MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Obdobja totalitarne oblasti so zaznamovali okupacija, represija, deportacije, nasilje in sistematično zatiranje.
• Spominjanje preteklosti je odgovornost do prihodnjih generacij in opozorilo pred sovraštvom, nestrpnostjo ter zanikanjem človekovega dostojanstva.
• Totalitarni režimi, vojna in povojne posledice so povzročili trpljenje milijonov ljudi v Evropi in zunaj nje.
• Posledice trpljenja žrtev totalitarnih in avtoritarnih režimov segajo prek generacij.
• Janez Janša je pozval k obsodbi fašizma, nacizma, komunizma in drugih totalitarizmov ter k dostojnemu pokopu žrtev prikritih grobišč.
• Janša meni, da je enaka obsodba vseh treh totalitarnih ideologij pogoj za spravo v Sloveniji.
• Svoboda, demokracija, mir in človekovo dostojanstvo niso samoumevne vrednote, temveč so bile dosežene z žrtvami, pogumom in odporom.
• Državni zbor je sprejel predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč.
• Evropski parlament je dan spomina razglasil leta 2009 z resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu.
• Datum obeležitve je povezan s paktom Molotov-Ribbentrop, ki sta ga leta 1939 sklenili nacistična Nemčija in komunistična Sovjetska zveza.
• V ljubljanski stolnici je bila darovana maša za žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, sledila pa je spominska akademija.
• Paktu Molotov-Ribbentrop je sledil začetek druge svetovne vojne.
• V Sloveniji dan spomina obeležujejo od leta 2012.
• V Ljubljani so odprli razstavo V senci Beethovnove o zgodovini kazenskih ustanov od konca druge svetovne vojne do sredine petdesetih let 20. stoletja.
• Evropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov se obeležuje 23. avgusta.

key differences

Datum obeležitve je povezan s paktom Molotov-Ribbentrop, ki sta ga leta 1939 sklenili nacistična Nemčija in komunistična Sovjetska zveza.

Večina virov potrjuje povezavo, STA in Nova24TV je ne omenjata.

Državni zbor je sprejel predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč.

Nekateri viri potrjujejo sprejem zakona, drugi ga ne omenjajo.

Evropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov se obeležuje 23. avgusta.

Trije viri potrjujejo, štirje ne omenjajo.

Evropski parlament je dan spomina razglasil leta 2009 z resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu.

Večina virov potrjuje, dva ne omenjata.

Janez Janša je pozval k obsodbi fašizma, nacizma, komunizma in drugih totalitarizmov ter k dostojnemu pokopu žrtev prikritih grobišč.

Nekateri viri potrjujejo, drugi zamolčijo ali pripišejo stranki.

Janša meni, da je enaka obsodba vseh treh totalitarnih ideologij pogoj za spravo v Sloveniji.

Nekateri viri trditev potrjujejo, drugi je ne omenjajo ali jo pripisujejo stranki.

Obdobja totalitarne oblasti so zaznamovali okupacija, represija, deportacije, nasilje in sistematično zatiranje.

STA trditev ignorira, ostali jo podpirajo, a z različno podrobnostjo.

Paktu Molotov-Ribbentrop je sledil začetek druge svetovne vojne.

Nekateri viri trditev potrjujejo, drugi je ne omenjajo.

Posledice trpljenja žrtev totalitarnih in avtoritarnih režimov segajo prek generacij.

Večina virov podpira trditev, Nova24TV in Slovenske Novice le delno.

Spominjanje preteklosti je odgovornost do prihodnjih generacij in opozorilo pred sovraštvom, nestrpnostjo ter zanikanjem človekovega dostojanstva.

Viri se strinjajo, a STA in SN sta manj poudarjena.

Svoboda, demokracija, mir in človekovo dostojanstvo niso samoumevne vrednote, temveč so bile dosežene z žrtvami, pogumom in odporom.

Večina virov potrjuje, le Slovenske Novice ne omenjajo.

Totalitarni režimi, vojna in povojne posledice so povzročili trpljenje milijonov ljudi v Evropi in zunaj nje.

Viri trditev potrjujejo, a z različno podrobnostjo; STA jo izpušča.

V Ljubljani so odprli razstavo V senci Beethovnove o zgodovini kazenskih ustanov od konca druge svetovne vojne do sredine petdesetih let 20. stoletja.

Viri potrjujejo, drugi ne omenjajo.

V Sloveniji dan spomina obeležujejo od leta 2012.

Trije viri potrjujejo, trije ne omenjajo.

V ljubljanski stolnici je bila darovana maša za žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, sledila pa je spominska akademija.

Večina virov potrjuje, STA in Nova24TV ne omenjata.

source analyses

24ur

Datum obeležitve je povezan s paktom Molotov-Ribbentrop, ki sta ga leta 1939 sklenili nacistična Nemčija in komunistična Sovjetska zveza.

Da: Članek navaja, da je bil za dan izbran datum sklenitve pakta.

Državni zbor je sprejel predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč.

Ni omenjeno

Evropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov se obeležuje 23. avgusta.

Ni omenjeno

Evropski parlament je dan spomina razglasil leta 2009 z resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu.

Da: Članek potrjuje razglasitev leta 2009 z navedeno resolucijo.

Janez Janša je pozval k obsodbi fašizma, nacizma, komunizma in drugih totalitarizmov ter k dostojnemu pokopu žrtev prikritih grobišč.

Delno: Omenjena je stranka SDS, ne pa Janez Janša osebno.

Janša meni, da je enaka obsodba vseh treh totalitarnih ideologij pogoj za spravo v Sloveniji.

Delno: Stališče je pripisano stranki SDS, ne Janši osebno.

Obdobja totalitarne oblasti so zaznamovali okupacija, represija, deportacije, nasilje in sistematično zatiranje.

Da: Članek navaja okupacijo, represijo, deportacije in nasilje.

Paktu Molotov-Ribbentrop je sledil začetek druge svetovne vojne.

Da: Članek navaja, da je paktu sledil začetek druge svetovne vojne.

Posledice trpljenja žrtev totalitarnih in avtoritarnih režimov segajo prek generacij.

Da: Članek navaja, da je bolečina žrtev odmevala prek generacij.

Spominjanje preteklosti je odgovornost do prihodnjih generacij in opozorilo pred sovraštvom, nestrpnostjo ter zanikanjem človekovega dostojanstva.

Da: Članek navaja, da je spominjanje dolžnost in opomnik na posledice.

Svoboda, demokracija, mir in človekovo dostojanstvo niso samoumevne vrednote, temveč so bile dosežene z žrtvami, pogumom in odporom.

Da: Članek potrjuje, da te vrednote niso samoumevne in zahtevajo trud.

Totalitarni režimi, vojna in povojne posledice so povzročili trpljenje milijonov ljudi v Evropi in zunaj nje.

Da: Članek potrjuje trpljenje milijonov ljudi po Evropi in izven nje.

V Ljubljani so odprli razstavo V senci Beethovnove o zgodovini kazenskih ustanov od konca druge svetovne vojne do sredine petdesetih let 20. stoletja.

Da: Članek potrjuje odprtje razstave z navedenim naslovom in vsebino.

V Sloveniji dan spomina obeležujejo od leta 2012.

Da: Članek navaja, da se v Sloveniji dan obeležuje od leta 2012.

V ljubljanski stolnici je bila darovana maša za žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, sledila pa je spominska akademija.

Da: Članek potrjuje mašo v stolnici in akademijo.

