Državni zbor razpisal tri posvetovalne referendume za 11. oktober 25.8.2026

Državni zbor razpisal tri posvetovalne referendume za 11. oktober
Analiziranih 10 virov Slovenščina

Državni zbor je potrdil razpis treh posvetovalnih referendumov, ki bodo potekali 11. oktobra, sočasno z že razpisanim zakonodajnim referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Volivci bodo odločali o pogojevanju socialne pomoči z družbenokoristnim delom, ukinitvi obveznega RTV-prispevka ter omejitvi volilne pravice na lokalnih volitvah na državljane Slovenije in EU. Predlog so vložili poslanci koalicije in stranke Resni.ca. Opozicija (Svoboda, SD, Levica) je izrazila ostro nasprotovanje in koaliciji očitala politično manipulacijo ter poskus preusmerjanja pozornosti od referenduma o parlamentarni preiskavi. Po mnenju opozicije so vprašanja oblikovana populistično, medtem ko koalicija trdi, da gre za racionalizacijo stroškov in iskanje legitimnosti za ključne družbene spremembe. Poleg referendumov so poslanci sprejeli tudi novelo zakona o javnih uslužbencih, ki ukinja uradniški svet.

Analiza trditev

TrditevKljučne razlikeSTARTV Slovenija24urMladinaN1VečerSlovenske NoviceSiOLSvet24Reporter
Državni zbor je razpisal tri posvetovalne referendume za 11. oktober.STA, RTV, Večer, SiOL in Svet24 potrjujejo; 24ur, Mladina, N1, SN in Reporter navajajo le predvidenost.Da: Članek potrjuje razpis treh referendumov za 11. oktober.Da: Članek potrjuje razpis treh referendumov za 11. oktober.Delno: DZ o tem še razpravlja, referendumi so predlagani za ta datum.Delno: Članek navaja, da bodo volivci predvidoma odšli na volišča 11. oktobra.Delno: Članek navaja, da bodo volivci predvidoma odšli na volišča 11. oktobra.Da: Članek potrjuje razpis treh referendumov za 11. oktober.Delno: DZ o tem danes odloča, predviden datum je 11. oktober.Da: Članek potrjuje razpis treh referendumov za 11. oktober.Da: Članek potrjuje razpis treh referendumov za 11. oktober.Delno: DZ o tem še razpravlja, predlagan datum je 11. oktober.
Koalicija in stranka Resnica sta predlagateljici vseh treh posvetovalnih referendumov.Večina virov potrjuje, STA in Mladina le delno.Delno: Članek omenja le poslance koalicije kot predlagatelje.Da: Predlagali so jih poslanci koalicije in Resni.ce.Da: Članek navaja, da so jih predlagali poslanci koalicije in Resnice.Delno: Članek navaja, da so predlagatelji koalicija in stranka Resnica.Da: Članek navaja, da so razpis podprli poslanci koalicije in Resnice.Da: Članek navaja, da so jih predlagali poslanci koalicije in Resnice.Da: Članek navaja, da so jih predlagali poslanci koalicije in Resnice.Da: Članek navaja, da so jih predlagali poslanci koalicije in Resnice.Da: Članek navaja, da so jih predlagali poslanci koalicije in Resnice.Da: Članek navaja, da so jih predlagali poslanci koalicije in Resnice.
Opozicija meni, da je referendum o volilni pravici tujcev neustaven, ker je DZ o tem že odločil.Večer in SiOL potrjujeta trditev, drugi je ne omenjajo.Ni omenjenoNi omenjenoNi omenjenoDelno: Članek omenja polemiko o dopustnosti zaradi že sprejetih sprememb zakona.Ni omenjenoDa: Opozicija trdi, da je referendum neustaven zaradi že sprejete odločitve.Ni omenjenoDa: Opozicija trdi, da je referendum neustaven zaradi že sprejete odločitve.Ni omenjenoNi omenjeno
Koalicija navaja racionalizacijo in zmanjševanje stroškov kot razlog za skupni datum referendumov.Večina virov trditev potrjuje, Slovenske Novice jo pripisuje opoziciji.Ni omenjenoDa: Koalicija kot razlog navaja racionalizacijo in zmanjševanje stroškov.Da: Koalicija to navaja kot razlog za izbiro datuma.Ni omenjenoNi omenjenoDa: Koalicija to navaja kot razlog za skupni datum.Ne: Članek navaja, da to zatrjujejo v SDS (opoziciji).Da: Koalicija navaja racionalizacijo in zmanjšanje stroškov.Da: Koalicija navaja racionalizacijo in nižje stroške.Da: Koalicija kot razlog za datum navaja racionalizacijo in stroške.
Referendumi bodo potekali o socialni pomoči, RTV-prispevku in volilni pravici tujcev.Vsi viri potrjujejo trditev brez odstopanj.Da: Članek navaja vse tri teme referendumov.Da: Članek navaja prav te tri teme referendumov.Da: Članek navaja te tri teme posvetovalnih referendumov.Da: Članek potrjuje te tri teme referendumov.Da: Članek potrjuje vse tri teme referendumov.Da: Članek navaja vsa tri vprašanja.Da: Članek potrjuje te tri teme posvetovalnih referendumov.Da: Članek navaja vsa tri vprašanja.Da: Članek navaja te tri teme referendumov.Da: Članek navaja te tri teme posvetovalnih referendumov.
Referendum o socialni pomoči se nanaša na pogojevanje pomoči z družbenokoristnim delom.Vsi viri trditev potrjujejo brez razlik.Da: Članek eksplicitno navaja to vsebino referenduma.Da: Vprašanje se nanaša na pogojevanje pomoči z družbenokoristnim delom.Da: Članek to potrjuje v drugem odstavku.Da: Članek potrjuje to vsebino referendumskega vprašanja.Da: Članek potrjuje pogojevanje pomoči z družbeno koristnim delom.Da: Članek potrjuje vsebino vprašanja.Da: Članek potrjuje to vsebino referendumskega vprašanja.Da: Članek eksplicitno navaja to vsebino vprašanja.Da: Članek eksplicitno navaja to vsebino referenduma.Da: Članek eksplicitno navaja to vsebino referenduma.
Referendumi bodo potekali na isti dan kot referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.Večina virov potrjuje, STA in Mladina ne omenjata.Ni omenjenoDa: Potekali bodo skupaj z že razpisanim referendumom o parlamentarni preiskavi.Da: Članek potrjuje, da bi se izvedli 11. oktobra skupaj z njim.Ni omenjenoNi omenjenoDa: Članek potrjuje izvedbo na isti dan.Da: Članek navaja, da bodo 11. oktobra skupaj z omenjenim referendumom.Da: Članek navaja, da bodo potekali skupaj z omenjenim referendumom.Da: Članek potrjuje, da bodo potekali skupaj na isti dan.Da: Predlagani datum 11. oktober je isti kot za referendum o preiskavi.
Opozicija trdi, da koalicija z referendumi preusmerja pozornost od parlamentarne preiskave.Večina virov poroča, le STA in Mladina ne.Ni omenjenoDa: Opozicija koaliciji očita preusmerjanje pozornosti.Da: Članek eksplicitno navaja ta očitek opozicije.Ni omenjenoNi omenjenoDa: Opozicija je to očitala koaliciji.Da: Članek navaja, da opozicija koaliciji očita prav to.Da: Opozicija je koaliciji očitala prav to preusmerjanje pozornosti.Da: Opozicija je koaliciji očitala preusmerjanje pozornosti.Da: Članek navaja, da opozicija koaliciji očita preusmerjanje pozornosti.
Opozicija očita koaliciji politično manipulacijo in iskanje izgovorov za nadaljnje poteze.Večina virov potrjuje očitke, STA in Mladina ju ne omenjata.Ni omenjenoDa: Opozicija očita manipulacijo in izgovore za nadaljnje poteze.Da: Članek navaja očitke o manipulaciji in izgovorih za poteze.Ni omenjenoNi omenjenoDa: Opozicija meni, da bo izid služil kot izgovor za nadaljnje poteze.Da: Članek navaja, da izid služi kot izgovor za nadaljnje poteze.Da: Opozicija meni, da bodo izidi izgovor za nadaljnje poteze.Da: Opozicija meni, da bodo rezultati izgovor za nadaljnje poteze.Da: Članek potrjuje očitke o manipulaciji in izgovorih za poteze.
Posvetovalni referendumi niso pravno zavezujoči, imajo pa politično težo.Večina virov potrjuje, nekateri ne omenjajo.Ni omenjenoDa: Članek eksplicitno navaja, da niso zavezujoči, a imajo politično težo.Da: Članek to navaja kot izjavo poslanke Mojce Žnidarič.Ni omenjenoNi omenjenoDa: Članek navaja, da niso zavezujoči, a imajo težo.Ni omenjenoDa: Članek navaja, da niso zavezujoči, a imajo pomembno težo.Da: Članek navaja, da niso zavezujoči, a imajo pomembno težo.Da: Poslanka Žnidarič je izpostavila točno to dejstvo.
Koalicija očita opoziciji sprenevedanje, saj so sami predlagali referendume ob evropskih volitvah.Večina virov potrjuje očitek, trije ga ne omenjajo.Ni omenjenoDa: Poslanka SDS je opoziciji očitala sprenevedanje zaradi preteklih predlogov.Da: Poslanka SDS je opoziciji očitala sprenevedanje zaradi preteklih predlogov.Ni omenjenoNi omenjenoDa: Koalicija je opoziciji očitala sprenevedanje zaradi preteklih predlogov.Ni omenjenoDa: Koalicija je opoziciji očitala sprenevedanje zaradi preteklih predlogov.Da: Koalicija je opoziciji očitala sprenevedanje zaradi preteklih predlogov.Da: Poslanka SDS je opoziciji očitala sprenevedanje zaradi preteklih predlogov.
Nasprotniki zakona o volilni pravici tujcev zbirajo podpise za naknadni zakonodajni referendum.Trije viri potrjujejo trditev, ostali je ne omenjajo.Ni omenjenoNi omenjenoNi omenjenoDa: Članek potrjuje zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum.Ni omenjenoDa: Članek potrjuje vložitev predloga in zbiranje podpisov.Ni omenjenoDa: Članek potrjuje vložitev predloga in zbiranje podpisov.Ni omenjenoNi omenjeno
Poslanci so razpravljali tudi o noveli zakona o javnih uslužbencih in ukinitvi uradniškega sveta.Le dva vira (RTV, SN) potrjujeta trditev, ostali je ne omenjajo.Ni omenjenoDa: Članek potrjuje razpravo o noveli zakona in ukinitvi uradniškega sveta.Ni omenjenoNi omenjenoNi omenjenoNi omenjenoDa: Članek potrjuje obravnavo te novele in ukinitev sveta.Ni omenjenoNi omenjenoNi omenjeno

claims

  • Državni zbor je razpisal tri posvetovalne referendume za 11. oktober.
  • Koalicija in stranka Resnica sta predlagateljici vseh treh posvetovalnih referendumov.
  • Opozicija meni, da je referendum o volilni pravici tujcev neustaven, ker je DZ o tem že odločil.
  • Koalicija navaja racionalizacijo in zmanjševanje stroškov kot razlog za skupni datum referendumov.
  • Referendumi bodo potekali o socialni pomoči, RTV-prispevku in volilni pravici tujcev.
  • Referendum o socialni pomoči se nanaša na pogojevanje pomoči z družbenokoristnim delom.
  • Referendumi bodo potekali na isti dan kot referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.
  • Opozicija trdi, da koalicija z referendumi preusmerja pozornost od parlamentarne preiskave.
  • Opozicija očita koaliciji politično manipulacijo in iskanje izgovorov za nadaljnje poteze.
  • Posvetovalni referendumi niso pravno zavezujoči, imajo pa politično težo.
  • Koalicija očita opoziciji sprenevedanje, saj so sami predlagali referendume ob evropskih volitvah.
  • Nasprotniki zakona o volilni pravici tujcev zbirajo podpise za naknadni zakonodajni referendum.
  • Poslanci so razpravljali tudi o noveli zakona o javnih uslužbencih in ukinitvi uradniškega sveta.

