujino. Izvoz blaga in storitev je zrasel za 6,4 odstotka, uvoz pa za 7,6 odstotka. Tako hitre rasti blagovne menjave Slovenija ni dosegla od tretjega četrtletja 2024. Izvoz blaga se je povečal za 6,5 odstotka, izvoz storitev pa za 6,1 odstotka. Pri uvozu je rast blaga dosegla 8,1 odstotka, rast storitev pa 5,5 odstotka. Hitrejša rast uvoza je posledica okrepljene domače porabe in investicij, saj gospodinjstva ter podjetja del izdelkov, opreme in surovin kupijo v tujini. Ker je uvoz rasel hitreje od izvoza, je zunanja trgovina skupno rast BDP zmanjšala za 0,5 odstotne točke. Gospodarstvo raste, zaposlovanje precej manj Močna gospodarska rast še ni sprožila primerljivo velikega zaposlovanja. Slovensko gospodarstvo je v drugem četrtletju zaposlovalo približno 1.101.000 ljudi. Število se je v enem letu povečalo za približno 3.500 oziroma za 0,3 odstotka. Največ novih delovnih mest so ustvarile strokovne, znanstvene, tehnične in druge poslovne dejavnosti. Število zaposlenih se je tam povečalo za približno 4.500 oziroma za 3,2 odstotka. Približno 4.500 dodatnih zaposlitev so skupaj ustvarili javna uprava, obramba, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo. Rast je dosegla 2,1 odstotka. Drugačno sliko kaže predelovalna industrija. Njena dodana vrednost je zrasla za 4,3 odstotka, število zaposlenih pa se je zmanjšalo za približno 3.000 oziroma za 1,3 odstotka. Okrevanje proizvodnje se torej še ni prelilo v rast industrijske zaposlenosti. Rekorden turistični junij, gore prehitevajo obalo K rasti trgovine, prometa in gostinstva je prispevala tudi dobra turistična sezona. Slovenija je junija prvič presegla dva milijona turističnih prenočitev. Surs je naštel skoraj 810.000 prihodov in 2.000.181 prenočitev. Obe številki sta za približno dva odstotka presegli lansko raven. Junij je s tem presegel prejšnji rekord iz leta 2022. V celotnem prvem polletju so turisti ustvarili skoraj 7,3 milijona prenočitev, kar je 5,7 odstotka več kot leto prej. Število prihodov se je povečalo za pet odstotkov in se približalo trem milijonom. Tuji gosti so ustvarili skoraj 5,2 milijona prenočitev oziroma 6,8 odstotka več kot lani. Domači gostje so prispevali nekaj manj kot 2,1 milijona prenočitev, kar predstavlja 2,8-odstotno rast. Najhitreje so rasle gorske občine. V prvem polletju so naštete prenočitve povečale za 11 odstotkov, obmorske občine pa za 1,4 odstotka. Junija so gorske občine zabeležile petodstotno rast, obmorske pa 1,8-odstotni upad. Sursovi turistični podatki tako potrjujejo nadaljevanje premika dela poletnega obiska od obale proti hladnejšim alpskim krajem. Razpoloženje se je izboljšalo tretji mesec zapored Prvi julijski podatki za čas po koncu drugega četrtletja za zdaj ne kažejo nenadnega preobrata. Kazalnik gospodarske klime je bil julija za 3,2 odstotne točke višji kot v istem mesecu lani. Razpoloženje med podjetji in potrošniki se je izboljšalo tretji mesec zapored. Kazalnik je presegel tudi povprečje obdobja med letoma 2010 in 2025. Gospodarska klima meri pričakovanja in ocene podjetij ter potrošnikov, zato sama še ne zagotavlja nadaljevanja visoke gospodarske rasti. Surs je v novih tabelah oceno medletne rasti v prvem četrtletju zvišal s 3,0 na 3,2 odstotka.

  language

  slv

  published at

  2026-08-14T09:14:16

  source

  Svet24

  title

  Slovenija z najvišjo gospodarsko rastjo po letu 2022

  url

  https://svet24.si/novice/slovenija/surs-bruto-domaci-proizvod-turizem-bdp-1919288

source scope

analyzed source count

9

omitted articles

omitted source count

0

total source count

9