MedVrsticami

Ministrstvo Mateje Ribič predlaga spremembe dolgotrajne oskrbe 26.8.2026

Analiziranih 10 virov Slovenščina

Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve je v javno razpravo poslalo predlog interventnega zakona za učinkovitejše izvajanje dolgotrajne oskrbe. Ključni ukrepi so izenačitev plačil uporabnikov, dobropisi za že preplačane storitve, 300 evrov bruto mesečnega dodatka za zaposlene, razbremenitev vstopnih točk pri centrih za socialno delo ter zamik minutnega obračunavanja do 31. decembra 2027. Vlada želi zakon po nujnem postopku uveljaviti pred 1. oktobrom. Predlog vključuje tudi 375 evrov dodatka izvajalcem oskrbe na domu za vsakih 95 opravljenih ur, lažje vključevanje samostojnih podjetnikov, spremembe pri nadomestni in dnevni institucionalni oskrbi ter podaljšanje roka za vzpostavitev ekip v varovanih oddelkih. Socialni zavodi izenačitev plačil podpirajo, zaposleni in njihovi predstavniki pa opozarjajo, da je dodatek začasen in zahtevajo trajno zvišanje osnovnih plač za približno 20 odstotkov. Opozicijske stranke načeloma podpirajo izenačitev, vendar želijo pred odločitvijo preučiti celoten predlog in finančne učinke.

Infografika

image url: /static/img/infographics/slv-127596_sl_b0177d88a62432d2.webp

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Delo	N1	Dnevnik	SiOL	Žurnal24	Svet24	Gorenjski Glas
Ministrstvo želi zakon sprejeti po nujnem postopku pred 1. oktobrom, ko naj bi se začel minutni sistem obračunavanja.	STA in Žurnal24 trditve ne omenjata; Delo in 24ur potrjujeta nujni postopek, drugi ga izpuščajo.	Ni omenjeno	Delno: Omenjen je 1. oktober kot datum uveljavitve, a nujni postopek ni izrecno naveden.	Da: Ministrica si prizadeva za sprejem pred 1. oktobrom.	Da: Ministrica je potrdila nujni postopek in rok pred 1. oktobrom.	Delno: Omenjen je interventni poseg in zamik minutnega sistema.	Delno: Zakon naj bi veljal od 1. oktobra, nujni postopek ni omenjen.	Da: Ministrstvo si prizadeva za sprejem pred 1. oktobrom.	Ni omenjeno	Delno: Cilj je sprejetje do 1. oktobra, minutni sistem je omenjen v kontekstu zamika.	Delno: Ministrica napoveduje uveljavitev 1. oktobra, a minutni sistem se zamika.
Vsi zaposleni, ki neposredno delajo v dolgotrajni oskrbi, bi prejemali 300 evrov bruto mesečnega dodatka do konca leta 2027.	STA molči, 24ur/SiOL potrjujeta, ostali delno.	Ni omenjeno	Delno: Omenjen je dodatek 300 evrov bruto, a trajanje ni eksplicitno omejeno do 2027.	Da: Potrjen je mesečni dodatek 300 evrov bruto do konca leta 2027.	Delno: Omenjen je dodatek 300 evrov in veljavnost do konca 2027, a bruto ni izrecno naveden.	Delno: Predviden je dodatek 300 evrov bruto, časovni okvir ni naveden.	Delno: Omenjen je dodatek 300 evrov bruto, a časovni okvir ni naveden.	Da: Predviden je dodatek 300 evrov bruto do konca leta 2027.	Delno: Predlog prinaša 300 evrov bruto dodatka, a trajanje ni omejeno.	Delno: Dodatek 300 evrov je omenjen, a članek ne navaja bruto zneska.	Delno: Dodatek je 300 evrov bruto, a velja le do konca prihodnjega leta.
Prehod na minutno obračunavanje storitev dolgotrajne oskrbe bi bil zamaknjen do 31. decembra 2027.	Nekateri viri potrjujejo datum, drugi ga izpuščajo.	Ni omenjeno	Delno: Omenjen je zamik minutnega načina, a točen datum 31. 12. 2027 ni naveden za ta ukrep.	Da: Ministrica je potrdila podaljšanje prehodnega obdobja do tega datuma.	Delno: Omenjeno je podaljšanje, a točen datum zamika ni eksplicitno naveden.	Delno: Članek potrjuje zamik minutnega načina, datum ni naveden.	Delno: Dogovorjeno je podaljšanje do konca prihodnjega leta.	Da: Predviden je zamik prehodnega obdobja do 31. decembra 2027.	Delno: Zamik minutnega obračunavanja je omenjen, a datum ni naveden.	Delno: Omenjeno je podaljšanje prehodnega obdobja, a brez točnega datuma.	Da: Članek potrjuje podaljšanje prehodnega obdobja do konca leta 2027.
Socialni zavodi in druga strokovna združenja opozarjajo na težave sistema ter podpirajo interventne spremembe.	Dva vira potrjujeta podporo, ostali jo le delno omenjajo ali izpuščajo.	Ni omenjeno	Delno: Omenjeni so odzivi, ki so mešani (podpora izenačitvi, kritika dodatkov).	Delno: Omenjene so težave sistema, a podpora združenj ni eksplicitno navedena.	Delno: Omenjeni so pogovori z izvajalci, a ne njihova eksplicitna podpora.	Ni omenjeno	Da: Skupnost socialnih zavodov in Srebrna nit podpirata zakon.	Da: Skupnost socialnih zavodov podpira interventne spremembe.	Delno: Stroka opozarja na težave in podpira izenačitev plačil, a želi več.	Delno: Članek omenja težave, a ne navaja podpore združenj.	Ni omenjeno
Uvrstitve v drugo kategorijo dolgotrajne oskrbe bi ocenjevali multidisciplinarni timi pri izvajalcih namesto centrov za socialno delo.	Večina virov potrjuje, STA, Delo in N1 ne omenjajo.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje spremembo ocenjevanja na multidisciplinarne time.	Da: Ocenjevanje bodo prevzeli multidisciplinarni timi pri izvajalcih.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Omenjeno je reševanje z interdisciplinarnimi ekipami.	Da: Ocenjevanje bodo prevzeli multidisciplinarni timi pri izvajalcih.	Da: Ocenjevanje prevzemajo multidisciplinarni timi pri izvajalcih.	Delno: Omenjeno je ustanavljanje multidisciplinarnih skupin za razbremenitev CSD.	Delno: Multidisciplinarni timi bodo ocenjevali spremembe stanja uporabnikov.
Po navedbah ministrice spremembe ne bi imele dodatnih finančnih učinkov za državni proračun.	Večina virov trditev podpira, RTV in Žurnal24 jo zanikata.	Ni omenjeno	Ne: Članek navaja zmanjšanje odhodkov iz proračuna, ne pa nevtralnosti.	Da: Ministrica je izjavila, da spremembe nimajo finančnih učinkov za proračun.	Da: Ministrica je pojasnila, da zakon nima posledic za proračun.	Ni omenjeno	Da: Ministrica trdi, da ni dodatnih obremenitev proračuna.	Da: Ministrica je izjavila, da spremembe ne bodo obremenile proračuna.	Ne: Ministrstvo načrtuje zmanjšanje odhodkov iz državnega proračuna.	Ni omenjeno	Da: Ministrstvo navaja, da dodatna sredstva iz proračuna niso potrebna.
Predlog bi izenačil plačevanje enakih oziroma primerljivih storitev dolgotrajne oskrbe.	Vsi viri podpirajo trditev, le STA je manj podrobna.	Delno: Članek omenja izenačenje kot eno glavnih sprememb, a ne podrobneje.	Da: Predlagajo izenačenje plačevanja storitev za uporabnike.	Da: Ministrica je potrdila izenačitev plačevanja za primerljive storitve.	Da: Ministrica je potrdila izenačitev plačevanja za enake storitve.	Da: Članek navaja izenačenje plačevanja storitev uporabnikov.	Da: Ministrica želi odpraviti neenakosti pri plačevanju storitev.	Da: Ministrica je potrdila izenačitev plačevanja za enake storitve.	Da: Ministrstvo je med glavnimi spremembami izpostavilo izenačenje plačil.	Da: Odpravili bodo neenakost med uporabniki glede plačila storitev.	Da: Članek navaja izenačitev plačevanja storitev za vse uporabnike.
Ministrstvo za demografijo pripravlja interventni zakon za učinkovitejše izvajanje dolgotrajne oskrbe.	Vsi viri potrjujejo trditev, brez nasprotij.	Da: Ministrstvo je v razpravo poslalo predlog zakona o začasnih ukrepih.	Da: Članek potrjuje pripravo interventnega posega v sistem.	Da: Ministrstvo pripravlja interventni poseg v sistem dolgotrajne oskrbe.	Da: Ministrstvo napoveduje interventni zakon za popravke zakona o DO.	Da: Ministrstvo pripravlja interventne spremembe sistema.	Da: Ministrstvo pripravlja interventni zakon za boljši sistem.	Da: Ministrstvo pripravlja interventni zakon za sistem dolgotrajne oskrbe.	Da: Ministrstvo je v razpravo poslalo predlog zakona o začasnih ukrepih.	Da: Ministrstvo pripravlja interventni zakon za izvedljivost v praksi.	Da: Vlada pripravlja interventni zakon za spremembe v sistemu.
Uporabniki, ki so storitve doslej preplačevali po zakonu o socialnem varstvu, bi prejeli dobropise za prihodnja plačila.	Večina virov potrjuje dobropise, STA in N1 ju ne omenjata.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da bodo upravičeni do dobropisa.	Da: Uporabniki bodo prejeli poračun v obliki dobropisa za storitve.	Da: Poračun bodo izvedli kot dobropis za nadaljnja plačila.	Ni omenjeno	Da: Finančno krivico bodo popravili z dobropisi za prihodnje.	Da: Uporabniki bodo prejeli dobropise za preplačane storitve.	Ni omenjeno	Da: Krivice bodo popravljali s poračuni v obliki dobropisov.	Da: Preplačana sredstva bodo vrnjena v obliki dobropisa.
Pri poračunih bi upoštevali vse plačnike in doplačnike, vključno z občinami, svojci in stanovalci.	STA, RTV, N1, Žurnal24 ne omenjajo; drugi podpirajo z različnimi podrobnostmi.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Ministrica je izrecno navedla, da bodo upoštevali občine in svojce.	Da: Ministrica je izrecno naštela vse te skupine plačnikov.	Ni omenjeno	Da: Pri dobropisih bodo upoštevali vse plačnike in doplačnike.	Da: Ministrica je navedla, da bodo upoštevali vse plačnike in doplačnike.	Ni omenjeno	Da: Upoštevali bodo vse plačnike, vključno z občino, svojci in stanovalci.	Da: Članek izrecno omenja vračila občinam, svojcem in uporabnikom.
Izvajalci dolgotrajne oskrbe na domu bi za vsakih 95 opravljenih ur prejeli 375 evrov dodatka.	Le STA, RTV in Žurnal24 potrjujejo dodatek; drugi ga ne omenjajo.	Da: Naslov članka eksplicitno navaja 375 evrov dodatka za oskrbo na domu.	Da: Članek potrjuje ta znesek in pogoje za izvajalce na domu.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Predlog predvideva 375 evrov dodatka za vsakih 95 opravljenih ur.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Izvajalci bi lahko zaradi pomanjkanja kadra sklepali pogodbe s posamezniki s statusom samostojnega podjetnika.	Samo RTV, Dnevnik in Žurnal24 potrjujejo trditev.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje možnost vključevanja samostojnih podjetnikov.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Omogočili bodo vključitev izvajalcev s statusom s. p.	Ni omenjeno	Da: Izvajalci lahko vključujejo s.p.-je, če nimajo potrebnega kadra.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Predlog bi uporabnikom omogočil dnevno institucionalno varstvo tudi kot samoplačniško storitev v določenih socialnovarstvenih zavodih.	Večina virov trditve ne omenja; le RTV in Žurnal24 jo potrjujeta.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje možnost koriščenja kot samoplačniške storitve.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Predlog omogoča koriščenje dnevnega varstva kot samoplačniško.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Financiranje rezerviranih postelj za nadomestno oskrbo bi se preneslo iz državnega proračuna na sredstva obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.	Večina virov ne omenja; le RTV in Žurnal24 potrjujeta prenos.	Not Mentioned	Da: Članek potrjuje prenos financiranja med navedenima viroma.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Not Mentioned	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Financiranje se prenaša iz proračuna na obvezno zavarovanje.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Financiranje rezerviranih postelj za nadomestno oskrbo bi se preneslo iz državnega proračuna na sredstva obveznega zavarovanja za dolgotrajne oskrbe.	Noben vir ne omenja te trditve.	Ni omenjeno	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Ni omenjeno	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Ni omenjeno

claims

Ministrstvo želi zakon sprejeti po nujnem postopku pred 1. oktobrom, ko naj bi se začel minutni sistem obračunavanja.
Vsi zaposleni, ki neposredno delajo v dolgotrajni oskrbi, bi prejemali 300 evrov bruto mesečnega dodatka do konca leta 2027.
Prehod na minutno obračunavanje storitev dolgotrajne oskrbe bi bil zamaknjen do 31. decembra 2027.
Socialni zavodi in druga strokovna združenja opozarjajo na težave sistema ter podpirajo interventne spremembe.
Uvrstitve v drugo kategorijo dolgotrajne oskrbe bi ocenjevali multidisciplinarni timi pri izvajalcih namesto centrov za socialno delo.
Po navedbah ministrice spremembe ne bi imele dodatnih finančnih učinkov za državni proračun.
Predlog bi izenačil plačevanje enakih oziroma primerljivih storitev dolgotrajne oskrbe.
Ministrstvo za demografijo pripravlja interventni zakon za učinkovitejše izvajanje dolgotrajne oskrbe.
Uporabniki, ki so storitve doslej preplačevali po zakonu o socialnem varstvu, bi prejeli dobropise za prihodnja plačila.
Pri poračunih bi upoštevali vse plačnike in doplačnike, vključno z občinami, svojci in stanovalci.
Izvajalci dolgotrajne oskrbe na domu bi za vsakih 95 opravljenih ur prejeli 375 evrov dodatka.
Izvajalci bi lahko zaradi pomanjkanja kadra sklepali pogodbe s posamezniki s statusom samostojnega podjetnika.
Predlog bi uporabnikom omogočil dnevno institucionalno varstvo tudi kot samoplačniško storitev v določenih socialnovarstvenih zavodih.
Financiranje rezerviranih postelj za nadomestno oskrbo bi se preneslo iz državnega proračuna na sredstva obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.
Financiranje rezerviranih postelj za nadomestno oskrbo bi se preneslo iz državnega proračuna na sredstva obveznega zavarovanja za dolgotrajne oskrbe.