Domovina

Datum obeležitve je povezan s paktom Molotov-Ribbentrop, ki sta ga leta 1939 sklenili nacistična Nemčija in komunistična Sovjetska zveza.

Da: Članek potrjuje povezavo datuma s paktom iz leta 1939.

Državni zbor je sprejel predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč.

Delno: NSi omenja, da se je vlada zakonsko zavezala k pokopu, ne omenja DZ.

Evropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov se obeležuje 23. avgusta.

Da: Članek navaja, da je za datum izbran 23. avgust.

Evropski parlament je dan spomina razglasil leta 2009 z resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu.

Da: Članek potrjuje razglasitev leta 2009 z omenjeno resolucijo.

Janez Janša je pozval k obsodbi fašizma, nacizma, komunizma in drugih totalitarizmov ter k dostojnemu pokopu žrtev prikritih grobišč.

Delno: Janša je pozval k obsodbi totalitarizmov, o pokopu pa govori stranka SDS.

Janša meni, da je enaka obsodba vseh treh totalitarnih ideologij pogoj za spravo v Sloveniji.

Delno: Janša poudarja pomen obsodbe, o pogoju za spravo govori članek v zaključku.

Obdobja totalitarne oblasti so zaznamovali okupacija, represija, deportacije, nasilje in sistematično zatiranje.

Da: Članek dobesedno navaja te oblike zatiranja.

Paktu Molotov-Ribbentrop je sledil začetek druge svetovne vojne.

Da: Članek navaja, da je sporazumu sledil začetek vojne.

Posledice trpljenja žrtev totalitarnih in avtoritarnih režimov segajo prek generacij.

Da: Članek navaja, da posledice trpljenja segajo preko generacij.

Spominjanje preteklosti je odgovornost do prihodnjih generacij in opozorilo pred sovraštvom, nestrpnostjo ter zanikanjem človekovega dostojanstva.

Da: Članek potrjuje to kot odgovornost in opozorilo.

Svoboda, demokracija, mir in človekovo dostojanstvo niso samoumevne vrednote, temveč so bile dosežene z žrtvami, pogumom in odporom.

Da: Članek potrjuje te navedbe Evropske komisije.

Totalitarni režimi, vojna in povojne posledice so povzročili trpljenje milijonov ljudi v Evropi in zunaj nje.

Da: Članek potrjuje neizmerno trpljenje milijonov ljudi.

V Ljubljani so odprli razstavo V senci Beethovnove o zgodovini kazenskih ustanov od konca druge svetovne vojne do sredine petdesetih let 20. stoletja.

Da: Članek potrjuje odprtje razstave z navedeno vsebino.

V Sloveniji dan spomina obeležujejo od leta 2012.

Da: Članek navaja, da ga v Sloveniji zaznamujemo od leta 2012.

V ljubljanski stolnici je bila darovana maša za žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, sledila pa je spominska akademija.

Da: Članek potrjuje mašo in akademijo.

Nova24TV

Datum obeležitve je povezan s paktom Molotov-Ribbentrop, ki sta ga leta 1939 sklenili nacistična Nemčija in komunistična Sovjetska zveza.

Ni omenjeno

Državni zbor je sprejel predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč.

Da: Članek navaja, da je Državni zbor sprejel ta predlog zakona.

Evropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov se obeležuje 23. avgusta.

Ni omenjeno

Evropski parlament je dan spomina razglasil leta 2009 z resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu.

Ni omenjeno

Janez Janša je pozval k obsodbi fašizma, nacizma, komunizma in drugih totalitarizmov ter k dostojnemu pokopu žrtev prikritih grobišč.

Da: Janša poziva k obsodbi teh ideologij in pokopu žrtev.

Janša meni, da je enaka obsodba vseh treh totalitarnih ideologij pogoj za spravo v Sloveniji.

Da: Janša izpostavlja enako obsodbo kot pogoj za dosego sprave.

Obdobja totalitarne oblasti so zaznamovali okupacija, represija, deportacije, nasilje in sistematično zatiranje.

Delno: Omenja nasilna in krvava dejanja ter grozote totalitarnih sistemov.

Paktu Molotov-Ribbentrop je sledil začetek druge svetovne vojne.

Ni omenjeno

Posledice trpljenja žrtev totalitarnih in avtoritarnih režimov segajo prek generacij.

Delno: Omenja, da trpljenje za mnoge še vedno predstavlja žive spomine.

Spominjanje preteklosti je odgovornost do prihodnjih generacij in opozorilo pred sovraštvom, nestrpnostjo ter zanikanjem človekovega dostojanstva.

Da: Članek izrecno navaja to odgovornost in opozorilo.

Svoboda, demokracija, mir in človekovo dostojanstvo niso samoumevne vrednote, temveč so bile dosežene z žrtvami, pogumom in odporom.

Da: Citirana izjava evropskih komisarjev potrjuje to trditev.

Totalitarni režimi, vojna in povojne posledice so povzročili trpljenje milijonov ljudi v Evropi in zunaj nje.

Delno: Članek omenja trpljenje žrtev totalitarizmov in izgubo življenj.

V Ljubljani so odprli razstavo V senci Beethovnove o zgodovini kazenskih ustanov od konca druge svetovne vojne do sredine petdesetih let 20. stoletja.

Ni omenjeno

V Sloveniji dan spomina obeležujejo od leta 2012.

Ni omenjeno

V ljubljanski stolnici je bila darovana maša za žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, sledila pa je spominska akademija.

Ni omenjeno

STA

Datum obeležitve je povezan s paktom Molotov-Ribbentrop, ki sta ga leta 1939 sklenili nacistična Nemčija in komunistična Sovjetska zveza.

Ni omenjeno

Državni zbor je sprejel predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč.

Ni omenjeno

Evropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov se obeležuje 23. avgusta.

Da: Članek navaja, da Evropa danes, 23. avgusta, obeležuje ta dan.

Evropski parlament je dan spomina razglasil leta 2009 z resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu.

Ni omenjeno

Janez Janša je pozval k obsodbi fašizma, nacizma, komunizma in drugih totalitarizmov ter k dostojnemu pokopu žrtev prikritih grobišč.

Ni omenjeno

Janša meni, da je enaka obsodba vseh treh totalitarnih ideologij pogoj za spravo v Sloveniji.

Ni omenjeno

Obdobja totalitarne oblasti so zaznamovali okupacija, represija, deportacije, nasilje in sistematično zatiranje.

Ni omenjeno

Paktu Molotov-Ribbentrop je sledil začetek druge svetovne vojne.

Ni omenjeno

Posledice trpljenja žrtev totalitarnih in avtoritarnih režimov segajo prek generacij.

Ni omenjeno

Spominjanje preteklosti je odgovornost do prihodnjih generacij in opozorilo pred sovraštvom, nestrpnostjo ter zanikanjem človekovega dostojanstva.

Delno: Članek omenja dan kot opomnik na posledice sovraštva in nestrpnosti.

Svoboda, demokracija, mir in človekovo dostojanstvo niso samoumevne vrednote, temveč so bile dosežene z žrtvami, pogumom in odporom.

Delno: Članek omenja pomen obrambe temeljnih vrednot EU.

Totalitarni režimi, vojna in povojne posledice so povzročili trpljenje milijonov ljudi v Evropi in zunaj nje.

Ni omenjeno

V Ljubljani so odprli razstavo V senci Beethovnove o zgodovini kazenskih ustanov od konca druge svetovne vojne do sredine petdesetih let 20. stoletja.

Ni omenjeno

V Sloveniji dan spomina obeležujejo od leta 2012.

