MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Državni zbor je podprl razpis treh posvetovalnih referendumov o socialni pomoči, RTV-prispevku in volilni pravici tujcev.
• Referendumi naj bi bili izvedeni 11. oktobra, predvidoma sočasno z zakonodajnim referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.
• Predlagatelji želijo volilno pravico na lokalnih volitvah omejiti na državljane Slovenije in drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi na državljane tretjih držav.
• Posvetovalni referendumi niso zavezujoči in po mnenju opozicije nimajo neposrednih pravnih posledic.
• Koalicija in Resnica zagovarjata pogojevanje socialne pomoči delovno sposobnih prejemnikov z opravljanjem družbeno koristnega dela.
• Robert Golob meni, da so referendumi namenjeni ustvarjanju javnega mnenja, mobilizaciji volivcev in zasenčenju referenduma o parlamentarni preiskavi.
• Državni zbor je junija že sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki odpravljajo volilno pravico državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.
• Ustavni pravnik Igor Kaučič je ocenil, da referendum ni dopusten in da bi lahko hkratna izvedba dveh referendumov o istem vprašanju predstavljala pravno spornost.
• Predlagatelji želijo z referendumom preveriti podporo ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka.
• Opozicija meni, da je posvetovalni referendum o volilni pravici tujcev nedopusten, ker je državni zbor o tem vprašanju že odločil.
• Opozicija razmišlja o izpodbijanju odloka o razpisu referenduma na ustavnem sodišču.
• Za razpis referendumov je glasovalo 47 od 83 navzočih poslancev, proti jih je bilo 35, en poslanec pa se je vzdržal.
• Za zakonodajni referendum o spremembah zakona o lokalnih volitvah se bo zbiranje podpisov začelo 1. septembra.
• Predlagatelji trdijo, da se migracijske in demografske razmere v Sloveniji od leta 2002 bistveno spremenile, zato naj bi bilo vprašanje volilne pravice tujcev treba ponovno odpreti.

key differences

Državni zbor je junija že sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki odpravljajo volilno pravico državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.

Nova24TV navaja napačno leto 2026, drugi viri potrjujejo junij 2024.

Državni zbor je podprl razpis treh posvetovalnih referendumov o socialni pomoči, RTV-prispevku in volilni pravici tujcev.

Večina potrjuje, nekateri poročajo le o odločanju.

Koalicija in Resnica zagovarjata pogojevanje socialne pomoči delovno sposobnih prejemnikov z opravljanjem družbeno koristnega dela.

Večina virov potrjuje, nekateri zanikajo vlogo koalicije.

Opozicija meni, da je posvetovalni referendum o volilni pravici tujcev nedopusten, ker je državni zbor o tem vprašanju že odločil.

STA ne omenja; drugi viri navajajo opozicijsko stališče, a brez nasprotij.

Opozicija razmišlja o izpodbijanju odloka o razpisu referenduma na ustavnem sodišču.

Večina virov potrjuje, nekateri ne omenjajo.

Posvetovalni referendumi niso zavezujoči in po mnenju opozicije nimajo neposrednih pravnih posledic.

Večina virov potrjuje, opozicija in Nova24TV poudarjata neobveznost.

Predlagatelji trdijo, da se migracijske in demografske razmere v Sloveniji od leta 2002 bistveno spremenile, zato naj bi bilo vprašanje volilne pravice tujcev treba ponovno odpreti.

Samo trije viri omenjajo trditev, ostali molčijo.

Predlagatelji želijo volilno pravico na lokalnih volitvah omejiti na državljane Slovenije in drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi na državljane tretjih držav.

STA trditev ignorira, ostali potrjujejo, a brez nasprotij.

Predlagatelji želijo z referendumom preveriti podporo ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka.

Mladina edina omenja posvetovalni referendum, drugi ga navajajo kot dejstvo.

Referendumi naj bi bili izvedeni 11. oktobra, predvidoma sočasno z zakonodajnim referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.

Večina virov potrjuje, STA in Mladina izstopata.

Robert Golob meni, da so referendumi namenjeni ustvarjanju javnega mnenja, mobilizaciji volivcev in zasenčenju referenduma o parlamentarni preiskavi.

STA in Žurnal24 trditve ne omenjata; drugi viri jo potrjujejo ali pripisujejo opoziciji.

Ustavni pravnik Igor Kaučič je ocenil, da referendum ni dopusten in da bi lahko hkratna izvedba dveh referendumov o istem vprašanju predstavljala pravno spornost.

Le dva od desetih virov (RTV, Delo) potrjujeta trditev v celoti.

Za razpis referendumov je glasovalo 47 od 83 navzočih poslancev, proti jih je bilo 35, en poslanec pa se je vzdržal.

Trije viri potrjujejo številke, štirje molčijo.

Za zakonodajni referendum o spremembah zakona o lokalnih volitvah se bo zbiranje podpisov začelo 1. septembra.

Samo Delo, Večer in Slovenske novice potrjujejo trditev; ostali je ne omenjajo.

source analyses

Delo

Državni zbor je junija že sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki odpravljajo volilno pravico državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.

Da: Članek potrjuje novelacijo zakona sredi junija.

Državni zbor je podprl razpis treh posvetovalnih referendumov o socialni pomoči, RTV-prispevku in volilni pravici tujcev.

Delno: Članek navaja razpravo in potrditev na odborih, a ne potrdi glasovanja DZ.

Koalicija in Resnica zagovarjata pogojevanje socialne pomoči delovno sposobnih prejemnikov z opravljanjem družbeno koristnega dela.

Delno: Članek navaja, da so predlog podali predlagatelji, ne koalicija.

Opozicija meni, da je posvetovalni referendum o volilni pravici tujcev nedopusten, ker je državni zbor o tem vprašanju že odločil.

Da: Članek navaja opozicijska opozorila o že sprejeti odločitvi.

Opozicija razmišlja o izpodbijanju odloka o razpisu referenduma na ustavnem sodišču.

Da: Članek navaja, da opozicija tehta možnost ustavne presoje.

Posvetovalni referendumi niso zavezujoči in po mnenju opozicije nimajo neposrednih pravnih posledic.

Delno: Članek omenja, da rezultat ne šteje nič, ne omenja neposredno termina.

Predlagatelji trdijo, da se migracijske in demografske razmere v Sloveniji od leta 2002 bistveno spremenile, zato naj bi bilo vprašanje volilne pravice tujcev treba ponovno odpreti.

Ni omenjeno

Predlagatelji želijo volilno pravico na lokalnih volitvah omejiti na državljane Slovenije in drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi na državljane tretjih držav.

Da: Članek navaja odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav.

Predlagatelji želijo z referendumom preveriti podporo ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka.

Da: Članek potrjuje predlog za referendum o ukinitvi RTV-prispevka.

Referendumi naj bi bili izvedeni 11. oktobra, predvidoma sočasno z zakonodajnim referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.

Da: Članek navaja 11. oktober in sočasnost z referendumom o preiskavi.

Robert Golob meni, da so referendumi namenjeni ustvarjanju javnega mnenja, mobilizaciji volivcev in zasenčenju referenduma o parlamentarni preiskavi.

Delno: Golob omenja zapravljanje denarja, Vujanović pa zameglitev pomena.

Ustavni pravnik Igor Kaučič je ocenil, da referendum ni dopusten in da bi lahko hkratna izvedba dveh referendumov o istem vprašanju predstavljala pravno spornost.

Da: Članek navaja Kaučičevo oceno o nedopustnosti in pravni spornosti.

Za razpis referendumov je glasovalo 47 od 83 navzočih poslancev, proti jih je bilo 35, en poslanec pa se je vzdržal.

Ni omenjeno

Za zakonodajni referendum o spremembah zakona o lokalnih volitvah se bo zbiranje podpisov začelo 1. septembra.

Da: Članek navaja 1. september kot začetek zbiranja podpisov.

Dnevnik

Državni zbor je junija že sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki odpravljajo volilno pravico državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.

Da: DZ je junija sprejel novelo, ki je odvzela to pravico.

Državni zbor je podprl razpis treh posvetovalnih referendumov o socialni pomoči, RTV-prispevku in volilni pravici tujcev.

Delno: Članek navaja, da so poslanci odločali o njih, a glasovanje ni bilo končano.

Koalicija in Resnica zagovarjata pogojevanje socialne pomoči delovno sposobnih prejemnikov z opravljanjem družbeno koristnega dela.

Da: Članek potrjuje, da koalicija in Resnica podpirajo te odloke.

Opozicija meni, da je posvetovalni referendum o volilni pravici tujcev nedopusten, ker je državni zbor o tem vprašanju že odločil.

Delno: Opozicija opozarja na ustavno spornost in da je DZ o tem že odločil.

Opozicija razmišlja o izpodbijanju odloka o razpisu referenduma na ustavnem sodišču.

Ni omenjeno

Posvetovalni referendumi niso zavezujoči in po mnenju opozicije nimajo neposrednih pravnih posledic.

Da: Članek navaja, da za DZ niso zavezujoči.

Predlagatelji trdijo, da se migracijske in demografske razmere v Sloveniji od leta 2002 bistveno spremenile, zato naj bi bilo vprašanje volilne pravice tujcev treba ponovno odpreti.

Ni omenjeno

Predlagatelji želijo volilno pravico na lokalnih volitvah omejiti na državljane Slovenije in drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi na državljane tretjih držav.

Delno: Članek navaja referendum o volilni pravici državljanov tretjih držav.

Predlagatelji želijo z referendumom preveriti podporo ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka.

Da: Predlagatelji želijo referendum o ukinitvi RTV-prispevka.

Referendumi naj bi bili izvedeni 11. oktobra, predvidoma sočasno z zakonodajnim referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.

Da: Koalicija želi referendume izvesti 11. oktobra skupaj z omenjenim referendumom.

Robert Golob meni, da so referendumi namenjeni ustvarjanju javnega mnenja, mobilizaciji volivcev in zasenčenju referenduma o parlamentarni preiskavi.

Delno: Članek navaja, da opozicija meni, da gre za mobilizacijo in zasenčenje.

Ustavni pravnik Igor Kaučič je ocenil, da referendum ni dopusten in da bi lahko hkratna izvedba dveh referendumov o istem vprašanju predstavljala pravno spornost.

Ni omenjeno

Za razpis referendumov je glasovalo 47 od 83 navzočih poslancev, proti jih je bilo 35, en poslanec pa se je vzdržal.

Ni omenjeno

Za zakonodajni referendum o spremembah zakona o lokalnih volitvah se bo zbiranje podpisov začelo 1. septembra.

Ni omenjeno

Mladina

Državni zbor je junija že sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki odpravljajo volilno pravico državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.

Da: Članek potrjuje, da je DZ junija sprejel te spremembe zakona.

Državni zbor je podprl razpis treh posvetovalnih referendumov o socialni pomoči, RTV-prispevku in volilni pravici tujcev.

Delno: Članek navaja, da DZ o tem odloča, ne potrdi pa že sprejetega sklepa.

Koalicija in Resnica zagovarjata pogojevanje socialne pomoči delovno sposobnih prejemnikov z opravljanjem družbeno koristnega dela.

Delno: Članek omenja predlog koalicije in Resnice o pogojevanju socialne pomoči.

Opozicija meni, da je posvetovalni referendum o volilni pravici tujcev nedopusten, ker je državni zbor o tem vprašanju že odločil.

Da: Članek navaja, da je zakonodajno-pravna služba opozorila na nedopustnost.

Opozicija razmišlja o izpodbijanju odloka o razpisu referenduma na ustavnem sodišču.

Da: Članek navaja, da opozicija razpravlja o možnosti ustavne presoje.

Posvetovalni referendumi niso zavezujoči in po mnenju opozicije nimajo neposrednih pravnih posledic.

Da: Golob izpostavlja, da zaradi posvetovalne narave nimajo posledic.

Predlagatelji trdijo, da se migracijske in demografske razmere v Sloveniji od leta 2002 bistveno spremenile, zato naj bi bilo vprašanje volilne pravice tujcev treba ponovno odpreti.

Ni omenjeno

Predlagatelji želijo volilno pravico na lokalnih volitvah omejiti na državljane Slovenije in drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi na državljane tretjih držav.

Delno: Omenjen je referendum o volilni pravici državljanov tretjih držav.

Predlagatelji želijo z referendumom preveriti podporo ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka.

Delno: Članek omenja posvetovalni referendum o ukinitvi RTV-prispevka.

Referendumi naj bi bili izvedeni 11. oktobra, predvidoma sočasno z zakonodajnim referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.

Delno: Omenjena je sočasnost z referendumom o parlamentarni preiskavi, datum ni naveden.

Robert Golob meni, da so referendumi namenjeni ustvarjanju javnega mnenja, mobilizaciji volivcev in zasenčenju referenduma o parlamentarni preiskavi.

Da: Golob navaja ustvarjanje mnenja in zasenčenje referenduma o preiskavi.

Ustavni pravnik Igor Kaučič je ocenil, da referendum ni dopusten in da bi lahko hkratna izvedba dveh referendumov o istem vprašanju predstavljala pravno spornost.

Ni omenjeno

Za razpis referendumov je glasovalo 47 od 83 navzočih poslancev, proti jih je bilo 35, en poslanec pa se je vzdržal.

Ni omenjeno

Za zakonodajni referendum o spremembah zakona o lokalnih volitvah se bo zbiranje podpisov začelo 1. septembra.

Ni omenjeno

Nova24TV

Državni zbor je junija že sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki odpravljajo volilno pravico državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.

Delno: Opozicija trdi, da je DZ o tem že odločil z novelo junija 2026.

Državni zbor je podprl razpis treh posvetovalnih referendumov o socialni pomoči, RTV-prispevku in volilni pravici tujcev.

Delno: Članek omenja le referenduma o volilni pravici tujcev in RTV-prispevku.

Koalicija in Resnica zagovarjata pogojevanje socialne pomoči delovno sposobnih prejemnikov z opravljanjem družbeno koristnega dela.

Ni omenjeno

Opozicija meni, da je posvetovalni referendum o volilni pravici tujcev nedopusten, ker je državni zbor o tem vprašanju že odločil.

Da: Opozicija opozarja na kršitev zakona, ker je DZ o tem že odločil.

Opozicija razmišlja o izpodbijanju odloka o razpisu referenduma na ustavnem sodišču.

Ni omenjeno

Posvetovalni referendumi niso zavezujoči in po mnenju opozicije nimajo neposrednih pravnih posledic.

Delno: Članek omenja, da posvetovalni referendum ne odloča o usodi zakona.

Predlagatelji trdijo, da se migracijske in demografske razmere v Sloveniji od leta 2002 bistveno spremenile, zato naj bi bilo vprašanje volilne pravice tujcev treba ponovno odpreti.

Da: Predlagatelj Andrej Kosi je to izrecno poudaril v obrazložitvi.

Predlagatelji želijo volilno pravico na lokalnih volitvah omejiti na državljane Slovenije in drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi na državljane tretjih držav.

Delno: Članek navaja nasprotovanje volilni pravici državljanov tretjih držav.

Predlagatelji želijo z referendumom preveriti podporo ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka.

Da: Članek jasno navaja predlog za referendum o ukinitvi obveznega prispevka.