key differences

Financiranje rezerviranih postelj za nadomestno oskrbo bi se preneslo iz državnega proračuna na sredstva obveznega zavarovanja za dolgotrajne oskrbe.: Noben vir ne omenja te trditve.
Financiranje rezerviranih postelj za nadomestno oskrbo bi se preneslo iz državnega proračuna na sredstva obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.: Večina virov ne omenja; le RTV in Žurnal24 potrjujeta prenos.
Izvajalci bi lahko zaradi pomanjkanja kadra sklepali pogodbe s posamezniki s statusom samostojnega podjetnika.: Samo RTV, Dnevnik in Žurnal24 potrjujejo trditev.
Izvajalci dolgotrajne oskrbe na domu bi za vsakih 95 opravljenih ur prejeli 375 evrov dodatka.: Le STA, RTV in Žurnal24 potrjujejo dodatek; drugi ga ne omenjajo.
Ministrstvo za demografijo pripravlja interventni zakon za učinkovitejše izvajanje dolgotrajne oskrbe.: Vsi viri potrjujejo trditev, brez nasprotij.
Ministrstvo želi zakon sprejeti po nujnem postopku pred 1. oktobrom, ko naj bi se začel minutni sistem obračunavanja.: STA in Žurnal24 trditve ne omenjata; Delo in 24ur potrjujeta nujni postopek, drugi ga izpuščajo.
Po navedbah ministrice spremembe ne bi imele dodatnih finančnih učinkov za državni proračun.: Večina virov trditev podpira, RTV in Žurnal24 jo zanikata.
Predlog bi izenačil plačevanje enakih oziroma primerljivih storitev dolgotrajne oskrbe.: Vsi viri podpirajo trditev, le STA je manj podrobna.
Predlog bi uporabnikom omogočil dnevno institucionalno varstvo tudi kot samoplačniško storitev v določenih socialnovarstvenih zavodih.: Večina virov trditve ne omenja; le RTV in Žurnal24 jo potrjujeta.
Prehod na minutno obračunavanje storitev dolgotrajne oskrbe bi bil zamaknjen do 31. decembra 2027.: Nekateri viri potrjujejo datum, drugi ga izpuščajo.
Pri poračunih bi upoštevali vse plačnike in doplačnike, vključno z občinami, svojci in stanovalci.: STA, RTV, N1, Žurnal24 ne omenjajo; drugi podpirajo z različnimi podrobnostmi.
Socialni zavodi in druga strokovna združenja opozarjajo na težave sistema ter podpirajo interventne spremembe.: Dva vira potrjujeta podporo, ostali jo le delno omenjajo ali izpuščajo.
Uporabniki, ki so storitve doslej preplačevali po zakonu o socialnem varstvu, bi prejeli dobropise za prihodnja plačila.: Večina virov potrjuje dobropise, STA in N1 ju ne omenjata.
Uvrstitve v drugo kategorijo dolgotrajne oskrbe bi ocenjevali multidisciplinarni timi pri izvajalcih namesto centrov za socialno delo.: Večina virov potrjuje, STA, Delo in N1 ne omenjajo.
Vsi zaposleni, ki neposredno delajo v dolgotrajni oskrbi, bi prejemali 300 evrov bruto mesečnega dodatka do konca leta 2027.: STA molči, 24ur/SiOL potrjujeta, ostali delno.

source analyses

24ur

Financiranje rezerviranih postelj za nadomestno oskrbo bi se preneslo iz državnega proračuna na sredstva obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.: Ni omenjeno
Izvajalci bi lahko zaradi pomanjkanja kadra sklepali pogodbe s posamezniki s statusom samostojnega podjetnika.: Ni omenjeno
Izvajalci dolgotrajne oskrbe na domu bi za vsakih 95 opravljenih ur prejeli 375 evrov dodatka.: Ni omenjeno
Ministrstvo za demografijo pripravlja interventni zakon za učinkovitejše izvajanje dolgotrajne oskrbe.: Da: Ministrstvo pripravlja interventni poseg v sistem dolgotrajne oskrbe.
Ministrstvo želi zakon sprejeti po nujnem postopku pred 1. oktobrom, ko naj bi se začel minutni sistem obračunavanja.: Da: Ministrica si prizadeva za sprejem pred 1. oktobrom.
Po navedbah ministrice spremembe ne bi imele dodatnih finančnih učinkov za državni proračun.: Da: Ministrica je izjavila, da spremembe nimajo finančnih učinkov za proračun.
Predlog bi izenačil plačevanje enakih oziroma primerljivih storitev dolgotrajne oskrbe.: Da: Ministrica je potrdila izenačitev plačevanja za primerljive storitve.
Predlog bi uporabnikom omogočil dnevno institucionalno varstvo tudi kot samoplačniško storitev v določenih socialnovarstvenih zavodih.: Ni omenjeno
Prehod na minutno obračunavanje storitev dolgotrajne oskrbe bi bil zamaknjen do 31. decembra 2027.: Da: Ministrica je potrdila podaljšanje prehodnega obdobja do tega datuma.
Pri poračunih bi upoštevali vse plačnike in doplačnike, vključno z občinami, svojci in stanovalci.: Da: Ministrica je izrecno navedla, da bodo upoštevali občine in svojce.
Socialni zavodi in druga strokovna združenja opozarjajo na težave sistema ter podpirajo interventne spremembe.: Delno: Omenjene so težave sistema, a podpora združenj ni eksplicitno navedena.
Uporabniki, ki so storitve doslej preplačevali po zakonu o socialnem varstvu, bi prejeli dobropise za prihodnja plačila.: Da: Uporabniki bodo prejeli poračun v obliki dobropisa za storitve.
Uvrstitve v drugo kategorijo dolgotrajne oskrbe bi ocenjevali multidisciplinarni timi pri izvajalcih namesto centrov za socialno delo.: Da: Ocenjevanje bodo prevzeli multidisciplinarni timi pri izvajalcih.
Vsi zaposleni, ki neposredno delajo v dolgotrajni oskrbi, bi prejemali 300 evrov bruto mesečnega dodatka do konca leta 2027.: Da: Potrjen je mesečni dodatek 300 evrov bruto do konca leta 2027.

Delo

Financiranje rezerviranih postelj za nadomestno oskrbo bi se preneslo iz državnega proračuna na sredstva obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.: Ni omenjeno
Izvajalci bi lahko zaradi pomanjkanja kadra sklepali pogodbe s posamezniki s statusom samostojnega podjetnika.: Ni omenjeno
Izvajalci dolgotrajne oskrbe na domu bi za vsakih 95 opravljenih ur prejeli 375 evrov dodatka.: Ni omenjeno
Ministrstvo za demografijo pripravlja interventni zakon za učinkovitejše izvajanje dolgotrajne oskrbe.: Da: Ministrstvo napoveduje interventni zakon za popravke zakona o DO.
Ministrstvo želi zakon sprejeti po nujnem postopku pred 1. oktobrom, ko naj bi se začel minutni sistem obračunavanja.: Da: Ministrica je potrdila nujni postopek in rok pred 1. oktobrom.
Po navedbah ministrice spremembe ne bi imele dodatnih finančnih učinkov za državni proračun.: Da: Ministrica je pojasnila, da zakon nima posledic za proračun.
Predlog bi izenačil plačevanje enakih oziroma primerljivih storitev dolgotrajne oskrbe.: Da: Ministrica je potrdila izenačitev plačevanja za enake storitve.
Predlog bi uporabnikom omogočil dnevno institucionalno varstvo tudi kot samoplačniško storitev v določenih socialnovarstvenih zavodih.: Ni omenjeno
Prehod na minutno obračunavanje storitev dolgotrajne oskrbe bi bil zamaknjen do 31. decembra 2027.: Delno: Omenjeno je podaljšanje, a točen datum zamika ni eksplicitno naveden.
Pri poračunih bi upoštevali vse plačnike in doplačnike, vključno z občinami, svojci in stanovalci.: Da: Ministrica je izrecno naštela vse te skupine plačnikov.
Socialni zavodi in druga strokovna združenja opozarjajo na težave sistema ter podpirajo interventne spremembe.: Delno: Omenjeni so pogovori z izvajalci, a ne njihova eksplicitna podpora.
Uporabniki, ki so storitve doslej preplačevali po zakonu o socialnem varstvu, bi prejeli dobropise za prihodnja plačila.: Da: Poračun bodo izvedli kot dobropis za nadaljnja plačila.
Uvrstitve v drugo kategorijo dolgotrajne oskrbe bi ocenjevali multidisciplinarni timi pri izvajalcih namesto centrov za socialno delo.: Ni omenjeno
Vsi zaposleni, ki neposredno delajo v dolgotrajni oskrbi, bi prejemali 300 evrov bruto mesečnega dodatka do konca leta 2027.: Delno: Omenjen je dodatek 300 evrov in veljavnost do konca 2027, a bruto ni izrecno naveden.

Dnevnik

Financiranje rezerviranih postelj za nadomestno oskrbo bi se preneslo iz državnega proračuna na sredstva obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.: Ni omenjeno
Izvajalci bi lahko zaradi pomanjkanja kadra sklepali pogodbe s posamezniki s statusom samostojnega podjetnika.: Da: Omogočili bodo vključitev izvajalcev s statusom s. p.
Izvajalci dolgotrajne oskrbe na domu bi za vsakih 95 opravljenih ur prejeli 375 evrov dodatka.: Ni omenjeno
Ministrstvo za demografijo pripravlja interventni zakon za učinkovitejše izvajanje dolgotrajne oskrbe.: Da: Ministrstvo pripravlja interventni zakon za boljši sistem.
Ministrstvo želi zakon sprejeti po nujnem postopku pred 1. oktobrom, ko naj bi se začel minutni sistem obračunavanja.: Delno: Zakon naj bi veljal od 1. oktobra, nujni postopek ni omenjen.
Po navedbah ministrice spremembe ne bi imele dodatnih finančnih učinkov za državni proračun.: Da: Ministrica trdi, da ni dodatnih obremenitev proračuna.
Predlog bi izenačil plačevanje enakih oziroma primerljivih storitev dolgotrajne oskrbe.: Da: Ministrica želi odpraviti neenakosti pri plačevanju storitev.
Predlog bi uporabnikom omogočil dnevno institucionalno varstvo tudi kot samoplačniško storitev v določenih socialnovarstvenih zavodih.: Ni omenjeno
Prehod na minutno obračunavanje storitev dolgotrajne oskrbe bi bil zamaknjen do 31. decembra 2027.: Delno: Dogovorjeno je podaljšanje do konca prihodnjega leta.
Pri poračunih bi upoštevali vse plačnike in doplačnike, vključno z občinami, svojci in stanovalci.: Da: Pri dobropisih bodo upoštevali vse plačnike in doplačnike.
Socialni zavodi in druga strokovna združenja opozarjajo na težave sistema ter podpirajo interventne spremembe.: Da: Skupnost socialnih zavodov in Srebrna nit podpirata zakon.
Uporabniki, ki so storitve doslej preplačevali po zakonu o socialnem varstvu, bi prejeli dobropise za prihodnja plačila.: Da: Finančno krivico bodo popravili z dobropisi za prihodnje.
Uvrstitve v drugo kategorijo dolgotrajne oskrbe bi ocenjevali multidisciplinarni timi pri izvajalcih namesto centrov za socialno delo.: Delno: Omenjeno je reševanje z interdisciplinarnimi ekipami.
Vsi zaposleni, ki neposredno delajo v dolgotrajni oskrbi, bi prejemali 300 evrov bruto mesečnega dodatka do konca leta 2027.: Delno: Omenjen je dodatek 300 evrov bruto, a časovni okvir ni naveden.