Ni omenjeno

V ljubljanski stolnici je bila darovana maša za žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, sledila pa je spominska akademija.

Ni omenjeno

SiOL

Datum obeležitve je povezan s paktom Molotov-Ribbentrop, ki sta ga leta 1939 sklenili nacistična Nemčija in komunistična Sovjetska zveza.

Da: Članek potrjuje povezavo datuma s paktom iz leta 1939.

Državni zbor je sprejel predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč.

Ni omenjeno

Evropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov se obeležuje 23. avgusta.

Ni omenjeno

Evropski parlament je dan spomina razglasil leta 2009 z resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu.

Da: Članek navaja razglasitev leta 2009 z omenjeno resolucijo.

Janez Janša je pozval k obsodbi fašizma, nacizma, komunizma in drugih totalitarizmov ter k dostojnemu pokopu žrtev prikritih grobišč.

Ni omenjeno

Janša meni, da je enaka obsodba vseh treh totalitarnih ideologij pogoj za spravo v Sloveniji.

Ni omenjeno

Obdobja totalitarne oblasti so zaznamovali okupacija, represija, deportacije, nasilje in sistematično zatiranje.

Da: Članek navaja okupacijo, represijo, deportacije in nasilje.

Paktu Molotov-Ribbentrop je sledil začetek druge svetovne vojne.

Da: Članek navaja, da je paktu sledil začetek druge svetovne vojne.

Posledice trpljenja žrtev totalitarnih in avtoritarnih režimov segajo prek generacij.

Da: Članek navaja, da je bolečina žrtev odmevala prek generacij.

Spominjanje preteklosti je odgovornost do prihodnjih generacij in opozorilo pred sovraštvom, nestrpnostjo ter zanikanjem človekovega dostojanstva.

Da: Članek navaja dolžnost spominjanja in opozorilo pred sovraštvom.

Svoboda, demokracija, mir in človekovo dostojanstvo niso samoumevne vrednote, temveč so bile dosežene z žrtvami, pogumom in odporom.

Da: Članek potrjuje, da te vrednote niso samoumevne in zahtevajo trud.

Totalitarni režimi, vojna in povojne posledice so povzročili trpljenje milijonov ljudi v Evropi in zunaj nje.

Da: Članek omenja trpljenje milijonov ljudi po Evropi in izven nje.

V Ljubljani so odprli razstavo V senci Beethovnove o zgodovini kazenskih ustanov od konca druge svetovne vojne do sredine petdesetih let 20. stoletja.

Da: Članek potrjuje odprtje razstave z navedenim naslovom in vsebino.

V Sloveniji dan spomina obeležujejo od leta 2012.

Da: Članek navaja, da se v Sloveniji dan obeležuje od leta 2012.

V ljubljanski stolnici je bila darovana maša za žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, sledila pa je spominska akademija.

Da: Članek potrjuje mašo in akademijo.

Slovenske Novice

Datum obeležitve je povezan s paktom Molotov-Ribbentrop, ki sta ga leta 1939 sklenili nacistična Nemčija in komunistična Sovjetska zveza.

Da: Članek potrjuje povezavo z datumom podpisa pakta leta 1939.

Državni zbor je sprejel predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč.

Da: Članek navaja, da je Državni zbor sprejel ta predlog zakona.

Evropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov se obeležuje 23. avgusta.

Da: Članek potrjuje 23. avgust kot uradni evropski dan spomina.

Evropski parlament je dan spomina razglasil leta 2009 z resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu.

Da: Članek navaja leto 2009 in resolucijo Evropskega parlamenta.

Janez Janša je pozval k obsodbi fašizma, nacizma, komunizma in drugih totalitarizmov ter k dostojnemu pokopu žrtev prikritih grobišč.

Da: Janša v svojem zapisu poziva k obsodbi in pokopu žrtev.

Janša meni, da je enaka obsodba vseh treh totalitarnih ideologij pogoj za spravo v Sloveniji.

Da: Janša navaja, da bo sprava mogoča ob enaki obsodbi vseh treh.

Obdobja totalitarne oblasti so zaznamovali okupacija, represija, deportacije, nasilje in sistematično zatiranje.

Delno: Članek omenja zločine in nasilna dejanja totalitarnih sistemov.

Paktu Molotov-Ribbentrop je sledil začetek druge svetovne vojne.

Ni omenjeno

Posledice trpljenja žrtev totalitarnih in avtoritarnih režimov segajo prek generacij.

Delno: Članek omenja, da so spomini za mnoge še vedno živi.

Spominjanje preteklosti je odgovornost do prihodnjih generacij in opozorilo pred sovraštvom, nestrpnostjo ter zanikanjem človekovega dostojanstva.

Delno: Članek navaja, da je spomin odgovornost do prihodnosti.

Svoboda, demokracija, mir in človekovo dostojanstvo niso samoumevne vrednote, temveč so bile dosežene z žrtvami, pogumom in odporom.

Ni omenjeno

Totalitarni režimi, vojna in povojne posledice so povzročili trpljenje milijonov ljudi v Evropi in zunaj nje.

Delno: Članek omenja milijone žrtev totalitarnih režimov.

V Ljubljani so odprli razstavo V senci Beethovnove o zgodovini kazenskih ustanov od konca druge svetovne vojne do sredine petdesetih let 20. stoletja.

Ni omenjeno

V Sloveniji dan spomina obeležujejo od leta 2012.

Ni omenjeno

V ljubljanski stolnici je bila darovana maša za žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, sledila pa je spominska akademija.

Da: Članek navaja, da je bila v stolnici maša in akademija.

Svet24

Datum obeležitve je povezan s paktom Molotov-Ribbentrop, ki sta ga leta 1939 sklenili nacistična Nemčija in komunistična Sovjetska zveza.

Da: Članek potrjuje povezavo pakta z datumom obeležitve.

Državni zbor je sprejel predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč.

Ni omenjeno

Evropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov se obeležuje 23. avgusta.

Ni omenjeno

Evropski parlament je dan spomina razglasil leta 2009 z resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu.

Da: Članek navaja točno to informacijo.

Janez Janša je pozval k obsodbi fašizma, nacizma, komunizma in drugih totalitarizmov ter k dostojnemu pokopu žrtev prikritih grobišč.

Ni omenjeno

Janša meni, da je enaka obsodba vseh treh totalitarnih ideologij pogoj za spravo v Sloveniji.

Ni omenjeno

Obdobja totalitarne oblasti so zaznamovali okupacija, represija, deportacije, nasilje in sistematično zatiranje.

Delno: Članek omenja okupacijo, represijo, deportacije in nasilje.

Paktu Molotov-Ribbentrop je sledil začetek druge svetovne vojne.

Da: Članek navaja, da je paktu sledil začetek vojne.

Posledice trpljenja žrtev totalitarnih in avtoritarnih režimov segajo prek generacij.

Da: Članek navaja, da bolečina žrtev odmeva prek generacij.

Spominjanje preteklosti je odgovornost do prihodnjih generacij in opozorilo pred sovraštvom, nestrpnostjo ter zanikanjem človekovega dostojanstva.

Da: Članek navaja, da je spominjanje dolžnost in opomnik.

Svoboda, demokracija, mir in človekovo dostojanstvo niso samoumevne vrednote, temveč so bile dosežene z žrtvami, pogumom in odporom.

Da: Članek dobesedno potrjuje to trditev.

Totalitarni režimi, vojna in povojne posledice so povzročili trpljenje milijonov ljudi v Evropi in zunaj nje.