Referendumi naj bi bili izvedeni 11. oktobra, predvidoma sočasno z zakonodajnim referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.

Delno: Datum 11. oktober je omenjen, povezava z drugim referendumom je navedena kot očitek opozicije.

Robert Golob meni, da so referendumi namenjeni ustvarjanju javnega mnenja, mobilizaciji volivcev in zasenčenju referenduma o parlamentarni preiskavi.

Delno: Članek navaja Golobovo mnenje o namenu referendumov.

Ustavni pravnik Igor Kaučič je ocenil, da referendum ni dopusten in da bi lahko hkratna izvedba dveh referendumov o istem vprašanju predstavljala pravno spornost.

Ni omenjeno

Za razpis referendumov je glasovalo 47 od 83 navzočih poslancev, proti jih je bilo 35, en poslanec pa se je vzdržal.

Ni omenjeno

Za zakonodajni referendum o spremembah zakona o lokalnih volitvah se bo zbiranje podpisov začelo 1. septembra.

Ni omenjeno

RTV Slovenija

Državni zbor je junija že sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki odpravljajo volilno pravico državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.

Da: Članek navaja, da je DZ sredi junija sprejel te spremembe.

Državni zbor je podprl razpis treh posvetovalnih referendumov o socialni pomoči, RTV-prispevku in volilni pravici tujcev.

Da: Članek potrjuje, da je DZ podprl razpis vseh treh referendumov.

Koalicija in Resnica zagovarjata pogojevanje socialne pomoči delovno sposobnih prejemnikov z opravljanjem družbeno koristnega dela.

Da: Članek potrjuje, da predlagatelji (koalicija in Resni.ca) to zagovarjajo.

Opozicija meni, da je posvetovalni referendum o volilni pravici tujcev nedopusten, ker je državni zbor o tem vprašanju že odločil.

Da: Članek navaja, da opozicija referendum označuje za nedopustnega zaradi že sprejetega zakona.

Opozicija razmišlja o izpodbijanju odloka o razpisu referenduma na ustavnem sodišču.

Da: Članek navaja, da opozicija razmišlja o ustavni presoji.

Posvetovalni referendumi niso zavezujoči in po mnenju opozicije nimajo neposrednih pravnih posledic.

Da: Članek navaja, da referendumi nimajo neposrednih pravnih posledic.

Predlagatelji trdijo, da se migracijske in demografske razmere v Sloveniji od leta 2002 bistveno spremenile, zato naj bi bilo vprašanje volilne pravice tujcev treba ponovno odpreti.

Da: Članek navaja argumente predlagatelja Andreja Kosija.

Predlagatelji želijo volilno pravico na lokalnih volitvah omejiti na državljane Slovenije in drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi na državljane tretjih držav.

Da: Članek potrjuje to vsebino referendumskega vprašanja.

Predlagatelji želijo z referendumom preveriti podporo ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka.

Da: Članek navaja, da je to vprašanje na referendumu.

Referendumi naj bi bili izvedeni 11. oktobra, predvidoma sočasno z zakonodajnim referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.

Delno: Datum 11. oktober je naveden, sočasnost z drugim referendumom je omenjena kot očitek opozicije.

Robert Golob meni, da so referendumi namenjeni ustvarjanju javnega mnenja, mobilizaciji volivcev in zasenčenju referenduma o parlamentarni preiskavi.

Da: Članek potrjuje Golobove navedbe o namenu referendumov.

Ustavni pravnik Igor Kaučič je ocenil, da referendum ni dopusten in da bi lahko hkratna izvedba dveh referendumov o istem vprašanju predstavljala pravno spornost.

Da: Članek potrjuje to izjavo Igorja Kaučiča.

Za razpis referendumov je glasovalo 47 od 83 navzočih poslancev, proti jih je bilo 35, en poslanec pa se je vzdržal.

Da: Članek navaja točno te številke glasovanj.

Za zakonodajni referendum o spremembah zakona o lokalnih volitvah se bo zbiranje podpisov začelo 1. septembra.

Ni omenjeno

STA

Državni zbor je junija že sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki odpravljajo volilno pravico državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.

Ni omenjeno

Državni zbor je podprl razpis treh posvetovalnih referendumov o socialni pomoči, RTV-prispevku in volilni pravici tujcev.

Da: Članek potrjuje podporo trem posvetovalnim referendumom.

Koalicija in Resnica zagovarjata pogojevanje socialne pomoči delovno sposobnih prejemnikov z opravljanjem družbeno koristnega dela.

Delno: Članek omenja podporo koalicije in Resnice razpisu referenduma.

Opozicija meni, da je posvetovalni referendum o volilni pravici tujcev nedopusten, ker je državni zbor o tem vprašanju že odločil.

Ni omenjeno

Opozicija razmišlja o izpodbijanju odloka o razpisu referenduma na ustavnem sodišču.

Ni omenjeno

Posvetovalni referendumi niso zavezujoči in po mnenju opozicije nimajo neposrednih pravnih posledic.

Ni omenjeno

Predlagatelji trdijo, da se migracijske in demografske razmere v Sloveniji od leta 2002 bistveno spremenile, zato naj bi bilo vprašanje volilne pravice tujcev treba ponovno odpreti.

Ni omenjeno

Predlagatelji želijo volilno pravico na lokalnih volitvah omejiti na državljane Slovenije in drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi na državljane tretjih držav.

Ni omenjeno

Predlagatelji želijo z referendumom preveriti podporo ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka.

Da: Članek navaja referendum o ukinitvi obveznega RTV-prispevka.

Referendumi naj bi bili izvedeni 11. oktobra, predvidoma sočasno z zakonodajnim referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.

Ni omenjeno

Robert Golob meni, da so referendumi namenjeni ustvarjanju javnega mnenja, mobilizaciji volivcev in zasenčenju referenduma o parlamentarni preiskavi.

Ni omenjeno

Ustavni pravnik Igor Kaučič je ocenil, da referendum ni dopusten in da bi lahko hkratna izvedba dveh referendumov o istem vprašanju predstavljala pravno spornost.

Ni omenjeno

Za razpis referendumov je glasovalo 47 od 83 navzočih poslancev, proti jih je bilo 35, en poslanec pa se je vzdržal.

Ni omenjeno

Za zakonodajni referendum o spremembah zakona o lokalnih volitvah se bo zbiranje podpisov začelo 1. septembra.

Ni omenjeno

SiOL

Državni zbor je junija že sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki odpravljajo volilno pravico državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.

Da: Članek potrjuje, da je DZ sredi junija sprejel te spremembe.

Državni zbor je podprl razpis treh posvetovalnih referendumov o socialni pomoči, RTV-prispevku in volilni pravici tujcev.

Delno: Članek navaja, da DZ o predlogu za te referendume šele odloča.

Koalicija in Resnica zagovarjata pogojevanje socialne pomoči delovno sposobnih prejemnikov z opravljanjem družbeno koristnega dela.

Delno: Članek omenja predlog koalicije in Resni.ce o tem vprašanju.

Opozicija meni, da je posvetovalni referendum o volilni pravici tujcev nedopusten, ker je državni zbor o tem vprašanju že odločil.

Da: Članek navaja opozorila o nedopustnosti in neustavnosti referenduma.

Opozicija razmišlja o izpodbijanju odloka o razpisu referenduma na ustavnem sodišču.

Da: Članek navaja, da opozicija pretresa možnost ustavne presoje.

Posvetovalni referendumi niso zavezujoči in po mnenju opozicije nimajo neposrednih pravnih posledic.

Da: Golob izpostavlja, da nimajo neposrednih pravnih posledic.

Predlagatelji trdijo, da se migracijske in demografske razmere v Sloveniji od leta 2002 bistveno spremenile, zato naj bi bilo vprašanje volilne pravice tujcev treba ponovno odpreti.

Ni omenjeno

Predlagatelji želijo volilno pravico na lokalnih volitvah omejiti na državljane Slovenije in drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi na državljane tretjih držav.

Delno: Omenja se referendum o volilni pravici državljanov tretjih držav.

Predlagatelji želijo z referendumom preveriti podporo ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka.

Da: Članek navaja predlog posvetovalnega referenduma o ukinitvi RTV-prispevka.

Referendumi naj bi bili izvedeni 11. oktobra, predvidoma sočasno z zakonodajnim referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.

Delno: Omenjena je sočasnost z referendumom o preiskavi, datum ni naveden.

Robert Golob meni, da so referendumi namenjeni ustvarjanju javnega mnenja, mobilizaciji volivcev in zasenčenju referenduma o parlamentarni preiskavi.

Da: Golob navaja te namene kot razloge za razpis referendumov.

Ustavni pravnik Igor Kaučič je ocenil, da referendum ni dopusten in da bi lahko hkratna izvedba dveh referendumov o istem vprašanju predstavljala pravno spornost.

Ni omenjeno

Za razpis referendumov je glasovalo 47 od 83 navzočih poslancev, proti jih je bilo 35, en poslanec pa se je vzdržal.

Ni omenjeno

Za zakonodajni referendum o spremembah zakona o lokalnih volitvah se bo zbiranje podpisov začelo 1. septembra.

Ni omenjeno

Slovenske Novice

Državni zbor je junija že sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki odpravljajo volilno pravico državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.

Da: Članek potrjuje sprejetje teh sprememb sredi junija.

Državni zbor je podprl razpis treh posvetovalnih referendumov o socialni pomoči, RTV-prispevku in volilni pravici tujcev.

Da: Članek potrjuje, da je DZ podprl vse tri navedene referendume.

Koalicija in Resnica zagovarjata pogojevanje socialne pomoči delovno sposobnih prejemnikov z opravljanjem družbeno koristnega dela.

Ne: Članek navaja, da so predlagatelji koalicija in Resnica, opozicija pa je proti.

Opozicija meni, da je posvetovalni referendum o volilni pravici tujcev nedopusten, ker je državni zbor o tem vprašanju že odločil.

Da: Članek navaja, da opozicija meni, da je referendum nedopusten.

Opozicija razmišlja o izpodbijanju odloka o razpisu referenduma na ustavnem sodišču.

Da: Članek navaja, da opozicija razmišlja o ustavni presoji.

Posvetovalni referendumi niso zavezujoči in po mnenju opozicije nimajo neposrednih pravnih posledic.

Delno: Članek omenja, da so referendumi posvetovalni, a ne navaja eksplicitno mnenja o pravnih posledicah.

Predlagatelji trdijo, da se migracijske in demografske razmere v Sloveniji od leta 2002 bistveno spremenile, zato naj bi bilo vprašanje volilne pravice tujcev treba ponovno odpreti.

Ni omenjeno

Predlagatelji želijo volilno pravico na lokalnih volitvah omejiti na državljane Slovenije in drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi na državljane tretjih držav.

Da: Članek navaja točno to referendumsko vprašanje.

Predlagatelji želijo z referendumom preveriti podporo ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka.

Da: Članek potrjuje, da je to eno od referendumskih vprašanj.

Referendumi naj bi bili izvedeni 11. oktobra, predvidoma sočasno z zakonodajnim referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.

Da: Članek navaja 11. oktober in sočasnost z referendumom o preiskavi.

Robert Golob meni, da so referendumi namenjeni ustvarjanju javnega mnenja, mobilizaciji volivcev in zasenčenju referenduma o parlamentarni preiskavi.

Delno: Članek navaja, da opozicija očita mobilizacijo in preusmerjanje pozornosti, Golob pa je omenjen v drugem kontekstu.

Ustavni pravnik Igor Kaučič je ocenil, da referendum ni dopusten in da bi lahko hkratna izvedba dveh referendumov o istem vprašanju predstavljala pravno spornost.

Delno: Kaučič je ocenil, da referendum ni dopusten, a članek ne omenja hkratne izvedbe dveh referendumov.

Za razpis referendumov je glasovalo 47 od 83 navzočih poslancev, proti jih je bilo 35, en poslanec pa se je vzdržal.

Da: Članek navaja točno te številke glasovanj.

Za zakonodajni referendum o spremembah zakona o lokalnih volitvah se bo zbiranje podpisov začelo 1. septembra.

Da: Članek navaja, da se zbiranje podpisov začne 1. septembra.

Večer

Državni zbor je junija že sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki odpravljajo volilno pravico državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.

Da: Članek potrjuje sprejetje sprememb sredi junija.

Državni zbor je podprl razpis treh posvetovalnih referendumov o socialni pomoči, RTV-prispevku in volilni pravici tujcev.

Da: Članek potrjuje podporo trem posvetovalnim referendumom.

Koalicija in Resnica zagovarjata pogojevanje socialne pomoči delovno sposobnih prejemnikov z opravljanjem družbeno koristnega dela.

Ne: Članek navaja, da so predlagatelji koalicija in Resnica, a opozicija nasprotuje.

Opozicija meni, da je posvetovalni referendum o volilni pravici tujcev nedopusten, ker je državni zbor o tem vprašanju že odločil.

Da: Članek navaja, da opozicija meni, da je DZ o tem že odločil.

Opozicija razmišlja o izpodbijanju odloka o razpisu referenduma na ustavnem sodišču.

Da: Članek navaja, da opozicija razmišlja o ustavni presoji.

Posvetovalni referendumi niso zavezujoči in po mnenju opozicije nimajo neposrednih pravnih posledic.

Delno: Članek omenja posvetovalne referendume, a ne navaja eksplicitno mnenja o pravnih posledicah.

Predlagatelji trdijo, da se migracijske in demografske razmere v Sloveniji od leta 2002 bistveno spremenile, zato naj bi bilo vprašanje volilne pravice tujcev treba ponovno odpreti.

Ni omenjeno

Predlagatelji želijo volilno pravico na lokalnih volitvah omejiti na državljane Slovenije in drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi na državljane tretjih držav.

Da: Članek navaja točno to referendumsko vprašanje.

Predlagatelji želijo z referendumom preveriti podporo ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka.

Da: Članek potrjuje, da je to eno od referendumskih vprašanj.

Referendumi naj bi bili izvedeni 11. oktobra, predvidoma sočasno z zakonodajnim referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.

Da: Članek navaja datum 11. oktober in sočasnost z omenjenim referendumom.

Robert Golob meni, da so referendumi namenjeni ustvarjanju javnega mnenja, mobilizaciji volivcev in zasenčenju referenduma o parlamentarni preiskavi.

Delno: Golob je kritičen, a navedeni razlogi so pripisani opoziciji kot celoti.

Ustavni pravnik Igor Kaučič je ocenil, da referendum ni dopusten in da bi lahko hkratna izvedba dveh referendumov o istem vprašanju predstavljala pravno spornost.

Delno: Kaučič je ocenil, da referendum ni dopusten, a o pravni spornosti hkratne izvedbe ni govora.

Za razpis referendumov je glasovalo 47 od 83 navzočih poslancev, proti jih je bilo 35, en poslanec pa se je vzdržal.

Da: Članek navaja točno te številke glasovanj.

Za zakonodajni referendum o spremembah zakona o lokalnih volitvah se bo zbiranje podpisov začelo 1. septembra.

Da: Članek navaja 1. september kot začetek zbiranja podpisov.

Žurnal24

Državni zbor je junija že sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki odpravljajo volilno pravico državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.