Gorenjski Glas

Financiranje rezerviranih postelj za nadomestno oskrbo bi se preneslo iz državnega proračuna na sredstva obveznega zavarovanja za dolgotrajne oskrbe.: Ni omenjeno
Financiranje rezerviranih postelj za nadomestno oskrbo bi se preneslo iz državnega proračuna na sredstva obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.: Ni omenjeno
Izvajalci bi lahko zaradi pomanjkanja kadra sklepali pogodbe s posamezniki s statusom samostojnega podjetnika.: Ni omenjeno
Izvajalci dolgotrajne oskrbe na domu bi za vsakih 95 opravljenih ur prejeli 375 evrov dodatka.: Ni omenjeno
Ministrstvo za demografijo pripravlja interventni zakon za učinkovitejše izvajanje dolgotrajne oskrbe.: Da: Vlada pripravlja interventni zakon za spremembe v sistemu.
Ministrstvo želi zakon sprejeti po nujnem postopku pred 1. oktobrom, ko naj bi se začel minutni sistem obračunavanja.: Delno: Ministrica napoveduje uveljavitev 1. oktobra, a minutni sistem se zamika.
Po navedbah ministrice spremembe ne bi imele dodatnih finančnih učinkov za državni proračun.: Da: Ministrstvo navaja, da dodatna sredstva iz proračuna niso potrebna.
Predlog bi izenačil plačevanje enakih oziroma primerljivih storitev dolgotrajne oskrbe.: Da: Članek navaja izenačitev plačevanja storitev za vse uporabnike.
Predlog bi uporabnikom omogočil dnevno institucionalno varstvo tudi kot samoplačniško storitev v določenih socialnovarstvenih zavodih.: Ni omenjeno
Prehod na minutno obračunavanje storitev dolgotrajne oskrbe bi bil zamaknjen do 31. decembra 2027.: Da: Članek potrjuje podaljšanje prehodnega obdobja do konca leta 2027.
Pri poračunih bi upoštevali vse plačnike in doplačnike, vključno z občinami, svojci in stanovalci.: Da: Članek izrecno omenja vračila občinam, svojcem in uporabnikom.
Socialni zavodi in druga strokovna združenja opozarjajo na težave sistema ter podpirajo interventne spremembe.: Ni omenjeno
Uporabniki, ki so storitve doslej preplačevali po zakonu o socialnem varstvu, bi prejeli dobropise za prihodnja plačila.: Da: Preplačana sredstva bodo vrnjena v obliki dobropisa.
Uvrstitve v drugo kategorijo dolgotrajne oskrbe bi ocenjevali multidisciplinarni timi pri izvajalcih namesto centrov za socialno delo.: Delno: Multidisciplinarni timi bodo ocenjevali spremembe stanja uporabnikov.
Vsi zaposleni, ki neposredno delajo v dolgotrajni oskrbi, bi prejemali 300 evrov bruto mesečnega dodatka do konca leta 2027.: Delno: Dodatek je 300 evrov bruto, a velja le do konca prihodnjega leta.

N1

Financiranje rezerviranih postelj za nadomestno oskrbo bi se preneslo iz državnega proračuna na sredstva obveznega zavarovanja za dolgotrajne oskrbe.: Ni omenjeno
Izvajalci bi lahko zaradi pomanjkanja kadra sklepali pogodbe s posamezniki s statusom samostojnega podjetnika.: Ni omenjeno
Izvajalci dolgotrajne oskrbe na domu bi za vsakih 95 opravljenih ur prejeli 375 evrov dodatka.: Ni omenjeno
Ministrstvo za demografijo pripravlja interventni zakon za učinkovitejše izvajanje dolgotrajne oskrbe.: Da: Ministrstvo pripravlja interventne spremembe sistema.
Ministrstvo želi zakon sprejeti po nujnem postopku pred 1. oktobrom, ko naj bi se začel minutni sistem obračunavanja.: Delno: Omenjen je interventni poseg in zamik minutnega sistema.
Po navedbah ministrice spremembe ne bi imele dodatnih finančnih učinkov za državni proračun.: Ni omenjeno
Predlog bi izenačil plačevanje enakih oziroma primerljivih storitev dolgotrajne oskrbe.: Da: Članek navaja izenačenje plačevanja storitev uporabnikov.
Predlog bi uporabnikom omogočil dnevno institucionalno varstvo tudi kot samoplačniško storitev v določenih socialnovarstvenih zavodih.: Ni omenjeno
Prehod na minutno obračunavanje storitev dolgotrajne oskrbe bi bil zamaknjen do 31. decembra 2027.: Delno: Članek potrjuje zamik minutnega načina, datum ni naveden.
Pri poračunih bi upoštevali vse plačnike in doplačnike, vključno z občinami, svojci in stanovalci.: Ni omenjeno
Socialni zavodi in druga strokovna združenja opozarjajo na težave sistema ter podpirajo interventne spremembe.: Ni omenjeno
Uporabniki, ki so storitve doslej preplačevali po zakonu o socialnem varstvu, bi prejeli dobropise za prihodnja plačila.: Ni omenjeno
Uvrstitve v drugo kategorijo dolgotrajne oskrbe bi ocenjevali multidisciplinarni timi pri izvajalcih namesto centrov za socialno delo.: Ni omenjeno
Vsi zaposleni, ki neposredno delajo v dolgotrajni oskrbi, bi prejemali 300 evrov bruto mesečnega dodatka do konca leta 2027.: Delno: Predviden je dodatek 300 evrov bruto, časovni okvir ni naveden.

RTV Slovenija

Financiranje rezerviranih postelj za nadomestno oskrbo bi se preneslo iz državnega proračuna na sredstva obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.: Da: Članek potrjuje prenos financiranja med navedenima viroma.
Izvajalci bi lahko zaradi pomanjkanja kadra sklepali pogodbe s posamezniki s statusom samostojnega podjetnika.: Da: Članek potrjuje možnost vključevanja samostojnih podjetnikov.
Izvajalci dolgotrajne oskrbe na domu bi za vsakih 95 opravljenih ur prejeli 375 evrov dodatka.: Da: Članek potrjuje ta znesek in pogoje za izvajalce na domu.
Ministrstvo za demografijo pripravlja interventni zakon za učinkovitejše izvajanje dolgotrajne oskrbe.: Da: Članek potrjuje pripravo interventnega posega v sistem.
Ministrstvo želi zakon sprejeti po nujnem postopku pred 1. oktobrom, ko naj bi se začel minutni sistem obračunavanja.: Delno: Omenjen je 1. oktober kot datum uveljavitve, a nujni postopek ni izrecno naveden.
Po navedbah ministrice spremembe ne bi imele dodatnih finančnih učinkov za državni proračun.: Ne: Članek navaja zmanjšanje odhodkov iz proračuna, ne pa nevtralnosti.
Predlog bi izenačil plačevanje enakih oziroma primerljivih storitev dolgotrajne oskrbe.: Da: Predlagajo izenačenje plačevanja storitev za uporabnike.
Predlog bi uporabnikom omogočil dnevno institucionalno varstvo tudi kot samoplačniško storitev v določenih socialnovarstvenih zavodih.: Da: Članek potrjuje možnost koriščenja kot samoplačniške storitve.
Prehod na minutno obračunavanje storitev dolgotrajne oskrbe bi bil zamaknjen do 31. decembra 2027.: Delno: Omenjen je zamik minutnega načina, a točen datum 31. 12. 2027 ni naveden za ta ukrep.
Pri poračunih bi upoštevali vse plačnike in doplačnike, vključno z občinami, svojci in stanovalci.: Ni omenjeno
Socialni zavodi in druga strokovna združenja opozarjajo na težave sistema ter podpirajo interventne spremembe.: Delno: Omenjeni so odzivi, ki so mešani (podpora izenačitvi, kritika dodatkov).
Uporabniki, ki so storitve doslej preplačevali po zakonu o socialnem varstvu, bi prejeli dobropise za prihodnja plačila.: Da: Članek navaja, da bodo upravičeni do dobropisa.
Uvrstitve v drugo kategorijo dolgotrajne oskrbe bi ocenjevali multidisciplinarni timi pri izvajalcih namesto centrov za socialno delo.: Da: Članek potrjuje spremembo ocenjevanja na multidisciplinarne time.
Vsi zaposleni, ki neposredno delajo v dolgotrajni oskrbi, bi prejemali 300 evrov bruto mesečnega dodatka do konca leta 2027.: Delno: Omenjen je dodatek 300 evrov bruto, a trajanje ni eksplicitno omejeno do 2027.

STA

Financiranje rezerviranih postelj za nadomestno oskrbo bi se preneslo iz državnega proračuna na sredstva obveznega zavarovanja za dolgotrajne oskrbe.: Ni omenjeno
Izvajalci bi lahko zaradi pomanjkanja kadra sklepali pogodbe s posamezniki s statusom samostojnega podjetnika.: Ni omenjeno
Izvajalci dolgotrajne oskrbe na domu bi za vsakih 95 opravljenih ur prejeli 375 evrov dodatka.: Da: Naslov članka eksplicitno navaja 375 evrov dodatka za oskrbo na domu.
Ministrstvo za demografijo pripravlja interventni zakon za učinkovitejše izvajanje dolgotrajne oskrbe.: Da: Ministrstvo je v razpravo poslalo predlog zakona o začasnih ukrepih.
Ministrstvo želi zakon sprejeti po nujnem postopku pred 1. oktobrom, ko naj bi se začel minutni sistem obračunavanja.: Ni omenjeno
Po navedbah ministrice spremembe ne bi imele dodatnih finančnih učinkov za državni proračun.: Ni omenjeno
Predlog bi izenačil plačevanje enakih oziroma primerljivih storitev dolgotrajne oskrbe.: Delno: Članek omenja izenačenje kot eno glavnih sprememb, a ne podrobneje.
Predlog bi uporabnikom omogočil dnevno institucionalno varstvo tudi kot samoplačniško storitev v določenih socialnovarstvenih zavodih.: Ni omenjeno
Prehod na minutno obračunavanje storitev dolgotrajne oskrbe bi bil zamaknjen do 31. decembra 2027.: Ni omenjeno
Pri poračunih bi upoštevali vse plačnike in doplačnike, vključno z občinami, svojci in stanovalci.: Ni omenjeno
Socialni zavodi in druga strokovna združenja opozarjajo na težave sistema ter podpirajo interventne spremembe.: Ni omenjeno
Uporabniki, ki so storitve doslej preplačevali po zakonu o socialnem varstvu, bi prejeli dobropise za prihodnja plačila.: Ni omenjeno
Uvrstitve v drugo kategorijo dolgotrajne oskrbe bi ocenjevali multidisciplinarni timi pri izvajalcih namesto centrov za socialno delo.: Ni omenjeno
Vsi zaposleni, ki neposredno delajo v dolgotrajni oskrbi, bi prejemali 300 evrov bruto mesečnega dodatka do konca leta 2027.: Ni omenjeno

SiOL

Financiranje rezerviranih postelj za nadomestno oskrbo bi se preneslo iz državnega proračuna na sredstva obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.: Ni omenjeno
Izvajalci bi lahko zaradi pomanjkanja kadra sklepali pogodbe s posamezniki s statusom samostojnega podjetnika.: Ni omenjeno
Izvajalci dolgotrajne oskrbe na domu bi za vsakih 95 opravljenih ur prejeli 375 evrov dodatka.: Ni omenjeno
Ministrstvo za demografijo pripravlja interventni zakon za učinkovitejše izvajanje dolgotrajne oskrbe.: Da: Ministrstvo pripravlja interventni zakon za sistem dolgotrajne oskrbe.
Ministrstvo želi zakon sprejeti po nujnem postopku pred 1. oktobrom, ko naj bi se začel minutni sistem obračunavanja.: Da: Ministrstvo si prizadeva za sprejem pred 1. oktobrom.
Po navedbah ministrice spremembe ne bi imele dodatnih finančnih učinkov za državni proračun.: Da: Ministrica je izjavila, da spremembe ne bodo obremenile proračuna.
Predlog bi izenačil plačevanje enakih oziroma primerljivih storitev dolgotrajne oskrbe.: Da: Ministrica je potrdila izenačitev plačevanja za enake storitve.
Predlog bi uporabnikom omogočil dnevno institucionalno varstvo tudi kot samoplačniško storitev v določenih socialnovarstvenih zavodih.: Ni omenjeno
Prehod na minutno obračunavanje storitev dolgotrajne oskrbe bi bil zamaknjen do 31. decembra 2027.: Da: Predviden je zamik prehodnega obdobja do 31. decembra 2027.
Pri poračunih bi upoštevali vse plačnike in doplačnike, vključno z občinami, svojci in stanovalci.: Da: Ministrica je navedla, da bodo upoštevali vse plačnike in doplačnike.
Socialni zavodi in druga strokovna združenja opozarjajo na težave sistema ter podpirajo interventne spremembe.: Da: Skupnost socialnih zavodov podpira interventne spremembe.
Uporabniki, ki so storitve doslej preplačevali po zakonu o socialnem varstvu, bi prejeli dobropise za prihodnja plačila.: Da: Uporabniki bodo prejeli dobropise za preplačane storitve.
Uvrstitve v drugo kategorijo dolgotrajne oskrbe bi ocenjevali multidisciplinarni timi pri izvajalcih namesto centrov za socialno delo.: Da: Ocenjevanje bodo prevzeli multidisciplinarni timi pri izvajalcih.
Vsi zaposleni, ki neposredno delajo v dolgotrajni oskrbi, bi prejemali 300 evrov bruto mesečnega dodatka do konca leta 2027.: Da: Predviden je dodatek 300 evrov bruto do konca leta 2027.