Da: Članek potrjuje trpljenje milijonov ljudi.

V Ljubljani so odprli razstavo V senci Beethovnove o zgodovini kazenskih ustanov od konca druge svetovne vojne do sredine petdesetih let 20. stoletja.

Da: Članek potrjuje odprtje razstave in njeno vsebino.

V Sloveniji dan spomina obeležujejo od leta 2012.

Da: Članek navaja, da ga v Sloveniji obeležujejo od leta 2012.

V ljubljanski stolnici je bila darovana maša za žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, sledila pa je spominska akademija.

Da: Članek potrjuje mašo in akademijo.

Analiza sentimenta

entities

• Nacistična Nemčija
• Komunistična Sovjetska zveza
• Evropska unija
• Slovenija
• Evropska komisija
• Evropski parlament
• Henna Virkkunen
• Michael McGrath
• Ignacija Fridl Jarc
• Franc Šuštar
• Kazensko poboljševalni dom Ljubljana
• Janez Janša
• SDS
• Državni zbor Republike Slovenije
• Nataša Pirc Musar

key differences

Državni zbor Republike Slovenije

Večina virov ne omenja; edina obravnavana sta nevtralna.

Evropska komisija

Vsi viri poročajo nevtralno, brez izrazitih razlik.

Evropska unija

Vsi viri EU prikazujejo nevtralno, brez razlik v sentimentu.

Evropski parlament

Vsi viri poročajo nevtralno, brez izrazitih razlik.

Franc Šuštar

Vsi viri ga omenjajo nevtralno, brez razlik.

Henna Virkkunen

Vsi viri poročajo nevtralno, brez izrazitih razlik.

Ignacija Fridl Jarc

Viri nevtralni; večina ne omenja.

Janez Janša

Med viri izstopa nevtralno citiranje (Nova24TV, Domovina, Slovenske Novice), medtem ko ga večina ne omenja.

Kazensko poboljševalni dom Ljubljana

Viri ga omenjajo le nevtralno kot del razstave, brez kritike ali pohvale.

Komunistična Sovjetska zveza

Večina virov negativna, Nova24TV nevtralna.

Michael McGrath

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

Nacistična Nemčija

Večina virov negativno, Nova24TV nevtralno.

Nataša Pirc Musar

Viri jo prikazujejo nevtralno, brez čustvenih interpretacij.

SDS

Vsi viri so nevtralni; noben ne izraža pozitivnega ali negativnega sentimenta.

Slovenija

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

source analyses

24ur

Državni zbor Republike Slovenije

Ni omenjeno

Evropska komisija

Nevtralno: citirana izjava brez vrednotenja

Evropska unija

Nevtralno: omenjena kot nosilka vrednot, brez meta-vrednotenja

Evropski parlament

Nevtralno: omenjen v zvezi z resolucijo, brez vrednotenja

Franc Šuštar

Nevtralno: omenjen kot darovalec maše, brez vrednotenja

Henna Virkkunen

Nevtralno: citirana izjava brez meta-vrednotenja

Ignacija Fridl Jarc

Nevtralno: omenjena kot govornica, brez vrednotenja

Janez Janša

Ni omenjeno

Kazensko poboljševalni dom Ljubljana

Nevtralno: omenjen kot del razstave, brez vrednotenja

Komunistična Sovjetska zveza

Negativno: omenjena kot podpisnica pakta, ki je prinesel trpljenje

Michael McGrath

Nevtralno: citirana izjava brez meta-vrednotenja

Nacistična Nemčija

Negativno: omenjena kot podpisnica pakta, ki je prinesel trpljenje

Nataša Pirc Musar

Nevtralno: citirana izjava brez meta-vrednotenja

SDS

Nevtralno: citirana izjava brez meta-vrednotenja

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država obeleževanja, brez vrednotenja

Domovina

Državni zbor Republike Slovenije

Ni omenjeno

Evropska komisija

Nevtralno: citirana opozorila, brez vrednotenja

Evropska unija

Nevtralno: omenjena kot nosilka vrednot, brez meta-vrednotenja

Evropski parlament

Nevtralno: omenjena resolucija iz leta 2009

Franc Šuštar

Nevtralno: omenjen kot darovalec maše

Henna Virkkunen

Nevtralno: kot govorka citirana brez meta-vrednotenja

Ignacija Fridl Jarc

Nevtralno: omenjena kot govornica na akademiji

Janez Janša

Nevtralno: kot govorec citiran brez meta-vrednotenja

Kazensko poboljševalni dom Ljubljana

Nevtralno: omenjen kot del zgodovinske razstave

Komunistična Sovjetska zveza

Negativno: omenjena kot podpisnica pakta, ki je povzročil trpljenje

Michael McGrath

Nevtralno: kot govorec citiran brez meta-vrednotenja

Nacistična Nemčija

Negativno: omenjena kot podpisnica pakta, ki je povzročil trpljenje

Nataša Pirc Musar

Ni omenjeno

SDS

Nevtralno: citirano stališče stranke brez meta-vrednotenja

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država, ki obeležuje dan spomina

Nova24TV

Državni zbor Republike Slovenije

Nevtralno: omenjen kot sprejemnik zakona, brez vrednotenja

Evropska komisija

Nevtralno: predstavnika citirana brez meta-vrednotenja

Evropska unija

Nevtralno: omenjena kot utemeljena na vrednotah, brez vrednotenja

Evropski parlament

Ni omenjeno

Franc Šuštar

Ni omenjeno

Henna Virkkunen

Nevtralno: citirana brez vrednotenja

Ignacija Fridl Jarc

Ni omenjeno

Janez Janša

Nevtralno: govorec, citiran brez meta-vrednotenja

Kazensko poboljševalni dom Ljubljana

Ni omenjeno

Komunistična Sovjetska zveza

Nevtralno: omenjena kot totalitarni režim, brez vrednotenja

Michael McGrath

Nevtralno: citiran brez vrednotenja

Nacistična Nemčija

Nevtralno: omenjena kot totalitarni režim, brez vrednotenja

Nataša Pirc Musar

Ni omenjeno

SDS

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država, brez vrednotenja

STA

Državni zbor Republike Slovenije

Ni omenjeno

Evropska komisija

Nevtralno: izpostavila dan spomina, brez vrednotenja

Evropska unija

Nevtralno: omenjena kot okvir vrednot, brez meta-vrednotenja

Evropski parlament

Ni omenjeno

Franc Šuštar

Ni omenjeno

Henna Virkkunen

Ni omenjeno

Ignacija Fridl Jarc

Ni omenjeno

Janez Janša

Ni omenjeno

Kazensko poboljševalni dom Ljubljana

Ni omenjeno

Komunistična Sovjetska zveza

Ni omenjeno

Michael McGrath

Ni omenjeno

Nacistična Nemčija

Ni omenjeno

Nataša Pirc Musar

Nevtralno: citirana kot predsednica, brez meta-vrednotenja

SDS

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot lokacija, brez vrednotenja

SiOL

Državni zbor Republike Slovenije

Ni omenjeno

Evropska komisija

Nevtralno: citirana izjava, brez vrednotenja

Evropska unija

Nevtralno: omenjena kot nosilka vrednot, brez meta-vrednotenja

Evropski parlament

Nevtralno: omenjena resolucija, brez vrednotenja

Franc Šuštar

Nevtralno: omenjen kot darovalec maše, brez vrednotenja

Henna Virkkunen

Nevtralno: kot govorka citirana, brez meta-vrednotenja

Ignacija Fridl Jarc

Nevtralno: omenjena kot govornica na akademiji, brez vrednotenja

Janez Janša

Ni omenjeno

Kazensko poboljševalni dom Ljubljana

Nevtralno: omenjen kot del razstave, brez vrednotenja

Komunistična Sovjetska zveza

Negativno: omenjena kot podpisnica pakta, ki je prinesel trpljenje

Michael McGrath

Nevtralno: kot govorec citiran, brez meta-vrednotenja

Nacistična Nemčija

Negativno: omenjena kot podpisnica pakta, ki je prinesel trpljenje

Nataša Pirc Musar

Ni omenjeno

SDS

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot lokacija dogodkov, brez vrednotenja