Delno: Članek potrjuje sprejetje zakona, a navaja napačen datum (junij 2026).

Državni zbor je podprl razpis treh posvetovalnih referendumov o socialni pomoči, RTV-prispevku in volilni pravici tujcev.

Delno: Članek navaja, da so predlogi v postopku, ne potrjuje končnega glasovanja.

Koalicija in Resnica zagovarjata pogojevanje socialne pomoči delovno sposobnih prejemnikov z opravljanjem družbeno koristnega dela.

Delno: Članek omenja predlog koalicije in Resnice o pogojevanju pomoči.

Opozicija meni, da je posvetovalni referendum o volilni pravici tujcev nedopusten, ker je državni zbor o tem vprašanju že odločil.

Da: Nataša Sukič opozarja, da referendum ni dopusten po sprejetju zakona.

Opozicija razmišlja o izpodbijanju odloka o razpisu referenduma na ustavnem sodišču.

Ni omenjeno

Posvetovalni referendumi niso zavezujoči in po mnenju opozicije nimajo neposrednih pravnih posledic.

Ni omenjeno

Predlagatelji trdijo, da se migracijske in demografske razmere v Sloveniji od leta 2002 bistveno spremenile, zato naj bi bilo vprašanje volilne pravice tujcev treba ponovno odpreti.

Da: Andrej Kosi navaja te razloge za referendum.

Predlagatelji želijo volilno pravico na lokalnih volitvah omejiti na državljane Slovenije in drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi na državljane tretjih držav.

Da: Članek navaja točno referendumsko vprašanje s to vsebino.

Predlagatelji želijo z referendumom preveriti podporo ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka.

Da: Članek eksplicitno navaja predlog referenduma o ukinitvi RTV-prispevka.

Referendumi naj bi bili izvedeni 11. oktobra, predvidoma sočasno z zakonodajnim referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.

Da: Članek navaja datum 11. oktober in sočasnost z referendumom o preiskavi.

Robert Golob meni, da so referendumi namenjeni ustvarjanju javnega mnenja, mobilizaciji volivcev in zasenčenju referenduma o parlamentarni preiskavi.

Ni omenjeno

Ustavni pravnik Igor Kaučič je ocenil, da referendum ni dopusten in da bi lahko hkratna izvedba dveh referendumov o istem vprašanju predstavljala pravno spornost.

Ni omenjeno

Za razpis referendumov je glasovalo 47 od 83 navzočih poslancev, proti jih je bilo 35, en poslanec pa se je vzdržal.

Ni omenjeno

Za zakonodajni referendum o spremembah zakona o lokalnih volitvah se bo zbiranje podpisov začelo 1. septembra.

Ni omenjeno

Analiza sentimenta

entities

• Državni zbor Republike Slovenije
• Resnica
• Gibanje Svoboda
• Robert Golob
• SDS
• Levica
• Socialni demokrati (SD)
• NSi
• SLS
• Fokus
• Demokrati
• Igor Kaučič
• Andrej Kosi
• Ferenc Horvath
• Jelka Godec

key differences

Andrej Kosi

Viri ga omenjajo le nevtralno, brez kritike ali pohvale.

Demokrati

Viri enotno nevtralni; izstopa le Nova24TV z omembo podpore referendumu.

Državni zbor Republike Slovenije

Vsi viri so nevtralni, brez razlik.

Ferenc Horvath

Viri: nevtralno, brez vrednotenja; večina ga ne omenja.

Fokus

Vsi viri obravnavajo nevtralno, brez razlik.

Gibanje Svoboda

Vsi viri poročajo nevtralno, brez izrazitih razlik.

Igor Kaučič

Viri ga omenjajo le nevtralno, brez razlik ali vrednotenj.

Jelka Godec

Samo Nova24TV omenja, nevtralno.

Levica

Vsi viri poročajo nevtralno, brez izrazitih razlik.

NSi

Vsi viri NSi obravnavajo nevtralno, brez izrazitih razlik.

Resnica

Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu ali interpretaciji.

Robert Golob

Vsi viri ga prikazujejo nevtralno, brez izrazitih razlik.

SDS

Vsi viri poročajo nevtralno, brez izrazitih razlik.

SLS

Vsi viri obravnavajo nevtralno, brez izrazitih razlik.

Socialni demokrati (SD)

Vsi viri so nevtralni; nobenih razlik.

source analyses

Delo

Andrej Kosi

Ni omenjeno

Demokrati

Ni omenjeno

Državni zbor Republike Slovenije

Nevtralno: omenjen kot institucija, ki obravnava referendume, brez vrednotenja

Ferenc Horvath

Ni omenjeno

Fokus

Ni omenjeno

Gibanje Svoboda

Nevtralno: omenjeni poslanci in predsednik, brez meta-vrednotenja

Igor Kaučič

Nevtralno: citiran kot ustavni pravnik, brez vrednotenja

Jelka Godec

Ni omenjeno

Levica

Nevtralno: vodja poslanske skupine citirana brez vrednotenja

NSi

Ni omenjeno

Resnica

Nevtralno: omenjena kot del koalicije, brez vrednotenja

Robert Golob

Nevtralno: citiran kot predsednik stranke, brez meta-vrednotenja

SDS

Nevtralno: poslanka SDS citirana brez meta-vrednotenja

SLS

Ni omenjeno

Socialni demokrati (SD)

Nevtralno: omenjeni kot opozicija, ki razmišlja o ustavni presoji

Dnevnik

Andrej Kosi

Ni omenjeno

Demokrati

Nevtralno: zgolj našteti kot del koalicije, brez vrednotenja

Državni zbor Republike Slovenije

Nevtralno: omenjen kot prizorišče razprave in odločanja o referendumih

Ferenc Horvath

Ni omenjeno

Fokus

Nevtralno: zgolj našteta kot del koalicije, brez vrednotenja

Gibanje Svoboda

Nevtralno: navedena kot opozicijska stranka; poslanec Vujanović citiran brez vrednotenja

Igor Kaučič

Ni omenjeno

Jelka Godec

Ni omenjeno

Levica

Nevtralno: navedena kot opozicijska stranka; poslanca Šega in Sukič citirana brez meta-vrednotenja

NSi

Nevtralno: zgolj našteta kot del koalicije, brez vrednotenja

Resnica

Nevtralno: navedena kot del koalicije; poslanec Stevanović citiran brez meta-vrednotenja

Robert Golob

Nevtralno: citiran kot govorec, ki opozarja na posledice ukinitve RTV-prispevka, brez meta-vrednotenja

SDS

Nevtralno: navedena kot del koalicije, ki podpira referendume; poslanec Mahnič citiran brez meta-vrednotenja

SLS

Nevtralno: zgolj našteta kot del koalicije, brez vrednotenja

Socialni demokrati (SD)

Nevtralno: zgolj našteti kot opozicijska stranka, brez vrednotenja

Mladina

Andrej Kosi

Ni omenjeno

Demokrati

Ni omenjeno

Državni zbor Republike Slovenije

Nevtralno: omenjen kot institucija, ki razpisuje referendum in sprejema zakone

Ferenc Horvath

Ni omenjeno

Fokus

Ni omenjeno

Gibanje Svoboda

Nevtralno: omenjeno kot stranka, ki se nagiba k puščanju referendumov

Igor Kaučič

Ni omenjeno

Jelka Godec

Ni omenjeno

Levica

Ni omenjeno

NSi

Ni omenjeno

Resnica

Nevtralno: omenjena kot predlagateljica referendumov skupaj s koalicijo

Robert Golob

Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja avtorja

SDS

Ni omenjeno

SLS

Ni omenjeno

Socialni demokrati (SD)

Ni omenjeno

Nova24TV

Andrej Kosi

Nevtralno: citiran kot predstavnik predlagateljev, brez meta-vrednotenja

Demokrati

Nevtralno: omenjeni kot podporniki referenduma, brez vrednotenja

Državni zbor Republike Slovenije

Nevtralno: omenjen kot prizorišče seje in sprejemanja odločitev

Ferenc Horvath

Ni omenjeno

Fokus

Nevtralno: omenjen kot del koalicije, brez meta-vrednotenja

Gibanje Svoboda

Nevtralno: Robert Golob iz Svobode citiran, brez meta-vrednotenja

Igor Kaučič

Ni omenjeno

Jelka Godec

Nevtralno: omenjena kot prvopodpisana predloga, brez meta-vrednotenja

Levica

Nevtralno: Asta Vrečko iz Levice citirana, brez meta-vrednotenja

NSi

Nevtralno: omenjena kot del koalicije, ki podpira referendume, brez vrednotenja

Resnica

Nevtralno: poslanci Resnice so govorci, ki podpirajo referendume, brez meta-vrednotenja

Robert Golob

Nevtralno: citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja

SDS

Nevtralno: poslanci SDS so govorci, ki zagovarjajo referendume, brez meta-vrednotenja

SLS

Nevtralno: omenjena kot del koalicije, brez meta-vrednotenja

Socialni demokrati (SD)

Nevtralno: Darko Ratajc iz SD citiran, brez meta-vrednotenja

RTV Slovenija

Andrej Kosi

Nevtralno: citiran kot predstavnik predlagatelja, brez vrednotenja

Demokrati

Nevtralno: omenjeni kot del koalicije, brez vrednotenja

Državni zbor Republike Slovenije

Nevtralno: omenjen kot institucija, ki je podprla razpis referendumov

Ferenc Horvath

Nevtralno: omenjen kot poslanec, ki se je vzdržal glasovanja

Fokus

Nevtralno: omenjen kot del koalicije, brez vrednotenja

Gibanje Svoboda

Nevtralno: omenjen kot opozicijska stranka, brez vrednotenja

Igor Kaučič

Nevtralno: citiran kot pravnik, brez vrednotenja

Jelka Godec

Ni omenjeno

Levica

Nevtralno: omenjena kot opozicijska stranka, brez vrednotenja

NSi

Nevtralno: omenjen kot del koalicije, brez vrednotenja

Resnica

Nevtralno: omenjena kot del koalicije, brez vrednotenja

Robert Golob

Nevtralno: citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja

SDS

Nevtralno: omenjen kot del koalicije, ki je predlagala referendume

SLS

Nevtralno: omenjen kot del koalicije, brez vrednotenja

Socialni demokrati (SD)

Nevtralno: omenjen kot opozicijska stranka, brez vrednotenja

STA

Andrej Kosi

Ni omenjeno

Demokrati

Ni omenjeno

Državni zbor Republike Slovenije

Nevtralno: DZ je omenjen kot institucija, ki je podprla referendume, brez vrednotenja.

Ferenc Horvath

Ni omenjeno

Fokus

Ni omenjeno

Gibanje Svoboda

Ni omenjeno

Igor Kaučič

Ni omenjeno

Jelka Godec

Ni omenjeno

Levica

Ni omenjeno

NSi

Ni omenjeno

Resnica

Nevtralno: Resnica je omenjena kot del koalicije, ki je podprla referendume, brez vrednotenja.

Robert Golob

Ni omenjeno

SDS

Ni omenjeno

SLS

Ni omenjeno

Socialni demokrati (SD)

Ni omenjeno

SiOL

Andrej Kosi

Ni omenjeno

Demokrati

Ni omenjeno

Državni zbor Republike Slovenije

Nevtralno: omenjen kot institucija, ki sprejema zakone in razpisuje referendume

Ferenc Horvath

Ni omenjeno

Fokus

Ni omenjeno

Gibanje Svoboda

Nevtralno: omenjeno stališče stranke brez meta-vrednotenja

Igor Kaučič

Ni omenjeno

Jelka Godec

Ni omenjeno

Levica

Ni omenjeno

NSi

Ni omenjeno

Resnica

Nevtralno: omenjena kot predlagateljica referendumov brez vrednotenja

Robert Golob

Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja avtorja

SDS

Ni omenjeno

SLS

Ni omenjeno

Socialni demokrati (SD)

Ni omenjeno

Slovenske Novice

Andrej Kosi

Ni omenjeno

Demokrati

Nevtralno: Demokrati so omenjeni kot del koalicije, brez vrednotenja.

Državni zbor Republike Slovenije

Nevtralno: DZ je omenjen kot organ, ki je podprl referendume, brez vrednotenja.

Ferenc Horvath

Nevtralno: Horvath je omenjen kot poslanec, ki se je vzdržal, brez vrednotenja.

Fokus

Nevtralno: Fokus je omenjen kot del koalicije, brez vrednotenja.

Gibanje Svoboda

Nevtralno: Svoboda je omenjena kot opozicija, brez meta-vrednotenja.

Igor Kaučič

Nevtralno: Kaučič je citiran kot pravnik, brez vrednotenja.

Jelka Godec

Ni omenjeno

Levica

Nevtralno: Levica je omenjena kot opozicija, brez vrednotenja.

NSi

Nevtralno: NSi je omenjena kot del koalicije, brez vrednotenja.

Resnica

Nevtralno: Resnica je omenjena kot predlagatelj in del koalicije, brez vrednotenja.

Robert Golob

Nevtralno: Golob je citiran brez meta-vrednotenja.

SDS

Nevtralno: SDS je omenjena kot del koalicije, ki je podprla referendume, brez meta-vrednotenja.

SLS

Nevtralno: SLS je omenjena kot del koalicije, brez vrednotenja.

Socialni demokrati (SD)

Nevtralno: SD je omenjen kot opozicija, brez vrednotenja.

Večer

Andrej Kosi

Ni omenjeno

Demokrati

Nevtralno: Demokrati so omenjeni kot del koalicije, brez vrednotenja.

Državni zbor Republike Slovenije

Nevtralno: DZ je omenjen kot institucija, ki je podprla referendume, brez meta-vrednotenja.

Ferenc Horvath

Nevtralno: Horvath je omenjen kot vzdržan pri glasovanju, brez vrednotenja.

Fokus

Nevtralno: Fokus je omenjen kot del koalicije, brez vrednotenja.

Gibanje Svoboda

Nevtralno: Svoboda je omenjena kot opozicija, brez vrednotenja.

Igor Kaučič

Nevtralno: Kaučič je citiran kot pravnik, brez vrednotenja.

Jelka Godec

Ni omenjeno

Levica

Nevtralno: Levica je omenjena kot opozicija, brez vrednotenja.

NSi

Nevtralno: NSi je omenjena kot del koalicije, brez vrednotenja.

Resnica

Nevtralno: Resnica je omenjena kot del koalicije in predlagatelj, brez vrednotenja.

Robert Golob

Nevtralno: Golob je citiran brez meta-vrednotenja.

SDS

Nevtralno: SDS je omenjena kot del koalicije, ki je podprla referendume, brez vrednotenja.

SLS

Nevtralno: SLS je omenjena kot del koalicije, brez vrednotenja.

Socialni demokrati (SD)

Nevtralno: SD je omenjen kot opozicija, brez vrednotenja.