key differences

Državni zbor je razpisal tri posvetovalne referendume za 11. oktober.
STA, RTV, Večer, SiOL in Svet24 potrjujejo; 24ur, Mladina, N1, SN in Reporter navajajo le predvidenost.
Koalicija in stranka Resnica sta predlagateljici vseh treh posvetovalnih referendumov.
Večina virov potrjuje, STA in Mladina le delno.
Koalicija navaja racionalizacijo in zmanjševanje stroškov kot razlog za skupni datum referendumov.
Večina virov trditev potrjuje, Slovenske Novice jo pripisuje opoziciji.
Koalicija očita opoziciji sprenevedanje, saj so sami predlagali referendume ob evropskih volitvah.
Večina virov potrjuje očitek, trije ga ne omenjajo.
Nasprotniki zakona o volilni pravici tujcev zbirajo podpise za naknadni zakonodajni referendum.
Trije viri potrjujejo trditev, ostali je ne omenjajo.
Opozicija meni, da je referendum o volilni pravici tujcev neustaven, ker je DZ o tem že odločil.
Večer in SiOL potrjujeta trditev, drugi je ne omenjajo.
Opozicija očita koaliciji politično manipulacijo in iskanje izgovorov za nadaljnje poteze.
Večina virov potrjuje očitke, STA in Mladina ju ne omenjata.
Opozicija trdi, da koalicija z referendumi preusmerja pozornost od parlamentarne preiskave.
Večina virov poroča, le STA in Mladina ne.
Poslanci so razpravljali tudi o noveli zakona o javnih uslužbencih in ukinitvi uradniškega sveta.
Le dva vira (RTV, SN) potrjujeta trditev, ostali je ne omenjajo.
Posvetovalni referendumi niso pravno zavezujoči, imajo pa politično težo.
Večina virov potrjuje, nekateri ne omenjajo.
Referendum o socialni pomoči se nanaša na pogojevanje pomoči z družbenokoristnim delom.
Vsi viri trditev potrjujejo brez razlik.
Referendumi bodo potekali na isti dan kot referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.
Večina virov potrjuje, STA in Mladina ne omenjata.
Referendumi bodo potekali o socialni pomoči, RTV-prispevku in volilni pravici tujcev.
Vsi viri potrjujejo trditev brez odstopanj.