Slovenske Novice

Državni zbor Republike Slovenije

Nevtralno: omenjen kot sprejemnik zakona, brez vrednotenja

Evropska komisija

Ni omenjeno

Evropska unija

Nevtralno: omenjena kot okvir za dan spomina, brez vrednotenja

Evropski parlament

Nevtralno: informativno naveden kot razglasitelj dneva spomina

Franc Šuštar

Ni omenjeno

Henna Virkkunen

Ni omenjeno

Ignacija Fridl Jarc

Ni omenjeno

Janez Janša

Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja

Kazensko poboljševalni dom Ljubljana

Ni omenjeno

Komunistična Sovjetska zveza

Negativno: označena kot totalitarni režim z zločini

Michael McGrath

Ni omenjeno

Nacistična Nemčija

Negativno: označena kot totalitarni režim z zločini

Nataša Pirc Musar

Ni omenjeno

SDS

Nevtralno: omenjena kot strankarska pripadnost Janše, brez vrednotenja

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država v kontekstu dogodkov in zakona

Svet24

Državni zbor Republike Slovenije

Ni omenjeno

Evropska komisija

Nevtralno: navedena kot vir sporočila, brez vrednotenja

Evropska unija

Nevtralno: omenjena kot utemeljena na vrednotah, brez meta-vrednotenja

Evropski parlament

Nevtralno: omenjen kot razglasitelj resolucije, brez vrednotenja

Franc Šuštar

Nevtralno: omenjen kot darovalec maše, brez vrednotenja

Henna Virkkunen

Nevtralno: citirana kot govorka, brez meta-vrednotenja

Ignacija Fridl Jarc

Nevtralno: omenjena kot govornica na akademiji, brez vrednotenja

Janez Janša

Ni omenjeno

Kazensko poboljševalni dom Ljubljana

Nevtralno: omenjen kot del razstave, brez vrednotenja

Komunistična Sovjetska zveza

Negativno: omenjena kot podpisnica pakta, ki je prinesel trpljenje

Michael McGrath

Nevtralno: citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja

Nacistična Nemčija

Negativno: omenjena kot podpisnica pakta, ki je prinesel trpljenje

Nataša Pirc Musar

Ni omenjeno

SDS

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država obeleževanja, brez vrednotenja

Scenariji

scenarios

• description

  Vlada in pristojne institucije, vključno s Študijskim centrom za narodno spravo, pospešijo izkop in dostojen pokop žrtev, kar vodi k večji družbeni pomiritvi.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Celovita implementacija zakona o prikritih grobiščih v Sloveniji

  valence

  positive

• description

  Slovenske državne institucije in Evropska komisija ohranjajo protokolarno obeleževanje brez bistvenih sprememb v političnem diskurzu ali zakonodajnem napredku glede sprave.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  short

  title

  Nadaljevanje institucionalnega obeleževanja dneva spomina po ustaljeni praksi

  valence

  neutral

• description

  Retorika predsednika vlade Janeza Janše in odzivi opozicije vodijo do novih ideoloških konfliktov v Državnem zboru, kar blokira konstruktiven dialog o polpretekli zgodovini.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  short

  title

  Poglabljanje polarizacije zaradi politizacije zgodovinskega spomina

  valence

  negative

• description

  Ministrstvo za kulturo in izobraževanje na podlagi razstav, kot je V senci Beethovnove, razvijeta kurikulum, ki mlajše generacije objektivno pouči o nevarnostih avtoritarnih režimov.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  long

  title

  Vzpostavitev trajnega izobraževalnega programa o totalitarizmih v šolah

  valence

  positive

• description

  Znanstvene ustanove in Študijski center za narodno spravo povečajo transparentnost arhivov, kar zmanjša prostor za politične interpretacije preteklosti brez takojšnjega družbenega soglasja.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Postopna profesionalizacija raziskovanja prikritih grobišč v Sloveniji

  valence

  neutral

• description

  Kljub prizadevanjem Evropske komisije in slovenske vlade, mlajše generacije kažejo apatijo do spominskih dogodkov, kar vodi v postopno marginalizacijo pomena dneva spomina.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  long

  title

  Zmanjšanje interesa javnosti za vprašanja zgodovinske pravičnosti

  valence

  negative

• description

  Pod vplivom resolucij Evropskega parlamenta se slovenske politične sile dogovorijo za skupno deklaracijo, ki dokončno preseže ideološko delitev na žrtve 'naših' in 'njihovih'.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Politični konsenz vseh parlamentarnih strank o obsodbi vseh totalitarizmov

  valence

  positive

• description

  Evropska komisija prevzame večjo vlogo pri financiranju spominskih projektov v Sloveniji, s čimer se tekmovanje med slovenskimi političnimi akterji za interpretacijo zgodovine umakne v ozadje.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  mid

  title

  Evropeizacija razprav o totalitarizmu zmanjša vpliv lokalnih politik

  valence

  neutral

• description

  Nenehno izpostavljanje totalitarne preteklosti v javnem diskurzu nenamerno radikalizira obrobne skupine, ki začnejo izpodbijati temeljne vrednote EU, ki jih zagovarjata Henna Virkkunen in Michael McGrath.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Oživljanje ekstremističnih ideologij kot odgovor na napetosti

  valence

  negative

Viri

articles

• article order

  5

  body

  z zapisom varuhinje človekovih pravic v 11. in 12. odstavku Bruselj/Ljubljana, 23. avgusta (STA) - Evropa danes obeležuje dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki so ga v Evropski komisiji izpostavili kot opomnik na posledice sovraštva in nestrpnosti ter poudarili ...

  language

  slv

  published at

  2026-08-23T18:08:21

  source

  STA

  title

  Ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov opozorila o pomenu temeljnih vrednot EU (dopolnjeno)