Žurnal24

Andrej Kosi

Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja

Demokrati

Ni omenjeno

Državni zbor Republike Slovenije

Nevtralno: omenjen kot prizorišče razprave in odločanja o referendumih

Ferenc Horvath

Ni omenjeno

Fokus

Ni omenjeno

Gibanje Svoboda

Ni omenjeno

Igor Kaučič

Ni omenjeno

Jelka Godec

Ni omenjeno

Levica

Nevtralno: omenjena kot stranka, iz katere prihaja govorka Nataša Sukič

NSi

Ni omenjeno

Resnica

Nevtralno: omenjena kot so-predlagateljica referendumov brez vrednotenja

Robert Golob

Ni omenjeno

SDS

Nevtralno: omenjena kot stranka, iz katere prihaja govorec Andrej Kosi

SLS

Ni omenjeno

Socialni demokrati (SD)

Ni omenjeno

Scenariji

scenarios

• description

  Oktobrsko glasovanje prisili koalicijo SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resnico, da po posvetovalnih izidih pripravijo natančnejše predloge o socialni pomoči, financiranju RTV Slovenija in lokalnih volitvah. Opozicija Svoboda, SD in Levica lahko pri tem doseže javne zaveze glede varovalk, financiranja in skladnosti z ustavo.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Referendumi spodbudijo jasnejšo zakonodajno razpravo

  valence

  positive

• description

  Državni zbor določi 11. oktober kot dan, ko se poleg referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi izvedejo tudi trije posvetovalni referendumi. Robert Golob in opozicija kampanjo usmerita v vprašanje »politične policije«, koalicija in Resnica pa v socialno delo, RTV-prispevek ter državljanstvo tujcev.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  short

  title

  Volilci glasujejo o vseh štirih referendumskih vprašanjih

  valence

  neutral

• description

  SDS, Resnica in koalicijske stranke nadaljujejo kampanjo o zaščiti državljanskega odločanja in odgovornosti prejemnikov pomoči, medtem ko Svoboda, SD in Levica opozarjajo na demoniziranje ranljivih skupin in zavajanje volivcev. Ostra kampanja lahko zasenči vsebinsko razpravo o parlamentarni preiskavi ter poveča nezaupanje v Državni zbor.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  short

  title

  Referendumski trojček poglobi politično polarizacijo

  valence

  negative

• description

  SD, morda skupaj s Svobodo in Levico, vloži zahtevo za ustavno presojo odloka o referendumu glede volilne pravice državljanov tretjih držav. Ustavno sodišče ali druga pristojna institucija lahko zaradi že sprejetega zakona in tekočega postopka za zakonodajni referendum omeji ali razveljavi sporni del, s čimer razjasni pristojnosti DZ.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  short

  title

  Ustavna presoja prepreči pravno sporen referendum

  valence

  positive

• description

  Če volivci podprejo ukinitev RTV-prispevka, morajo vlada, DZ in vodstvo RTV Slovenija oblikovati predvidljiv javnofinančni ali drug nadomestni vir. Razprava, ki jo vodijo Zoran Stevanović, koalicijski predlagatelji in nasprotniki iz Svobode ter Levice, lahko privede do preglednejšega modela z več zaščite uredniške neodvisnosti.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  long

  title

  RTV dobi stabilnejši nadomestni model financiranja

  valence

  positive

• description

  Volivci lahko na vseh treh posvetovalnih vprašanjih izrazijo različna stališča, vendar rezultati zaradi nezavezujoče narave ne spremenijo zakonov neposredno. Vladajoča koalicija jih bo uporabila kot mandat za prihodnje predloge, Golobova Svoboda pa bo poudarjala, da bo dejanski učinek odvisen od kasnejših glasovanj v DZ.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Izidi ostanejo politično pomembni, pravno nezavezujoči

  valence

  neutral

• description

  Če DZ po podpori predlogu uvede obvezno družbeno koristno delo, lahko ministrstvo Tomislava Nemca in centri za socialno delo razširijo nadzor nad dolgotrajno brezposelnimi, tudi kadar so njihove ovire slabše dokumentirane. Vladimir Šega in Levica bi opozarjala na izgubo pomoči, medtem ko bi SDS ukrep zagovarjala kot spodbudo k vključevanju v delo.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  long

  title

  Pogojevanje pomoči prizadene ranljive prejemnike

  valence

  negative

• description

  Sočasni posvetovalni in zakonodajni postopki ter opozorila Igorja Kaučiča spodbudijo širši dogovor med koalicijo, opozicijo in ustavnopravnimi strokovnjaki o časovnih omejitvah referendumov. Reforma bi lahko preprečila podvajanje vprašanj, jasneje določila vlogo posvetovalnih referendumov in zmanjšala možnost zlorabe instituta.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Spor privede do celovite reforme referendumskih pravil

  valence

  positive

• description

  Če se odvzem lokalne volilne pravice državljanom tretjih držav uveljavi, lahko prizadeti prebivalci, opozicija, občine in evropske institucije izpodbijajo skladnost ukrepa z ustavo, pravom EU in mednarodnimi obveznostmi. Andrej Kosi, koalicija in Resnica bi vztrajali pri državljanstvu kot pogoju, Svoboda, SD in Levica pa bi spor razširile v vprašanje varstva manjšin in integracije.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Omejitev volilnih pravic sproži širši institucionalni spor

  valence

  negative

Viri

articles

• article order

  35

  body

  Ljubljana, 26. avgusta (STA) - Poslanci se bodo v petek sestali na že drugi izredni seji ta teden, je sklenil kolegij predsednika DZ. Čaka jih potrjevanje odlokov, s katerimi bodo razpisali posvetovalne referendume o socialni pomoči, o ukinitvi rtv-prispevka in o volilni pravici tujcev ter ...

  language

  slv

  published at

  2026-08-26T13:56:21

  source

  STA

  title

  V petek pred poslanci določitev datuma treh posvetovalnih referendumov

  url

  https://www.sta.si/3591668/

• article order

  26

  body

  Poslanci so glasovali o vsakem referendumskem predlogu posebej. Od 83 navzočih poslancev je za glasovalo 47 poslancev koalicijskih poslanskih skupin strank SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati in tudi Resni.ca, ki so tudi predlagatelji referendumov. Proti je glasovalo 35 poslancev opozicijskih poslanskih skupin Svobode, SD in Levice. Medtem se je glasovanja vzdržal poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath. Volivci bodo na volišča predvidoma odšli 11. oktobra. O podrobnostih razpisa referendumov bodo razpravljali na pristojnih delovnih telesih DZ-ja. Na referendumih bodo državljani odgovarjali na vprašanja, ali naj se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe brez objektivnih ovir za delo pogojuje z aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela, ali naj se ukine obvezno plačevanje RTV-prispevka in ali naj imajo pravico voliti na lokalnih volitvah državljani Republike Slovenije in drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav. Polemika o dopustnosti referenduma o volilni pravici tujcev Poslanci so najprej predstavili mnenja o razpisu posvetovalnega referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah. Koalicija z Resnic.o zahteva, da je volilna pravica na lokalnih volitvah pogojena z državljanstvom, opozicija pa referendumu nasprotuje. DZ je že sredi junija sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki ukinjajo volilno pravico državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah. V koaliciji in Resni.ci menijo, da sprejetje sprememb in postopki v povezavi z morebitnim zakonodajnim referendumom o tem zakonu sami po sebi ne pomenijo, da DZ v okviru svojih zakonodajnih pristojnosti ne bi mogel ugotavljati volje volivcev glede prihodnje ureditve tega področja. V opoziciji poudarjajo, da zakon o referendumu in o ljudski iniciativi jasno določa, da lahko DZ razpiše posvetovalni referendum, preden končno odloči o posameznem vprašanju. Ob tem poudarjajo, da je DZ o tem vprašanju že odločil, in opozarjajo, da je razpis posvetovalnega referenduma zato zloraba demokratičnih institutov. Tudi ustavni pravnik Igor Kaučič, ki je sodeloval pri ustvarjanju zakona o referendumu, je v ponedeljek za Odmeve Televizije Slovenija ocenil, da referendum o tej temi ni dopusten. Poudaril je, da je bil v konkretnem primeru zakon že sprejet, še več, o njem so začeli teči referendumski postopki za zakonodajni referendum. Po njegovih besedah bi se lahko zgodilo, da bosta v roku enega meseca dva referenduma o istem vprašanju, kar je pravno sporno. "Ne izključujem tudi možnosti, da bo opozicija odlok o razpisu referenduma osporavala na ustavnem sodišču," je dejal. Državni sekretar na ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve Tomislav Nemec je navedel, da je po podatkih iz konca julija 61 odstotkov prejemnikov socialne pomoči dolgotrajno brezposelnih, njihova povprečna brezposelnost pa je trajala skoraj tri leta. Denarni prejemek po mnenju ministrstva tako ne more biti edini odgovor države, ampak potrebujemo intenzivnejšo individualno obravnavo, učinkovitejšo aktivacijo in jasnejšo usmeritev v večjo socialno vključenost, družbeno odgovornost in samostojnost, so dejali. Opozicija tako razmišlja tudi o možnosti ustavne presoje posvetovalnega referenduma o volilni pravici tujcev. V Svobodi se nagibajo k temu, da "vse referendume pustimo tako, kot so", je v DZ-ju dejal prvak stranke Robert Golob. Spomnil je, da je zakonodajno-pravna služba DZ-ja predlagatelje opozorila, da je tak referendum nedopusten. "Zdaj pa je na njih, da sprejmejo odgovornost, če bodo razpisali referendum, ki je neustaven", je dejal. "Zapravljali bomo skupen davkoplačevalski denar za referendum, za katerega vsi vnaprej vemo, da je v resnici neustaven in da njegov rezultat ne šteje nič," je dejal predsednik največje opozicijske stranke. A to po njegovem mnenju kaže na način delovanja aktualne oblasti, ki ji ni mar "ne za racionalnost ne za denar davkoplačevalcev, ampak samo za dokazovanje svoje volje". Golob pa je glede treh posvetovalnih referendumov dejal še, da ti zaradi svoje posvetovalne narave nimajo neposrednih posledic. "Posledice bodo izhajale šele iz zakonov, ki bodo mogoče na vrsti nekoč pozneje. Šele takrat bomo lahko ocenjevali, kateri so dejanski nameni vladajoče oblasti," je napovedal. Predlagani posvetovalni referendumi so tako po videnju stranke, ki jo vodi, sklicani le z namenom ustvarjanja javnega mnenja, "predvsem pa dajanja vtisa, da sedanjo vladajočo kliko dejansko zanima vaše mnenje. V resnici želijo preprečiti, da bi vi povedali svoje mnenje o politični policiji," je Golob nagovoril državljane. Poslanec Levice Vladimir Šega je izpostavil, da gre glede na število upravičencev sklepati, da je kršiteljev okrog tisoč. "Po drugi strani na tisoče mijičev ne plačuje svojih delavcev, ne plačuje obveznosti do države in ustvarja te ljudi, ki se pač morajo znajti tudi po svoje," je dodal. "Denarno socialno pomoč potrebuje tudi človek, ki je delal v podjetju našega kolega poslanca, pa za to ni dobil plačila. Človek, ki je hodil v službo, izpolnil svoje obveznosti, potem pa ostal brez plačila, odjavljen, ne da bi vedel," se je ob afero poslanca Resni.ce Borisa Mijiča obregnila poslanka Svobode Tereza Novak. Poslanec SD-a Damijan Bezjak Zrim je opozoril, da država že danes ne zagotavlja dovolj javnih del za vse, ki bi se vanj želeli vključiti. Stroški novo vzpostavljenega sistema pa bi presegli njegove koristi, je dodal. Koalicija z Resni.co meni, da je referendum upravičen Po besedah predstavnika predlagatelja Andreja Kosija (SDS) so se migracijske in demografske razmere bistveno spremenile od leta 2002, ko je bila državljanom tretjih držav s stalnim prebivališčem priznana aktivna volilna pravica na lokalnih volitvah. Njihov delež v posamezni lokalni skupnosti je zdaj namreč bistveno večji. Meni, da se zato upravičeno vnovič zastavlja vprašanje, ali naj bo ta pravica še naprej povezana zgolj s pridobitvijo dovoljenja za stalno prebivanje ali naj bo povezana z državljanstvom. Poslanka SDS-a Karmen Furman je dejala, da socialna država za predlagatelje pomeni troje - človeku, ki ne more delati, je treba zagotoviti pomoč, človeku, ki lahko dela, je treba pomagati, da postane aktiven in se vrne na delo. Človeku, ki vsak dan dela in ta sistem financira, pa dolgujemo zagotovilo, da bo sistem pravičen. "To troje se med seboj ne sme izključevati, ker to je socialna država, ki ji ljudje dejansko lahko zaupajo," je dejala. V poslanski skupini trojčka NSi, SLS in Fokus menijo, da mora biti volilna pravica na lokalnih volitvah pogojena z državljanstvom, kot to velja za državnozborske volitve in volitve predsednika republike, je v predstavitvi stališč poslanskih skupin dejal Srečko Ocvirk. Dodal je, da lahko tujci v skladu z veljavno zakonodajo po 10 letih bivanja v Sloveniji pridobijo državljanstvo in s tem volilno pravico. Poudaril je, da tudi druge države Slovencem, ki tam živijo, ne omogočajo sodelovanja na lokalnih volitvah. Volilna pravica je ena temeljnih političnih pravic, zato mora biti vprašanje, komu in pod kakšnimi pogoji jo država priznava, urejeno jasno, pravično in na podlagi primerljivih meril, je poudarila Elena Zavadlav Ušaj iz poslanske skupine Demokrati. Primerjava z drugimi evropskimi državami po njenih besedah kaže, da slovenska ureditev ni samoumevna. Francija, Nemčija in Italija državljanom tretjih držav lokalne volilne pravice ne priznavajo, medtem ko jo Španija in Portugalska vežeta na vzajemnost oziroma dvostransko medsebojno priznavanje. Prav zato poslanci Demokratov poudarjajo načelo vzajemnosti. Vodja poslanske skupine Resni.ca Katja Kokot meni, da volivci na lokalnih volitvah ne odločajo zgolj o tem, kdo bo župan, ampak o vprašanjih, ki neposredno vplivajo na življenje ljudi, zato politična volilna pravica po njenih besedah ni samo administrativna posledica prijavljenega stalnega prebivališča, temveč ena najpomembnejših demokratičnih pravic. Opozicija predlagateljem očita preusmerjanje pozornosti Trije posvetovalni referendumi imajo po oceni Duška Vujanovića (Svoboda) namen, da preusmerijo, zameglijo in zmanjšajo pomen zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Prepričan je tudi, da je spreminjanje kroga volilnih upravičencev tik pred lokalnimi volitvami rušenje zaupanja v demokracijo. "Če hočemo ohraniti svobodno in demokratično državo, moramo 11. oktobra glasovati štirikrat proti," je prepričan Vujanović. Luka Goršek (SD) je poudaril, da ista vlada, ki od vsakega tujca zahteva popolno asimilacijo v slovensko družbo, tujcem jemlje konkretna sredstva za vključitev. Znova je napovedal, da bodo v SD-ju ob prvi priložnosti vložili zahtevo za ustavno presojo ukrepa, s katerim je bila državljanom tretjih držav odvzeta volilna pravica na lokalnih volitvah. Nataša Sukič (Levica) je poudarila, da danes govorijo o posameznikih, ki imajo v Sloveniji stalno prebivališče in so pri nas pet let ali več. "Tukaj delajo, plačujejo davke in prispevke, tukaj živijo njihovi otroci, tukaj uporabljajo vrtce, šole, zdravstvene domove, javni prevoz in ceste. Lokalne politike, o katerih naj bi odločali, jih vsak dan neposredno zadevajo prav toliko kot njihove sosede s slovenskim ali evropskim državljanstvom," je prepričana. Predlagatelji: Ukinitev RTV-prispevka ni ukinitev RTV-ja Sledila je obravnava predloga za razpis posvetovalnega referenduma o ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka. Poslanka SDS-a Alenka Jeraj je v imenu predlagatelja dejala, da so se medijske navade bistveno spremenile, državljani pa do informacij in drugih vsebin dostopajo prek številnih programov, družbenih omrežij in platform, zato v SDS-u menijo, da je prav, da se volivci odločijo, ali želijo še naprej plačevati RTV-prispevek. Ukinitev prispevka po njenih besedah ne pomeni ukinitve RTV Slovenija. "Po ukinitvi prispevka bi bilo treba oblikovati drugačen sistem financiranja, ki bi zagotovil stabilno delovanje RTV-ja," je dejala Alenka Jeraj. V SDS-u menijo, da je sprememba financiranja priložnost za racionalizacijo, v stališču pa so poudarili tudi nizko gledanost programov Televizije Slovenija. Predlog podpira tudi vlada. Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Uršula Menih Dokl je dejala, da je vprašanje financiranja javnega servisa RTV Slovenija tista tema, pri kateri je po mnenju vlade stališče državljanov pomembno in bo pripomoglo k oblikovanju nadaljnjih politik. Predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović je v imenu poslanske skupine dejal, da razpis referenduma ni proti RTV-ju, ampak za bolj pravičen in odgovoren sistem. "Ne za utišanje, ampak zato, da se jasno sliši glas tistih, ki vse to plačujejo," je dejal. Ljudje naj odločijo, DZ pa naj njihovo voljo spoštuje in zakon odgovorno obravnava, je dejal. Sam je namreč prvopodpisan pod novelo zakona o RTV-ju, ki prav tako predvideva ukinitev prispevka. Poslanka poslanske skupine trojčka NSi, SLS in Fokus Marjeta Šmid pa je dejala, da enako obremenitev nosijo gospodinjstva z visokimi in nizkimi prihodki, zato je po njenih besedah mogoče zagovarjati bolj specifičen, progresiven model, ki je vezan na dohodek posameznika. "Posebna mesečna položnica ni edini mogoči način financiranja javne radiotelevizije," je dejala. Opozicija opozarja na poskus podrejanja in ukinitve RTV-ja V opoziciji opozarjajo, da ukinitev RTV-prispevka pomeni konec javnega RTV-ja Slovenija, kot jo poznamo. Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je dejal, da verjamejo, da je RTV potreben tudi racionalizacije, ampak da je to stvar vodstva. Dejal je tudi, da bi vsak želel prihraniti 14 evrov na mesec, a imajo nekatere stvari višjo vrednost. Med temi je navedel uspehe naših športnikov, ki jih prenaša RTV. Olimpijsko tekmo, na kateri je Nika Prevc letos osvojila medaljo, je spremljalo skoraj 670.000 ljudi, je dejal. "Ukinitev RTV-prispevka bo tak zaslon ugasnila," je dodal. Strošek javnega RTV-ja bi ostal, le preslikal bi se v proračun, o višini financiranja pa bi vsako leto odločala parlamentarna večina, je pojasnil poslanec SD-ja Darko Ratajc. Tudi ustavno sodišče je povedalo, da je prispevek nujen ukrep za zagotavljanje avtonomije RTV-ja in za preprečevanje političnih in gospodarskih vplivov na vsebino. "Ne gre za vprašanje zaupanja eni ali drugi, vladi ali oblasti, čeprav imamo v samovolji vsakokratne oblasti na primeru financiranja STA-ja iz preteklosti že izkušnje," je dejal. To je sistemska ureditev, ki mora veljati ne glede na to, kdo ima večino v DZ-ju, je poudaril. Vodja poslanske skupine Levica in sookordinatorica stranke Asta Vrečko je opozorila, da se vladajoča koalicija ne bi ustavila pri ukinitvi položnice, ampak bi zavod rada ukinila. Dodala je, da RTV Slovenija ni samo informativni program, ampak tudi simfonični orkester, radio Ars, založba, športni in verski program, oddaje za manjšine in Rome. To niso komercialne vsebine, ampak javne, zato plačujemo prispevek, je dejala. Prav tako resnega novinarskega dela ne morejo nadomestiti spletni vplivneži, je opozorila. Ob tem je spomnila, da je pritiske na RTV izvajala vsakokratna vlada Janeza Janše.