source analyses

24ur
Državni zbor je razpisal tri posvetovalne referendume za 11. oktober.
Delno: DZ o tem še razpravlja, referendumi so predlagani za ta datum.
Koalicija in stranka Resnica sta predlagateljici vseh treh posvetovalnih referendumov.
Da: Članek navaja, da so jih predlagali poslanci koalicije in Resnice.
Koalicija navaja racionalizacijo in zmanjševanje stroškov kot razlog za skupni datum referendumov.
Da: Koalicija to navaja kot razlog za izbiro datuma.
Koalicija očita opoziciji sprenevedanje, saj so sami predlagali referendume ob evropskih volitvah.
Da: Poslanka SDS je opoziciji očitala sprenevedanje zaradi preteklih predlogov.
Nasprotniki zakona o volilni pravici tujcev zbirajo podpise za naknadni zakonodajni referendum.
Ni omenjeno
Opozicija meni, da je referendum o volilni pravici tujcev neustaven, ker je DZ o tem že odločil.
Ni omenjeno
Opozicija očita koaliciji politično manipulacijo in iskanje izgovorov za nadaljnje poteze.
Da: Članek navaja očitke o manipulaciji in izgovorih za poteze.
Opozicija trdi, da koalicija z referendumi preusmerja pozornost od parlamentarne preiskave.
Da: Članek eksplicitno navaja ta očitek opozicije.
Poslanci so razpravljali tudi o noveli zakona o javnih uslužbencih in ukinitvi uradniškega sveta.
Ni omenjeno
Posvetovalni referendumi niso pravno zavezujoči, imajo pa politično težo.
Da: Članek to navaja kot izjavo poslanke Mojce Žnidarič.
Referendum o socialni pomoči se nanaša na pogojevanje pomoči z družbenokoristnim delom.
Da: Članek to potrjuje v drugem odstavku.
Referendumi bodo potekali na isti dan kot referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.
Da: Članek potrjuje, da bi se izvedli 11. oktobra skupaj z njim.
Referendumi bodo potekali o socialni pomoči, RTV-prispevku in volilni pravici tujcev.
Da: Članek navaja te tri teme posvetovalnih referendumov.
Mladina
Državni zbor je razpisal tri posvetovalne referendume za 11. oktober.
Delno: Članek navaja, da bodo volivci predvidoma odšli na volišča 11. oktobra.
Koalicija in stranka Resnica sta predlagateljici vseh treh posvetovalnih referendumov.
Delno: Članek navaja, da so predlagatelji koalicija in stranka Resnica.
Koalicija navaja racionalizacijo in zmanjševanje stroškov kot razlog za skupni datum referendumov.
Ni omenjeno
Koalicija očita opoziciji sprenevedanje, saj so sami predlagali referendume ob evropskih volitvah.
Ni omenjeno
Nasprotniki zakona o volilni pravici tujcev zbirajo podpise za naknadni zakonodajni referendum.
Da: Članek potrjuje zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum.
Opozicija meni, da je referendum o volilni pravici tujcev neustaven, ker je DZ o tem že odločil.
Delno: Članek omenja polemiko o dopustnosti zaradi že sprejetih sprememb zakona.
Opozicija očita koaliciji politično manipulacijo in iskanje izgovorov za nadaljnje poteze.
Ni omenjeno
Opozicija trdi, da koalicija z referendumi preusmerja pozornost od parlamentarne preiskave.
Ni omenjeno
Poslanci so razpravljali tudi o noveli zakona o javnih uslužbencih in ukinitvi uradniškega sveta.
Ni omenjeno
Posvetovalni referendumi niso pravno zavezujoči, imajo pa politično težo.
Ni omenjeno
Referendum o socialni pomoči se nanaša na pogojevanje pomoči z družbenokoristnim delom.
Da: Članek potrjuje to vsebino referendumskega vprašanja.
Referendumi bodo potekali na isti dan kot referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.
Ni omenjeno
Referendumi bodo potekali o socialni pomoči, RTV-prispevku in volilni pravici tujcev.
Da: Članek potrjuje te tri teme referendumov.
N1
Državni zbor je razpisal tri posvetovalne referendume za 11. oktober.
Delno: Članek navaja, da bodo volivci predvidoma odšli na volišča 11. oktobra.
Koalicija in stranka Resnica sta predlagateljici vseh treh posvetovalnih referendumov.
Da: Članek navaja, da so razpis podprli poslanci koalicije in Resnice.
Koalicija navaja racionalizacijo in zmanjševanje stroškov kot razlog za skupni datum referendumov.
Ni omenjeno
Koalicija očita opoziciji sprenevedanje, saj so sami predlagali referendume ob evropskih volitvah.
Ni omenjeno
Nasprotniki zakona o volilni pravici tujcev zbirajo podpise za naknadni zakonodajni referendum.
Ni omenjeno
Opozicija meni, da je referendum o volilni pravici tujcev neustaven, ker je DZ o tem že odločil.
Ni omenjeno
Opozicija očita koaliciji politično manipulacijo in iskanje izgovorov za nadaljnje poteze.
Ni omenjeno
Opozicija trdi, da koalicija z referendumi preusmerja pozornost od parlamentarne preiskave.
Ni omenjeno
Poslanci so razpravljali tudi o noveli zakona o javnih uslužbencih in ukinitvi uradniškega sveta.
Ni omenjeno
Posvetovalni referendumi niso pravno zavezujoči, imajo pa politično težo.
Ni omenjeno
Referendum o socialni pomoči se nanaša na pogojevanje pomoči z družbenokoristnim delom.
Da: Članek potrjuje pogojevanje pomoči z družbeno koristnim delom.
Referendumi bodo potekali na isti dan kot referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.
Ni omenjeno
Referendumi bodo potekali o socialni pomoči, RTV-prispevku in volilni pravici tujcev.
Da: Članek potrjuje vse tri teme referendumov.
RTV Slovenija
Državni zbor je razpisal tri posvetovalne referendume za 11. oktober.
Da: Članek potrjuje razpis treh referendumov za 11. oktober.
Koalicija in stranka Resnica sta predlagateljici vseh treh posvetovalnih referendumov.
Da: Predlagali so jih poslanci koalicije in Resni.ce.
Koalicija navaja racionalizacijo in zmanjševanje stroškov kot razlog za skupni datum referendumov.
Da: Koalicija kot razlog navaja racionalizacijo in zmanjševanje stroškov.
Koalicija očita opoziciji sprenevedanje, saj so sami predlagali referendume ob evropskih volitvah.
Da: Poslanka SDS je opoziciji očitala sprenevedanje zaradi preteklih predlogov.
Nasprotniki zakona o volilni pravici tujcev zbirajo podpise za naknadni zakonodajni referendum.
Ni omenjeno
Opozicija meni, da je referendum o volilni pravici tujcev neustaven, ker je DZ o tem že odločil.
Ni omenjeno
Opozicija očita koaliciji politično manipulacijo in iskanje izgovorov za nadaljnje poteze.
Da: Opozicija očita manipulacijo in izgovore za nadaljnje poteze.
Opozicija trdi, da koalicija z referendumi preusmerja pozornost od parlamentarne preiskave.
Da: Opozicija koaliciji očita preusmerjanje pozornosti.
Poslanci so razpravljali tudi o noveli zakona o javnih uslužbencih in ukinitvi uradniškega sveta.
Da: Članek potrjuje razpravo o noveli zakona in ukinitvi uradniškega sveta.
Posvetovalni referendumi niso pravno zavezujoči, imajo pa politično težo.
Da: Članek eksplicitno navaja, da niso zavezujoči, a imajo politično težo.
Referendum o socialni pomoči se nanaša na pogojevanje pomoči z družbenokoristnim delom.
Da: Vprašanje se nanaša na pogojevanje pomoči z družbenokoristnim delom.
Referendumi bodo potekali na isti dan kot referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.
Da: Potekali bodo skupaj z že razpisanim referendumom o parlamentarni preiskavi.
Referendumi bodo potekali o socialni pomoči, RTV-prispevku in volilni pravici tujcev.
Da: Članek navaja prav te tri teme referendumov.
Reporter
Državni zbor je razpisal tri posvetovalne referendume za 11. oktober.
Delno: DZ o tem še razpravlja, predlagan datum je 11. oktober.
Koalicija in stranka Resnica sta predlagateljici vseh treh posvetovalnih referendumov.
Da: Članek navaja, da so jih predlagali poslanci koalicije in Resnice.
Koalicija navaja racionalizacijo in zmanjševanje stroškov kot razlog za skupni datum referendumov.
Da: Koalicija kot razlog za datum navaja racionalizacijo in stroške.
Koalicija očita opoziciji sprenevedanje, saj so sami predlagali referendume ob evropskih volitvah.
Da: Poslanka SDS je opoziciji očitala sprenevedanje zaradi preteklih predlogov.
Nasprotniki zakona o volilni pravici tujcev zbirajo podpise za naknadni zakonodajni referendum.
Ni omenjeno
Opozicija meni, da je referendum o volilni pravici tujcev neustaven, ker je DZ o tem že odločil.
Ni omenjeno
Opozicija očita koaliciji politično manipulacijo in iskanje izgovorov za nadaljnje poteze.
Da: Članek potrjuje očitke o manipulaciji in izgovorih za poteze.
Opozicija trdi, da koalicija z referendumi preusmerja pozornost od parlamentarne preiskave.
Da: Članek navaja, da opozicija koaliciji očita preusmerjanje pozornosti.
Poslanci so razpravljali tudi o noveli zakona o javnih uslužbencih in ukinitvi uradniškega sveta.
Ni omenjeno
Posvetovalni referendumi niso pravno zavezujoči, imajo pa politično težo.
Da: Poslanka Žnidarič je izpostavila točno to dejstvo.
Referendum o socialni pomoči se nanaša na pogojevanje pomoči z družbenokoristnim delom.
Da: Članek eksplicitno navaja to vsebino referenduma.
Referendumi bodo potekali na isti dan kot referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.
Da: Predlagani datum 11. oktober je isti kot za referendum o preiskavi.
Referendumi bodo potekali o socialni pomoči, RTV-prispevku in volilni pravici tujcev.
Da: Članek navaja te tri teme posvetovalnih referendumov.
STA
Državni zbor je razpisal tri posvetovalne referendume za 11. oktober.
Da: Članek potrjuje razpis treh referendumov za 11. oktober.
Koalicija in stranka Resnica sta predlagateljici vseh treh posvetovalnih referendumov.
Delno: Članek omenja le poslance koalicije kot predlagatelje.
Koalicija navaja racionalizacijo in zmanjševanje stroškov kot razlog za skupni datum referendumov.
Ni omenjeno
Koalicija očita opoziciji sprenevedanje, saj so sami predlagali referendume ob evropskih volitvah.
Ni omenjeno
Nasprotniki zakona o volilni pravici tujcev zbirajo podpise za naknadni zakonodajni referendum.
Ni omenjeno
Opozicija meni, da je referendum o volilni pravici tujcev neustaven, ker je DZ o tem že odločil.
Ni omenjeno
Opozicija očita koaliciji politično manipulacijo in iskanje izgovorov za nadaljnje poteze.
Ni omenjeno
Opozicija trdi, da koalicija z referendumi preusmerja pozornost od parlamentarne preiskave.
Ni omenjeno
Poslanci so razpravljali tudi o noveli zakona o javnih uslužbencih in ukinitvi uradniškega sveta.
Ni omenjeno
Posvetovalni referendumi niso pravno zavezujoči, imajo pa politično težo.
Ni omenjeno
Referendum o socialni pomoči se nanaša na pogojevanje pomoči z družbenokoristnim delom.
Da: Članek eksplicitno navaja to vsebino referenduma.
Referendumi bodo potekali na isti dan kot referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.
Ni omenjeno
Referendumi bodo potekali o socialni pomoči, RTV-prispevku in volilni pravici tujcev.
Da: Članek navaja vse tri teme referendumov.
SiOL
Državni zbor je razpisal tri posvetovalne referendume za 11. oktober.
Da: Članek potrjuje razpis treh referendumov za 11. oktober.
Koalicija in stranka Resnica sta predlagateljici vseh treh posvetovalnih referendumov.
Da: Članek navaja, da so jih predlagali poslanci koalicije in Resnice.
Koalicija navaja racionalizacijo in zmanjševanje stroškov kot razlog za skupni datum referendumov.
Da: Koalicija navaja racionalizacijo in zmanjšanje stroškov.
Koalicija očita opoziciji sprenevedanje, saj so sami predlagali referendume ob evropskih volitvah.
Da: Koalicija je opoziciji očitala sprenevedanje zaradi preteklih predlogov.
Nasprotniki zakona o volilni pravici tujcev zbirajo podpise za naknadni zakonodajni referendum.
Da: Članek potrjuje vložitev predloga in zbiranje podpisov.
Opozicija meni, da je referendum o volilni pravici tujcev neustaven, ker je DZ o tem že odločil.
Da: Opozicija trdi, da je referendum neustaven zaradi že sprejete odločitve.
Opozicija očita koaliciji politično manipulacijo in iskanje izgovorov za nadaljnje poteze.
Da: Opozicija meni, da bodo izidi izgovor za nadaljnje poteze.
Opozicija trdi, da koalicija z referendumi preusmerja pozornost od parlamentarne preiskave.
Da: Opozicija je koaliciji očitala prav to preusmerjanje pozornosti.
Poslanci so razpravljali tudi o noveli zakona o javnih uslužbencih in ukinitvi uradniškega sveta.
Ni omenjeno
Posvetovalni referendumi niso pravno zavezujoči, imajo pa politično težo.
Da: Članek navaja, da niso zavezujoči, a imajo pomembno težo.
Referendum o socialni pomoči se nanaša na pogojevanje pomoči z družbenokoristnim delom.
Da: Članek eksplicitno navaja to vsebino vprašanja.
Referendumi bodo potekali na isti dan kot referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.
Da: Članek navaja, da bodo potekali skupaj z omenjenim referendumom.
Referendumi bodo potekali o socialni pomoči, RTV-prispevku in volilni pravici tujcev.
Da: Članek navaja vsa tri vprašanja.
Slovenske Novice
Državni zbor je razpisal tri posvetovalne referendume za 11. oktober.
Delno: DZ o tem danes odloča, predviden datum je 11. oktober.
Koalicija in stranka Resnica sta predlagateljici vseh treh posvetovalnih referendumov.
Da: Članek navaja, da so jih predlagali poslanci koalicije in Resnice.
Koalicija navaja racionalizacijo in zmanjševanje stroškov kot razlog za skupni datum referendumov.
Ne: Članek navaja, da to zatrjujejo v SDS (opoziciji).
Koalicija očita opoziciji sprenevedanje, saj so sami predlagali referendume ob evropskih volitvah.
Ni omenjeno
Nasprotniki zakona o volilni pravici tujcev zbirajo podpise za naknadni zakonodajni referendum.
Ni omenjeno
Opozicija meni, da je referendum o volilni pravici tujcev neustaven, ker je DZ o tem že odločil.
Ni omenjeno
Opozicija očita koaliciji politično manipulacijo in iskanje izgovorov za nadaljnje poteze.
Da: Članek navaja, da izid služi kot izgovor za nadaljnje poteze.
Opozicija trdi, da koalicija z referendumi preusmerja pozornost od parlamentarne preiskave.
Da: Članek navaja, da opozicija koaliciji očita prav to.
Poslanci so razpravljali tudi o noveli zakona o javnih uslužbencih in ukinitvi uradniškega sveta.
Da: Članek potrjuje obravnavo te novele in ukinitev sveta.
Posvetovalni referendumi niso pravno zavezujoči, imajo pa politično težo.
Ni omenjeno
Referendum o socialni pomoči se nanaša na pogojevanje pomoči z družbenokoristnim delom.
Da: Članek potrjuje to vsebino referendumskega vprašanja.
Referendumi bodo potekali na isti dan kot referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.
Da: Članek navaja, da bodo 11. oktobra skupaj z omenjenim referendumom.
Referendumi bodo potekali o socialni pomoči, RTV-prispevku in volilni pravici tujcev.
Da: Članek potrjuje te tri teme posvetovalnih referendumov.
Svet24
Državni zbor je razpisal tri posvetovalne referendume za 11. oktober.
Da: Članek potrjuje razpis treh referendumov za 11. oktober.
Koalicija in stranka Resnica sta predlagateljici vseh treh posvetovalnih referendumov.
Da: Članek navaja, da so jih predlagali poslanci koalicije in Resnice.
Koalicija navaja racionalizacijo in zmanjševanje stroškov kot razlog za skupni datum referendumov.
Da: Koalicija navaja racionalizacijo in nižje stroške.
Koalicija očita opoziciji sprenevedanje, saj so sami predlagali referendume ob evropskih volitvah.
Da: Koalicija je opoziciji očitala sprenevedanje zaradi preteklih predlogov.
Nasprotniki zakona o volilni pravici tujcev zbirajo podpise za naknadni zakonodajni referendum.
Ni omenjeno
Opozicija meni, da je referendum o volilni pravici tujcev neustaven, ker je DZ o tem že odločil.
Ni omenjeno
Opozicija očita koaliciji politično manipulacijo in iskanje izgovorov za nadaljnje poteze.
Da: Opozicija meni, da bodo rezultati izgovor za nadaljnje poteze.
Opozicija trdi, da koalicija z referendumi preusmerja pozornost od parlamentarne preiskave.
Da: Opozicija je koaliciji očitala preusmerjanje pozornosti.
Poslanci so razpravljali tudi o noveli zakona o javnih uslužbencih in ukinitvi uradniškega sveta.
Ni omenjeno
Posvetovalni referendumi niso pravno zavezujoči, imajo pa politično težo.
Da: Članek navaja, da niso zavezujoči, a imajo pomembno težo.
Referendum o socialni pomoči se nanaša na pogojevanje pomoči z družbenokoristnim delom.
Da: Članek eksplicitno navaja to vsebino referenduma.
Referendumi bodo potekali na isti dan kot referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.
Da: Članek potrjuje, da bodo potekali skupaj na isti dan.
Referendumi bodo potekali o socialni pomoči, RTV-prispevku in volilni pravici tujcev.
Da: Članek navaja te tri teme referendumov.
Večer
Državni zbor je razpisal tri posvetovalne referendume za 11. oktober.
Da: Članek potrjuje razpis treh referendumov za 11. oktober.
Koalicija in stranka Resnica sta predlagateljici vseh treh posvetovalnih referendumov.
Da: Članek navaja, da so jih predlagali poslanci koalicije in Resnice.
Koalicija navaja racionalizacijo in zmanjševanje stroškov kot razlog za skupni datum referendumov.
Da: Koalicija to navaja kot razlog za skupni datum.
Koalicija očita opoziciji sprenevedanje, saj so sami predlagali referendume ob evropskih volitvah.
Da: Koalicija je opoziciji očitala sprenevedanje zaradi preteklih predlogov.
Nasprotniki zakona o volilni pravici tujcev zbirajo podpise za naknadni zakonodajni referendum.
Da: Članek potrjuje vložitev predloga in zbiranje podpisov.
Opozicija meni, da je referendum o volilni pravici tujcev neustaven, ker je DZ o tem že odločil.
Da: Opozicija trdi, da je referendum neustaven zaradi že sprejete odločitve.
Opozicija očita koaliciji politično manipulacijo in iskanje izgovorov za nadaljnje poteze.
Da: Opozicija meni, da bo izid služil kot izgovor za nadaljnje poteze.
Opozicija trdi, da koalicija z referendumi preusmerja pozornost od parlamentarne preiskave.
Da: Opozicija je to očitala koaliciji.
Poslanci so razpravljali tudi o noveli zakona o javnih uslužbencih in ukinitvi uradniškega sveta.
Ni omenjeno
Posvetovalni referendumi niso pravno zavezujoči, imajo pa politično težo.
Da: Članek navaja, da niso zavezujoči, a imajo težo.
Referendum o socialni pomoči se nanaša na pogojevanje pomoči z družbenokoristnim delom.
Da: Članek potrjuje vsebino vprašanja.
Referendumi bodo potekali na isti dan kot referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.
Da: Članek potrjuje izvedbo na isti dan.
Referendumi bodo potekali o socialni pomoči, RTV-prispevku in volilni pravici tujcev.
Da: Članek navaja vsa tri vprašanja.