  url

  https://www.sta.si/3590677/

• article order

  2

  body

  Evropa obeležuje dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki so ga v Evropski komisiji izpostavili kot opomnik na posledice sovraštva in nestrpnosti ter poudarili pomen obrambe vrednot EU. V Sloveniji so odprli razstavo o nekdanjih zaporniških celicah v Ljubljani, v petek zvečer je bila maša v ljubljanski stolnici. Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki ga v Sloveniji obeležujemo od leta 2012, je Evropski parlament z resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu razglasil leta 2009. Za dan obeležitve je izbral dan, ko sta nacistična Nemčija in komunistična Sovjetska zveza leta 1939 sklenili pakt Molotov-Ribbentrop, ki mu je sledil začetek druge svetovne vojne. Tako pakt kot vojna in opustošenje, ki je sledilo, je prineslo neznosno trpljenje milijonom ljudi po Evropi in izven nje, leta, ki so sledila, pa so zaznamovali obsežni okupacija, represija, deportacije in nasilje, so ob dnevu sporočili iz Evropske komisije. Izvršna podpredsednica Evropske komisije za tehnološko suverenost, varnost in demokracijo Henna Virkkunen ter komisar za pravosodje in vladavino prava Michael McGrath sta ob tem izpostavila, da je bolečina žrtev totalitarnih in avtoritarnih režimov odmevala prek generacij, danes pa je vsaka država članica EU že dom generaciji, ki je odrasla brez tiranije in zatiranja. "Za številne so svoboda, demokracija in mir morda samoumevni, ampak niso. Zagotovljeni so bili z izjemnim pogumom, žrtvami, odporom in odpornostjo in jih ne gre nikoli jemati za samoumevne," sta še zapisala v skupni izjavi in poudarila, da je spominjanje preteklosti dolžnost tudi za prihodnje generacije. V dnevu spomina vidita tudi opomnik posledic sovraštva, nestrpnosti in zanikanja človeškega dostojanstva. "Opominja nas, naj ostanemo budni pri obrambi vrednot, na katerih je Evropska unija utemeljena: spoštovanju človeškega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, vladavine prava in temeljnih pravic," sta še dodala. 'Spomin nas zavezuje, da se upremo vsakršnemu sovraštvu, nasilju in zatiranju' V Sloveniji so ob dnevu spomina že v petek v nekdanjih zaporniških celicah na Beethovnovi 3 v Ljubljani odprli razstavo V senci Beethovnove o zgodovini kazenskih ustanov v Ljubljani od konca 2. svetovne vojne do sredine petdesetih let 20. stoletja. Med drugim predstavljajo zgodovino stavbe in Kazensko poboljševalni dom Ljubljana. Za obiskovalce bo razstava odprta od 1. oktobra. Pomožni škof Franc Šuštar je zvečer v ljubljanski stolnici daroval mašo za žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, sledila je akademija z nagovorom ministrice za kulturo Ignacije Fridl Jarc. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na družbenem omrežju zapisala, da se ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov poklanjamo vsem, ki so jim bili odvzeti svoboda, dostojanstvo in življenje. "Spomin na žrtve nas zavezuje, da odločno varujemo demokracijo, človekove pravice in vladavino prava ter se upremo vsakršnemu sovraštvu, nasilju in zatiranju," je zapisala in pozvala, naj bo zgodovinski spomin temelj naše skupne odgovornosti, da se najtemnejša poglavja preteklosti nikoli več ne ponovijo. V največji vladni stranki SDS so na družbenih omrežjih zapisali, da je Slovenija v 20. stoletju izkusila grozote vseh treh totalitarizmov. "Zato je naša odgovornost, da ohranjamo zgodovinski spomin, dostojno pokopljemo žrtve in jasno obsodimo zločine vseh totalitarnih ideologij," so zapisali. Kot so dodali, spomin ni namenjen delitvam, pač pa resnici, dostojanstvu žrtev in prihodnosti, v kateri se takšna dejanja ne bodo nikoli več ponovila. "Brez resnice ni sprave, brez spomina ni svobodne prihodnosti," so poudarili. Oglasili so se tudi v NSi in zapisali, da je pravica do groba in spomina temeljna človeška in civilizacijska pravica. "Zato je izjemno pomembno, da je aktualna vlada na pobudo Nove Slovenije na tem področju naredila korak naprej in se zakonsko zavezala pokopati žrtve medvojnih in povojnih pobojev na slovenskih tleh," so poudarili. Kot so še zapisali, moramo vse totalitarizme obravnavati enako in obsoditi vsa njihova dejanja. "Evropa je to že spoznala. Želimo si, da bi to v polnosti storila tudi Slovenija," so dodali.

  language

  slv

  published at

  2026-08-23T11:43:32

  source

  24ur

  title

  Spomin na žrtve totalitarnih režimov z opozorili o pomenu temeljnih vrednot EU

  url

  https://www.24ur.com/novice/slovenija/spomin-na-zrtve-totalitarnih-rezimov-z-opozorili-o-pomenu-temeljnih-vrednot-eu.html

• article order

  10

  body

  "Ohranjanje zgodovinskega spomina krepi zavest o grozotah različnih totalitarnih sistemov. Samo na tak način lahko preprečimo ponovitve nasilnih in krvavih dejanj naše polpretekle zgodovine," ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov poudarja predsednik vlade Janez Janša. Po besedah Janeza Janše se na današnji dan poklanjamo vsem, ki so zaradi fašizma, nacizma, komunizma in drugih totalitarizmov izgubili življenje, dom ali dostojanstvo. "Vsaka žrtev ima svoje ime, družino in tragično zgodbo. Nobena ne sme biti pozabljena. Spomin na njih je tudi odgovornost do prihodnosti," opominja in dodaja, da dejanja, ki so jih povzročili totalitarizmi, ter trpljenje, ki so ga pretrpele mnoge žrtve, za mnoge še vedno predstavljajo žive spomine. Vsak človek ima pravico do groba, dostojnega pokopa in spomina Poudarja, da ima vsak človek pravico do groba, dostojnega pokopa in spomina. Ker je napočil čas, da tudi v Sloveniji obsodimo dejanja in pokopljemo žrtve totalitarnih režimov, je Državni zbor po njegovih besedah sprejel predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, s katerim se želi zadostiti civilizacijski normi, ki nalaga dostojen pokop in pravico do spomina. "Ohranjanje zgodovinskega spomina krepi zavest o grozotah različnih totalitarnih sistemov," poudarja in dodaja, da se lahko samo tako prepreči ponovitve nasilnih in krvavih dejanj naše polpretekle zgodovine. "Ko bodo v Sloveniji vse politične sile sposobne z enako mero obsoditi vse tri zločinske ideologije, bomo lahko dosegli spravo ter prihodnjim generacijam zapustili državo, v kateri je človekovo dostojanstvo vrednota, ki jo varujemo vsi," še sporoča slovenski premier. Spominjanje preteklosti je dolžnost tudi za prihodnje generacije "Za številne so svoboda, demokracija in mir morda samoumevni, ampak niso. Zagotovljeni so bili z izjemnim pogumom, žrtvami, odporom in odpornostjo in jih ne gre nikoli jemati za samoumevne," pa medtem v skupni izjavi izpostavljata izvršna podpredsednica Evropske komisije za tehnološko suverenost, varnost in demokracijo Henna Virkkunen ter komisar za pravosodje in vladavino prava Michael McGrath in dodajata, da je spominjanje preteklosti dolžnost tudi za prihodnje generacije. Po navedbah STA v dnevu spomina vidita tudi opomnik posledic sovraštva, nestrpnosti in zanikanja človeškega dostojanstva. "Opominja nas, naj ostanemo budni pri obrambi vrednot, na katerih je Evropska unija utemeljena: spoštovanju človeškega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, vladavine prava in temeljnih pravic," sta jasna.

  language

  slv

  published at

  2026-08-23T07:19:32

  source

  Nova24TV

  title

  Premier Janša: "Čas je, da tudi v Sloveniji obsodimo dejanja in pokopljemo žrtve totalitarnih režimov"

  url

  https://nova24tv.si/premier-jansa-cas-je-da-tudi-v-sloveniji-obsodimo-dejanja-in-pokopljemo-zrtve-totalitarnih-rezimov/