  language

  slv

  published at

  2026-08-25T19:06:04

  source

  RTV Slovenija

  title

  DZ podprl razpis treh posvetovalnih referendumov

  url

  https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-podprl-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/791794

• article order

  25

  body

  Poslanci so si na podopustniški izredni seji vzeli ves razpoložljivi čas za polemično in na trenutke razgreto razpravo o razpisu treh posvetovalnih referendumov: o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah, o ukinitvi RTV-prispevka in o pogojevanju socialne pomoči z družbenokoristnim delom. Razpis referendumov so predlagatelji kljub opozorilom pravne stroke in opozicije v koalicijskem trojčku in Resnici odločno branili. Predloge za razpis posvetovalnih referendumov so že pred izredno sejo državnega zbora obravnavali pristojni matični odbori in jih potrdili. Najbolj polemična je bila razprava o odvzemu volilne pravice na lokalnih volitvah državljanom tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje v Sloveniji. Predlagatelji so zastopali stališče, da je volilna pravica na lokalnih volitvah pogojena z državljanstvom. Na ta način je bil sredi junija noveliran zakon o lokalnih volitvah, ki je odpravil volilno pravico državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah. V opozicijskih strankah so zato svarili, da zakon o referendumu in o ljudski iniciativi jasno določa, da lahko državni zbor razpiše posvetovalni referendum, preden končno odloči o posameznem vprašanju. O tem vprašanju pa je državni zbor že odločil junija. Nasprotno pa so v koalicijskih strankah in Resnici zagovarjali, da sprejetje sprememb in postopki v zvezi z morebitnim zakonodajnim referendumom o tem zakonu - zbiranje podpisov se začne 1. septembra - sami po sebi ne pomenijo, da državni zbor v okviru svojih zakonodajnih pristojnosti ne bi mogel ugotavljati volje volivcev glede prihodnje ureditve tega področja. Ustavni pravnik dr. Igor Kaučič, soavtor zakona o referendumu in ljudski iniciativi, je za Odmeve dejal, da referendum o tej temi ni dopusten. V konkretnem primeru je bil zakon že sprejet, še več, o njem so začeli teči referendumski postopki za zakonodajni referendum. "Lahko bi se zgodilo, da bosta v enem mesecu dva referenduma o istem vprašanju, kar je pravno sporno," meni Kaučič. Poleg tega pa opozicijske stranke še tehtajo možnost, da bi odlok o razpisu referenduma izpodbijale na ustavnem sodišču. Za ta korak se najbolj ogrevajo v SD. Njihov poslanec Luka Goršek je napovedal, da bodo v SD ob prvi priložnosti vložili zahtevo za ustavno presojo ukrepa, s katerim je bila državljanom tretjih držav odvzeta volilna pravica na lokalnih volitvah. Časa za ta korak imajo do petka, ko bo državni zbor potrjeval odloke o razpisu posvetovalnih referendumov, s katerimi bo državni zbor določil tudi datum njihove izvedbe. V Gibanju Svoboda pa se nagibajo k temu, da vse referendume "pustimo tako, kot so", je napovedal predsednik stranke Robert Golob in dodal, da je odgovornost na predlagateljih, če skličejo neustavni referendum. Spomnil je, da je zakonodajnopravna služba državnega zbora predlagatelje opozorila na nedopustnost takega referenduma. "Zapravljali bomo skupen davkoplačevalski denar za referendum, o katerem vsi vnaprej vemo, da je v resnici neustaven in da njegov rezultat ne šteje nič," je še povedal Golob. Vladajoče stranke posvetovalne referendume načrtujejo za 11. oktober, ko je že razpisan naknadni zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Trije posvetovalni referendumi, ki jih predlaga koalicija, imajo po mnenju Duška Vujanovića iz Gibanja Svoboda namen preusmeriti, zamegliti in zmanjšati pomen zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Prepričan je tudi, da je spreminjanje kroga volilnih upravičencev tik pred lokalnimi volitvami rušenje zaupanja v demokracijo. Ukinitev položnice ali razgradnja javne RTV Mnenja poslancev so se kresala tudi na obravnavi predloga za razpis posvetovalnega referenduma o ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka. Poslanka SDS Alenka Jeraj je v imenu predlagatelja zastopala stališče, da so se medijske navade bistveno spremenile, državljani pa do informacij in drugih vsebin dostopajo prek številnih programov, družbenih omrežij in platform, zato v SDS menijo, da je prav, da se volivci odločijo, ali želijo še naprej plačevati RTV-prispevek. Ukinitev prispevka po njenih besedah ne pomeni ukinitve RTV Slovenija. Diametralno nasprotnega menja so bili v opoziciji. Vodja poslanske skupine Levice Asta Vrečko je opozorila, da se koalicija ne bi ustavila pri ukinitvi položnice, ampak bi rada ukinila tudi zavod. Na koncu so poslanci obravnavali predloga za razpis posvetovalnega referenduma o pogojevanju pravice do denarne socialne pomoči z aktivnim vključevanjem delovno sposobnih upravičencev v družbenokoristna dela. "Ne govorimo o bolnih, ne govorimo o invalidih, ne govorimo o ljudeh, ki zaradi zdravstvenih, družinskih ali drugih objektivnih okoliščin ne morejo delati. Govorimo o tistih, ki lahko delajo," je v imenu poslanske skupine SDS dejala Karmen Furman. Postregla je s podatkom, da je bilo konec lanskega leta med brezposelnimi prejemniki denarne socialne pomoči 60 odstotkov dolgotrajno brezposelnih, njihova povprečna brezposelnost je trajala skoraj tri leta. "Prejemanje denarne socialne pomoči že zdaj zahteva aktivno iskanje dela za delovno sposobne prejemnike denarne socialne pomoči. Že zdaj jih lahko odgovorne institucije usmerjajo v aktivnosti. Že zdaj imajo vsa orodja v svojih rokah," ji je oponašala Tereza Novak iz Gibanja Svoboda. Koaliciji z Resnico je očitala, da ustvarja Slovenijo, v kateri se prejemnike denarne socialne pomoči prikazuje kot lenuhe. S tem nastaja Slovenija, "v kateri bo moralno bankrotirana in skorumpirana oblast zahtevala nesorazmerno odgovornost od najšibkejših, medtem ko bo sama živela na veliki nogi".

  language

  slv

  published at

  2026-08-25T17:40:40

  source

  Delo

  title

  Vujanović: s posvetovalnimi referendumi želijo zamegliti pomen zakonodajnega

  url

  https://www.delo.si/novice/slovenija/vujanovic-s-posvetovalnimi-referendumi-zelijo-zamegliti-pomen-zakonodajnega