Analiza sentimenta

EntitetaKljučne razlikeSTARTV Slovenija24urMladinaN1VečerSlovenske NoviceSiOLSvet24Reporter
KoalicijaVečina virov nevtralna, Slovenske novice edine negativne.Nevtralno: Koalicija je omenjena kot podpornica razpisa, brez meta-vrednotenja.Nevtralno: omenjena kot predlagatelj referendumov in zagovornik novele zakonaNevtralno: omenjena kot predlagatelj in v razpravi, brez meta-vrednotenjaNevtralno: omenjena kot podpornica referendumov brez vrednotenjaNevtralno: omenjena kot podpornica referendumov brez vrednotenjaNevtralno: nastopa kot predlagatelj in v medsebojnih očitkih z opozicijo, brez meta-vrednotenjaNegativno: opozicija ji očita preusmerjanje pozornosti in politično kadrovanjeNevtralno: Koalicija je predlagatelj in podpornik referendumov, citirana brez meta-vrednotenja.Nevtralno: predlagatelj referendumov, citiran brez meta-vrednotenjaNevtralno: predstavljena kot predlagatelj referendumov, citirana brez meta-vrednotenja
Državni zbor Republike SlovenijeVsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.Nevtralno: DZ je izvedel formalno dejanje razpisa referendumov, brez vrednotenja.Nevtralno: omenjen kot institucija, ki potrjuje odloke in sprejema zakoneNevtralno: omenjen kot prizorišče razprave brez vrednotenjaNevtralno: informativno naveden kot organ, ki je podprl referendumeNevtralno: informativno omenjen kot institucija, ki je podprla referendumeNevtralno: omenjen kot organ, ki razpisuje referendume, brez vrednotenjaNevtralno: omenjen kot organ, ki odloča o referendumskih vprašanjih in noveli zakonaNevtralno: DZ je opisan kot izvrševalec razpisa referendumov brez vrednotenja.Nevtralno: omenjen kot prizorišče razprave in glasovanjaNevtralno: omenjen kot prizorišče razprave in sprejemanja odlokov
OpozicijaVsi viri opozicijo prikazujejo nevtralno, brez izrazitih razlik.Ni omenjenoNevtralno: citirana kritika koalicije, brez meta-vrednotenja opozicijeNevtralno: omenjena kot kritik, brez meta-vrednotenjaNevtralno: omenjena kot nasprotnica referendumov brez vrednotenjaNevtralno: omenjena kot nasprotnica referendumov brez vrednotenjaNevtralno: nastopa kot nasprotnik in v medsebojnih očitkih, brez meta-vrednotenjaNevtralno: citirana kot kritik koalicije, brez meta-vrednotenja avtorjaNevtralno: Opozicija je nasprotnik referendumov, citirana brez meta-vrednotenja.Nevtralno: kritizira koalicijo, a ni meta-vrednotenaNevtralno: omenjena kot kritik koalicije, brez meta-vrednotenja
Stranka ResnicaVsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v interpretaciji.Ni omenjenoNevtralno: omenjena kot so-predlagatelj referendumov in podpornik noveleNevtralno: omenjena kot sopredlagatelj, brez vrednotenjaNevtralno: navedena kot predlagateljica in podpornica referendumovNevtralno: omenjena kot podpornica referendumov brez vrednotenjaNevtralno: omenjena kot del koalicije pri predlogih, brez meta-vrednotenjaNevtralno: omenjena kot sopredlagatelj referendumov, brez vrednotenjaNevtralno: Resnica je omenjena kot podpornik referendumov, brez vrednotenja.Nevtralno: omenjena kot sopredlagatelj, brez vrednotenjaNevtralno: omenjena kot sopredlagatelj, poslanec citiran brez vrednotenja
Slovenska demokratska stranka (SDS)Viri SDS prikazujejo izključno nevtralno, brez kritike ali pohvale.Ni omenjenoNevtralno: poslanka citirana v obrambi koalicije, brez meta-vrednotenjaNevtralno: poslanka citirana brez meta-vrednotenjaNevtralno: navedena kot del koalicije, ki je podprla referendumeNi omenjenoNi omenjenoNevtralno: citirana v zvezi z racionalizacijo stroškov, brez vrednotenjaNi omenjenoNi omenjenoNevtralno: poslanka citirana, brez meta-vrednotenja stranke
SvobodaVečina virov nevtralna, le Mladina izpostavi opozicijsko vlogo.Ni omenjenoNevtralno: poslanka izrazi mnenje, brez meta-vrednotenja strankeNevtralno: poslanka citirana brez meta-vrednotenjaNevtralno: omenjena kot del opozicije, ki je glasovala protiNi omenjenoNi omenjenoNi omenjenoNi omenjenoNi omenjenoNevtralno: poslanka citirana, brez meta-vrednotenja stranke
Nova Slovenija (NSi)Vsi viri nevtralni; nobenih razlik v prikazu.Ni omenjenoNevtralno: poslanec citiran o racionalnosti, brez meta-vrednotenjaNevtralno: poslanec citiran brez meta-vrednotenjaNevtralno: navedena kot del koalicije, ki je podprla referendumeNi omenjenoNi omenjenoNi omenjenoNi omenjenoNi omenjenoNevtralno: poslanec citiran, brez meta-vrednotenja stranke
Socialni demokrati (SD)Viri enotno nevtralni; izstopa Mladinin poudarek na opozicijski vlogi.Ni omenjenoNevtralno: poslanec citiran s kritiko koalicije, brez meta-vrednotenja SDNevtralno: poslanec citiran brez meta-vrednotenjaNevtralno: omenjeni kot del opozicije, ki je glasovala protiNi omenjenoNi omenjenoNi omenjenoNi omenjenoNi omenjenoNevtralno: poslanec citiran, brez meta-vrednotenja stranke
LevicaVečinoma nevtralno; izstopa Mladina z opozicijskim kontekstom.Ni omenjenoNevtralno: navedeno, da niso predstavili stališča; kasneje citirana kritika noveleNevtralno: omenjena brez predstavitve stališčaNevtralno: omenjena kot del opozicije, ki je glasovala protiNi omenjenoNi omenjenoNi omenjenoNi omenjenoNi omenjenoNevtralno: omenjeno, da niso predstavili stališča
DemokratiViri enotno nevtralni, brez kritičnega vrednotenja.Ni omenjenoNevtralno: poslanka citirana o teži referenduma in podpori noveliNevtralno: poslanka citirana brez meta-vrednotenjaNevtralno: navedeni kot podporniki referendumov brez vrednotenjaNi omenjenoNi omenjenoNi omenjenoNi omenjenoNi omenjenoNevtralno: poslanka citirana, brez meta-vrednotenja stranke
Evropska unijaVsi viri nevtralni, brez izrazitih razlik.Ni omenjenoNevtralno: omenjena v kontekstu volilne pravice državljanov članicNi omenjenoNevtralno: omenjena v kontekstu volilne pravice državljanov EUNevtralno: omenjena v kontekstu volilne pravice državljanov EUNi omenjenoNevtralno: omenjena v okviru volilne pravice državljanov članic EUNi omenjenoNi omenjenoNi omenjeno
Slovenska ljudska stranka (SLS)Večinoma nevtralno, le dva vira omenjata kot koalicijsko stranko.Ni omenjenoNevtralno: omenjena kot del koalicije, ki podpira noveloNi omenjenoNevtralno: navedena kot del koalicije, ki je podprla referendumeNi omenjenoNi omenjenoNi omenjenoNi omenjenoNi omenjenoNi omenjeno
FokusVečina virov ne omenja; le RTV in Mladina ga nevtralno navajata kot del koalicije.Ni omenjenoNevtralno: omenjen kot del koalicije, ki podpira noveloNi omenjenoNevtralno: naveden kot del koalicije, ki je podprl referendumeNi omenjenoNi omenjenoNi omenjenoNi omenjenoNi omenjenoNi omenjeno

entities

  • Koalicija
  • Državni zbor Republike Slovenije
  • Opozicija
  • Stranka Resnica
  • Slovenska demokratska stranka (SDS)
  • Svoboda
  • Nova Slovenija (NSi)
  • Socialni demokrati (SD)
  • Levica
  • Demokrati
  • Evropska unija
  • Slovenska ljudska stranka (SLS)
  • Fokus

key differences

Demokrati
Viri enotno nevtralni, brez kritičnega vrednotenja.
Državni zbor Republike Slovenije
Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
Evropska unija
Vsi viri nevtralni, brez izrazitih razlik.
Fokus
Večina virov ne omenja; le RTV in Mladina ga nevtralno navajata kot del koalicije.
Koalicija
Večina virov nevtralna, Slovenske novice edine negativne.
Levica
Večinoma nevtralno; izstopa Mladina z opozicijskim kontekstom.
Nova Slovenija (NSi)
Vsi viri nevtralni; nobenih razlik v prikazu.
Opozicija
Vsi viri opozicijo prikazujejo nevtralno, brez izrazitih razlik.
Slovenska demokratska stranka (SDS)
Viri SDS prikazujejo izključno nevtralno, brez kritike ali pohvale.
Slovenska ljudska stranka (SLS)
Večinoma nevtralno, le dva vira omenjata kot koalicijsko stranko.
Socialni demokrati (SD)
Viri enotno nevtralni; izstopa Mladinin poudarek na opozicijski vlogi.
Stranka Resnica
Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v interpretaciji.
Svoboda
Večina virov nevtralna, le Mladina izpostavi opozicijsko vlogo.