Svet24

Financiranje rezerviranih postelj za nadomestno oskrbo bi se preneslo iz državnega proračuna na sredstva obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.: Ni omenjeno
Izvajalci bi lahko zaradi pomanjkanja kadra sklepali pogodbe s posamezniki s statusom samostojnega podjetnika.: Ni omenjeno
Izvajalci dolgotrajne oskrbe na domu bi za vsakih 95 opravljenih ur prejeli 375 evrov dodatka.: Ni omenjeno
Ministrstvo za demografijo pripravlja interventni zakon za učinkovitejše izvajanje dolgotrajne oskrbe.: Da: Ministrstvo pripravlja interventni zakon za izvedljivost v praksi.
Ministrstvo želi zakon sprejeti po nujnem postopku pred 1. oktobrom, ko naj bi se začel minutni sistem obračunavanja.: Delno: Cilj je sprejetje do 1. oktobra, minutni sistem je omenjen v kontekstu zamika.
Po navedbah ministrice spremembe ne bi imele dodatnih finančnih učinkov za državni proračun.: Ni omenjeno
Predlog bi izenačil plačevanje enakih oziroma primerljivih storitev dolgotrajne oskrbe.: Da: Odpravili bodo neenakost med uporabniki glede plačila storitev.
Predlog bi uporabnikom omogočil dnevno institucionalno varstvo tudi kot samoplačniško storitev v določenih socialnovarstvenih zavodih.: Ni omenjeno
Prehod na minutno obračunavanje storitev dolgotrajne oskrbe bi bil zamaknjen do 31. decembra 2027.: Delno: Omenjeno je podaljšanje prehodnega obdobja, a brez točnega datuma.
Pri poračunih bi upoštevali vse plačnike in doplačnike, vključno z občinami, svojci in stanovalci.: Da: Upoštevali bodo vse plačnike, vključno z občino, svojci in stanovalci.
Socialni zavodi in druga strokovna združenja opozarjajo na težave sistema ter podpirajo interventne spremembe.: Delno: Članek omenja težave, a ne navaja podpore združenj.
Uporabniki, ki so storitve doslej preplačevali po zakonu o socialnem varstvu, bi prejeli dobropise za prihodnja plačila.: Da: Krivice bodo popravljali s poračuni v obliki dobropisov.
Uvrstitve v drugo kategorijo dolgotrajne oskrbe bi ocenjevali multidisciplinarni timi pri izvajalcih namesto centrov za socialno delo.: Delno: Omenjeno je ustanavljanje multidisciplinarnih skupin za razbremenitev CSD.
Vsi zaposleni, ki neposredno delajo v dolgotrajni oskrbi, bi prejemali 300 evrov bruto mesečnega dodatka do konca leta 2027.: Delno: Dodatek 300 evrov je omenjen, a članek ne navaja bruto zneska.

Žurnal24

Financiranje rezerviranih postelj za nadomestno oskrbo bi se preneslo iz državnega proračuna na sredstva obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.: Da: Financiranje se prenaša iz proračuna na obvezno zavarovanje.
Izvajalci bi lahko zaradi pomanjkanja kadra sklepali pogodbe s posamezniki s statusom samostojnega podjetnika.: Da: Izvajalci lahko vključujejo s.p.-je, če nimajo potrebnega kadra.
Izvajalci dolgotrajne oskrbe na domu bi za vsakih 95 opravljenih ur prejeli 375 evrov dodatka.: Da: Predlog predvideva 375 evrov dodatka za vsakih 95 opravljenih ur.
Ministrstvo za demografijo pripravlja interventni zakon za učinkovitejše izvajanje dolgotrajne oskrbe.: Da: Ministrstvo je v razpravo poslalo predlog zakona o začasnih ukrepih.
Ministrstvo želi zakon sprejeti po nujnem postopku pred 1. oktobrom, ko naj bi se začel minutni sistem obračunavanja.: Ni omenjeno
Po navedbah ministrice spremembe ne bi imele dodatnih finančnih učinkov za državni proračun.: Ne: Ministrstvo načrtuje zmanjšanje odhodkov iz državnega proračuna.
Predlog bi izenačil plačevanje enakih oziroma primerljivih storitev dolgotrajne oskrbe.: Da: Ministrstvo je med glavnimi spremembami izpostavilo izenačenje plačil.
Predlog bi uporabnikom omogočil dnevno institucionalno varstvo tudi kot samoplačniško storitev v določenih socialnovarstvenih zavodih.: Da: Predlog omogoča koriščenje dnevnega varstva kot samoplačniško.
Prehod na minutno obračunavanje storitev dolgotrajne oskrbe bi bil zamaknjen do 31. decembra 2027.: Delno: Zamik minutnega obračunavanja je omenjen, a datum ni naveden.
Pri poračunih bi upoštevali vse plačnike in doplačnike, vključno z občinami, svojci in stanovalci.: Ni omenjeno
Socialni zavodi in druga strokovna združenja opozarjajo na težave sistema ter podpirajo interventne spremembe.: Delno: Stroka opozarja na težave in podpira izenačitev plačil, a želi več.
Uporabniki, ki so storitve doslej preplačevali po zakonu o socialnem varstvu, bi prejeli dobropise za prihodnja plačila.: Ni omenjeno
Uvrstitve v drugo kategorijo dolgotrajne oskrbe bi ocenjevali multidisciplinarni timi pri izvajalcih namesto centrov za socialno delo.: Da: Ocenjevanje prevzemajo multidisciplinarni timi pri izvajalcih.
Vsi zaposleni, ki neposredno delajo v dolgotrajni oskrbi, bi prejemali 300 evrov bruto mesečnega dodatka do konca leta 2027.: Delno: Predlog prinaša 300 evrov bruto dodatka, a trajanje ni omejeno.

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Delo	N1	Dnevnik	SiOL	Žurnal24	Svet24	Gorenjski Glas
Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve	Večina virov nevtralna, le Delo izpostavlja pozitivno.	Nevtralno: ministrstvo je poslalo predlog zakona v javno razpravo, brez vrednotenja	Nevtralno: ministrstvo predstavlja predlog zakona, ni meta-vrednotenja.	Nevtralno: ministrstvo je navedeno kot pripravljavec interventnega zakona brez vrednotenja	Pozitivno: ministrstvo predstavljeno kot odgovorno in proaktivno pri reševanju težav	Nevtralno: ministrstvo pripravlja spremembe, navedeno brez vrednotenja	Nevtralno: ministrstvo predstavlja ukrepe, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: ministrstvo predlaga ukrepe, opisano brez vrednotenja	Nevtralno: ministrstvo je predlagatelj zakona, omenjeno informativno brez vrednotenja	Nevtralno: ministrstvo opisano kot pripravljavec sprememb, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: informativno omenjeno kot pripravljavec zakona
uporabniki dolgotrajne oskrbe	Le Delo izpostavlja odpravo krivic, drugi so nevtralni.	Nevtralno: omenjeni kot ciljna skupina, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjeni v kontekstu izenačevanja plačil, ni meta-vrednotenja.	Nevtralno: omenjeni kot prejemniki poračuna in izenačenja plačil	Pozitivno: ministrstvo odpravlja finančne krivice do njih	Nevtralno: omenjeni v zvezi z izenačenjem plačevanja, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjeni kot deležniki in prejemniki dobropisov	Nevtralno: omenjeni v kontekstu izenačitve plačil, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjeni v kontekstu izenačitve plačil, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjeni kot prejemniki dobropisov, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjeni kot prejemniki izenačenih položnic in dobropisov
Mateja Ribič	Večina virov nevtralna, le Delo izstopa s pozitivnim prikazom.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot ministrica, ki ji je postavljeno vprašanje, ni meta-vrednotenja.	Nevtralno: ministrica je citirana brez meta-vrednotenja avtorja	Pozitivno: avtor jo prikazuje kot odgovorno in utemeljeno ministrico	Nevtralno: ministrica je navedena kot govorka brez meta-vrednotenja	Nevtralno: ministrica napoveduje in pojasnjuje ukrepe, brez vrednotenja	Nevtralno: ministrica podaja informacije in napovedi, brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: ministrica citirana, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: citirana kot ministrica brez meta-vrednotenja
Centri za socialno delo	Večina virov poroča nevtralno, Delo edino pozitivno poudari obremenjenost.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjeni kot izvajalci vstopnih točk, ni meta-vrednotenja.	Nevtralno: omenjeni kot vstopne točke, ki jih želijo razbremeniti	Pozitivno: opisani kot 'zares obremenjeni', kar upravičuje razbremenitev	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjeni kot del administrativnega postopka, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjeni kot vstopne točke, ki jih želijo razbremeniti	Nevtralno: omenjeni kot vstopna točka za izdajo odločb, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjeni kot obremenjeni, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjeni kot vstopne točke, ki se razbremenijo
Skupnost socialnih zavodov Slovenije	Večina virov nevtralna, SiOL izrazito pozitiven.	Ni omenjeno	Nevtralno: sekretar izraža zahteve, ni meta-vrednotenja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot opozarjajoča na slabo stanje, brez meta-vrednotenja	Pozitivno: izrecno podpirajo spremembe, avtor navaja podporo	Nevtralno: sekretar Kovač citiran, brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno
izvajalci dolgotrajne oskrbe	Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu.	Nevtralno: omenjeni kot prejemniki dodatka, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjeni kot prejemniki dodatkov, ni meta-vrednotenja.	Nevtralno: omenjeni kot nosilci multidisciplinarnih timov brez vrednotenja	Nevtralno: omenjeni v kontekstu kadrovskih težav in dodatka	Nevtralno: omenjeni v kontekstu dodatka za zaposlene, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjeni kot sodelujoči pri pripravi ukrepov	Nevtralno: omenjeni kot del sistema, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjeni kot prejemniki dodatka in nosilci storitev, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjeni kot nosilci kadrovskih težav, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjeni kot prejemniki dodatka k plači
svojci	Viri enotno nevtralni; razlike le v vlogah (plačniki, prejemniki).	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjeni prek oskrbovalca družinskega člana, ni meta-vrednotenja.	Nevtralno: omenjeni kot možni doplačniki brez vrednotenja	Nevtralno: omenjeni kot plačniki, ki bodo deležni poračuna	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjeni kot možni plačniki pri dobropisih	Nevtralno: omenjeni kot doplačniki, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjeni v kontekstu oskrbovalca družinskega člana, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjeni kot doplačniki, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjeni kot možni prejemniki vračila sredstev
občine	Viri enotno nevtralni; razlika le v vlogi (plačniki vs. prejemniki vračila).	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjene kot možni plačniki doplačil brez vrednotenja	Nevtralno: omenjene kot plačniki, ki bodo deležne poračuna	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjene kot možni plačniki pri dobropisih	Nevtralno: omenjene kot plačniki, brez vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjene kot doplačniki, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjene kot možni prejemniki vračila sredstev
Državni zbor Republike Slovenije	Vsi viri so nevtralni, brez izrazitih razlik v prikazu.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot prostor izjav, ni meta-vrednotenja.	Nevtralno: omenjen kot organ, ki bo obravnaval zakon po nujnem postopku	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot organ, ki bo obravnaval zakon	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije	Večina virov ga ne omenja; redki le nevtralno kot financerja.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot financer, ni meta-vrednotenja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen v dogovoru o podaljšanju prehodnega obdobja	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot financer dodatka, brez vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Andrej Štesl	Večina virov ga ne omenja; redki ga navajajo nevtralno.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: le omenjen kot državni sekretar ob predstavitvi	Ni omenjeno	Nevtralno: citiran kot potrditev sodelovanja, brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Srebrna nit	Samo Dnevnik omenja, nevtralno.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot opozarjajoča na slabo stanje, brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno

entities

Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve
uporabniki dolgotrajne oskrbe
Mateja Ribič
Centri za socialno delo
Skupnost socialnih zavodov Slovenije
izvajalci dolgotrajne oskrbe
svojci
občine
Državni zbor Republike Slovenije
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Andrej Štesl
Srebrna nit

key differences

Andrej Štesl: Večina virov ga ne omenja; redki ga navajajo nevtralno.
Centri za socialno delo: Večina virov poroča nevtralno, Delo edino pozitivno poudari obremenjenost.
Državni zbor Republike Slovenije: Vsi viri so nevtralni, brez izrazitih razlik v prikazu.
Mateja Ribič: Večina virov nevtralna, le Delo izstopa s pozitivnim prikazom.
Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve: Večina virov nevtralna, le Delo izpostavlja pozitivno.
Skupnost socialnih zavodov Slovenije: Večina virov nevtralna, SiOL izrazito pozitiven.
Srebrna nit: Samo Dnevnik omenja, nevtralno.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije: Večina virov ga ne omenja; redki le nevtralno kot financerja.
izvajalci dolgotrajne oskrbe: Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu.
občine: Viri enotno nevtralni; razlika le v vlogi (plačniki vs. prejemniki vračila).
svojci: Viri enotno nevtralni; razlike le v vlogah (plačniki, prejemniki).
uporabniki dolgotrajne oskrbe: Le Delo izpostavlja odpravo krivic, drugi so nevtralni.

source analyses

24ur

Andrej Štesl: Ni omenjeno
Centri za socialno delo: Nevtralno: omenjeni kot vstopne točke, ki jih želijo razbremeniti
Državni zbor Republike Slovenije: Nevtralno: omenjen kot organ, ki bo obravnaval zakon po nujnem postopku
Mateja Ribič: Nevtralno: ministrica je citirana brez meta-vrednotenja avtorja
Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve: Nevtralno: ministrstvo je navedeno kot pripravljavec interventnega zakona brez vrednotenja
Skupnost socialnih zavodov Slovenije: Ni omenjeno
Srebrna nit: Ni omenjeno
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije: Ni omenjeno
izvajalci dolgotrajne oskrbe: Nevtralno: omenjeni kot nosilci multidisciplinarnih timov brez vrednotenja
občine: Nevtralno: omenjene kot možni plačniki doplačil brez vrednotenja
svojci: Nevtralno: omenjeni kot možni doplačniki brez vrednotenja
uporabniki dolgotrajne oskrbe: Nevtralno: omenjeni kot prejemniki poračuna in izenačenja plačil

Delo

Andrej Štesl: Nevtralno: le omenjen kot državni sekretar ob predstavitvi
Centri za socialno delo: Pozitivno: opisani kot 'zares obremenjeni', kar upravičuje razbremenitev
Državni zbor Republike Slovenije: Ni omenjeno
Mateja Ribič: Pozitivno: avtor jo prikazuje kot odgovorno in utemeljeno ministrico
Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve: Pozitivno: ministrstvo predstavljeno kot odgovorno in proaktivno pri reševanju težav
Skupnost socialnih zavodov Slovenije: Ni omenjeno
Srebrna nit: Ni omenjeno
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije: Ni omenjeno
izvajalci dolgotrajne oskrbe: Nevtralno: omenjeni v kontekstu kadrovskih težav in dodatka
občine: Nevtralno: omenjene kot plačniki, ki bodo deležne poračuna
svojci: Nevtralno: omenjeni kot plačniki, ki bodo deležni poračuna
uporabniki dolgotrajne oskrbe: Pozitivno: ministrstvo odpravlja finančne krivice do njih