• article order

  46

  body

  Na 20. izredni seji Državnega zbora so poslanci koalicijskih strank SDS, NSi-SLS-Fokus in Resnica odločno zagovarjali razpis dveh posvetovalnih referendumov. Prvi se nanaša na volilno pravico državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah, drugi pa na ukinitev obveznega plačevanja prispevka za programe RTV Slovenija. Oba predloga sta predložila skupina poslancev s prvopodpisano Jelko Godec, odbora pa sta ju ocenila kot primerna. "Pravice vsakega tujca so vam nad pravicami slovenskega državljana," je na današnji seji Državnega zbora dejal poslanec SDS Andrej Poglajen. S tem je ostro odgovoril opoziciji, ki nasprotuje posvetovalnemu referendumu o volilni pravici državljanov tretjih držav, hkrati pa sama zbira podpise za zakonodajni referendum o isti temi. Predstavnik predlagateljev Andrej Kosi (SDS) je v uvodni obrazložitvi poudaril, da se je od leta 2002, ko so tujci s stalnim prebivališčem dobili aktivno volilno pravico na lokalnih volitvah, situacija bistveno spremenila. "Število tujih državljanov se je povečalo, njihov delež je v posamezni lokalni skupnosti bistveno večji kot ob sprejetju navedene zakonske ureditve," je dejal. Po podatkih, ki jih je navedel, je delež tujcev v Sloveniji zrasel s 3,1 odstotka leta 2008 na 10,5 odstotka v prvi polovici leta 2026. V nekaterih občinah so deleži še višji: Ankaran 15,4 odstotka, Izola 18,8, Piran 16,8, Sežana 18,4, Velenje 17,9, Kranj 13,6, Ljubljana 15,8 odstotka. V manjših občinah so bila povečanja še bolj dramatična - v nekaterih primerih tudi za več tisoč odstotkov. "Samo stalno prebivanje ne bi smelo avtomatično pomeniti tudi pridobitve pravice do političnega odločanja o sestavi organov lokalne skupnosti," je poudaril Kosi. "Obstaja namreč legitimna razlika med pravicami, ki posamezniku pripadajo zaradi njegovega zakonitega prebivanja v Republiki Sloveniji, in političnimi pravicami, ki so povezane z državljanstvom." Anton Šturbej (SDS) je dodal, da gre za vprašanje demokratične ureditve države: "Ustava Republike Slovenije v 3. členu določa, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo ter da jo državljanke in državljani izvršujejo neposredno in z volitvami. [...] Referendum je zato eden pomembnih institutov neposrednega demokratičnega odločanja." Pojasnil je, da posvetovalni referendum ne odloča o usodi že sprejetega zakona o lokalnih volitvah, temveč o prihodnji ureditvi: "S sprejetjem posameznega zakona zakonodajalec svoje pristojnosti na določenem področju ne izčrpa. Zakon lahko v prihodnje spremeni, dopolni ali nadomesti z drugačno ureditvijo." Proti odločanju tujcev na lokalnih volitvah "Tukaj vas ta protislovenska opozicija želi prepričati, da si tisti, ki trenutno najbolj prihajajo v Slovenijo, zaslužijo, da odločajo na lokalnih volitvah," je na današnji seji Državnega zbora dejal poslanec SDS Žan Mahnič. Opozoril je tudi na morebitno oblikovanje etničnih list in strank v prihodnosti ter dejal, da gre za zaščito odločanja lastnih državljanov. "Mi bomo ljudi vprašali, ali si želite, da tujci odločajo o vaših usodah na lokalnih volitvah. In bodo rekli: ne, ne želimo si tega. In mi bomo tej volji sledili." Iz poslanske skupine NSi-SLS-Fokus so poudarjali načelo državljanstva. Srečko Ocvirk je dejal, da mora biti ta pravica pogojena z državljanstvom, tako kot je to za državnozborske volitve in volitve predsednika republike: "Tujci v skladu z veljavno zakonodajo namreč lahko, če seveda to želijo, po desetih letih bivanja v Sloveniji pridobijo državljanstvo in s tem volilno pravico. Janez Beja je dodal, da se volilna pravica ne jemlje nikomur, medtem, ko je Iva Dimic opozorila na odgovornost pravice dol volitev z dolžnostjo, da se zanjo tujec tudi potrudi. "Tujec, ki živi, ki pride k nam živeti in pa delati, se mora najprej naučiti našega jezika, sprejeti našo kulturo in naše običaje. [...] Jaz sam, kot sem rekel, nisem proti tujcem. Sem pa za to, da slovenski državljan odloča o usodi svojega naroda," je dodal Aleksander Reberšek. Katja Kokot (Resnica) je poudarila razliko med institutoma: "Zakonodajni referendum govori o usodi konkretnega zakona. Posvetovalni referendum pa daje državnemu zboru odgovor, kakšno zakonodajno rešitev želijo državljani. [...] Želimo, da odgovor poda ljudstvo." Aleksander Štorek (Resnica) je dodal štiri ključne točke: volilna pravica je vprašanje politične pripadnosti, stalno prebivališče in državljanstvo nista ista, ne gre za odnos do tujcev, ampak za jasno pravilo, in ker gre za temeljno demokratično vprašanje, je prav, da slišimo voljo ljudi. Opozicija je nasprotovala in opozarjala, da gre za kršitev 28. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ker je Državni zbor o vprašanju že odločil s sprejetjem novele junija 2026. Posvetovalni referendum bi po njihovem mnenju smel biti le preden je bila odločitev sprejeta, ne pa naknadno. Ocenili so, da gre za zlorabo instituta in poskus preusmerjanja pozornosti od zakonodajnega referenduma o "politični policiji". Poudarjali so tudi, da gre za odvzem pravice ljudem, ki že leta živijo, delajo in plačujejo davke v Sloveniji, ter da je dejanska udeležba tujcev na lokalnih volitvah nizka. Andrej Poglajen (SDS) je poudaril paradoks, da opozicija nasprotuje posvetovalnemu referendumu o vprašanju, za katerega sama zbira podpise za zakonodajni referendum. Očital je, da so pravice tujcev zanje pomembnejše od pravic slovenskih državljanov, in vprašal, kaj je s pravico slovenskega državljana, da odloča, kdo sme voliti v njegovi državi. Napovedal je, da bodo 11. oktobra državljani odločili, da tujci brez državljanstva ne morejo glasovati na lokalnih volitvah. Na koncu je napovedal: "11. oktobra gremo na referendum in državljanke in državljani bodo definitivno odločili, da tisti, ki so tujci v državi in nimajo državljanstva, ne morejo glasovati." RTV-prispevek: "Naj ljudje odločijo" V nadaljevanju seje so obravnavali predlog za posvetovalni referendum o ukinitvi obveznega plačevanja prispevka za programe RTV Slovenija. Alenka Jeraj (SDS) je v imenu predlagateljev povedala: "V Poslanski skupini SDS skupaj z Novo Slovenijo, SLS in Fokusom, Demokrati ter Resnico ocenjujemo, da je na podlagi mnogih pobud v zadnjih letih [...] potrebno razpisati posvetovalni referendum o ukinitvi obveznega plačevanja prispevka za programe RTV Slovenija. [...] O obveznem RTV prispevku naj odločajo državljani, saj gre za zakonsko določeno finančno obveznost, ki neposredno zadeva približno 640 tisoč zavezancev." Poudarila je, da referendumsko vprašanje ne pomeni ukinitve javnega zavoda: "Referendumsko vprašanje se nanaša izključno na ukinitev obveznega plačevanja prispevka, ne pa na ukinitev javnega zavoda ali javne službe. [...] Po ukinitvi prispevka bi bilo treba oblikovati drugačen sistem financiranja, ki bi zagotavljal stabilno delovanje RTV Slovenija. Sprememba financiranja pa je tudi priložnost za racionalizacijo." Zoran Stevanović (Resnica) je bil neposreden: "Naj ljudje odločijo! Danes ne bomo odločali o tem, kakšno je naše mnenje o tej ali pa v drugi oddaji, ne bomo odločali o tem, kakšno je naše mnenje o enem ali drugem novinarju, predvsem pa [...] ne odločamo o tem, ali naj se ukine RTV. Odločamo o bistveno preprostejšem, jasnejšem in za skoraj 640.000 zavezancev zelo konkretnem vprašanju: ali naj ljudje še naprej plačujejo obvezen RTV prispevek, ne glede na to, ali programe RTV Slovenija sploh gledajo, spremljajo, uporabljajo ali če jim sploh zaupajo?" Pojasnil je, da gre za resno vprašanje, ki izpolnjuje pogoje iz Zakona o referendumu in ljudski iniciativi: "To ni referendum o personalnih odločitvah ali pa o nekih šaljivih vsebinah [...] ampak gre za resno vprašanje, ki izpolnjuje oba pogoja najbolj neposredno. Se pravi, gre za zakonsko materijo in za obveznost, ki zadeva sto tisoče gospodinjstev ter pravnih oseb." Opozoril je tudi na že vložen predlog zakona, ki ga je podprlo 17.671 volivk in volivcev: "To niso spletni všečki. To niso anonimni kliki. [...] To so overjeni podpisi državljanov pod konkretnim zakonskim predlogom in že to je izjemno močno demokratično sporočilo." Stevanović je zavrnil očitke o ukinitvi RTV: "Ukinitev obveznega prispevka ni ukinitev RTV Slovenija, je odločitev, da sedanji model financiranja ni nedotakljiv in da moramo poiskati pravičnejši, preglednejši [...] racionalnejši in sodobnejši sistem." Poudaril je, da medijsko okolje ni več isto kot takrat, ko je nastal sedanji model: "Ljudje danes informacije, kulturo, izobraževalne vsebine, šport in zabavo pridobivajo preko množic televizijskih, radijskih programov, spletnih medijev, podkastov, družbenih omrežij in pa pretočnih platform. Zato lahko zagovarjamo obstoj javnega servisa in hkrati priznamo, da mora biti njegov način financiranja prilagojen času." Robert Golob iz Svobode je poudaril, da ukinitev prispevka pomeni konec javnega radia in televizije, kot ju poznamo danes, medtem, ko je Darko Ratajc iz SD je poudaril, da gre za vprašanje dolgoročne neodvisnosti javnega medija. Prispevek po njegovem mnenju zagotavlja stabilno in politično neodvisno financiranje, medtem ko bi prenos v proračun RTV naredil odvisno od vsakokratne parlamentarne večine. Socialni demokrati podpirajo reforme in racionalizacijo, ne pa razgradnje sistema financiranja. Asta Vrečko iz Levice pa je opozorila, da prispevek ščiti politično in finančno neodvisnost RTV. Institucija po njenih besedah ni le informativni program, ampak tudi varuh spomina, kulture, športa, manjšin, arhivov in izobraževanja. Predlog referenduma je označila za nadaljevanje politike uničevanja javnega medija. Nasprotno so koalicijski poslanci referendum podprli. Maruša Babnik iz SDS je dejala, da naj o vprašanju odločijo državljani. Prispevek je obvezen ne glede na to, ali ljudje RTV spremljajo in ali so z njenimi vsebinami zadovoljni. Opozorila je na relativno nizko gledanost v primerjavi z drugimi evropskimi javnimi televizijami in na spremenjeno medijsko okolje, kjer ljudje informacije iščejo na številnih platformah. Potreben je po njenem mnenju nov, učinkovitejši, preglednejši in bolj pluralen model financiranja. Marjeta Šmid iz NSi-SLS-Fokus pa je poudarila, da gre za vprašanje, ali je sedanji model še primeren za sodobni čas. Obstajajo alternativni načini financiranja, kot na Švedskem in Finskem, kjer je prispevek nadomeščen z davčnim sistemom, vezanim na dohodek. Prispevek sam po sebi po njenih besedah ne zagotavlja niti neodvisnosti niti kakovosti programa. Vlada je v mnenju ocenila, da je vprašanje financiranja javne radiotelevizije tema, glede katere je vključevanje javnosti posebej pomembno, hkrati pa poudarila, da je treba ne glede na izid zagotoviti stabilno in neodvisno delovanje RTV.

  language

  slv

  published at

  2026-08-25T12:28:03

  source

  Nova24TV

  title

  [Referendumi] Opozicija besni, koalicija pa: "Naj odločijo ljudje!"

  url

  https://nova24tv.si/referendumi-opozicija-besni-koalicija-pa-naj-odlocijo-ljudje/

• article order

  23

  body

  Možnost ustavne presoje posvetovalnega referenduma o volilni pravici tujcev Opozicija trenutno razpravlja o možnosti ustavne presoje posvetovalnega referenduma o volilni pravici tujcev. V Svobodi pa se nagibajo k temu, da "vse referendume pustimo tako, kot so", pravi prvak stranke Robert Golob. Po njegovih besedah je namreč stvar predlagatelja, če bo sklical neustaven referendum. "Ampak takšni so sedanji vladajoči," meni. Spomnil je, da je zakonodajno-pravna služba DZ predlagatelje opozorila, da je tak referendum nedopusten. Zdaj pa je na njih, da sprejmejo odgovornost, če bodo razpisali referendum, ki je neustaven, je dejal. "Zapravljali bomo skupen davkoplačevalski denar za referendum, za katerega vsi vnaprej vemo, da je v resnici neustaven in da njegov rezultat ne šteje nič," je v izjavi DZ dejal predsednik največje opozicijske stranke. A to po njegovem mnenju kaže na način delovanja aktualne oblasti, ki ji ni mar "ne za racionalnost ne za denar davkoplačevalcev, ampak samo za dokazovanje svoje volje". Referendumska zakonodaja namreč določa, da lahko DZ razpiše posvetovalni referendum, preden končno odloči o posameznem vprašanju. DZ pa je sredi junija že sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki ukinjajo volilno pravico državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah, v teku pa so tudi že postopki za zakonodajni referendum o njem. Predlagatelji treh posvetovalnih referendumov namreč predlagajo, da bi ti potekali sočasno z zakonodajnim referendumom o parlamentarni preiskavi. Golob pa je sicer glede treh posvetovalnih referendumov o pogojevanju socialne pomoči z družbenokoristnim delom, o ukinitvi rtv-prispevka in o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah, o razpisu katerih danes na predlog koalicije in Resnice odloča DZ, izpostavil še, da ti zaradi svoje posvetovalne narave nimajo neposrednih posledic. "Posledice bodo izhajale šele iz zakonov, ki bodo mogoče na vrsti nekoč kasneje. Šele takrat bomo lahko ocenjevali, kateri so dejanski nameni vladajoče oblasti," je napovedal Golob. Predlagani posvetovalni referendumi so tako po videnju stranke, ki jo vodi, sklicani le z namenom ustvarjanja javnega mnenja, "predvsem pa dajanja vtisa, da sedanjo vladajočo kliko dejansko zanima vaše mnenje. V resnici želijo preprečiti, da bi vi povedali svoje mnenje o politični policiji," je Golob nagovoril državljane. Predlagatelji treh posvetovalnih referendumov namreč predlagajo, da bi ti potekali sočasno z zakonodajnim referendumom o parlamentarni preiskavi. Kot je napovedal Golob, bodo tako sami vodili "jasno in glasno" referendumsko kampanjo o zakonu o parlamentarni preiskavi. Izrekanje volivcev o tem zakonu bo po njegovih besedah tudi edino relevantno in edino, ki bo imelo dejanske posledice.

  language

  slv

  published at

  2026-08-25T12:44:44

  source

  Mladina

  title

  "Zapravljali bomo davkoplačevalski denar za neustaven referendum"

  url

  https://www.mladina.si/250595/zapravljali-bomo-davkoplacevalski-denar-za-neustaven-referendum/

• article order

  45

  body

  Poslanci so se s počitnic vrnili zaradi treh referendumov, ki so odprli burno razpravo o socialni pomoči, RTV-prispevku in volilni pravici tujcev. Koalicija in Resnica poudarjata glas ljudstva, opozicija pa svari pred zavajanjem, demoniziranjem in ustavno spornostjo. Poslanke in poslanci so se, kljub temu da parlamentarnih počitnic uradno še ni konec, vrnili v poslanske klopi odločat o treh posvetovalnih referendumih: o pogojevanju denarne socialne pomoči z družbenokoristnim delom, ukinitvi RTV-prispevka in volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah. Koalicijske SDS, NSi, Fokus, SLS in Demokrati ter Resnica bodo vse tri odloke podprli, Svoboda, SD in Levica pa jim bodo nasprotovale. Posvetovalni referendumi za DZ niso zavezujoči, zato je razprava potekala predvsem o političnem sporočilu referendumskega trojčka. Koalicija ga želi izvesti 11. oktobra, skupaj z zakonodajnim referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Opozicija meni, da želi s tem mobilizirati desne volilce in zasenčiti referendum o noveli oziroma o "politični policiji". Duško Vujanović iz Svobode je dejal, da želijo zamegliti referendum, "ki ga ni zahtevala nobena vladna stranka, temveč ljudstvo". Predlagatelji odgovarjajo, da morajo o treh vprašanjih odločiti volilci. Od Joža, ki fuša, do Miki Mišk Pri socialni pomoči se je spor vrtel okoli vprašanja, ali sedanja ureditev delovno sposobne prejemnike dovolj spodbuja k delu. Jana Gržinič iz SDS je zagotovila, da namen predloga ni kaznovanje, temveč vključevanje dolgotrajno brezposelnih: "Delo ne more biti kazen, ampak zgolj spodbuda." A če je Gržiničeva v predlogu videla spodbudo, ga je Vladimir Šega iz Levice označil za "umazan poskus demoniziranja najranljivejših". Opozoril je, da ni podatkov, koliko prejemnikov se delu izmika, veljavna ureditev pa že omogoča sankcije. "Če je nekdo pri blagajni v Lidlu slišal, da Joža fuša, čeprav prejema socialno pomoč, to še ni razlog za referendum," je dejal. Po njegovem se politika zaradi nekaj sto ali tisoč kršiteljev spravlja nad vse prejemnike, medtem ko "na tisoče mijičev zafrkava delavce". Pri ukinitvi RTV-prispevka je bilo osrednje vprašanje, ali je obvezna dajatev še primeren način financiranja javnega zavoda. Zoran Stevanović iz Resnice je poudaril, da referendum ne pomeni ukinitve RTV, ampak iskanje sodobnejšega sistema financiranja. Za pobudo po njegovih besedah stoji 17.000 ljudi: "Niso Miki Miške, namišljeni prijatelji, kaj šele dinozavri ali všečki. To so volilke in volilci." Nasprotniki referenduma so opozorili, da predlagatelji niso pojasnili, kako bi javni zavod financirali brez prispevka. Robert Golob je Stevanovićevo zagotovilo, da RTV ne bo ugasnila, zavrnil z opozorilom, da bi ukinitev prispevka pomenila konec javne RTV, kakršno poznamo. Spomnil je na njeno povezovalno vlogo ob športnih uspehih in slovesu od Milene Zupančič. Asta Vrečko iz Levice pa je spor strnila v vprašanje neodvisnosti: "Prispevek varuje RTV pred političnimi posegi in proračunskimi pogajanji, njegova ukinitev pa bi bila korak k razkroju RTV Slovenija," je dejala. Najprej zakon, nato posvetovanje Pravno najbolj sporen je referendum o volilni pravici tujcev. Državni zbor je že junija sprejel novelo, ki je državljanom tretjih držav odvzela pravico, ki so jo imeli četrt stoletja, posvetovalni referendum pa se praviloma razpiše pred dokončno odločitvijo parlamenta. Nataša Sukič iz Levice je ravnanje koalicije označila za "čisti cinizem in napad na demokracijo". Poudarila je, da bi koalicija, če bi jo res zanimalo mnenje ljudi, referendum razpisala pred sprejetjem zakona. Katja Kokot iz Resnice je odgovorila, da referendum ni odločanje o tem, kdo sme živeti v Sloveniji, temveč o tem, "kdo sme odločati v lokalnih skupnostih". Precej ostreje in na osebni ravni je nastopil poslanec SDS Žan Mahnič, ki je opozicijo označil za protislovensko. "Želite nas prepričati, da imajo Maročani in Egipčani pravico odločati o volitvah. Sprašujem vas, kdaj boste Egipčanom dovolili, da volijo tudi na državnozborskih volitvah," je dejal. Nato se je odzval na navedbo poslanke Svobode Sandre Gazinkovski, da v Kranju živi 7000 tujcev. "Saj ima Kranj 25.000 prebivalcev, to je že 20 odstotkov. Kaj bo čez nekaj let - že 40 odstotkov? Morda jo bodo zaradi priimka izvolili, ko bodo imeli tujci večino," je dejal Mahnič. V SDS vztrajajo, da ne gre zgolj za tehnično vprašanje volilne zakonodaje, ampak za vprašanje demokratične države, pri katerem morajo imeti zadnjo besedo volilci. Ker imajo predlagatelji dovolj glasov, razpis referendumov ni vprašljiv, vendar glasovanje do konca redakcije ni bilo izvedeno.