source analyses

24ur
Demokrati
Nevtralno: poslanka citirana brez meta-vrednotenja
Državni zbor Republike Slovenije
Nevtralno: omenjen kot prizorišče razprave brez vrednotenja
Evropska unija
Ni omenjeno
Fokus
Ni omenjeno
Koalicija
Nevtralno: omenjena kot predlagatelj in v razpravi, brez meta-vrednotenja
Levica
Nevtralno: omenjena brez predstavitve stališča
Nova Slovenija (NSi)
Nevtralno: poslanec citiran brez meta-vrednotenja
Opozicija
Nevtralno: omenjena kot kritik, brez meta-vrednotenja
Slovenska demokratska stranka (SDS)
Nevtralno: poslanka citirana brez meta-vrednotenja
Slovenska ljudska stranka (SLS)
Ni omenjeno
Socialni demokrati (SD)
Nevtralno: poslanec citiran brez meta-vrednotenja
Stranka Resnica
Nevtralno: omenjena kot sopredlagatelj, brez vrednotenja
Svoboda
Nevtralno: poslanka citirana brez meta-vrednotenja
Mladina
Demokrati
Nevtralno: navedeni kot podporniki referendumov brez vrednotenja
Državni zbor Republike Slovenije
Nevtralno: informativno naveden kot organ, ki je podprl referendume
Evropska unija
Nevtralno: omenjena v kontekstu volilne pravice državljanov EU
Fokus
Nevtralno: naveden kot del koalicije, ki je podprl referendume
Koalicija
Nevtralno: omenjena kot podpornica referendumov brez vrednotenja
Levica
Nevtralno: omenjena kot del opozicije, ki je glasovala proti
Nova Slovenija (NSi)
Nevtralno: navedena kot del koalicije, ki je podprla referendume
Opozicija
Nevtralno: omenjena kot nasprotnica referendumov brez vrednotenja
Slovenska demokratska stranka (SDS)
Nevtralno: navedena kot del koalicije, ki je podprla referendume
Slovenska ljudska stranka (SLS)
Nevtralno: navedena kot del koalicije, ki je podprla referendume
Socialni demokrati (SD)
Nevtralno: omenjeni kot del opozicije, ki je glasovala proti
Stranka Resnica
Nevtralno: navedena kot predlagateljica in podpornica referendumov
Svoboda
Nevtralno: omenjena kot del opozicije, ki je glasovala proti
N1
Demokrati
Ni omenjeno
Državni zbor Republike Slovenije
Nevtralno: informativno omenjen kot institucija, ki je podprla referendume
Evropska unija
Nevtralno: omenjena v kontekstu volilne pravice državljanov EU
Fokus
Ni omenjeno
Koalicija
Nevtralno: omenjena kot podpornica referendumov brez vrednotenja
Levica
Ni omenjeno
Nova Slovenija (NSi)
Ni omenjeno
Opozicija
Nevtralno: omenjena kot nasprotnica referendumov brez vrednotenja
Slovenska demokratska stranka (SDS)
Ni omenjeno
Slovenska ljudska stranka (SLS)
Ni omenjeno
Socialni demokrati (SD)
Ni omenjeno
Stranka Resnica
Nevtralno: omenjena kot podpornica referendumov brez vrednotenja
Svoboda
Ni omenjeno
RTV Slovenija
Demokrati
Nevtralno: poslanka citirana o teži referenduma in podpori noveli
Državni zbor Republike Slovenije
Nevtralno: omenjen kot institucija, ki potrjuje odloke in sprejema zakone
Evropska unija
Nevtralno: omenjena v kontekstu volilne pravice državljanov članic
Fokus
Nevtralno: omenjen kot del koalicije, ki podpira novelo
Koalicija
Nevtralno: omenjena kot predlagatelj referendumov in zagovornik novele zakona
Levica
Nevtralno: navedeno, da niso predstavili stališča; kasneje citirana kritika novele
Nova Slovenija (NSi)
Nevtralno: poslanec citiran o racionalnosti, brez meta-vrednotenja
Opozicija
Nevtralno: citirana kritika koalicije, brez meta-vrednotenja opozicije
Slovenska demokratska stranka (SDS)
Nevtralno: poslanka citirana v obrambi koalicije, brez meta-vrednotenja
Slovenska ljudska stranka (SLS)
Nevtralno: omenjena kot del koalicije, ki podpira novelo
Socialni demokrati (SD)
Nevtralno: poslanec citiran s kritiko koalicije, brez meta-vrednotenja SD
Stranka Resnica
Nevtralno: omenjena kot so-predlagatelj referendumov in podpornik novele
Svoboda
Nevtralno: poslanka izrazi mnenje, brez meta-vrednotenja stranke
Reporter
Demokrati
Nevtralno: poslanka citirana, brez meta-vrednotenja stranke
Državni zbor Republike Slovenije
Nevtralno: omenjen kot prizorišče razprave in sprejemanja odlokov
Evropska unija
Ni omenjeno
Fokus
Ni omenjeno
Koalicija
Nevtralno: predstavljena kot predlagatelj referendumov, citirana brez meta-vrednotenja
Levica
Nevtralno: omenjeno, da niso predstavili stališča
Nova Slovenija (NSi)
Nevtralno: poslanec citiran, brez meta-vrednotenja stranke
Opozicija
Nevtralno: omenjena kot kritik koalicije, brez meta-vrednotenja
Slovenska demokratska stranka (SDS)
Nevtralno: poslanka citirana, brez meta-vrednotenja stranke
Slovenska ljudska stranka (SLS)
Ni omenjeno
Socialni demokrati (SD)
Nevtralno: poslanec citiran, brez meta-vrednotenja stranke
Stranka Resnica
Nevtralno: omenjena kot sopredlagatelj, poslanec citiran brez vrednotenja
Svoboda
Nevtralno: poslanka citirana, brez meta-vrednotenja stranke
STA
Demokrati
Ni omenjeno
Državni zbor Republike Slovenije
Nevtralno: DZ je izvedel formalno dejanje razpisa referendumov, brez vrednotenja.
Evropska unija
Ni omenjeno
Fokus
Ni omenjeno
Koalicija
Nevtralno: Koalicija je omenjena kot podpornica razpisa, brez meta-vrednotenja.
Levica
Ni omenjeno
Nova Slovenija (NSi)
Ni omenjeno
Opozicija
Ni omenjeno
Slovenska demokratska stranka (SDS)
Ni omenjeno
Slovenska ljudska stranka (SLS)
Ni omenjeno
Socialni demokrati (SD)
Ni omenjeno
Stranka Resnica
Ni omenjeno
Svoboda
Ni omenjeno
SiOL
Demokrati
Ni omenjeno
Državni zbor Republike Slovenije
Nevtralno: DZ je opisan kot izvrševalec razpisa referendumov brez vrednotenja.
Evropska unija
Ni omenjeno
Fokus
Ni omenjeno
Koalicija
Nevtralno: Koalicija je predlagatelj in podpornik referendumov, citirana brez meta-vrednotenja.
Levica
Ni omenjeno
Nova Slovenija (NSi)
Ni omenjeno
Opozicija
Nevtralno: Opozicija je nasprotnik referendumov, citirana brez meta-vrednotenja.
Slovenska demokratska stranka (SDS)
Ni omenjeno
Slovenska ljudska stranka (SLS)
Ni omenjeno
Socialni demokrati (SD)
Ni omenjeno
Stranka Resnica
Nevtralno: Resnica je omenjena kot podpornik referendumov, brez vrednotenja.
Svoboda
Ni omenjeno
Slovenske Novice
Demokrati
Ni omenjeno
Državni zbor Republike Slovenije
Nevtralno: omenjen kot organ, ki odloča o referendumskih vprašanjih in noveli zakona
Evropska unija
Nevtralno: omenjena v okviru volilne pravice državljanov članic EU
Fokus
Ni omenjeno
Koalicija
Negativno: opozicija ji očita preusmerjanje pozornosti in politično kadrovanje
Levica
Ni omenjeno
Nova Slovenija (NSi)
Ni omenjeno
Opozicija
Nevtralno: citirana kot kritik koalicije, brez meta-vrednotenja avtorja
Slovenska demokratska stranka (SDS)
Nevtralno: citirana v zvezi z racionalizacijo stroškov, brez vrednotenja
Slovenska ljudska stranka (SLS)
Ni omenjeno
Socialni demokrati (SD)
Ni omenjeno
Stranka Resnica
Nevtralno: omenjena kot sopredlagatelj referendumov, brez vrednotenja
Svoboda
Ni omenjeno
Svet24
Demokrati
Ni omenjeno
Državni zbor Republike Slovenije
Nevtralno: omenjen kot prizorišče razprave in glasovanja
Evropska unija
Ni omenjeno
Fokus
Ni omenjeno
Koalicija
Nevtralno: predlagatelj referendumov, citiran brez meta-vrednotenja
Levica
Ni omenjeno
Nova Slovenija (NSi)
Ni omenjeno
Opozicija
Nevtralno: kritizira koalicijo, a ni meta-vrednotena
Slovenska demokratska stranka (SDS)
Ni omenjeno
Slovenska ljudska stranka (SLS)
Ni omenjeno
Socialni demokrati (SD)
Ni omenjeno
Stranka Resnica
Nevtralno: omenjena kot sopredlagatelj, brez vrednotenja
Svoboda
Ni omenjeno
Večer
Demokrati
Ni omenjeno
Državni zbor Republike Slovenije
Nevtralno: omenjen kot organ, ki razpisuje referendume, brez vrednotenja
Evropska unija
Ni omenjeno
Fokus
Ni omenjeno
Koalicija
Nevtralno: nastopa kot predlagatelj in v medsebojnih očitkih z opozicijo, brez meta-vrednotenja
Levica
Ni omenjeno
Nova Slovenija (NSi)
Ni omenjeno
Opozicija
Nevtralno: nastopa kot nasprotnik in v medsebojnih očitkih, brez meta-vrednotenja
Slovenska demokratska stranka (SDS)
Ni omenjeno
Slovenska ljudska stranka (SLS)
Ni omenjeno
Socialni demokrati (SD)
Ni omenjeno
Stranka Resnica
Nevtralno: omenjena kot del koalicije pri predlogih, brez meta-vrednotenja
Svoboda
Ni omenjeno

Scenariji

scenarios
  • description
    Združitev posvetovalnih referendumov z zakonodajnim referendumom o parlamentarni preiskavi omogoči občuten prihranek proračunskih sredstev. Državni zbor s tem pridobi jasno usmeritev javnega mnenja o socialni in medijski politiki brez dodatnih obremenitev davkoplačevalcev.
    plausibility
    realistic
    time horizon
    short
    title
    Uspešna racionalizacija volilne infrastrukture in stroškov
    valence
    positive
  • description
    Zaradi hkratnega glasovanja o štirih vprašanjih se volilna udeležba zviša, vendar se pozornost javnosti razdeli med vsebinske teme in vprašanje parlamentarne preiskave. Politični blok Svobode, SD in Levice ter koalicija s stranko Resnica ostajajo v pat poziciji glede interpretacije rezultatov.
    plausibility
    realistic
    time horizon
    short
    title
    Povečana volilna udeležba ob polarizaciji političnega prostora
    valence
    neutral
  • description
    Opozicija uresniči grožnjo in sproži ustavno presojo glede vprašanja o volilni pravici tujcev, saj je DZ o tem že odločil. To vodi v dolgotrajen pravni spor med Državnim zborom in Ustavnim sodiščem, kar blokira izvedbo določenega referendumskega vprašanja.
    plausibility
    realistic
    time horizon
    mid
    title
    Pravna negotovost zaradi ustavne presoje volilne pravice
    valence
    negative
  • description
    Rezultati referenduma o družbenokoristnem delu dajo vladi legitimnost za preoblikovanje sistema socialnih transferjev. Sindikati in delodajalci v sodelovanju z DZ oblikujejo nov model, ki spodbuja aktivacijo brez kršenja pravic posameznikov.
    plausibility
    plausible
    time horizon
    long
    title
    Konsenz glede reforme socialne države in dela
    valence
    positive
  • description
    Glasovanje pokaže razdeljeno Slovenijo, kjer nobena stran ne dobi prepričljive podpore za svoje predloge. Koalicija in opozicija izide izkoristita za medsebojno diskreditacijo, kar vodi v nadaljnjo paralizo dela v Državnem zboru.
    plausibility
    plausible
    time horizon
    mid
    title
    Politična pat pozicija po referendumskem glasovanju
    valence
    neutral
  • description
    Večina volivcev podpre ukinitev RTV-prispevka, kar prisili DZ v sprejetje zakonskih sprememb, ki RTV Slovenija potisnejo v popolno finančno odvisnost od proračuna. To drastično zmanjša avtonomijo javnega zavoda in poveča vpliv trenutne oblasti na uredniško politiko.
    plausibility
    plausible
    time horizon
    long
    title
    Erozija medijske neodvisnosti zaradi ukinitve RTV-prispevka
    valence
    negative
  • description
    Referendumi sprožijo val javnih razprav, ki presežejo politično manipulacijo in vodijo v ustanovitev stalnega posvetovalnega telesa državljanov. To telo začne aktivno soustvarjati zakonodajo, kar poveča zaupanje v institucije DZ.
    plausibility
    speculative
    time horizon
    long
    title
    Širša demokratizacija in vključevanje civilne družbe
    valence
    positive
  • description
    Različni interesi znotraj koalicije in podporne stranke Resnica glede referendumskih vprašanj privedejo do notranjih trenj. Vlada postane nestabilna, kar vodi v iskanje novih koalicijskih partnerstev ali predčasne volitve.
    plausibility
    speculative
    time horizon
    mid
    title
    Fragmentacija koalicije zaradi različnih pogledov na referendume
    valence
    neutral
  • description
    Nenehno sklicevanje posvetovalnih referendumov za doseganje kratkoročnih političnih točk privede do popolne apatije volivcev in degradacije parlamentarne demokracije. Državni zbor izgubi svojo vlogo zakonodajalca, saj se vse odločitve prenesejo na neobvezujoče referendume.
    plausibility
    speculative
    time horizon
    long
    title
    Sistemska kriza zaradi zlorabe referendumskega orodja
    valence
    negative