• article order

  7

  body

  Evropa danes obeležuje dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Ob tem iz Evropske komisije prihajajo opozorila, da svoboda, demokracija, mir in človekovo dostojanstvo niso samoumevne vrednote. V Sloveniji so dan zaznamovali tudi odprtje razstave o nekdanjih zaporniških celicah v Ljubljani, maša za žrtve ter pozivi k ohranjanju zgodovinskega spomina. Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov v Sloveniji zaznamujemo od leta 2012. Evropski parlament ga je z resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu razglasil leta 2009. Za datum je bil izbran 23. avgust, dan, ko sta nacistična Nemčija in komunistična Sovjetska zveza leta 1939 sklenili pakt Molotov-Ribbentrop. Temu sporazumu je sledil začetek druge svetovne vojne. Pakt, vojna in posledice, ki so sledile, so prinesli neizmerno trpljenje milijonom ljudi v Evropi in zunaj nje. Desetletja, ki so sledila, so zaznamovali okupacija, represija, deportacije, nasilje in številne druge oblike sistematičnega zatiranja. Evropska komisija: svoboda in demokracija niso samoumevni Izvršna podpredsednica Evropske komisije za tehnološko suverenost, varnost in demokracijo Henna Virkkunen ter komisar za pravosodje in vladavino prava Michael McGrath sta ob dnevu spomina opozorila, da posledice trpljenja žrtev totalitarnih in avtoritarnih režimov segajo preko generacij. Po njunih besedah je današnja Evropa dom generaciji, ki je odraščala brez neposredne izkušnje tiranije in zatiranja. Prav zato obstaja nevarnost, da bi svobodo, mir in demokracijo začeli razumeti kot nekaj samoumevnega. "Za številne so svoboda, demokracija in mir morda samoumevni, ampak niso," sta poudarila. Te vrednote so bile po njunih besedah dosežene z izjemnim pogumom, žrtvami, odporom in vztrajnostjo. Spominjanje preteklosti zato ni zgolj pogled nazaj, temveč odgovornost do prihodnjih generacij. Evropska komisija ob tem dan spomina razume tudi kot opozorilo pred posledicami sovraštva, nestrpnosti in zanikanja človekovega dostojanstva. Posebej sta poudarila pomen vrednot, na katerih temelji Evropska unija: spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, vladavine prava in temeljnih pravic. Janša: za vsako žrtvijo je človek z imenom in zgodbo Ob dnevu spomina se je oglasil tudi premier Janez Janša, ki je opozoril na žrtve fašizma, nacizma, komunizma in drugih totalitarizmov. Poudaril je, da za vsako žrtvijo stoji človek z imenom, družino in svojo življenjsko zgodbo. Prav zato po njegovem nobena od teh zgodb ne sme biti pozabljena. Spomin na žrtve je hkrati odgovornost do prihodnosti. Janša je pozval k spoštovanju vseh, ki so trpeli zaradi totalitarnih režimov, ne glede na to, pod katerim režimom so bili preganjani. Takšno razumevanje zgodovine pomeni tudi zavrnitev selektivnega spomina, pri katerem se nekatere žrtve priznava, druge pa potiska v pozabo. SDS: Slovenija je izkusila grozote vseh treh totalitarizmov V največji vladni stranki SDS so ob dnevu spomina zapisali, da je Slovenija v 20. stoletju izkusila grozote vseh treh velikih totalitarizmov. Zato je po njihovem mnenju odgovornost sedanjih generacij, da ohranjajo zgodovinski spomin, poskrbijo za dostojen pokop žrtev in jasno obsodijo zločine vseh totalitarnih ideologij. Pri tem so poudarili, da spomin ne sme biti namenjen novim političnim delitvam, temveč resnici, dostojanstvu žrtev in prihodnosti, v kateri se podobni zločini ne bi več ponovili. Njihovo sporočilo je bilo jasno: brez resnice ni sprave in brez spomina ni svobodne prihodnosti. NSi: pravica do groba in spomina je temeljna pravica Na dan spomina so se oglasili tudi v Novi Sloveniji. Opozorili so, da je pravica do groba in spomina temeljna človeška in civilizacijska pravica. Pozdravili so poteze aktualne vlade, ki je na pobudo NSi naredila korak naprej in se zakonsko zavezala k pokopu žrtev medvojnih in povojnih pobojev na slovenskih tleh. V stranki poudarjajo, da je treba vse totalitarizme obravnavati enako in obsoditi njihova dejanja. "Evropa je to že spoznala. Želimo si, da bi to v polnosti storila tudi Slovenija," so zapisali. V senci Beethovnove: razstava o nekdanjih zaporniških celicah Dan spomina je v Sloveniji dobil tudi konkreten zgodovinski prostor. V petek so v nekdanjih zaporniških celicah na Beethovnovi 3 v Ljubljani odprli razstavo V senci Beethovnove. Razstava prikazuje zgodovino kazenskih ustanov v Ljubljani od konca druge svetovne vojne do sredine petdesetih let 20. stoletja. Med drugim predstavlja zgodovino stavbe in Kazensko poboljševalnega doma Ljubljana. Za javnost bo razstava odprta od 1. oktobra. Dogajanje ob dnevu spomina je sklenila tudi maša za žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov. V ljubljanski stolnici jo je daroval pomožni škof Franc Šuštar, sledila pa je akademija z nagovorom ministrice za kulturo Ignacije Fridl Jarc. Spomin kot varovalo pred ponavljanjem zgodovine Dan spomina na žrtve totalitarnih režimov tako ni zgolj zgodovinski datum. Je tudi opozorilo, da človekove pravice, svoboda in demokracija niso vrednote, ki bi bile enkrat za vselej zagotovljene. Evropska zgodovina je pokazala, kam lahko pripeljejo sovraštvo, nestrpnost, politično nasilje in sistematično zanikanje človekovega dostojanstva. Zato je ohranjanje spomina pomembno tudi za generacije, ki teh dogodkov niso doživele. Za Slovenijo ostaja posebej pomembno vprašanje, ali bomo znali enako dostojanstveno priznati vse žrtve in obsoditi vse totalitarne zločine. Šele celovit odnos do preteklosti lahko ustvari prostor za resnično spravo. Spomin namreč ni namenjen temu, da bi ljudi delil, temveč temu, da bi jih opozoril, kaj se ne sme nikoli več ponoviti.

  language

  slv

  published at

  2026-08-23T10:38:50

  source

  Domovina

  title

  Dan spomina na žrtve totalitarnih režimov: brez spomina ni svobodne prihodnosti

  url

  https://www.domovina.je/dan-spomina-na-zrtve-totalitarnih-rezimov-brez-spomina-ni-svobodne-prihodnosti

• article order

  9

  body

  Danes je Evropski dan spomina na žrtve totalitarnih režimov, ki ga je leta 2009 s sprejetjem resolucije razglasil Evropski parlament. Na ta dan leta 1939 je bil podpisan pakt Ribbentrop-Molotov. Evropski parlament je 23. avgust razglasil za dan spomina na milijone žrtev totalitarnih režimov, zlasti nacizma in stalinizma, ter države članice pozval, naj ohranjajo spomin na njihove zločine. Tudi v novejših dokumentih Evropski parlament poudarja, da je 23. avgust uradni evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov ter da mora biti spomin na njihove žrtve ohranjen brez političnega izkoriščanja zgodovine. V Sloveniji osrednje spominske dogodke že vrsto let pripravlja Študijski center za narodno spravo. Lani so denimo v Ljubljani položili vence, v ljubljanski stolnici pa je bila maša za žrtve in nato spominska akademija. No, danes ob 15. uri bo v Rovtah sveta maša za vse žrtve vojne in povojnih pobojev, somaševanje bo vodil msgr. dr. Jože Plut, po maši pa je napovedan še kulturni program. Ob tem je premier in šef SDS Janez Janša zapisal: "Danes se poklanjamo vsem, ki so zaradi fašizma, nacizma, komunizma in drugih totalitarizmov izgubili življenje, dom ali dostojanstvo. Vsaka žrtev ima svoje ime, družino in tragično zgodbo. Nobena ne sme biti pozabljena. Spomin na njih je tudi odgovornost do prihodnosti. Dejanja, ki so ga povzročili totalitarizmi ter trpljenje, ki so ga pretrpele mnoge žrtve, so za mnoge še vedno živi spomini. Vsak človek ima pravico do groba, dostojnega pokopa in spomina. Čas je, da tudi v Sloveniji obsodimo dejanja in pokopljemo žrtve totalitarnih režimov, zato je Državni zbor sprejel predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, s katerim želimo zadostiti civilizacijski normi, ki nalaga dostojen pokop in pravico do spomina. Ohranjanje zgodovinskega spomina krepi zavest o grozotah različnih totalitarnih sistemov. Samo na tak način lahko preprečimo ponovitve nasilnih in krvavih dejanj naše polpretekle zgodovine. Ko bodo v Sloveniji vse politične sile sposobne z enako mero obsoditi vse tri zločinske ideologije, bomo lahko dosegli spravo ter prihodnjim generacijam zapustili državo, v kateri je človekovo dostojanstvo vrednota, ki jih varujemo vsi."