  language

  slv

  published at

  2026-08-25T17:11:41

  source

  Dnevnik

  title

  Državnozborski cirkus: Joža, Miki Miške in Egipčani

  url

  https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/drzavnozborski-cirkus-joza-miki-miske-in-egipcani-2823852/

• article order

  16

  body

  Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. S poslansko večino so razpis referendumov podprli poslanci koalicije in Resnice, nasprotovala pa jim je opozicija. Volivci bodo na volišča predvidoma odšli 11. oktobra. Na referendumih bodo državljani odgovarjali na vprašanja, ali naj se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe brez objektivnih ovir za delo pogojuje z aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela, ali naj se ukine obvezno plačevanje rtv-prispevka in ali naj imajo pravico voliti na lokalnih volitvah državljani RS in drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav. Poslanci so glasovali o vsakem referendumskem predlogu posebej. Od 83 navzočih poslancev je za glasovalo 47 poslancev koalicijskih poslanskih skupin SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati in tudi Resnica, ki so tudi predlagatelji referendumov. Proti je glasovalo 35 poslancev opozicijskih poslanskih skupin Svobode, SD in Levice. Medtem se je glasovanja vzdržal poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath. Burna polemika se je vnela predvsem o dopustnosti referenduma o volilni pravici državljanov tretjih držav. DZ je sredi junija namreč sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki ukinjajo volilno pravico državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah. Nasprotniki zakona so vložili tudi predlog za naknadni zakonodajni referendum. Podpise volivcev bodo začeli zbirati s 1. septembrom. Vsaj do izteka roka za zbiranje podpisov, torej do 5. oktobra, zakon sicer ne bo stopil v veljavo. V koaliciji in Resnici menijo, da sprejetje sprememb in postopki v zvezi z morebitnim zakonodajnim referendumom o tem zakonu sami po sebi ne pomenijo, da DZ v okviru svojih zakonodajnih pristojnosti ne bi mogel ugotavljati volje volivcev glede prihodnje ureditve tega področja. V opoziciji medtem poudarjajo, da zakon o referendumu in o ljudski iniciativi jasno določa, da lahko DZ razpiše posvetovalni referendum, preden končno odloči o posameznem vprašanju. Poudarili so, da je o tem vprašanju DZ že odločil. Menijo, da je razpis posvetovalnega referenduma zato zloraba demokratičnih institutov. Tudi ustavni pravnik Igor Kaučič, ki je sodeloval pri ustvarjanju zakona o referendumu, je v ponedeljek za Odmeve ocenil, da referendum o tej temi ni dopusten. Opozicija razmišlja tudi o možnosti ustavne presoje posvetovalnega referenduma o volilni pravici tujcev. V Svobodi pa se nagibajo k temu, da "vse referendume pustimo tako, kot so", pravi prvak stranke Robert Golob. Po njegovih besedah je namreč stvar predlagatelja, če bo sklical neustaven referendum. "Ampak takšni so sedanji vladajoči," je pristavil. Tudi obravnava razpisa posvetovalnega referenduma o ukinitvi obveznega plačevanja rtv-prispevka je izzval burno debato. V koaliciji menijo, da imajo državljani pravico izraziti svoje stališče do plačevanja prispevka. Medijske navade so se po njihovih besedah bistveno spremenile, državljani pa do informacij in drugih vsebin dostopajo preko številnih programov, tudi družbenih omrežij. Ukinitev rtv-prispevka po besedah SDS ne pomeni ukinitve Radiotelevizije Slovenija (RTVS), bi pa bilo treba oblikovati drugačen sistem financiranja, ta pa bi bil priložnost za racionalizacijo. V opoziciji pa so opozorili, da bi bilo ob ukinitvi prispevka financiranje odvisno od vsakokratne politike. Ob tem so opozorili, da je RTVS tudi športni in verski program, oddaje za otroke in manjšine. Spomnili so, da je tudi ustavno sodišče povedalo, da je prispevek nujen ukrep za zagotavljanje avtonomije RTVS in za preprečevanje političnih in gospodarskih vplivov na vsebino. Tudi pri predlogu za posvetovalni referendum o pogojevanju prejemanja socialne pomoči z opravljanjem družbeno koristnega dela sta se koalicija z Resnico in opozicija znašli na nasprotnih bregovih. Prvi menijo, da bi s tem pomagali trajno brezposelnim pri vključitvi na trg dela in v družbi. Gre za pomoč, ne za kazen, so prepričani. Pritrjujejo jim tudi na ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve. Opozicija meni, da gre za populistično vprašanje, saj že zdajšnja ureditev vsebuje varovalke, le uporabiti jih je treba. Ob tem so opozorili še na opozorila zakonodajno-pravne službe DZ o tem, da referendumsko vprašanje ni jasno. Obregnili so se tudi ob afero poslanca Resnice Borisa Mijiča, češ da tudi takšni podjetniki, ki ne plačujejo svojih delavcev, ustvarjajo ljudi, ki potrebujejo socialno pomoč. O vseh treh referendumskih vprašanjih se bodo volivci predvidoma izrekali 11. oktobra, ko bo potekal tudi zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Za tak datum so se zavzeli predlagatelji, opozicija pa jim očita preusmerjanje pozornosti, razlog za referendume pa pripisuje poskusu mobilizacije desnega volilnega telesa.

  language

  slv

  published at

  2026-08-25T19:26:55

  source

  Večer

  title

  Državni zbor podprl tri posvetovalne referendume

  url

  https://vecer.com/slovenija/posvetovalni-referendumi-potrjeni-kdaj-oktober-poslanci-za-proti-10425049

• article order

  52

  body

  To, kar je bilo jasno že pred enim mesecem, se je v torek potrdilo še s pritrdilnimi glasovi poslancev vladajoče koalicije in stranke Resnica. Potem ko so namreč 23. julija na zahtevo 44.619 državljanov, ki jih v celoti podpirajo v strankah nekdanje vladne koalicije (Svoboda, SD in Levica), za 11. oktober razpisali zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, so zdaj za isti dan razpisali še tri posvetovalne referendume. Na njih bodo državljani odgovarjali na vprašanja, ali naj se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe brez objektivnih ovir za delo pogojuje z aktivnim opravljanjem družbenokoristnega dela, ali naj se ukine obvezno plačevanje RTV-prispevka in ali naj imajo pravico voliti na lokalnih volitvah državljani RS in drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav. Po ukinitvi prispevka bi bilo treba oblikovati drugačen sistem financiranja V parlamentu je bilo pred glasovanjem najbolj burno pri razpravi o dopustnosti referenduma o volilni pravici državljanov tretjih držav. Že zakonodajno-pravna služba državnega zbora je opozorila, da je tak referendum nedopusten. "Zapravljali bomo skupen davkoplačevalski denar za referendum, za katerega vsi vnaprej vemo, da je v resnici neustaven in da njegov rezultat ne šteje nič," je bil kritičen tudi predsednik Svobode Robert Golob. Po veljavni referendumski zakonodaji poslanci lahko razpišejo posvetovalni referendum, preden končno odločijo o posameznem vprašanju. Problem je v tem, da je državni zbor že sredi junija sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki ukinjajo volilno pravico državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah, v teku pa so tudi že postopki za zakonodajni referendum o njem. Podpise volivcev bodo začeli zbirati s 1. septembrom. Vsaj do izteka roka za zbiranje podpisov, torej do 5. oktobra, zakon ne bo stopil v veljavo. 14 evrov mesečno znaša RTV-prispevek Poslanci vladajoče koalicije in Resnice so prepričani, da imajo državljani tudi pravico izraziti svoje stališče do plačevanja RTV-prispevka. "Po ukinitvi prispevka bi bilo treba oblikovati drugačen sistem financiranja, ki bi zagotovil stabilno delovanje RTVS," je menila poslanka SDS Alenka Jeraj. V imenu predlagatelja je še povedala, da so se medijske navade bistveno spremenile, državljani pa do informacij in drugih vsebin dostopajo prek številnih programov, družbenih omrežij in platform. Zato se jim v SDS tudi zdi prav, da se volivci odločijo, ali ga želijo še naprej plačevati. V opoziciji so medtem opozorili, da ukinitev RTV-prispevka pomeni konec javne RTVS, kot jo poznamo. Golob je dejal, da verjamejo, da je RTVS potrebna tudi racionalizacije, ampak to je stvar vodstva. Izpostavil je tudi, da bi vsak želel prihraniti 14 evrov na mesec, a imajo nekatere stvari višjo vrednost. Med temi je izpostavil uspehe naših športnikov, ki jih prenaša RTVS. Kar se tiče pogojevanja pravice do denarne socialne pomoči z aktivnim vključevanjem delovno sposobnih upravičencev v družbenokoristna dela, pa so v koaliciji prepričani, da bi s tem pomagali trajno brezposelnim. "Strinjamo se, da mora socialna država človeka, ki ne more delati, zaščititi. Hkrati menimo, da je povsem upravičeno od človeka, ki lahko dela, pričakovati določeno mero odgovornosti in angažiranja do skupnosti," je pojasnila predstavnica predlagatelja Karmen Furman (SDS). Menila je, da družbenokoristno delo ne sme biti kazen, stigmatizacija posameznika ali brezplačna delovna sila, ki bi nadomestila redno zaposlitev. Da je zaradi trenutne zakonske ureditve vprašanje irelevantno, pa so menili v Levici. Kot je dejal njihov poslanec Vladimir Šega, ima ministrstvo vso pristojnost, da preveri, ali sistem dobro deluje, in ustrezno ukrepa. Dodal je, da trenutno ni dovolj javnih del za vse, ki si jih želijo.

  language

  slv

  published at

  2026-08-27T04:48:13

  source

  Slovenske Novice

  title

  Brez prispevka konec javne televizije?

  url

  https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/brez-prispevka-konec-javne-televizije

• article order

  17

  body

  Opozicija še razmišlja o možnosti ustavne presoje posvetovalnega referenduma o volilni pravici tujcev. V Svobodi pa se nagibajo k temu, da "vse referendume pustimo tako, kot so", pravi prvak stranke Robert Golob. Po njegovih besedah je namreč stvar predlagatelja, če bo sklical neustaven referendum. "Ampak takšni so sedanji vladajoči," še meni Golob. Spomnil je, da je zakonodajno-pravna služba DZ predlagatelje opozorila, da je tak referendum nedopusten. Zdaj pa je na njih, da sprejmejo odgovornost, če bodo razpisali referendum, ki je neustaven, je dejal. "Zapravljali bomo skupen davkoplačevalski denar za referendum, za katerega vsi vnaprej vemo, da je v resnici neustaven in da njegov rezultat ne šteje nič," je v izjavi DZ dejal predsednik največje opozicijske stranke. V teku že postopki za zakonodajni referendum A to po njegovem mnenju kaže na način delovanja aktualne oblasti, ki ji ni mar "ne za racionalnost ne za denar davkoplačevalcev, ampak samo za dokazovanje svoje volje". Referendumska zakonodaja namreč določa, da lahko DZ razpiše posvetovalni referendum, preden končno odloči o posameznem vprašanju. DZ pa je sredi junija že sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki ukinjajo volilno pravico državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah, v teku pa so tudi že postopki za zakonodajni referendum o njem. V opozicijskih strankah sicer še pretresajo možnost o ustavni presoji posvetovalnega referenduma o volilni pravici tujcev. O tem so pogovore vodili tudi danes, končno odločitev pa bodo po informacijah STA sprejeli do potrjevanja odlokov o razpisu posvetovalnih referendumov, s katerimi bo DZ določil tudi datum njihove izvedbe. To bodo poslanci storili na eni od prihodnjih izrednih sej, predvidoma še ta teden. Predlog, da bi posvetovalni referendumi potekali sočasno z zakonodajnim referendumom o parlamentarni preiskavi Golob pa je sicer glede treh posvetovalnih referendumov o pogojevanju socialne pomoči z družbenokoristnim delom, o ukinitvi rtv-prispevka in o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah, o razpisu katerih danes na predlog koalicije in Resni.ce odloča DZ, izpostavil še, da ti zaradi svoje posvetovalne narave nimajo neposrednih posledic. "Posledice bodo izhajale šele iz zakonov, ki bodo mogoče na vrsti nekoč kasneje. Šele takrat bomo lahko ocenjevali, kateri so dejanski nameni vladajoče oblasti," je napovedal Golob. Predlagani posvetovalni referendumi so tako po videnju stranke, ki jo vodi, sklicani le z namenom ustvarjanja javnega mnenja, "predvsem pa dajanja vtisa, da sedanjo vladajočo kliko dejansko zanima vaše mnenje. V resnici želijo preprečiti, da bi vi povedali svoje mnenje o politični policiji," je Golob nagovoril državljane. Predlagatelji treh posvetovalnih referendumov namreč predlagajo, da bi ti potekali sočasno z zakonodajnim referendumom o parlamentarni preiskavi. Kot je napovedal Golob, bodo tako sami vodili "jasno in glasno" referendumsko kampanjo o zakonu o parlamentarni preiskavi. Izrekanje volivcev o tem zakonu bo po njegovih besedah tudi edino relevantno in edino, ki bo imelo dejanske posledice.

  language

  slv

  published at

  2026-08-25T14:59:42

  source

  SiOL

  title

  Golob s sporočilom za vlado

  url

  https://siol.net/novice/slovenija/golob-na-predlagatelju-je-ali-bo-razpisan-neustaven-referendum-699794