Viri

articles
  • article order
    18
    body
    Ljubljana, 28. avgusta (STA) DZ je razpisal posvetovalne referendume o pogojevanju socialne pomoči z družbenokoristnim delom, o ukinitvi rtv-prispevka in o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah. Razpis referendumov so podprli predlagatelji, poslanci koalicije in ...
    language
    slv
    published at
    2026-08-28T18:34:46
    source
    STA
    title
    DZ za 11. oktober razpisal tri posvetovalne referendume
    url
    https://www.sta.si/3592682/
  • article order
    8
    body
    Tri posvetovalne referendume so predlagali poslanci koalicije in Resni.ce. Volivce bi vprašali, ali naj se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe pogojuje z aktivnim opravljanjem družbenokoristnega dela, ali naj se ukine obvezno plačevanje RTV-prispevka in ali naj imajo pravico voliti na lokalnih volitvah državljani Slovenije in drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav. Poslanci so odloke potrdili, zato bodo volilna opravila stekla 1. septembra, referendumi pa bodo 11. oktobra, skupaj z zakonodajnim referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki je že razpisan. Prav zato opozicija koaliciji očita, da želi s posvetovalnimi referendumi preusmeriti pozornost od referenduma o parlamentarni preiskavi. Njihov izid pa bo koaliciji služil kot izgovor za nadaljnje poteze, menijo. Za razpis posvetovalnega referenduma o pogojevanju socialne pomoči z družbenokoristnim delom in o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah je od 75 prisotnih poslancev 46 poslancev glasovalo za, 29 pa proti. Pri razpisu referenduma o ukinitvi RTV-prispevka pa je za glasovalo 45 poslancev, 27 pa proti. Referendum o socialni pomoči Že pri obravnavi prvega odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o socialni pomoči se je med poslanci vnela burna razprava. V Svobodi menijo, da gre za politično manipulacijo. Namesto da bi se pogovarjali o tem, kakšne varovalke bo imel posameznik pred neupravičenimi posegi oblasti v njegovo zasebnost, "se bomo prepirali o prejemnikih socialne pomoči". "Ob tem pa nihče nima podatka, koliko ljudi naj bi zlorabljajo to pomoč," je dejala poslanka Svobode Tereza Novak. Koalicija želi po mnenju SD zagotoviti čim višjo udeležbo svojih volivcev pri odločanju o parlamentarni preiskavi. Za dosego tega političnega cilja pa potrebujejo referendumska vprašanja, ki so po besedah poslanca SD Damijana Bezjaka Zrima "všečna in oblikovana tako, da napeljujejo volivce k njihovi potrditvi". Pri predlaganem datumu gre za racionalizacijo in zmanjševanje stroškov, pa zatrjujejo v koaliciji. Z referendumi pa si želijo dodatne legitimnosti za reševanje teh vprašanj. Poslanka SDS Karmen Furman je opoziciji očitala sprenevedanje, saj da so sami ob evropskih volitvah predlagali tri posvetovalne referendume. Prav tako po njenih besedah "nihče ljudem ne preprečuje", da bi glasovali tudi o parlamentarni preiskavi. Opoziciji je očitala še zavajanje in zastraševanje ljudi, saj referendum o parlamentarni preiskavi poimenujejo kot referendum o politični policiji. Če bodo ljudje že odšli na volišča in bo že organizirana volilna infrastruktura, je po besedah poslanca NSi Aleksandra Gungla smiselno "racionalno in gospodarno" organizirati glasovanje tudi o posvetovalnih referendumih. Poslanka Demokratov Mojca Žnidarič je izpostavila, da posvetovalni referendum ni pravno zavezujoč, ima pa pomembno politično težo. Poslanec Resnice Nedeljko Todorović pa je dejal, da naj državljani povedo, kakšen sistem socialne države si želijo. V Levici stališča niso predstavili. DZ razpravlja tudi o odlokih o razpisu referendumov o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah in o ukinitvi RTV-prispevka. Novela zakona o javnih uslužbencih Poslanci so sejo začeli s pretresanjem novele zakona o javnih uslužbencih, ki jo obravnavajo po skrajšanem postopku. Ta kljub ukinitvi uradniškega sveta ohranja institut posebnega javnega natečaja za zasedbo najvišjih uradniških položajev, a bo ta potekala neposredno pri organu. Cilj predloga zakona je po navedbah vlade tudi povečati vlogo predstojnikov in drugih funkcionarjev pri izbiri, "saj imajo prav ti odgovornost za delovanje organa ter za izvajanje politik". Opozicija koaliciji očita, da brez socialnega dialoga uvaja politično kadrovanje v javno upravo. V koaliciji pa so prepričani, da predlog novele strokovne presoje o kandidatih ne odpravlja, ampak jo izpopolnjuje. Ukinitev uradniškega sveta? Poslanci so na seji odločali tudi o noveli zakona o javnih uslužbencih, ki predvideva ukinitev uradniškega sveta. Od 75 prisotnih poslancev jih je 49 glasovalo za novelo zakona, 29 pa proti njej. Kot je dejal državni sekretar z ministrstva za notranje zadeve in javno upravo Božo Predalič, s spremembo predlagajo izvedbo izbirnih postopkov posebnih javnih natečajev neposredno pri organu. Cilj pa je povečati vlogo predstojnikov in drugih funkcionarjev pri izbiri najvišjih uradnikov na položaju, saj imajo ravno ti odgovornost za delovanje organa ter za izvajanje njegovih politik. Poudaril je, da se bodo za generalne direktorje direktoratov, generalne sekretarje v ministrstvih, načelnike upravnih enot, predstojnike organov v sestavi ministrstev, predstojnike vladnih služb in direktorje občinskih uprav še naprej izvajali posebni javni natečaji. Preverjanje izpolnjevanja pogojev za uvrstitev v izbirni postopek ter presojo vodstvenih osebnih sposobnosti in veščin za upravljanje položaja bo prevzel center za kadre. Postopek pa bo v celoti digitaliziran preko eUprave in bistveno skrajšan. V koalicijskih SDS, NSi, SLS in Fokus ter Demokratih, kot tudi v Resnici predlagano novelo zakona podpirajo. V predstavitvi stališč poslanskih skupin so poudarjali, da je prav, da imajo predstojniki in funkcionarji, ki nosijo odgovornost za delovanje organa, tudi pristojnost za izbiro najvišjih uradnikov, s katerimi bodo sodelovali. Kot so izpostavljali, se bo še vedno preverilo izpolnjevanje strokovnosti, formalnih pogojev, šele nato bo sledila končna izbira. Ocenjujejo, da predlog pomeni tudi manj administrativnih ovir in učinkovitejšo porabo javnih sredstev. "Če je minister odgovoren za rezultate svojega resorja, mora imeti možnost izbrati ljudi, za katere meni, da imajo potrebna znanja, izkušnje, vodstvene sposobnosti in razvojno vizijo. Odgovornost in pristojnost morata biti povezani," je ocenil Janez Beja (NSi, SLS in Fokus). Ana Cajhen (Demokrati) je zatrdila, da nova ureditev strokovne presoje ne odpravlja, temveč jo organizira drugače. "Minister torej ne bo mogel izbrati kogarkoli, izbiral bo lahko samo znotraj seznama strokovno primernih kandidatov," je dejala. Andrej Kosi (SDS) je izpostavil, da je veljavna ureditev posebnih javnih natečajev v praksi pokazala določene pomanjkljivosti. Po njegovih besedah so postopki pogosto zapleteni in dolgotrajni, pri tem pa obstoječa ureditev sama po sebi ni zagotovila niti popolne strokovnosti niti nepolitičnosti postopkov. "Spomnimo se primera imenovanja Senada Jušića za generalnega direktorja policije, pri katerem je upravno sodišče ugotovilo nezakonitost sklepa natečajne komisije. Ta primer je pokazal, da sama formalna prisotnost uradniškega sveta in natečajnih komisij še ne pomeni, da je postopek avtomatično strokoven, zakonit in učinkovit," je izpostavil Kosi. Kot je dejala Katja Kokot (Resnica), novela prinaša tudi določeno racionalizacijo stroškov. "To niso ključni prihranki za državni proračun, so pa izraz načela, da država ne potrebuje dodatnih organov, če je mogoče isto nalogo opraviti učinkoviteje in z manj administracije," je pojasnila. V opoziciji so kritični, saj menijo, da se odstranjujejo varovalke pred političnim kadrovanjem. Prav tako opozarjajo, da sprejemanje zakonskih sprememb poteka brez strokovne razprave in vključitve ključnih deležnikov. "Če oblast spremeni pravila tako, da si zagotovi odločilen vpliv na tiste, ki sodelujejo pri izbiri najvišjih uradnikov, potem natečaji obstajajo samo na papirju. Postopek se lahko navzven imenuje strokoven, toda rezultat je politično določen vnaprej," je dejala Jana Jerman iz Svobode. Dodala je, da "stranka, ki ob vsaki menjavi oblasti kriči o političnem kadrovanju, pripravlja zakon, ki bi politično kadrovanje vgradil neposredno v sistem". Tudi po oceni Levice predlagana ureditev sicer ohranja videz javnega natečaja, ampak iz njega odstranjuje vse ključne elemente, ki zagotavljajo njegovo vsebinsko integriteto. "Komisijo imenuje funkcionar, merila določa komisija sama, končno odločitev pa sprejme minister brez obvezne obrazložitve. In tak sistem ne zagotavlja več izbire najboljših kandidatov, ampak najprimernejših za politiko," je navedla Asta Vrečko. Da ne gre zgolj za organizacijsko prilagoditev, temveč za spremembo celega koncepta, menijo tudi v SD. "V osnovi gre za odmik od varovalke, ki je bila vzpostavljena prav zato, da presoja o strokovni usposobljenosti kandidatov ne bi bila neposredno odvisna od vsakokratne izvršilne oblasti," je dejal Luka Goršek. Ker k zakonskemu predlogu niso bila vložena dopolnila, dodatne razprave ni bilo. Glasovanje o zakonu bodo opravili danes v okviru glasovanj. Poslanci so današnjo sejo začeli z minuto molka, s katero so počastili nekdanjega poslanca Petra Petroviča. Pokojni je bil poslanec LDS v mandatnih obdobjih 1992-1996 in 1996-2000. Bil je predsednik komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve ter član več delovnih teles.
    language
    slv
    published at
    2026-08-28T18:38:05
    source
    RTV Slovenija
    title
    Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov
    url
    https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112
  • article order
    10
    body
    Poslanci razpravljajo o predlogih odlokov o razpisu posvetovalnih referendumov o socialni pomoči, o ukinitvi rtv-prispevka in o volilni pravici tujcev. Referendume bi izvedli 11. oktobra, ko je že razpisan referendum o parlamentarni preiskavi. Med koalicijo in opozicijo se je vnela razprava z medsebojnimi očitki o preusmerjanju pozornosti. Posvetovalne referendume o pogojevanju socialne pomoči z družbenokoristnim delom, o ukinitvi rtv-prispevka in o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah so predlagali poslanci koalicije in Resnice. Predlagajo, da se izvedejo 11. oktobra, skupaj z zakonodajnim referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki je že razpisan. Preberi še 11. oktobra nas čakajo trije posvetovalni referendumi Že pri obravnavi prvega odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o socialni pomoči se je med poslanci vnela burna razprava. Opozicija o preusmerjanju pozornosti Opozicija koaliciji očita, da želi s posvetovalnimi referendumi preusmeriti pozornost od referenduma o parlamentarni preiskavi. Njihov izid pa bo koaliciji služil kot izgovor za nadaljnje poteze, menijo. V Svobodi menijo, da gre za politično manipulacijo. Namesto da bi se pogovarjali o tem, kakšne varovalke bo imel posameznik pred neupravičenimi posegi oblasti v njegovo zasebnost, "se bomo prepirali o prejemnikih socialne pomoči". "Ob tem pa nihče nima podatka, koliko ljudi naj bi zlorabljalo to pomoč," je dejala poslanka Svobode Tereza Novak. Koalicija želi po mnenju SD zagotoviti čim višjo udeležbo svojih volivcev pri odločanju o parlamentarni preiskavi. Za dosego tega političnega cilja pa potrebujejo referendumska vprašanja, ki so po besedah poslanca SD Damijana Bezjaka Zrima "všečna in oblikovana tako, da napeljujejo volivce k njihovi potrditvi". V Levici stališča niso predstavili. Koalicija o racionalizaciji Pri predlaganem datumu gre za racionalizacijo in zmanjševanje stroškov, pa zatrjujejo v koaliciji. Z referendumi pa si želijo dodatne legitimnosti za reševanje teh vprašanj. Poslanka SDS Karmen Furman je opoziciji očitala sprenevedanje, saj da so sami ob evropskih volitvah predlagali tri posvetovalne referendume. Prav tako po njenih besedah "nihče ljudem ne preprečuje", da bi glasovali tudi o parlamentarni preiskavi. Opoziciji je očitala še zavajanje in zastraševanje ljudi, saj referendum o parlamentarni preiskavi poimenujejo kot referendum o politični policiji. Če bodo ljudje že odšli na volišča in bo že organizirana volilna infrastruktura, je po besedah poslanca NSi Aleksandra Gungla smiselno "racionalno in gospodarno" organizirati glasovanje tudi o posvetovalnih referendumih. Poslanka Demokratov Mojca Žnidarič je izpostavila, da posvetovalni referendum ni pravno zavezujoč, ima pa pomembno politično težo. Poslanec Resnice Nedeljko Todorović pa je dejal, da naj državljani povedo, kakšen sistem socialne države si želijo. Razprava o vsebini referendumskih vprašanj je sicer skozi celotno obravnavo v DZ pokazala, da sta koalicija in opozicija na nasprotnih bregovih. Razprava tudi o ostalih referendumih DZ bo v nadaljevanju seje razpravljal še o odlokih o razpisu referendumov o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah in o ukinitvi rtv-prispevka. Če bo DZ odloke na današnji seji potrdil, bodo volilna opravila stekla 1. septembra, referendumi pa bodo 11. oktobra.