Dnevnik

Andrej Štesl: Nevtralno: citiran kot potrditev sodelovanja, brez meta-vrednotenja
Centri za socialno delo: Nevtralno: omenjeni kot del administrativnega postopka, brez vrednotenja
Državni zbor Republike Slovenije: Ni omenjeno
Mateja Ribič: Nevtralno: ministrica napoveduje in pojasnjuje ukrepe, brez vrednotenja
Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve: Nevtralno: ministrstvo predstavlja ukrepe, brez meta-vrednotenja
Skupnost socialnih zavodov Slovenije: Nevtralno: omenjena kot opozarjajoča na slabo stanje, brez meta-vrednotenja
Srebrna nit: Nevtralno: omenjena kot opozarjajoča na slabo stanje, brez meta-vrednotenja
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije: Nevtralno: omenjen v dogovoru o podaljšanju prehodnega obdobja
izvajalci dolgotrajne oskrbe: Nevtralno: omenjeni kot sodelujoči pri pripravi ukrepov
občine: Nevtralno: omenjene kot možni plačniki pri dobropisih
svojci: Nevtralno: omenjeni kot možni plačniki pri dobropisih
uporabniki dolgotrajne oskrbe: Nevtralno: omenjeni kot deležniki in prejemniki dobropisov

Gorenjski Glas

Andrej Štesl: Ni omenjeno
Centri za socialno delo: Nevtralno: omenjeni kot vstopne točke, ki se razbremenijo
Državni zbor Republike Slovenije: Ni omenjeno
Mateja Ribič: Nevtralno: citirana kot ministrica brez meta-vrednotenja
Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve: Nevtralno: informativno omenjeno kot pripravljavec zakona
Skupnost socialnih zavodov Slovenije: Ni omenjeno
Srebrna nit: Ni omenjeno
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije: Ni omenjeno
izvajalci dolgotrajne oskrbe: Nevtralno: omenjeni kot prejemniki dodatka k plači
občine: Nevtralno: omenjene kot možni prejemniki vračila sredstev
svojci: Nevtralno: omenjeni kot možni prejemniki vračila sredstev
uporabniki dolgotrajne oskrbe: Nevtralno: omenjeni kot prejemniki izenačenih položnic in dobropisov

N1

Andrej Štesl: Ni omenjeno
Centri za socialno delo: Ni omenjeno
Državni zbor Republike Slovenije: Ni omenjeno
Mateja Ribič: Nevtralno: ministrica je navedena kot govorka brez meta-vrednotenja
Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve: Nevtralno: ministrstvo pripravlja spremembe, navedeno brez vrednotenja
Skupnost socialnih zavodov Slovenije: Ni omenjeno
Srebrna nit: Ni omenjeno
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije: Ni omenjeno
izvajalci dolgotrajne oskrbe: Nevtralno: omenjeni v kontekstu dodatka za zaposlene, brez vrednotenja
občine: Ni omenjeno
svojci: Ni omenjeno
uporabniki dolgotrajne oskrbe: Nevtralno: omenjeni v zvezi z izenačenjem plačevanja, brez vrednotenja

RTV Slovenija

Andrej Štesl: Ni omenjeno
Centri za socialno delo: Nevtralno: omenjeni kot izvajalci vstopnih točk, ni meta-vrednotenja.
Državni zbor Republike Slovenije: Nevtralno: omenjen kot prostor izjav, ni meta-vrednotenja.
Mateja Ribič: Nevtralno: omenjena kot ministrica, ki ji je postavljeno vprašanje, ni meta-vrednotenja.
Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve: Nevtralno: ministrstvo predstavlja predlog zakona, ni meta-vrednotenja.
Skupnost socialnih zavodov Slovenije: Nevtralno: sekretar izraža zahteve, ni meta-vrednotenja.
Srebrna nit: Ni omenjeno
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije: Nevtralno: omenjen kot financer, ni meta-vrednotenja.
izvajalci dolgotrajne oskrbe: Nevtralno: omenjeni kot prejemniki dodatkov, ni meta-vrednotenja.
občine: Ni omenjeno
svojci: Nevtralno: omenjeni prek oskrbovalca družinskega člana, ni meta-vrednotenja.
uporabniki dolgotrajne oskrbe: Nevtralno: omenjeni v kontekstu izenačevanja plačil, ni meta-vrednotenja.

STA

Andrej Štesl: Ni omenjeno
Centri za socialno delo: Ni omenjeno
Državni zbor Republike Slovenije: Ni omenjeno
Mateja Ribič: Ni omenjeno
Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve: Nevtralno: ministrstvo je poslalo predlog zakona v javno razpravo, brez vrednotenja
Skupnost socialnih zavodov Slovenije: Ni omenjeno
Srebrna nit: Ni omenjeno
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije: Ni omenjeno
izvajalci dolgotrajne oskrbe: Nevtralno: omenjeni kot prejemniki dodatka, brez vrednotenja
občine: Ni omenjeno
svojci: Ni omenjeno
uporabniki dolgotrajne oskrbe: Nevtralno: omenjeni kot ciljna skupina, brez vrednotenja

SiOL

Andrej Štesl: Ni omenjeno
Centri za socialno delo: Nevtralno: omenjeni kot vstopne točke, ki jih želijo razbremeniti
Državni zbor Republike Slovenije: Nevtralno: omenjen kot organ, ki bo obravnaval zakon
Mateja Ribič: Nevtralno: ministrica podaja informacije in napovedi, brez meta-vrednotenja
Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve: Nevtralno: ministrstvo predlaga ukrepe, opisano brez vrednotenja
Skupnost socialnih zavodov Slovenije: Pozitivno: izrecno podpirajo spremembe, avtor navaja podporo
Srebrna nit: Ni omenjeno
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije: Ni omenjeno
izvajalci dolgotrajne oskrbe: Nevtralno: omenjeni kot del sistema, brez vrednotenja
občine: Nevtralno: omenjene kot plačniki, brez vrednotenja
svojci: Nevtralno: omenjeni kot doplačniki, brez vrednotenja
uporabniki dolgotrajne oskrbe: Nevtralno: omenjeni v kontekstu izenačitve plačil, brez vrednotenja

Svet24

Andrej Štesl: Ni omenjeno
Centri za socialno delo: Nevtralno: omenjeni kot obremenjeni, brez meta-vrednotenja
Državni zbor Republike Slovenije: Ni omenjeno
Mateja Ribič: Nevtralno: ministrica citirana, brez meta-vrednotenja
Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve: Nevtralno: ministrstvo opisano kot pripravljavec sprememb, brez meta-vrednotenja
Skupnost socialnih zavodov Slovenije: Ni omenjeno
Srebrna nit: Ni omenjeno
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije: Ni omenjeno
izvajalci dolgotrajne oskrbe: Nevtralno: omenjeni kot nosilci kadrovskih težav, brez meta-vrednotenja
občine: Nevtralno: omenjene kot doplačniki, brez meta-vrednotenja
svojci: Nevtralno: omenjeni kot doplačniki, brez meta-vrednotenja
uporabniki dolgotrajne oskrbe: Nevtralno: omenjeni kot prejemniki dobropisov, brez meta-vrednotenja

Žurnal24

Andrej Štesl: Ni omenjeno
Centri za socialno delo: Nevtralno: omenjeni kot vstopna točka za izdajo odločb, brez vrednotenja
Državni zbor Republike Slovenije: Ni omenjeno
Mateja Ribič: Ni omenjeno
Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve: Nevtralno: ministrstvo je predlagatelj zakona, omenjeno informativno brez vrednotenja
Skupnost socialnih zavodov Slovenije: Nevtralno: sekretar Kovač citiran, brez meta-vrednotenja
Srebrna nit: Ni omenjeno
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije: Nevtralno: omenjen kot financer dodatka, brez vrednotenja
izvajalci dolgotrajne oskrbe: Nevtralno: omenjeni kot prejemniki dodatka in nosilci storitev, brez vrednotenja
občine: Ni omenjeno
svojci: Nevtralno: omenjeni v kontekstu oskrbovalca družinskega člana, brez vrednotenja
uporabniki dolgotrajne oskrbe: Nevtralno: omenjeni v kontekstu izenačitve plačil, brez vrednotenja

Scenariji

scenarios

description
Mesečni dodatek 300 evrov bruto, ki ga uvaja ministrica Mateja Ribič, poveča motivacijo zaposlenih v domovih za starejše. To zmanjša fluktuacijo kadra in izboljša kakovost oskrbe za stanovalce.
plausibility
realistic
time horizon
mid
title
Stabilizacija kadrov in izboljšanje delovnih pogojev
valence
positive
description
Multidisciplinarni timi pri izvajalcih prevzamejo ocenjevanje potreb, kar razbremeni centre za socialno delo (CSD). Sistem postane bolj operativen, a zahteva dolgotrajno usklajevanje med institucijami.
plausibility
realistic
time horizon
mid
title
Administrativna prilagoditev delovanja vstopnih točk
valence
neutral
description
Zaradi izplačil poračunov uporabnikom in dodatkov za zaposlene se sredstva iz obveznega zavarovanja hitreje praznijo. To lahko vodi do potrebe po povišanju prispevkov za dolgotrajno oskrbo v prihodnosti.
plausibility
realistic
time horizon
long
title
Povečana obremenitev blagajne za dolgotrajno oskrbo
valence
negative
description
Ministrstvo za demografijo uspešno implementira sistem dobropisov, s čimer se odpravijo finančne krivice. Uporabniki, ki so bili vključeni preko zakona o socialnem varstvu, prejmejo pravičnejšo obravnavo.
plausibility
plausible
time horizon
short
title
Uspešna izenačitev položnic za vse uporabnike
valence
positive
description
Zamik minutnega obračunavanja storitev omogoči ministrstvu čas za nadgradnjo informacijskega sistema. To prepreči nenadne podražitve, vendar ohranja negotovost glede končne učinkovitosti sistema.
plausibility
plausible
time horizon
long
title
Tehnični zamik minutnega načina do 2027
valence
neutral
description
Zaposleni in sindikati izrazijo nezadovoljstvo, ker so dodatki le interventne narave in ne trajno zvišanje osnovnih plač. To vodi do novih stavkovnih aktivnosti v socialnovarstvenih zavodih.
plausibility
plausible
time horizon
mid
title
Odpor sindikatov zaradi začasnosti dodatkov
valence
negative
description
Možnost vključevanja samostojnih podjetnikov pri izvajalcih reši akutno kadrovsko stisko na lokalnih ravneh. To omogoči hitrejšo dostopnost storitev za uporabnike na domu.
plausibility
speculative
time horizon
long
title
Inovativna vključitev s.p.-jev v dolgotrajno oskrbo
valence
positive
description
Sprememba financiranja rezerviranih postelj iz državnega proračuna na sredstva zavarovanja spremeni poslovni model domov za starejše. Učinek na dostopnost do nadomestne oskrbe ostaja nepredvidljiv.
plausibility
speculative
time horizon
mid
title
Reorganizacija posteljnih kapacitet za nadomestno oskrbo
valence
neutral
description
Zaradi kompleksnosti interventnih ukrepov in pomanjkanja kadra pride do kolapsa izvajanja oskrbe na domu. Ministrstvo je prisiljeno v ponovno popolno revizijo celotnega zakona o dolgotrajni oskrbi.
plausibility
speculative
time horizon
long
title
Razpad sistema zaradi neuspešne implementacije zakona
valence
negative