• article order

  36

  body

  V državnem zboru vroča razprava o razpisu treh referendumov. * Poslanci o teh zakonodajnih referendumih * Predlagajo jih koalicija z Resnico * Je lahko posvetovalni referendum razpisan, ko je zakon že sprejet? Poslanci državnega zbora, ki so se morali predčasno vrniti s počitnic, odločajo o razpisu treh referendumov, ki so jih predlagale koalicijske stranke z Resnico. Predlogom za razpis posvetovalnih referendumov o pogojevanju socialne pomoči z družbenokoristnim delom, o ukinitvi rtv-prispevka in o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah, so zeleno luč prižgali že pristojni odbori. O vseh treh referendumskih vprašanjih se bodo, kot kaže, volivci izrekali 11. oktobra, ko bo potekal tudi zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Kosi: Migracijske in demografske razmere so se spremenile Državljani tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji, imajo pravico sodelovati na volitvah od leta 2002. "Do danes so se migracijske in demografske razmere v Republiki Sloveniji bistveno spremenile. Število tujih državljanov se je povečalo, njihov delež je v posamezni lokalni skupnosti bistveno večji kot ob sprejetju navedene zakonske ureditve. Zaradi teh spremenjenih okoliščin se po več kot dve desetletji upravičeno ponovno zastavlja vprašanje, ali naj bo pravica do političnega odločanja na lokalni ravni pri državljanih tretjih držav še naprej vezana zgolj na pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje ali naj bo vezana na državljanstvo Republike Slovenije oziroma državljanstvo drugih držav Evropske unije, kjer volilna pravica izhaja iz prava Evropske unije," razlog za referendum o odvzemu volilne pravice tujcem, pojasnjuje Andrej Kosi iz SDS. Referendumsko vprašanje bi se glasilo: Ali ste za to, da imajo pravico voliti na lokalnih volitvah v Republiki Sloveniji državljani Republike Slovenije in državljani drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav? Zakaj posvetovalni referendum, če je zakon že sprejet? Državni zbor je Zakon o spremembah zakona o lokalnih volitvah, ki med drugim predvideva odpravo aktivne volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah, že sprejel. Kljub temu predlagatelji na to temo ne predlagajo zakonodajnega pač pa posvetovalni referendum. "S sprejetjem posameznega zakona Državni zbor ne izčrpa svoje zakonodajne pristojnosti na področju, ki ga zakon ureja. Zakonsko ureditev lahko v okviru Ustave, prava Evropske unije in drugih mednarodnih obveznosti Republike Slovenije v prihodnje ponovno spremeni, dopolni in nadomesti z drugačno ureditvijo. Predlagatelji zato menimo, da sprejetje konkretnega zakona junija 2026 in postopki v zvezi z morebitnim zakonodajnim referendumom o tem zakonu sami po sebi ne pomenijo, da Državni zbor v okviru svoje zakonodajne pristojnosti ne bi mogel ugotavljati volje volivk in volivcev glede prihodnje ureditve tega področja," razlaga Kosi. Z njegovim stališčem se strinja tudi vlada, je potrdil državni sekretar Rok Šimec. "To je bizarno, naučimo se, kaj pomeni besedica preden!" "Bizarno je, do katere točke smo prišli. V tem mandatu smo očitno priča situaciji, ko je treba znova in znova preverjati, ali besede v zakonih sploh še pomenijo to, kar naj bi pomenile. Danes moramo preveriti nekaj povsem preprostega, kaj pomeni beseda preden. Skratka, osnove slovenščine. Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi v 28. členu jasno določa, navajam: "Državni zbor lahko razpiše posvetovalni referendum, preden končno odloči o posameznem vprašanju." Torej preden in ne potem, ne takrat, ko je parlament že odločil, in ne kot ponovljeno politično glasovanje o lastni odločitvi. Preden in prav to je jedro današnje razprave," pa opozarja Nataša Sukič in Levice.

  language

  slv

  published at

  2026-08-25T08:20:26

  source

  Žurnal24

  title

  "To je bizano, naučimo se, kaj pomeni beseda preden"

  url

  https://www.zurnal24.si/slovenija/to-je-bizano-naucimo-se-kaj-pomeni-beseda-preden-464099

source scope

analyzed source count

10

omitted articles

• article order

  20

  body

  LJUBLJANA > Na referendumih bodo državljani odgovarjali na vprašanja, ali naj se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe brez objektivnih ovir za delo pogojuje z aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela, ali naj se ukine obvezno plačevanje rtv-prispevka in ali naj imajo pravico voliti na lokalnih volitvah državljani RS in drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav. Za glasovalo 47 poslancev koalicijskih poslanskih skupin Poslanci so glasovali o vsakem referendumskem predlogu posebej. Od 83 navzočih poslancev je za glasovalo 47 poslancev koalicijskih poslanskih skupin SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati in tudi Resnica, ki so tudi predlagatelji referendumov. Proti je glasovalo 35 poslancev opozicijskih poslanskih skupin Svobode, SD in Levice. Medtem se je glasovanja vzdržal poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath. Burna polemika se je vnela predvsem o dopustnosti referenduma o volilni pravici državljanov tretjih držav. DZ je sredi junija namreč sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki ukinjajo volilno pravico državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah. Nasprotniki zakona so vložili tudi predlog za naknadni zakonodajni referendum. Podpise volilcev bodo začeli zbirati s 1. septembrom. Vsaj do izteka roka za zbiranje podpisov, torej do 5. oktobra, zakon sicer ne bo stopil v veljavo. Opozicija: Razpis posvetovalnega referenduma je zloraba demokratičnih institutov V koaliciji in Resnici menijo, da sprejetje sprememb in postopki v zvezi z morebitnim zakonodajnim referendumom o tem zakonu sami po sebi ne pomenijo, da DZ v okviru svojih zakonodajnih pristojnosti ne bi mogel ugotavljati volje volilcev glede prihodnje ureditve tega področja. V opoziciji medtem poudarjajo, da zakon o referendumu in o ljudski iniciativi jasno določa, da lahko DZ razpiše posvetovalni referendum, preden končno odloči o posameznem vprašanju. Poudarili so, da je o tem vprašanju DZ že odločil. Menijo, da je razpis posvetovalnega referenduma zato zloraba demokratičnih institutov. Tudi ustavni pravnik Igor Kaučič, ki je sodeloval pri ustvarjanju zakona o referendumu, je v ponedeljek za Odmeve ocenil, da referendum o tej temi ni dopusten. Opozicija razmišlja tudi o možnosti ustavne presoje posvetovalnega referenduma o volilni pravici tujcev. V Svobodi pa se nagibajo k temu, da "vse referendume pustimo tako, kot so", pravi prvak stranke Robert Golob. Po njegovih besedah je namreč stvar predlagatelja, če bo sklical neustaven referendum. "Ampak takšni so sedanji vladajoči," je pristavil. Burna debata tudi o ukinitvi obveznega plačevanja rtv-prispevka Tudi obravnava razpisa posvetovalnega referenduma o ukinitvi obveznega plačevanja rtv-prispevka je izzval burno debato. V koaliciji menijo, da imajo državljani pravico izraziti svoje stališče do plačevanja prispevka. Medijske navade so se po njihovih besedah bistveno spremenile, državljani pa do informacij in drugih vsebin dostopajo preko številnih programov, tudi družbenih omrežij. Ukinitev rtv-prispevka po besedah SDS ne pomeni ukinitve Radiotelevizije Slovenija (RTVS), bi pa bilo treba oblikovati drugačen sistem financiranja, ta pa bi bil priložnost za racionalizacijo. V opoziciji pa so opozorili, da bi bilo ob ukinitvi prispevka financiranje odvisno od vsakokratne politike. Ob tem so opozorili, da je RTVS tudi športni in verski program, oddaje za otroke in manjšine. Spomnili so, da je tudi ustavno sodišče povedalo, da je prispevek nujen ukrep za zagotavljanje avtonomije RTVS in za preprečevanje političnih in gospodarskih vplivov na vsebino. Tudi pri predlogu za posvetovalni referendum o pogojevanju prejemanja socialne pomoči z opravljanjem družbeno koristnega dela sta se koalicija z Resnico in opozicija znašli na nasprotnih bregovih. Prvi menijo, da bi s tem pomagali trajno brezposelnim pri vključitvi na trg dela in v družbi. Gre za pomoč, ne za kazen, so prepričani. Pritrjujejo jim tudi na ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve. Opozicija meni, da gre za populistično vprašanje, saj že zdajšnja ureditev vsebuje varovalke, le uporabiti jih je treba. Ob tem so opozorili še na opozorila zakonodajno-pravne službe DZ o tem, da referendumsko vprašanje ni jasno. Obregnili so se tudi ob afero poslanca Resnice Borisa Mijiča, češ da tudi takšni podjetniki, ki ne plačujejo svojih delavcev, ustvarjajo ljudi, ki potrebujejo socialno pomoč. O vseh treh referendumskih vprašanjih se bodo volivci predvidoma izrekali 11. oktobra, ko bo potekal tudi zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Za tak datum so se zavzeli predlagatelji, opozicija pa jim očita preusmerjanje pozornosti, razlog za referendume pa pripisuje poskusu mobilizacije desnega volilnega telesa.

  language

  slv

  published at

  2026-08-25T20:01:50

  source

  primorske.si

  title

  DZ podprl tri posvetovalne referendume

  url

  https://primorske.si/slovenija/dz-podprl-tri-posvetovalne-referendume/

• article order

  26

  body

  Koalicija z Resnico zahteva, da je volilna pravica na lokalnih volitvah pogojena z državljanstvom. Koalicija pa referendumu nasprotuje, saj je DZ o tem že odločil. Menijo, da gre za ljudi, ki tu živijo in plačujejo davke. Poslanci so razdeljeni glede dopustnosti posvetovalnega referenduma. DZ je sredi junija namreč sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki ukinjajo volilno pravico državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah. V koaliciji in Resnici menijo, da sprejetje sprememb in postopki v zvezi z morebitnim zakonodajnim referendumom o tem zakonu sami po sebi ne pomenijo, da DZ v okviru svojih zakonodajnih pristojnosti ne bi mogel ugotavljati volje volivcev glede prihodnje ureditve tega področja. V opoziciji medtem poudarjajo, da zakon o referendumu in o ljudski iniciativi jasno določa, da lahko DZ razpiše posvetovalni referendum, preden končno odloči o posameznem vprašanju. Poudarili so, da je o tem vprašanju DZ že odločil. Menijo, da je razpis posvetovalnega referenduma zato zloraba demokratičnih institutov. Tudi ustavni pravnik Igor Kaučič, ki je sodeloval pri ustvarjanju zakona o referendumu, je v ponedeljek za Odmeve ocenil, da referendum o tej temi ni dopusten. Poudaril je, da je bil v konkretnem primeru zakon že sprejet, še več, o njem so začeli teči referendumski postopki za zakonodajni referendum. Po njegovih besedah bi se lahko zgodilo, da bosta v roku enega meseca dva referenduma o istem vprašanju, kar je pravno sporno. "Ne izključujem tudi možnosti, da bo opozicija odlok o razpisu referenduma osporavala na ustavnem sodišču," je dejal. Po besedah predstavnika predlagatelja Andreja Kosija (SDS) so se migracijske in demografske razmere bistveno spremenile od leta 2002, ko je bila državljanom tretjih držav s stalnim prebivališčem priznana aktivna volilna pravica na lokalnih volitvah. Njihov delež v posamezni lokalni skupnosti je zdaj namreč bistveno večji. Meni, da se zato upravičeno ponovno zastavlja vprašanje, ali naj bo ta pravica še naprej vezana zgolj na pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje ali naj bo vezana na državljanstvo. V poslanski skupini NSi, SLS in Fokus menijo, da mora biti volilna pravica na lokalnih volitvah pogojena z državljanstvom, kot to velja za državnozborske volitve in volitve predsednika republike, je v predstavitvi stališč poslanskih skupin dejal Srečko Ocvirk. Dodal je, da lahko tujci v skladu z veljavno zakonodajo po 10 letih bivanja v Sloveniji pridobijo državljanstvo in s tem volilno pravico. Poudaril je, da tudi ostale države Slovencem, ki tam živijo, ne dajejo možnosti sodelovanja na lokalnih volitvah. Volilna pravica je ena temeljnih političnih pravic, zato mora biti vprašanje, komu in pod kakšnimi pogoji jo država priznava, urejeno jasno, pravično in na podlagi primerljivih meril, je poudarila Elena Zavadlav Ušaj iz poslanske skupine Demokrati. Primerjava z drugimi evropskimi državami po njenih besedah kaže, da slovenska ureditev ni samoumevna. Francija, Nemčija in Italija državljanom tretjih držav lokalne volilne pravice ne priznavajo, medtem ko jo Španija in Portugalska vežeta na vzajemnost oziroma bilateralno medsebojno priznavanje. Prav zato poslanci Demokratov izpostavljajo načelo vzajemnosti. Vodja poslanske skupine Resnica Katja Kokot meni, da volivci na lokalnih volitvah ne odločajo zgolj o tem, kdo bo župan, ampak o vprašanjih, ki neposredno vplivajo na življenje ljudi. Zato politična volilna pravica po njenih besedah ni samo administrativna posledica prijavljenega stalnega prebivališča, temveč gre za eno najpomembnejših demokratičnih pravic. Trije posvetovalni referendumi, ki jih predlaga koalicija, imajo po oceni Duška Vujanovića (Svoboda) namen, da preusmerijo, zameglijo in zmanjšajo pomen zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Prepričan je tudi, da je spreminjanje kroga volilnih upravičencev tik pred lokalnimi volitvami rušenje zaupanja v demokracijo. "Če hočemo ohraniti svobodno in demokratično državo, moramo 11. oktobra glasovati štirikrat proti," je prepričan Vujanović. Luka Goršek (SD) je medtem poudaril, da ista vlada, ki od vsakega tujca zahteva popolno asimilacijo v slovensko družbo, tujcem jemlje konkretna sredstva za vključitev. Znova je napovedal, da bodo v SD ob prvi priložnosti vložili zahtevo za ustavno presojo ukrepa, s katerim je bila državljanom tretjih držav odvzeta volilna pravica na lokalnih volitvah. Nataša Sukič (Levica) je poudarila, da danes govorijo o posameznikih, ki imajo v Sloveniji stalno prebivališče in so tukaj pet let ali več. "Tukaj delajo, plačujejo davke in prispevke, tukaj živijo njihovi otroci, tukaj uporabljajo vrtce, šole, zdravstvene domove, javni prevoz in ceste. Lokalne politike, o katerih naj bi odločali, jih vsak dan neposredno zadevajo prav toliko kot njihove sosede s slovenskim ali evropskim državljanstvom," je prepričana. Razprava se je med drugim vrtela okoli povečanja števila tujcev v Sloveniji od leta 2002, pridobitvi slovenskega državljanstva za pridobitev odločanja in učinkovitosti prejšnje vlade. Mestoma se je spustila tudi na osebno raven, tako je bila denimo tarča ostrih besed Žana Mahniča (SDS) zaradi svojega priimka poslanka Svobode Sandra Gazinkovski, ki jo je opozicija vzela v bran.

  language

  slv

  published at

  2026-08-25T11:44:10

  source

  Reporter

  title

  Mahnič zaradi priimka z ostrimi besedami nad poslanko Gazinkovski

  url

  https://reporter.si/clanek/slovenija/mahnic-zaradi-priimka-z-ostrimi-besedami-nad-poslanko-gazinkovski-1921678

omitted source count

2

total source count

12