    language
    slv
    published at
    2026-08-28T11:39:04
    source
    24ur
    title
    Završalo med poslanci: koalicija o racionalizaciji, opozicija o manipulaciji
    url
    https://www.24ur.com/novice/tujina/zavrsalo-med-poslanci-koalicija-o-racionalizaciji-opozicija-o-manipulaciji.html
  • article order
    2
    body
    Državni zbor je podprl posvetovalne referendume o pogojevanju socialne pomoči z družbeno koristnim delom, o ukinitvi obveznega rtv-prispevka in o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah. S poslansko večino so razpis referendumov podprli poslanci koalicije in Resnice, nasprotovala pa jim je opozicija. Volivci bodo na volišča predvidoma odšli 11. oktobra. Na referendumih bodo državljani odgovarjali na vprašanja, ali naj se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe brez objektivnih ovir za delo pogojuje z aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela, ali naj se ukine obvezno plačevanje rtv-prispevka in ali naj imajo pravico voliti na lokalnih volitvah državljani RS in drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav. Poslanci so glasovali o vsakem referendumskem predlogu posebej. Od 83 navzočih poslancev je za glasovalo 47 poslancev koalicijskih poslanskih skupin SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati in tudi Resnica, ki so tudi predlagatelji referendumov. Proti je glasovalo 35 poslancev opozicijskih poslanskih skupin Svobode, SD in Levice. Medtem se je glasovanja vzdržal poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath. Burna polemika se je vnela predvsem o dopustnosti referenduma o volilni pravici državljanov tretjih držav. DZ je sredi junija namreč sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki ukinjajo volilno pravico državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah. Nasprotniki zakona so vložili tudi predlog za naknadni zakonodajni referendum. Podpise volivcev bodo začeli zbirati s 1. septembrom. Vsaj do izteka roka za zbiranje podpisov, torej do 5. oktobra, zakon sicer ne bo stopil v veljavo.
    language
    slv
    published at
    2026-08-25T19:08:46
    source
    Mladina
    title
    Državni zbor je podprl tri posvetovalne referendume
    url
    https://www.mladina.si/250601/drzavni-zbor-je-podprl-tri-posvetovalne-referendume/
  • article order
    6
    body
    DZ je podprl posvetovalne referendume o pogojevanju socialne pomoči z družbeno koristnim delom, o ukinitvi obveznega rtv-prispevka in o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah. S poslansko večino so razpis referendumov podprli poslanci koalicije in Resnice, nasprotovala pa jim je opozicija. Volivci bodo na volišča predvidoma odšli 11. oktobra. Na referendumih bodo državljani odgovarjali na vprašanja, ali naj se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe brez objektivnih ovir za delo pogojuje z aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela, ali naj se ukine obvezno plačevanje rtv-prispevka in ali naj imajo pravico voliti na lokalnih volitvah državljani RS in drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav.
    language
    slv
    published at
    2026-08-25T19:35:05
    source
    N1
    title
    Državni zbor podprl tri posvetovalne referendume
    url
    https://n1info.si/novice/slovenija/drzavni-zbor-podprl-tri-posvetovalne-referendume/
  • article order
    16
    body
    Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Referendumi bodo 11. oktobra, volilna opravila bodo stekla 1. septembra. Razpis so podprli poslanci koalicije in Resnice, nasprotovala jim je opozicija. Posvetovalne referendume o pogojevanju socialne pomoči z družbenokoristnim delom, o ukinitvi rtv-prispevka in o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah so predlagali poslanci koalicije in Resnice. Referendumsko glasovanje bo 11. oktobra, skupaj z zakonodajnim referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Prav to je v razpravi izzvalo nekaj ostrih puščic z obeh strani. Opozicija je koaliciji očitala, da želi s posvetovalnimi referendumi preusmeriti pozornost od referenduma o parlamentarni preiskavi. Z všečnimi referendumskimi vprašanji pa želijo zagotoviti čim višjo udeležbo svojih volivcev pri odločanju o varovalkah pred vdorom oblasti v zasebnost posameznikov, menijo. V koaliciji in Resnici pa so opoziciji očitali zavajanje in zastraševanje ljudi, saj referendum o parlamentarni preiskavi poimenujejo kot referendum o politični policiji. Glasovanje na isti dan po njihovem prepričanju prispeva k racionalizaciji in zmanjšanju stroškov. Opoziciji so očitali sprenevedanje, saj da so sami ob evropskih volitvah predlagali tri posvetovalne referendume. Izpostavili so, da je opozicija predlagala dva referendumska dneva letno. S tem se sicer vlada ne strinja. Izid posvetovalnih referendumov bo koaliciji služil kot izgovor za nadaljnje poteze, še menijo v opoziciji. V koaliciji pa so izpostavili, da posvetovalni referendum ni pravno zavezujoč, ima pa pomembno težo in daje dodatno legitimnost za reševanje teh vprašanj. Tudi razprava o vsebini referendumskih vprašanj skozi celotno obravnavo v DZ je pokazala, da sta koalicija in opozicija na nasprotnih bregovih. Za razpis posvetovalnega referenduma o volilni pravici tujcev je 46 poslancev glasovalo za, 29 pa proti. V opoziciji menijo, da je ta referendum neustaven, saj je DZ o tem vprašanju že odločil. DZ je volilno pravico tem državljanom odvzel že v začetku mandata. Po zakonu pa DZ ne more razpisati posvetovalnega referenduma o vprašanjih, o katerih je že dokončno odločil. Zato razmišljajo tudi o pobudi za ustavno presojo. Poleg tega so nasprotniki zakona vložili tudi predlog za naknadni zakonodajni referendum. Podpise volivcev bodo začeli zbirati 1. septembra. Vsaj do izteka roka za zbiranje podpisov, torej do 5. oktobra, zakon sicer ne bo stopil v veljavo. V koaliciji in Resnici pa menijo, da ti referendumski postopki o tem zakonu sami po sebi ne pomenijo, da DZ ne bi mogel ugotavljati volje volivcev glede prihodnje ureditve tega področja. Prav tako so opoziciji očitali zavajanje, saj da posvetovalni referendum nima vpliva na zakonodajnega. Tudi pri posvetovalnem referendumu o pogojevanju prejemanja socialne pomoči z opravljanjem družbenokoristnega dela koalicija z Resnico in opozicija nista našli skupnega jezika. Tudi za razpis tega referenduma je glasovalo 46 poslancev, proti pa 29. V koaliciji in Resnici so poudarili, da bi s tem pomagali trajno brezposelnim pri vključitvi na trg dela in v družbo ter prispevali k temu, da bodo pravice in odgovornosti v državi uravnotežene. Pritrdili so jim tudi na ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve. Opozicija pa meni, da gre za populistično vprašanje, saj že zdajšnja ureditev vsebuje varovalke pred zlorabami. Ob tem so poudarili, da ministrstvo nima podatkov, koliko je t. i. izkoriščevalcev socialne podpore. Obregnili so se tudi ob afero poslanca Resnice Borisa Mijiča, češ da tudi takšni podjetniki, ki ne plačujejo svojih delavcev, ustvarjajo ljudi, ki potrebujejo socialno pomoč. Burno debato je izzvala tudi razprava ob razpisu posvetovalnega referenduma o ukinitvi obveznega plačevanja rtv-prispevka. Za razpis tega referenduma pa je glasovalo 45 poslancev, proti pa 27. V koaliciji in Resnici menijo, da imajo državljani pravico izraziti svoje stališče do plačevanja prispevka, ob tem so izpostavili tudi predrugačene medijske navade ljudi. Ukinitev rtv-prispevka po njihovih besedah ne pomeni ukinitve Radiotelevizije Slovenija (RTVS), bi pa bilo treba oblikovati drugačen sistem financiranja, ta pa bi bil priložnost za racionalizacijo. Pritrdilo jim tudi ministrstvo za kulturo. V opoziciji pa so opozorili, da bi bilo ob ukinitvi prispevka financiranje odvisno od vsakokratne politike. Ob tem so izpostavili, da RTVS med drugim skrbi tudi za športni in verski program, oddaje za otroke in manjšine ter arhiv. Spomnili so, da je tudi ustavno sodišče povedalo, da je prispevek nujen ukrep za zagotavljanje avtonomije RTVS in za preprečevanje političnih in gospodarskih vplivov na vsebino.
    language
    slv
    published at
    2026-08-28T18:36:29
    source
    Večer
    title
    Državni zbor za 11. oktober razpisal tri posvetovalne referendume
    url
    https://vecer.com/slovenija/drzavni-zbor-za-11-oktober-razpisal-tri-posvetovalne-referendume-10425436
  • article order
    12
    body
    Državni zbor (DZ) je danes razpisal posvetovalne referendume o pogojevanju socialne pomoči z družbenokoristnim delom, o ukinitvi RTV prispevka in o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah. Referendumi bodo 11. oktobra, volilna opravila bodo stekla 1. septembra. Razpis so podprli poslanci koalicije in Resnice, nasprotovala jim je opozicija. Posvetovalne referendume o pogojevanju socialne pomoči z družbenokoristnim delom, o ukinitvi RTV-prispevka in o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah so predlagali poslanci koalicije in Resnice. Referendumsko glasovanje bo 11. oktobra, skupaj z zakonodajnim referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Prav to je v razpravi izzvalo nekaj ostrih puščic z obeh strani. Preusmerjanje pozornosti? Opozicija je koaliciji očitala, da želi s posvetovalnimi referendumi preusmeriti pozornost od referenduma o parlamentarni preiskavi. Z všečnimi referendumskimi vprašanji pa želijo zagotoviti čim višjo udeležbo svojih volivcev pri odločanju o varovalkah pred vdorom oblasti v zasebnost posameznikov, menijo. V koaliciji in Resnici pa so opoziciji očitali zavajanje in zastraševanje ljudi, saj referendum o parlamentarni preiskavi poimenujejo kot referendum o politični policiji. Glasovanje na isti dan po njihovem prepričanju prispeva k racionalizaciji in zmanjšanju stroškov. Opoziciji so očitali sprenevedanje, saj da so sami ob evropskih volitvah predlagali tri posvetovalne referendume. Izpostavili so, da je opozicija predlagala dva referendumska dneva letno. S tem se sicer vlada ne strinja. Izid posvetovalnih referendumov bo koaliciji služil kot izgovor za nadaljnje poteze, še menijo v opoziciji. V koaliciji pa so izpostavili, da posvetovalni referendum ni pravno zavezujoč, ima pa pomembno težo in daje dodatno legitimnost za reševanje teh vprašanj. Tudi razprava o vsebini referendumskih vprašanj skozi celotno obravnavo v DZ je pokazala, da sta koalicija in opozicija na nasprotnih bregovih. Za razpis posvetovalnega referenduma o volilni pravici tujcev je 46 poslancev glasovalo za, 29 pa proti. V opoziciji menijo, da je ta referendum neustaven, saj je DZ o tem vprašanju že odločil. DZ je volilno pravico tem državljanom odvzel že v začetku mandata. Po zakonu pa DZ ne more razpisati posvetovalnega referenduma o vprašanjih, o katerih je že dokončno odločil. Zato razmišljajo tudi o pobudi za ustavno presojo. Poleg tega so nasprotniki zakona vložili tudi predlog za naknadni zakonodajni referendum. Podpise volivcev bodo začeli zbirati 1. septembra. Vsaj do izteka roka za zbiranje podpisov, torej do 5. oktobra, zakon sicer ne bo stopil v veljavo. V koaliciji in Resnici pa menijo, da ti referendumski postopki o tem zakonu sami po sebi ne pomenijo, da DZ ne bi mogel ugotavljati volje volivcev glede prihodnje ureditve tega področja. Prav tako so opoziciji očitali zavajanje, saj da posvetovalni referendum nima vpliva na zakonodajnega. Kaj