Viri

articles

article order
12
body
Ljubljana, 27. avgusta (STA) Ministrstvo za demografijo je v javno razpravo, ki bo trajala do vključno ponedeljka, poslalo predlog zakona o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe. Na ministrstvu so včeraj med glavnimi spremembami izpostavili izenačenje ...
language
slv
published at
2026-08-27T18:04:32
source
STA
title
Za učinkovitejše izvajanje dolgotrajne oskrbe tudi 375 evrov dodatka za izvajalce oskrbe na domu
url
https://www.sta.si/3592264/
article order
10
body
Na ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve so v torek razkrili, da pripravljajo interventni poseg v sistem dolgotrajne oskrbe. Predlagajo izenačenje plačevanja storitev uporabnikov, mesečni dodatek 300 evrov bruto za vse zaposlene v dolgotrajni oskrbi, razbremenitev vstopnih točk in zamik minutnega načina. Mesečni dodatek za zaposlene pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe v znesku 300 evrov bruto bi izvajalci zagotovili iz sredstev za plače. Izvajalci dolgotrajne oskrbe na domu pa bi za vsakih 95 dejansko opravljenih ur dolgotrajne oskrbe na domu prejeli dodatek v znesku 375 evrov, ki bi ga na podlagi zahtevka Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije financirali iz sredstev obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Ob tem bi imel uporabnik pravice do oskrbovalca družinskega člana, ki izgubi oskrbovalca, pravico do dolgotrajne oskrbe na podlagi nove odločbe, ki jo vstopna točka pri Centru za socialno delo izda nemudoma, tako da bi upoštevali kategorijo dolgotrajne oskrbe iz odločbe o upravičenosti do oskrbovalca družinskega člana. Vstopne točke bi razbremenili tako, da bi uvrstitve v drugo kategorijo dolgotrajne oskrbe odslej ocenjevali multidisciplinarni timi pri izvajalcih in da jim ne bi bilo treba več izdajati načrta priporočenih storitev dolgotrajne oskrbe. Po predlogu ne bi več izdajali odločb o prenehanju pravice do dolgotrajne oskrbe, če upravičenec v treh mesecih oziroma v obdobju šestih mesecev ne sklene osebnega načrta. Izvajalci bi lahko storitve dolgotrajne oskrbe zagotavljali tudi z vključevanjem posameznikov s statusom samostojnega podjetnika. Izvajalci bi lahko take pogodbe sklenili, če nimajo zaposlenega potrebnega kadra, če posameznik izpolnjuje vse pogoje in če je pogodba glede na obseg, naravo in trajanje storitev dolgotrajne oskrbe ekonomsko upravičena. Zakon o dolgotrajni oskrbi je uvedel zagotavljanje posteljnih zmogljivosti za izvajanje nadomestne oskrbe za čas odsotnosti oskrbovalca. Izkušnje pri izvajanju sistema pa so pokazale, da je povpraševanje po nadomestni oskrbi bistveno manjše od predvidenega, zato predlagajo, da se število postelj določi glede na skupno kapaciteto izvajalca. Financiranje rezerviranih posteljnih zmogljivosti se prenaša iz državnega proračuna na sredstva obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Predlog omogoča tudi, da lahko storitve dnevnega institucionalnega varstva v domovih za starejše, socialnovarstvenih zavodih za odrasle, kombiniranih socialnovarstvenih zavodih, varstveno-delovnih centrih in socialnovarstvenih zavodih za usposabljanje v delu institucionalne oskrbe odraslih koristijo tudi vključeni v sistem dolgotrajne oskrbe, če storitve dnevnega institucionalnega varstva uveljavljajo kot samoplačniške. S predlogom zakona bi rok za vzpostavitev tima v varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda prestavili na 31. december 2027. Zmanjšanje odhodkov iz državnega proračuna ter povečanje odhodkov iz blagajne obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo Na ministrstvu zaradi začasne spremembe vira financiranja prostih posteljnih zmogljivosti za nadomestno oskrbo načrtujejo zmanjšanje odhodkov iz državnega proračuna ter povečanje odhodkov iz blagajne obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Državni proračun bi po njihovi oceni v letu 2027 prihranil 5,2 milijona evrov, v letu 2028 pa 1,3 milijona evrov, medtem ko bi se odhodki iz sredstev obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo v letu 2027 povečali za 2,6 milijona evrov, v letu 2028 pa za 650.000 evrov. Dodatne finančne posledice za sredstva obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo predstavlja dodatek za delo izvajalcem dolgotrajne oskrbe na domu, ta je v letu 2026 ocenjen na 250.000 evrov, v letu 2027 na tri milijone evrov, v letu 2028 pa na 500.000 evrov. Kakšni so odzivi na predlog? Po novem - začenši s prvim oktobrom, ko naj bi bil zakon uveljavljen - bi vsi oskrbovanci v domovih za starejše plačevali enak znesek, vsi, ki so od decembra lani plačevali več, pa bodo upravičeni do dobropisa. Glede tega predloga je v javnosti slišati zgolj pohvale. Kot je za Radio Slovenija poročala Urška Valjavec, več vprašanj vzbuja napovedani 300 evrski bruto dodatek vsem zaposlenim v dolgotrajni oskrbi. Narejen je bil korak naprej, je slišati iz vrst zagovornikov zaposlenih, toda gre zgolj za začasen ukrep. Bolj smiselno bi bilo zvišati osnove plače. Ko se bo plačilo izenačilo in ko bodo vsi oskrbovanci plačevali enako, potem bo sistem postal pravičnejši, meni Bojana Roblek, ena od oskrbovank doma za starejše v Kranju, ki ta čas še vedno plačuje višjo ceno oskrbe. "Upam na to, da bo nižja cena, ker zdaj je precej visoka in marsikdo je ne zmore in zato tudi ne more priti v dom, pa nujno to potrebuje," je prepričana. Tudi direktorici DSO-ja Kranj Nadji Gantar se zdi pomembno izenačevanje pravic stanovalcev, saj so danes razlike v plačilu za oskrbo lahko precejšnje. "Lahko dam primer, če si po ZSVJ-ju pri nas plačuješ 32 evrov za oskrbo 1, medtem ko pa po dolgotrajni oskrbi 22 evrov," je ponazorila za Radio Slovenija. Začasnih 300 evrov bruto dodatka za zaposlene je dobra novica, meni direktorica. A plače bi morale biti na dolgi rok višje, sicer bo kadrovsko stisko težko rešiti. "Mi bi se želeli, da ne bi bila prehodna odločitev, da bi ta dodatek ostal. Poleg tega ocenjujemo, da bi morali plače zvišati za najmanj 20 odstotkov, da bi ustavili fluktuacijo," je še opozorila. Podobno meni sekretar Skupnosti socialnih zavodov Blaž Kovač. "Dolgo, dolgo časa zahtevamo, da se plače zaposlenih dvignejo za vsaj 20 odstotkov, ločeno kolektivno pogodbo, ločen pravni steber," je dejal. Dodatki so manj varni, zato bi bilo bolj smiselno zvišati osnovne plače, meni predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva Irena Ilešič Čujovič. "Ker so osnovne plače nekaj, kar je gotovega. Dodatki, tudi v preteklosti smo bili temu priča, pridejo in grejo," je opozorila. Predlog je po besedah sogovornice problematičen tudi zato, ker socialni partnerji pri njegovi pripravi niso sodelovali. Opozarja, da lahko parcialne rešitve brez dialoga lahko povzročijo nezadovoljstvo v drugih delih javnega sektorja, je še poročala Valjavec. Opozicija podpira izenačitev plačil uporabnikov dolgotrajne oskrbe V Svobodi in Levici napoved načeloma podpirajo, čeprav opozarjajo, da se bodo o podpori konkretnemu zakonskemu predlogu odločili, ko ga dobijo na mizo in natančno preučijo. Tudi v SD-ju so poudarili, da si želijo kakovostne storitve za ljudi, a da je treba počakati na predlog, da bodo lahko ocenili, kaj bo dejansko prinesel. "Ljudje pa se najbolj bojijo, da bi enostavno ostali brez oskrbe," je opozorila poslanka SD-ja Andreja Katič. Poslanki Sara Žibrat iz Svobode in Asta Vrečko iz Levice pa sta izpostavili, da je koalicija zavrnila predlog Levice, ki je že predvideval poračun za uporabnike dolgotrajne oskrbe, ki so bili v domove starejših sprejeti po zakonu o socialnem varstvu. Ne glede na to pa odločitev ministrstva, da bo predlagalo identično rešitev, pozdravljajo. "Naših predlogov ne želijo sprejeti in pač raje predlagajo svoje in s tem dokažejo, kako imajo oni prav in oni vladajo, v resnici pa so kopirali naše rešitve," je v izjavi za medije v DZ-ju dejala Vrečko. Dodala je, da je desnica štiri leta napadala ministra Simona Maljevca in Levico glede uvajanja dolgotrajne oskrbe, "minirali so vse zakone, zdaj, ko so na oblasti, pa seveda samo nadaljujejo dobro delo, tako tukaj kot pri stanovanjih, ker enostavno drugače ne morejo, ker ne morejo ljudem vzeti tistega, kar je za njih dobro," je prepričana Vrečko. Dodala je, da je za Levico glavno, "da bodo ljudje na koncu dobili tisto, kar jim pripada, da se bo krivica popravila in se bodo stvari izboljšale v smer, ki jo mi predlagamo, in o njej trobimo že vsaj eno leto". Podobno je izpostavila Žibrat: "Zanimivo je, da vse odkar je nastopila nova vlada, sistem dolgotrajne oskrbe očitno deluje brez problemov. Zanimivo je tudi to, da so vladajoči zavrnili predlog Levice, ki bi že naslovil tiste, ki plačujejo več". Hkrati pa so poslanci Svobode postavili ministrici za demografijo Mateji Ribič jasno vprašanje, naj pove, "kje trenutno smo v sistemu dolgotrajne oskrbe, kaj se dogaja s financami, za katere so takrat, ko so bili opozicija, trdili, da jih je očitno preveč". "Mi se absolutno s tem ne strinjamo in nas tudi skrbi, kje bo nova ministrica našla sredstva za vse večje izdatke, ki bodo potrebni za dolgotrajno oskrbo," je dodala.
language
slv
published at
2026-08-27T19:28:16
source
RTV Slovenija
title
Kaj vsebuje predlog zakona za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe?
url
https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-vsebuje-predlog-zakona-za-ucinkovitejse-izvajanje-sistema-dolgotrajne-oskrbe/792070
article order
1
body
Na ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve pripravljajo interventni poseg v sistem dolgotrajne oskrbe. Med spremembami so izenačenje plačevanja storitev uporabnikov, mesečni dodatek 300 evrov bruto za vse zaposlene v dolgotrajni oskrbi, razbremenitev vstopnih točk in zamik uporabe minutnega načina, je dejala ministrica Mateja Ribič. Mateja Ribič je v izjavi za medije povedala, da so se pri izvajanju zakona o dolgotrajni oskrbi pokazale nekatere težave. Z interventnim zakonom, ki ga bodo v četrtek poslali v javno razpravo, pa želijo nasloviti najbolj ključna in pereča področja. Med drugim bi izenačili plačevanje storitev uporabnikov dolgotrajne oskrbe. "Dva uporabnika za iste oziroma primerljive storitve ne bosta več plačevala različnih položnic," je povedala. Uporabniki, ki so v sistem vključeni po zakonu o socialnem varstvu, namreč plačujejo višje položnice kot tisti, ki so vključeni po zakonu o dolgotrajni oskrbi. Ribičeva je pojasnila, da bi vsem uporabnikom, ki so bili sprejeti po zakonu o socialnem varstvu, od trenutka, ko so bili sprejeti in plačevali višje položnice, pripadel poračun za preplačane storitve dolgotrajne oskrbe v obliki dobropisa za plačilo storitev dolgotrajne oskrbe. Pri tem bi upoštevali vse plačnike in doplačnike, tudi občino in svojce. Kadrovsko stisko bi poskušali odpraviti z dodatkom za vse zaposlene, ki neposredno delajo v dolgotrajni oskrbi. Ministrica je napovedala, da bi zaposleni od uveljavitve zakona do konca leta 2027 prejemali mesečni dodatek v višini 300 evrov bruto za polni delovni čas. Z interventnim zakonom želijo tudi razbremeniti vstopne točke pri centrih za socialno delo, tako da bi uvrstitve v drugo kategorijo dolgotrajne oskrbe odslej ocenjevali multidisciplinarni timi pri izvajalcih in ne več centri. Podaljšali bi tudi prehodno obdobje za prehod na minutni način obračunavanja storitev dolgotrajne oskrbe. "Menimo, da trenutni sistem še ni pripravljen na minutno obračunavanje storitev," je povedala Ribičeva. Prehodno obdobje bi podaljšali do 31. decembra 2027. Preberi še Predlog zakona o ukrepih pri dolgotrajni oskrbi po odločitvi DZ ni primeren za nadaljnjo obravnavo Spremembe, ki jih prinaša interventni zakon, po besedah ministrice ne bodo imele finančnih učinkov za državni proračun. Dodatek za zaposlene je po njenih besedah že zdaj predviden za nagrajevanje zaposlenih v sistemu dolgotrajne oskrbe, z zakonom pa bodo zaposlenim dodatek dejansko zagotovili. Poračun za uporabnike pa bodo krili iz blagajne za dolgotrajno oskrbo. Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve bo interventni zakon v četrtek poslalo v javno razpravo, ki bo predvidoma trajala do ponedeljka. V DZ pa ga bodo po potrditvi na vladi vložili po nujnem postopku, je napovedala Ribičeva. Prizadevajo si sicer, da bi bil zakon sprejet pred 1. oktobrom, ko naj bi se uveljavil minutni sistem obračunavanja storitev.
language
slv
published at
2026-08-26T13:43:58
source
24ur
title
Dolgotrajna oskrba: izenačenje plačevanja storitev in dodatek za zaposlene
url
https://www.24ur.com/novice/slovenija/dolgotrajna-oskrba-izenacenje-placevanja-storitev-in-dodatek-za-zaposlene.html
article order
7
body