  language

  slv

  published at

  2026-08-23T06:15:13

  source

  Slovenske Novice

  title

  Janša udaril z odmevnim sporočilom: "Čas je, da tudi v Sloveniji ..."

  url

  https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/jansa-udaril-z-odmevnim-sporocilom-cas-je-da-tudi-v-sloveniji

• article order

  1

  body

  Evropa danes obeležuje dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki so ga v Evropski komisiji izpostavili kot opomnik na posledice sovraštva in nestrpnosti ter poudarili pomen obrambe vrednot EU. V Sloveniji so odprli razstavo o nekdanjih zaporniških celicah v Ljubljani, v petek zvečer je bila maša v ljubljanski stolnici. Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki ga v Sloveniji obeležujemo od leta 2012, je Evropski parlament z resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu razglasil leta 2009. Za dan obeležitve je izbral dan, ko sta nacistična Nemčija in komunistična Sovjetska zveza leta 1939 sklenili pakt Molotov-Ribbentrop, ki mu je sledil začetek druge svetovne vojne. Tako pakt kot vojna in opustošenje, ki je sledilo, je prineslo neznosno trpljenje milijonom ljudi po Evropi in izven nje, leta, ki so sledila, pa so zaznamovali obsežni okupacija, represija, deportacije in nasilje, so ob dnevu sporočili iz Evropske komisije. Izvršna podpredsednica Evropske komisije za tehnološko suverenost, varnost in demokracijo Henna Virkkunen ter komisar za pravosodje in vladavino prava Michael McGrath sta ob tem izpostavila, da je bolečina žrtev totalitarnih in avtoritarnih režimov odmevala prek generacij, danes pa je vsaka država članica EU že dom generaciji, ki je odrasla brez tiranije in zatiranja. "Za številne so svoboda, demokracija in mir morda samoumevni, ampak niso. Zagotovljeni so bili z izjemnim pogumom, žrtvami, odporom in odpornostjo in jih ne gre nikoli jemati za samoumevne," sta še zapisala v skupni izjavi in poudarila, da je spominjanje preteklosti dolžnost tudi za prihodnje generacije. V dnevu spomina vidita tudi opomnik posledic sovraštva, nestrpnosti in zanikanja človeškega dostojanstva. "Opominja nas, naj ostanemo budni pri obrambi vrednot, na katerih je Evropska unija utemeljena: spoštovanju človeškega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, vladavine prava in temeljnih pravic," sta še dodala. Razstava v znamenju kazenskih ustanov V Sloveniji so ob dnevu spomina že v petek v nekdanjih zaporniških celicah na Beethovnovi 3 v Ljubljani odprli razstavo V senci Beethovnove o zgodovini kazenskih ustanov v Ljubljani od konca 2. svetovne vojne do sredine petdesetih let 20. stoletja. Med drugim predstavljajo zgodovino stavbe in Kazensko poboljševalni dom Ljubljana. Za obiskovalce bo razstava odprta od 1. oktobra. Pomožni škof Franc Šuštar je zvečer v ljubljanski stolnici daroval mašo za žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, sledila je akademija z nagovorom ministrice za kulturo Ignacije Fridl Jarc.

  language

  slv

  published at

  2026-08-23T05:30:23

  source

  SiOL

  title

  Opomnik na posledice sovraštva in nestrpnosti

  url

  https://siol.net/novice/svet/ob-dnevu-spomina-na-zrtve-totalitarnih-rezimov-opozorila-o-pomenu-temeljnih-vrednot-eu-699599

• article order

  5

  body

  Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki ga v Sloveniji obeležujemo od leta 2012, je Evropski parlament z resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu razglasil leta 2009. Za dan obeležitve je izbral dan, ko sta nacistična Nemčija in komunistična Sovjetska zveza leta 1939 sklenili pakt Molotov-Ribbentrop, ki mu je sledil začetek druge svetovne vojne. Tako pakt kot vojna in opustošenje, ki je sledilo, je prineslo neznosno trpljenje milijonom ljudi po Evropi in izven nje, leta, ki so sledila, pa so zaznamovali obsežni okupacija, represija, deportacije in nasilje, so ob dnevu sporočili iz Evropske komisije. Spominjanje preteklosti je dolžnost Izvršna podpredsednica Evropske komisije za tehnološko suverenost, varnost in demokracijo Henna Virkkunen ter komisar za pravosodje in vladavino prava Michael McGrath sta ob tem izpostavila, da je bolečina žrtev totalitarnih in avtoritarnih režimov odmevala prek generacij, danes pa je vsaka država članica EU že dom generaciji, ki je odrasla brez tiranije in zatiranja. "Za številne so svoboda, demokracija in mir morda samoumevni, ampak niso. Zagotovljeni so bili z izjemnim pogumom, žrtvami, odporom in odpornostjo in jih ne gre nikoli jemati za samoumevne," sta še zapisala v skupni izjavi in poudarila, da je spominjanje preteklosti dolžnost tudi za prihodnje generacije. V dnevu spomina vidita tudi opomnik posledic sovraštva, nestrpnosti in zanikanja človeškega dostojanstva. "Opominja nas, naj ostanemo budni pri obrambi vrednot, na katerih je Evropska unija utemeljena: spoštovanju človeškega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, vladavine prava in temeljnih pravic," sta še dodala. Razstava V senci Beethovnove V Sloveniji so ob dnevu spomina že v petek v nekdanjih zaporniških celicah na Beethovnovi 3 v Ljubljani odprli razstavo V senci Beethovnove o zgodovini kazenskih ustanov v Ljubljani od konca 2. svetovne vojne do sredine petdesetih let 20. stoletja. Med drugim predstavljajo zgodovino stavbe in Kazensko poboljševalni dom Ljubljana. Za obiskovalce bo razstava odprta od 1. oktobra. Pomožni škof Franc Šuštar je zvečer v ljubljanski stolnici daroval mašo za žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, sledila je akademija z nagovorom ministrice za kulturo Ignacije Fridl Jarc.

  language

  slv

  published at

  2026-08-23T04:54:54

  source

  Svet24

  title

  Svoboda, demokracija in mir niso samoumevni, sporoča Evropska unija

  url

  https://svet24.si/novice/politika/fasizm-komunizem-evropska-unijadan-spomina-1921091

source scope

analyzed source count

7

omitted articles

omitted source count

0

total source count

7