Opoldne je ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič napovedala vložitev interventnega zakona, ki se nanaša na popravke zakona o dolgotrajni oskrbi. Zakon bodo vložili po nujnem postopku, da bi pričel veljati pred prvim oktobrom in bi se izognili podražitvi položnic za plačnike dolgotrajne oskrbe. Ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič je skupaj z državnim sekretarjem Andrejem Šteslom predstavila interventni poseg vlade oziroma ministrstva v dolgotrajno oskrbo (DO). V njej je po podatkih ministrstva trenutno aktivnih 30.984 uporabnikov. Kot je Ribič sama dejala, so po prvih mesecih DO ter po pogovorih ter izmenjavi izkušenj z uporabniki, zaposlenimi, izvajalci DO ter institucijami ugotovili, da nekatere zakonske rešitve predstavljajo težave: "Odgovornost je, da zakon, ki velja na papirju, pripeljemo tudi do tega, da bo izvedljiv v praksi," napovedane spremembe utemeljuje ministrica. Prvi napovedani ukrep je odprava finančnih krivic do tistih, ki so bili različno obravnavani zaradi veljave dvojne zakonodaje - ob zakonu o DO so uporabniki nameščeni tudi po zakonu o socialnem varstvu - so morali doplačevati za oskrbo: "Izenačili bomo plačevanje storitev uporabnikov dolgotrajne oskrbe, da dva uporabnika za isto oziroma primerljive storitve ne bosta več plačevala različnih položnic," je prvo rešitev strnila Ribič. Za tiste uporabnike oziroma plačnike (kot svojci ali občina) pa bi sledil tudi poračun za že preplačane storitve od prvega decembra lani. Poračun nameravajo izvesti kot dobropis plačniku za nadaljnja plačila DO: "Tukaj se nam zdi zelo pomembno tudi to, da bomo upoštevali vse plačnike, se pravi tudi doplačnike, občino, svojce in na koncu seveda tudi tisto, kar je moral plačati sam stanovalec," poudarja ministrica. Pri izvajanju dolgotrajne oskrbe težavo predstavljajo tudi kadri pri izvajalcih. Po zakonskem predlogu naj bi vsem zaposlenim, ki neposredno delajo v dolgotrajni oskrbi, izplačali dodatek 300 evrov mesečno, da bi zmanjšali fluktuacijo in izboljšali pogoje dela. Prav slednji namreč po besedah z ministrstva zaposlenim predstavljajo prvo težavo. Po pojasnilih pri novih dodatkih gre za denar, ki je že sicer namenjen za nagrajevanje zaposlenih v sistemu dolgotrajne oskrbe: "S tem zakonom so vsi zaposleni izenačeni in res dobijo ta dodatek v višini 300 evrov," je ozadje pojasnila Ribič. Tretji sklop zakonskih ukrepov se nanaša na zmanjšanje birokracije oziroma razbremenitev vstopnih točk, kot na ministrstvu pojmujejo centre za socialno delo (CSD). Praksa je pokazala, da so svetovalci na CSD-jih "zares obremenjeni". Podaljšali pa bodo tudi minutni način obračunavanja storitev dolgotrajne oskrbe, saj bi se v nasprotnem primeru za nekatere uporabnike povišale položnice zaradi viška ur, ki jih zaznajo evidence. Tu je beseda znova nanesla na informacijski sistem oziroma rešitev, ki predstavlja težavo še iz časov prejšnjega ministra za dolgotrajno oskrbo Simona Maljevca. Pojasnili so, da je s prejšnjim izvajalcem prekinjena pogodba, ukrepi iz zakona o nujnem postopku pa so odgovor na najbolj pereče točke, s katerimi se ubadajo. "Jutri gre zakon tudi v javno obravnavo, naš namen je, da je zakon sprejet pred 1. oktobrom, ker se takrat začne minutni sistem obračunavanja storitev dolgotrajne oskrbe," je Ribič utemeljila sprejemanje zakona. Predstavljeni ukrepi naj bi veljali do konca leta 2027. Ministrica je še pojasnila, da tokratni izredni zakon nima posledic za proračun, saj da bodo denar črpali iz blagajne za dolgotrajno oskrbo. Drugače pa bo, če bo ob napovedanem izrednem zakonu uveljavljen še maja sprejeti zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki bo predvidoma to jesen prišel še na referendumske lističe. V njem je predvidena opustitev obveznosti upokojencev k plačevanju dolgotrajne oskrbe, isto dajatev bi ukinili tudi za popoldanskih in drugih poklicev pri tistih, ki jo že plačujejo pri osnovni dejavnosti. Kak učinek bi sprejem tega zakona pomenil za proračun, včeraj niso omenjali. Dodali pa so, da se zavedajo obstoja drugih težav: "Te je potrebno rešiti oziroma nasloviti sistemsko, kar pa bomo naredili v prihodnje in v naslednjem letu," je napovedala Ribič.
language
slv
published at
2026-08-26T12:57:42
source
Delo
title
Poračuni za preplačila uporabnikov dolgotrajne oskrbe in 300 evrov dodatka
url
https://www.delo.si/novice/slovenija/poracuni-za-preplacila-ouporabnikov-dolgotrajne-oskrbe-in-300-evrov-dodatka
article order
6
body
Ministrstvo pripravlja interventne spremembe sistema dolgotrajne oskrbe, s katerimi želi izenačiti plačevanje storitev, razbremeniti vstopne točke in zamakniti minutno obračunavanje. Za zaposlene, ki neposredno delajo v dolgotrajni oskrbi, je predviden tudi mesečni dodatek v višini 300 evrov bruto. Na ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve pripravljajo interventni poseg v sistem dolgotrajne oskrbe. Med spremembami so izenačenje plačevanja storitev uporabnikov, mesečni dodatek 300 evrov bruto za vse zaposlene v dolgotrajni oskrbi, razbremenitev vstopnih točk in zamik uporabe minutnega načina, je dejala ministrica Mateja Ribič.
language
slv
published at
2026-08-26T14:19:28
source
N1
title
Vlada z velikimi spremembami na področju dolgotrajne oskrbe. Predviden tudi dodatek v višini 300 evrov
url
https://n1info.si/novice/slovenija/vlada-z-velikimi-spremembami-na-podrocju-dolgotrajne-oskrbe-predviden-tudi-dodatek-v-visini-300-evrov/
article order
9
body
Ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič je napovedala, da bo njen resor danes v javno obravnavo vložil interventni zakon, ki bo začel veljati predvidoma s 1. oktobrom in bo vseboval precej sprememb dosedanjega zakona o dolgotrajni oskrbi. Ukrepe, združene v interventnem zakonu, so po besedah ministrice pripravili skupaj z uporabniki, izvajalci in drugimi deležniki. Da so skušali čim bolj upoštevati vse udeležene, je zatrdil tudi Andrej Štesl, državni sekretar ministrstva, ki je do prevzema funkcije sekretarja deloval kot predsednik združenja direktorjev članov Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Tako Skupnost socialnih zavodov kot društvo Srebrna nit sta opozarjala na slabo stanje ter pozivala k sprejetju interventnega zakona za učinkovitejši in dostopnejši sistem dolgotrajne oskrbe. Kot osrednjo problematiko trenutnega stanja na področju dolgotrajne oskrbe je ministrica izpostavila neenakosti med uporabniki v domovih za starejše z vidika plačevanja storitev. Tisti, ki so obravnavani po zakonu o socialnem varstvu, zaradi še neodobrene vloge plačujejo občutno večji znesek od uporabnikov, ki so v sistem dolgotrajne oskrbe vključeni od 1. decembra lani. Slednji plačujejo le za nastanitev in prehrano. Ribičeva je navedla, da bodo na ministrstvu finančno krivico popravili v obliki dobropisov, ki jih bo mogoče uporabiti za plačevanje storitev dolgotrajne oskrbe v prihodnje. Uporabniki, ki bodo v sistem dolgotrajne oskrbe vključeni po uveljavitvi zakona, ne bodo plačevali višjih položnic, tudi če še niso prejeli prevedbene odločbe, je pojasnila. V praksi bo torej izenačeno, ali so bili ljudje v sistem dolgotrajne oskrbe vključeni po zakonu o dolgotrajni oskrbi ali po zakonu o socialnem varstvu. Pri izdajanju dobropisov bodo upoštevali "vse plačnike, tudi doplačnike, občino, svojce in tisto, kar je moral plačati tudi sam stanovalec". Sredstva za poračune bodo črpali iz blagajne za dolgotrajno oskrbo. Reševanje kadrovske stiske Problem pomanjkanja kadra v institucijah, ki ponujajo storitve dolgotrajne oskrbe, bodo reševali z denarnim dodatkom v znesku 300 evrov bruto na mesec za vse zaposlene v teh institucijah. S tem bodo skušali delovna mesta v skrbstveni dejavnosti narediti privlačnejša in zmanjšati fluktuacijo zaposlenih, kar bo omogočilo tudi boljše pogoje za delo. Ob tem Ribičeva pojasnjuje, da ne gre za dodatne obremenitve blagajne dolgotrajne oskrbe ali proračuna; gre namreč za denar, ki je že zdaj namenjen za nagrajevanje zaposlenih v sistemu dolgotrajne oskrbe. "Ne gre za finančne posledice, ki bi dodatno obremenjevale državni proračun ali blagajno dolgotrajne oskrbe, ker bomo denar črpali iz blagajne za dolgotrajno oskrbo, ki se tam nabira s prispevkom," je dejala. Problem ozkega grla, ki ga zaradi administrativnih postopkov in manka funkcionalnega informacijskega sistema predstavljajo vstopne točke, ki delujejo v okviru centrov za socialno delo, bo ministrstvo reševalo z vzpostavitvijo interdisciplinarnih ekip. Te bodo lahko odločale o spremembi kategorije obsega storitev dolgotrajne oskrbe za uporabnika. V interdisciplinarne time bodo vključeni svetovalci, ki so z uporabnikom v stiku. Svetovalec na vstopni točki, ki izda odločbo, bo ob lastni presoji še vedno lahko preveril, ali je uporabnik upravičeno razvrščen. Večina ukrepov zakona se nanaša na zagotavljanje dolgotrajne oskrbe v institucijah. Ministrica je ob tem poudarila, da bodo omogočili, da se v sistem kot izvajalci vključijo tudi tisti, ki svoje storitve opravljajo prek s. p. in ne le prek podjemnih pogodb. Ti posamezniki bodo opravljali tudi oskrbo na domu, prav tako bodo lahko vključeni v prej omenjene interdisciplinarne ekipe. Zakon prav tako določa, da v primeru neizdaje osebnega načrta o dolgotrajni oskrbi v predvidenem roku šestih mesecev centri za socialno delo ne bodo izdali dodatne odločbe o prenehanju. Kot so pojasnili na ministrstvu, bi prehod na minutni sistem obračunavanja in normiranja storitev dolgotrajne oskrbe za mnoge uporabnike lahko pomenil višje položnice. Beleženje storitev ostaja, a so se z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije dogovorili za podaljšanje prehodnega obdobja do konca prihodnjega leta. V tem času načrtujejo zagotovitev pogojev, v katerih bi lahko minutni sistem zaživel. Ministrica je pojasnila, da se spremembe, ki so jih pripravili v okviru zakona o dolgotrajni oskrbi, razlikujejo od ukrepov v okviru zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki se nanašajo na dolgotrajno oskrbo. Na ministrstvu namreč menijo, da so ukrepi v okviru omnibus zakona neprimerni. Kot je dodala ministrica, poprava krivic zaradi neenakega plačevanja z denarnim nadomestilom ni pravi način. Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije med drugim namreč ne upošteva različnih plačnikov storitve.
language
slv
published at
2026-08-26T14:41:12
source
Dnevnik
title
V DSO naj bi vsi plačevali enake položnice
url
https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/v-dso-naj-bi-vsi-placevali-enake-poloznice-2822794/
article order
2
body
Na ministrstvu za demografijo pripravljajo interventni poseg v sistem dolgotrajne oskrbe. Predlagajo izenačenje plačevanja storitev uporabnikov, mesečni dodatek 300 evrov bruto za vse zaposlene v dolgotrajni oskrbi, razbremenitev vstopnih točk in zamik minutnega načina, pravi ministrica Mateja Ribič. Socialni zavodi spremembe podpirajo. Ribič je v današnji izjavi za medije povedala, da so se pri izvajanju zakona o dolgotrajni oskrbi pokazale nekatere težave. Z interventnim zakonom, ki ga bodo v četrtek poslali v javno razpravo, pa želijo nasloviti najbolj ključna in pereča področja. Med drugim bi izenačili plačevanje storitev uporabnikov dolgotrajne oskrbe. "Dva uporabnika za iste oziroma primerljive storitve ne bosta več plačevala različnih položnic," je povedala. Mateja Ribič Foto: STA Uporabniki, ki so v sistem vključeni po zakonu o socialnem varstvu, namreč plačujejo višje položnice kot tisti, ki so vključeni po zakonu o dolgotrajni oskrbi. Ribič je pojasnila, da bi vsem uporabnikom, ki so bili sprejeti v domove starejših po zakonu o socialnem varstvu, od trenutka, ko so bili sprejeti in so plačevali višje položnice, pripadel poračun za preplačane storitve dolgotrajne oskrbe v obliki dobropisa za plačilo storitev dolgotrajne oskrbe. Pri tem bi upoštevali vse plačnike in doplačnike, tudi občino in svojce. Zaposleni bi dobili 300 evrov dodatka Kadrovsko stisko bi poskušali odpraviti z dodatkom za vse zaposlene, ki neposredno delajo v dolgotrajni oskrbi. Ministrica je napovedala, da bi zaposleni od uveljavitve zakona do konca leta 2027 prejemali mesečni dodatek v višini 300 evrov bruto za polni delovni čas. Z interventnim zakonom želijo tudi razbremeniti vstopne točke pri Centrih za socialno delo, tako da bi uvrstitve v drugo kategorijo dolgotrajne oskrbe odslej ocenjevali multidisciplinarni timi pri izvajalcih in ne več centri. Spremembe naj ne bi obremenile proračuna Podaljšali bi tudi prehodno obdobje za prehod na minutni način obračunavanja storitev dolgotrajne oskrbe. "Menimo, da trenutni sistem še ni pripravljen na minutno obračunavanje storitev," je povedala Ribič. Prehodno obdobje bi podaljšali do 31. decembra 2027. Spremembe, ki jih prinaša interventni zakon, po besedah ministrice ne bodo imele finančnih učinkov za državni proračun. Dodatek za zaposlene je po njenih besedah že zdaj predviden za nagrajevanje zaposlenih v sistemu dolgotrajne oskrbe, z zakonom pa bodo zaposlenim dodatek dejansko zagotovili. Poračun za uporabnike pa bodo krili iz blagajne za dolgotrajno oskrbo. Zakon bi radi sprejeli pred oktobrom Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve bo interventni zakon v četrtek poslalo v javno razpravo, ki bo predvidoma trajala do ponedeljka. V DZ pa ga bodo po potrditvi na vladi vložili po nujnem postopku, je napovedala Ribič. Prizadevajo si sicer, da bi bil zakon sprejet pred 1. oktobrom, ko naj bi se uveljavil minutni sistem obračunavanja storitev. Socialni zavodi spremembe podpirajo V Skupnosti socialnih zavodov interventne spremembe sistema dolgotrajne oskrbe podpirajo. "Obenem bi pa želeli kot najštevilčnejši izvajalci sistema dolgotrajne oskrbe opozoriti, da če vsi plačujemo prispevek za dolgotrajno oskrbo, morajo biti te storitve državljanom tudi dostopne takrat, ko jih potrebujejo in v obsegu, ki jim tudi pripada," je za Radio Slovenija povedala predsednica skupščine Skupnosti socialnih zavodov Valerija Lekić Poljšak. Kot najpomembnejši ukrep je zato izpostavila izenačitev plačevanja storitev za vse uporabnike. Ob tem je opozorila, da bo kljub poenostavitvi nekaterih postopkov vstop v sistem dolgotrajne oskrbe še naprej predolgotrajen, ter da iz sistema ostajajo izvzeti uporabniki storitev v posebnih socialnovarstvenih zavodih.
language
slv
published at
2026-08-26T16:12:09
source
SiOL
title
Nova poteza vlade: enake položnice in 300 evrov dodatka za zaposlene
url
https://siol.net/novice/slovenija/nova-poteza-vlade-enake-poloznice-in-300-evrov-dodatka-za-zaposlene-699890
article order
11
body
* Predlog zaposlenim v oskrbi prinaša 300 evrov bruto mesečnega dodatka. * Izvajalci oskrbe na domu bi prejemali dodatek glede na opravljene ure. * Stroka namesto začasnih dodatkov zahteva trajno višje osnovne plače. Ministrstvo za demografijo je v javno razpravo, ki bo trajala do vključno ponedeljka, poslalo predlog zakona o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe. Ob že predstavljenih spremembah predlog predvideva tudi dodatek za izvajalce dolgotrajne oskrbe na domu, ki bi za vsakih 95 opravljenih ur prejeli 375 evrov. Spomnimo Na ministrstvu so v sredo med glavnimi spremembami izpostavili izenačenje plačevanja storitev uporabnikov, mesečni dodatek 300 evrov bruto za vse zaposlene v dolgotrajni oskrbi, razbremenitev vstopnih točk in zamik minutnega načina obračunavanja storitev. Mesečni dodatek za zaposlene pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe v višini 300 evrov bruto bi izvajalci zagotovili iz sredstev za plače. Izvajalci dolgotrajne oskrbe na domu pa bi za vsakih 95 dejansko opravljenih ur dolgotrajne oskrbe na domu prejeli dodatek v višini 375 evrov, ki bi ga na podlagi zahtevka Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije financirali iz sredstev obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Druge spremembe Ob tem bi imel uporabnik pravice do oskrbovalca družinskega člana, ki izgubi oskrbovalca, pravico do dolgotrajne oskrbe na podlagi nove odločbe, ki jo vstopna točka pri Centru za socialno delo izda nemudoma, tako da bi upoštevali kategorijo dolgotrajne oskrbe iz odločbe o upravičenosti do oskrbovalca družinskega člana. Vstopne točke bi razbremenili tako, da bi uvrstitve v drugo kategorijo dolgotrajne oskrbe odslej ocenjevali multidisciplinarni timi pri izvajalcih in da jim ne bi bilo treba več izdajati načrta priporočenih storitev dolgotrajne oskrbe. Po predlogu ne bi več izdajali odločb o prenehanju pravice do dolgotrajne oskrbe, če upravičenec v treh mesecih oziroma v obdobju šestih mesecev ne sklene osebnega načrta. Izvajalci bi lahko storitve dolgotrajne oskrbe zagotavljali tudi z vključevanjem posameznikov s statusom samostojnega podjetnika. Izvajalci bi lahko take pogodbe sklenili, če nimajo zaposlenega potrebnega kadra, če posameznik izpolnjuje vse pogoje in če je pogodba glede na obseg, naravo in trajanje storitev dolgotrajne oskrbe ekonomsko upravičena. Zakon o dolgotrajni oskrbi je uvedel zagotavljanje posteljnih zmogljivosti za izvajanje nadomestne oskrbe za čas odsotnosti oskrbovalca. Izkušnje pri izvajanju sistema pa so pokazale, da je povpraševanje po nadomestni oskrbi bistveno manjše od predvidenega, zato predlagajo, da se število postelj določi glede na skupno kapaciteto izvajalca. Financiranje rezerviranih posteljnih zmogljivosti se prenaša iz državnega proračuna na sredstva obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Predlog omogoča tudi, da lahko storitve dnevnega institucionalnega varstva v domovih za starejše, socialnovarstvenih zavodih za odrasle, kombiniranih socialnovarstvenih zavodih, varstveno-delovnih centrih in socialnovarstvenih zavodih za usposabljanje v delu institucionalne oskrbe odraslih koristijo tudi vključeni v sistem dolgotrajne oskrbe, če storitve dnevnega institucionalnega varstva uveljavljajo kot samoplačniške. S predlogom zakona bi rok za vzpostavitev tima v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda prestavili na 31. december 2027. Država bi prihranila, v blagajni za dolgotrajno oskrbo pa bi bilo več Na ministrstvu zaradi začasne spremembe vira financiranja prostih posteljnih zmogljivosti za nadomestno oskrbo načrtujejo zmanjšanje odhodkov iz državnega proračuna ter povečanje odhodkov iz blagajne obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Državni proračun bi po njihovi oceni v letu 2027 prihranil 5,2 milijona evrov, v letu 2028 pa 1,3 milijona evrov, medtem ko bi se odhodki iz sredstev obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo v letu 2027 povečali za 2,6 milijona evrov, v letu 2028 pa za 650 tisoč evrov. Dodatne finančne posledice za sredstva obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo predstavlja dodatek za delo izvajalcem dolgotrajne oskrbe na domu, ta je v letu 2026 ocenjen na 250 tisoč evrov, v letu 2027 na tri milijone evrov, v letu 2028 pa na 500 tisoč evrov. "Dodatki pridejo in odidejo": 300 evrov ni dovolj, zahtevajo 20 odstotkov višje plače V javnosti se vrstijo odzivi na predlog, pozitivnih pa je deležna predvsem izenačitev plačil uporabnikov dolgotrajne oskrbe. Direktorica Doma upokojencev Kranj Nadja Gantar je dejala, da se ji zdi pomembno izenačevanje pravic stanovalcev, saj so razlike v plačilu oskrbe lahko precejšnje. Po njenih besedah je dodatek v višini 300 evrov za zaposlene dobra novica, a bi morale biti plače na dolgi rok višje, sicer bo kadrovsko stisko težko rešiti. "Mi bi si želeli, da to ne bi bila prehodna odločitev, da bi ta dodatek ostal. Vseeno ocenjujemo, da je treba plače v naših zavodih dvigniti za najmanj 20 odstotkov, da bi lahko sploh ustavili fluktuacijo," je prepričana Gantar. Podobno meni tudi sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Blaž Kovač, ki je povedal, da že dolgo časa zahtevajo, da se plače zaposlenih v dolgotrajni oskrbi dvignejo za vsaj 20 odstotkov, zahtevajo tudi ločeno kolektivno pogodbo in ločen plačni steber. Predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič je opozorila, da so dodatki manj varni, ker pridejo in odidejo, osnovne plače pa so nekaj zanesljivega, zato bi jih bilo smiselno zvišati.
language
slv
published at
2026-08-27T18:49:02
source
Žurnal24
title
Za zaposlene predlagajo 375 evrov dodatka
url
https://www.zurnal24.si/slovenija/375-evrov-dodatka-zaposleni-dolgotrajna-oskrba-predlog-464265
article order
8
body
Po vzpostavitvi sistema dolgotrajne oskrbe se je pojavilo več težav pri izvajanju zakona v praksi, ki jih bodo v Janševi vladi reševali z novim interventnim zakonom. V javno obravnavo gre že v sredo, če bo steklo vse po načrtu, ga bodo sprejeli do 1. oktobra, v veljavi pa bo do konca leta 2027. "Naša naloga je, da zakon, ki velja na papirju, pripeljemo do tega, da bo izvedljiv v praksi," je povedala ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič. Pod njeno taktirko so pripravili spremembe na štirih ključnih področjih. Dobropis za tiste, ki so plačevali preveč Odpravili bodo neenakost med uporabniki glede plačila storitev. Trenutno se namreč plačujejo različne cene za enake ali primerljive storitve. Uporabniki dolgotrajne oskrbe, ki so bili sprejeti po zakonu o socialnem varstvu, so plačevali bistveno višje položnice od stanovalcev, ki so bili sprejeti po zakonu o dolgotrajni oskrbi. Krivice bodo popravljali s poračuni v obliki dobropisov, ki jih bo možno uporabiti za plačevanje dolgotrajne oskrbe. Upoštevali bodo vse plačnike, tudi doplačnike, kot so občina in svojci ali kar je plačal sam stanovalec. "Za vse uporabnike dolgotrajne oskrbe, ki bodo vključeni v sistem dolgotrajne oskrbe po uveljavitvi zakona, bomo naredili tako, da ne bodo imeli višjih položnic, ne glede na to, da še niso dobili prevedbene odločbe," je pojasnila ministrica. Vsi bodo torej v enakem položaju glede plačila. Bo višja plačila premamila stare in nove kadre? Eden perečih problemov pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe je pomanjkanje kadrov na vseh nivojih, od oskrbovalcev do čistilk. Po oceni ministrice Ribič službe niso dovolj privlačne, preslabo so plačane, neugoden je tudi urnik dela. Ukrep: vsem zaposlenim, tudi čistilkam in kuharjem, bodo zagotovili dodatek v višini 300 evrov na mesec. S tem upajo, da bodo pritegnili nove kadre, posledično bi se tudi izboljšali tudi pogoji dela. Ti pa so eden glavnih razlogov, da zaposleni uhajajo in iščejo delo drugje. Ministrica upa, da bodo pritegnili tudi nekdanje zaposlene, ki so izgubili voljo in odšli v delo v trgovine in drugam. Denarja je dovolj Denar za dodatke bodo vzeli iz sredstev za plače, s katerimi domovi za starejše že danes razpolagajo in je namenjen za nagrajevanje. Dodatni vir je namreč že prinesel zakon o dolgotrajni oskrbi, po katerem vsi državljani prispevajo svoj delež. Razbremenitev svetovalcev Pod tretjo točko se bodo lotili razbremenitve vstopnih točk. Pokazalo se je, da so na centrih za socialno delo svetovalci zelo obremenjeni. Ustanovili bodo multidisciplinarne skupine, ki bodo pomagali in razbremenili svetovalce na vstopnih točkah. Podaljšano prehodno obdobje Podaljšali bodo tudi prehodno obdobje za minutni način obračunavanja storitev dolgotrajne oskrbe, ker trenutni sistem še ni ustrezen in ni pripravljen na minutno obračunavanje storitev. Lahko bi se celo zgodilo, da bi ta način prinesel višje položnice. Na ministrstvu se zavedajo, da obstajajo še druge težave, ki jih bo treba reševati sistemsko, česar se bodo lotili prihodnje in v naslednjem letu.
language
slv
published at
2026-08-26T13:30:12
source
Svet24
title
Obljuba ministrstva: za zaposlene v dolgotrajni oskrbi 300 evrov več
url
https://svet24.si/novice/slovenija/dolgotrajna-oskrba-interventni-zakon-placa-placilo-dobropis-1922005
article order
14
body
Vlada pripravlja interventni zakon za spremembe v dolgotrajni oskrbi, novosti se med drugim nanašajo na odpravo finančnih krivic med uporabniki in mesečni dodatek k plači za vse zaposlene v dolgotrajni oskrbi. Ljubljana - Na ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve so pripravili posege v sistem dolgotrajne oskrbe. Največje spremembe, vključene v interventni zakon, se nanašajo na izenačenje plačevanja storitev uporabnikov, mesečni dodatek tristo evrov bruto za vse zaposlene v dolgotrajni oskrbi in razbremenitev vstopnih točk na centrih za socialno delo. Ko bo zakon začel veljati, po napovedih ministrice Mateje Ribič že s 1. oktobrom, bodo položnice za uporabnike ne glede na to, po katerem zakonu so vstopili v sistem, izenačene. Vsem, ki so do zdaj plačevali več, bodo sredstva vrnili v obliki dobropisa. Sredstva bodo vrnjena tudi doplačnikom, torej občini, svojcem in uporabnikom. Upravičencev, ki so plačevali višje zneske, je po oceni ministrstva okoli tri tisoč, je v televizijskih Odmevih pojasnila ministrica. Tristo evrov mesečnega dodatka Vsi zaposleni, ki neposredno delajo v dolgotrajni oskrbi, bodo dobili tristo evrov bruto dodatka na mesec. Dodatek bodo prejeli predvidoma z oktobrsko plačo. Izplačeval se bo toliko časa, kot bo veljal interventni zakon, torej do konca prihodnjega leta. Dodatna sredstva iz proračuna po pojasnilih ministrstva ne bodo potrebna, saj se bo to financiralo iz prispevka, ki ga plačujemo davkoplačevalci. Razbremeniti želijo tudi vstopne točke na centrih za socialno delo. Po novem naj bi vse uporabnike, ki so že v sistemu dolgotrajne oskrbe in se jim zdravstveno stanje spremeni, ocenjevali multidisciplinarni timi. S tem bodo razbremenili zaposlene na centrih za socialno delo, postopki izdaje odločb v teh primerih pa bodo hitrejši. Podaljšali naj bi tudi prehodno obdobje za prehod na minutni način obračunavanja storitev dolgotrajne oskrbe do konca leta 2027, saj po pojasnilih ministrice trenutni sistem nanj še ni pripravljen.
language
slv
published at
2026-08-28T06:18:35
source
Gorenjski Glas
title
Tudi dodatek za zaposlene v dolgotrajni oskrbi
url
https://www.gorenjskiglas.si/aktualno/tudi-dodatek-za-zaposlene-v-dolgotrajni-oskrbi-396110/

source scope

analyzed source count

omitted articles

omitted source count

total source count