bo s socialno pomočjo? Tudi pri posvetovalnem referendumu o pogojevanju prejemanja socialne pomoči z opravljanjem družbenokoristnega dela koalicija z Resnico in opozicija nista našli skupnega jezika. Tudi za razpis tega referenduma je glasovalo 46 poslancev, proti pa 29. V koaliciji in Resnici so poudarili, da bi s tem pomagali trajno brezposelnim pri vključitvi na trg dela in v družbo ter prispevali k temu, da bodo pravice in odgovornosti v državi uravnotežene. Pritrdili so jim tudi na ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve. Opozicija pa meni, da gre za populistično vprašanje, saj že zdajšnja ureditev vsebuje varovalke pred zlorabami. Ob tem so poudarili, da ministrstvo nima podatkov, koliko je t. i. izkoriščevalcev socialne podpore. Obregnili so se tudi ob afero poslanca Resnice Borisa Mijiča, češ da tudi takšni podjetniki, ki ne plačujejo svojih delavcev, ustvarjajo ljudi, ki potrebujejo socialno pomoč. Burno debato je izzvala tudi razprava ob razpisu posvetovalnega referenduma o ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka. Za razpis tega referenduma pa je glasovalo 45 poslancev, proti pa 27. V koaliciji in Resnici menijo, da imajo državljani pravico izraziti svoje stališče do plačevanja prispevka, ob tem so izpostavili tudi predrugačene medijske navade ljudi. Ukinitev RTV-prispevka po njihovih besedah ne pomeni ukinitve Radiotelevizije Slovenija (RTVS), bi pa bilo treba oblikovati drugačen sistem financiranja, ta pa bi bil priložnost za racionalizacijo. Pritrdilo jim tudi ministrstvo za kulturo. V opoziciji pa so opozorili, da bi bilo ob ukinitvi prispevka financiranje odvisno od vsakokratne politike. Ob tem so izpostavili, da RTVS med drugim skrbi tudi za športni in verski program, oddaje za otroke in manjšine ter arhiv. Spomnili so, da je tudi ustavno sodišče povedalo, da je prispevek nujen ukrep za zagotavljanje avtonomije RTVS in za preprečevanje političnih in gospodarskih vplivov na vsebino.
    language
    slv
    published at
    2026-08-28T19:44:49
    source
    Slovenske Novice
    title
    Oktobra bomo na referendumu odločali kar o treh stvareh, tudi o RTV prispevku
    url
    https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/oktobra-bomo-na-referendumu-odlocali-kar-o-treh-stvareh-tudi-o-rtv-prispevku
  • article order
    15
    body
    DZ je danes razpisal posvetovalne referendume o pogojevanju socialne pomoči z družbenokoristnim delom, o ukinitvi rtv-prispevka in o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah. Referendumi bodo 11. oktobra, volilna opravila bodo stekla 1. septembra. Razpis so podprli poslanci koalicije in Resnice, nasprotovala jim je opozicija. Posvetovalne referendume o pogojevanju socialne pomoči z družbenokoristnim delom, o ukinitvi rtv-prispevka in o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah so predlagali poslanci koalicije in Resnice. Referendumsko glasovanje bo 11. oktobra, skupaj z zakonodajnim referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Prav to je v razpravi izzvalo nekaj ostrih puščic z obeh strani. Opozicija je koaliciji očitala, da želi s posvetovalnimi referendumi preusmeriti pozornost od referenduma o parlamentarni preiskavi. Z všečnimi referendumskimi vprašanji pa želijo zagotoviti čim višjo udeležbo svojih volivcev pri odločanju o varovalkah pred vdorom oblasti v zasebnost posameznikov, menijo. V koaliciji in Resnici pa so opoziciji očitali zavajanje in zastraševanje ljudi, saj referendum o parlamentarni preiskavi poimenujejo kot referendum o politični policiji. Glasovanje na isti dan po njihovem prepričanju prispeva k racionalizaciji in zmanjšanju stroškov. Opoziciji so očitali sprenevedanje, saj da so sami ob evropskih volitvah predlagali tri posvetovalne referendume. Izpostavili so, da je opozicija predlagala dva referendumska dneva letno. S tem se sicer vlada ne strinja. Izid posvetovalnih referendumov bo koaliciji služil kot izgovor za nadaljnje poteze, še menijo v opoziciji. V koaliciji pa so izpostavili, da posvetovalni referendum ni pravno zavezujoč, ima pa pomembno težo in daje dodatno legitimnost za reševanje teh vprašanj. Tudi razprava o vsebini referendumskih vprašanj skozi celotno obravnavo v DZ je pokazala, da sta koalicija in opozicija na nasprotnih bregovih. Za razpis posvetovalnega referenduma o volilni pravici tujcev je 46 poslancev glasovalo za, 29 pa proti. V opoziciji menijo, da je ta referendum neustaven, saj je DZ o tem vprašanju že odločil. DZ je volilno pravico tem državljanom odvzel že v začetku mandata. Po zakonu pa DZ ne more razpisati posvetovalnega referenduma o vprašanjih, o katerih je že dokončno odločil. Zato razmišljajo tudi o pobudi za ustavno presojo. Poleg tega so nasprotniki zakona vložili tudi predlog za naknadni zakonodajni referendum. Podpise volivcev bodo začeli zbirati 1. septembra. Vsaj do izteka roka za zbiranje podpisov, torej do 5. oktobra, zakon sicer ne bo stopil v veljavo. V koaliciji in Resnici pa menijo, da ti referendumski postopki o tem zakonu sami po sebi ne pomenijo, da DZ ne bi mogel ugotavljati volje volivcev glede prihodnje ureditve tega področja. Prav tako so opoziciji očitali zavajanje, saj da posvetovalni referendum nima vpliva na zakonodajnega. Tudi pri posvetovalnem referendumu o pogojevanju prejemanja socialne pomoči z opravljanjem družbenokoristnega dela koalicija z Resnico in opozicija nista našli skupnega jezika. Tudi za razpis tega referenduma je glasovalo 46 poslancev, proti pa 29. V koaliciji in Resnici so poudarili, da bi s tem pomagali trajno brezposelnim pri vključitvi na trg dela in v družbo ter prispevali k temu, da bodo pravice in odgovornosti v državi uravnotežene. Pritrdili so jim tudi na ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve. Opozicija pa meni, da gre za populistično vprašanje, saj že zdajšnja ureditev vsebuje varovalke pred zlorabami. Ob tem so poudarili, da ministrstvo nima podatkov, koliko je t. i. izkoriščevalcev socialne podpore. Obregnili so se tudi ob afero poslanca Resnice Borisa Mijiča, češ da tudi takšni podjetniki, ki ne plačujejo svojih delavcev, ustvarjajo ljudi, ki potrebujejo socialno pomoč. Burno debato je izzvala tudi razprava ob razpisu posvetovalnega referenduma o ukinitvi obveznega plačevanja rtv-prispevka. Za razpis tega referenduma pa je glasovalo 45 poslancev, proti pa 27. V koaliciji in Resnici menijo, da imajo državljani pravico izraziti svoje stališče do plačevanja prispevka, ob tem so izpostavili tudi predrugačene medijske navade ljudi. Ukinitev rtv-prispevka po njihovih besedah ne pomeni ukinitve Radiotelevizije Slovenija (RTVS), bi pa bilo treba oblikovati drugačen sistem financiranja, ta pa bi bil priložnost za racionalizacijo. Pritrdilo jim tudi ministrstvo za kulturo. V opoziciji pa so opozorili, da bi bilo ob ukinitvi prispevka financiranje odvisno od vsakokratne politike. Ob tem so izpostavili, da RTVS med drugim skrbi tudi za športni in verski program, oddaje za otroke in manjšine ter arhiv. Spomnili so, da je tudi ustavno sodišče povedalo, da je prispevek nujen ukrep za zagotavljanje avtonomije RTVS in za preprečevanje političnih in gospodarskih vplivov na vsebino.
    language
    slv
    published at
    2026-08-28T18:35:41
    source
    SiOL
    title
    DZ za 11. oktober razpisal tri posvetovalne referendume
    url
    https://siol.net/novice/slovenija/dz-za-11-oktober-razpisal-tri-posvetovalne-referendume-700090
  • article order
    14
    body
    Posvetovalne referendume o pogojevanju socialne pomoči z družbenokoristnim delom, o ukinitvi rtv-prispevka in o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah so predlagali poslanci koalicije in Resnice. Referendumsko glasovanje bo 11. oktobra, skupaj z zakonodajnim referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Prav to je v razpravi izzvalo nekaj ostrih puščic z obeh strani. Opozicija je koaliciji očitala, da želi s posvetovalnimi referendumi preusmeriti pozornost od referenduma o parlamentarni preiskavi. Z všečnimi referendumskimi vprašanji pa želijo zagotoviti čim višjo udeležbo svojih volivcev pri odločanju o varovalkah pred vdorom oblasti v zasebnost posameznikov, menijo. V koaliciji in Resnici pa so opoziciji očitali zavajanje in zastraševanje ljudi, saj referendum o parlamentarni preiskavi poimenujejo kot referendum o politični policiji. Glasovanje na isti dan po njihovem prepričanju prispeva k racionalizaciji in zmanjšanju stroškov. Opoziciji so očitali sprenevedanje, saj da so sami ob evropskih volitvah predlagali tri posvetovalne referendume. Izpostavili so, da je opozicija predlagala dva referendumska dneva letno. S tem se sicer vlada ne strinja. Izid posvetovalnih referendumov bo koaliciji služil kot izgovor za nadaljnje poteze, še menijo v opoziciji. V koaliciji pa so izpostavili, da posvetovalni referendum ni pravno zavezujoč, ima pa pomembno težo in daje dodatno legitimnost za reševanje teh vprašanj. Tudi razprava o vsebini referendumskih vprašanj skozi celotno obravnavo v DZ je pokazala, da sta koalicija in opozicija na nasprotnih bregovih. Za razpis posvetovalnega referenduma o volilni pravici tujcev je 46 poslancev glasovalo za, 29 pa proti.
    language
    slv
    published at
    2026-08-28T18:43:22
    source
    Svet24
    title
    Odločeno, poslanci za 11. oktober razpisali tri referendume
    url
    https://svet24.si/novice/slovenija/referendumi-11-oktober-1922550
  • article order
    8
    body
    Referendume bi izvedli 11. oktobra, ko je že razpisan referendum o parlamentarni preiskavi. Med koalicijo in opozicijo se je vnela razprava z medsebojnimi očitki o preusmerjanju pozornosti. Posvetovalne referendume o pogojevanju socialne pomoči z družbenokoristnim delom, o ukinitvi rtv-prispevka in o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah so predlagali poslanci koalicije in Resnice. Predlagajo, da se izvedejo 11. oktobra, skupaj z zakonodajnim referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki je že razpisan. Že pri obravnavi prvega odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o socialni pomoči se je med poslanci vnela burna razprava. Opozicija koaliciji očita, da želi s posvetovalnimi referendumi preusmeriti pozornost od referenduma o parlamentarni preiskavi. Njihov izid pa bo koaliciji služil kot izgovor za nadaljnje poteze, menijo. V Svobodi menijo, da gre za politično manipulacijo. Namesto da bi se pogovarjali o tem, kakšne varovalke bo imel posameznik pred neupravičenimi posegi oblasti v njegovo zasebnost, "se bomo prepirali o prejemnikih socialne pomoči". "Ob tem pa nihče nima podatka, koliko ljudi naj bi zlorabljajo to pomoč," je dejala poslanka Svobode Tereza Novak. Koalicija želi po mnenju SD zagotoviti čim višjo udeležbo svojih volivcev pri odločanju o parlamentarni preiskavi. Za dosego tega političnega cilja pa potrebujejo referendumska vprašanja, ki so po besedah poslanca SD Damijana Bezjaka Zrima "všečna in oblikovana tako, da napeljujejo volivce k njihovi potrditvi". Pri predlaganem datumu gre za racionalizacijo in zmanjševanje stroškov, pa zatrjujejo v koaliciji. Z referendumi pa si želijo dodatne legitimnosti za reševanje teh vprašanj. Poslanka SDS Karmen Furman je opoziciji očitala sprenevedanje, saj da so sami ob evropskih volitvah predlagali tri posvetovalne referendume. Prav tako po njenih besedah "nihče ljudem ne preprečuje", da bi glasovali tudi o parlamentarni preiskavi. Opoziciji je očitala še zavajanje in zastraševanje ljudi, saj referendum o parlamentarni preiskavi poimenujejo kot referendum o politični policiji. Če bodo ljudje že odšli na volišča in bo že organizirana volilna infrastruktura, je po besedah poslanca NSi Aleksandra Gungla smiselno "racionalno in gospodarno" organizirati glasovanje tudi o posvetovalnih referendumih. Poslanka Demokratov Mojca Žnidarič je izpostavila, da posvetovalni referendum ni pravno zavezujoč, ima pa pomembno politično težo. Poslanec Resnice Nedeljko Todorović pa je dejal, da naj državljani povedo, kakšen sistem socialne države si želijo. V Levici stališča niso predstavili. Je pa tudi razprava o vsebini referendumskih vprašanj skozi celotno obravnavo v DZ pokazala, da sta koalicija in opozicija na nasprotnih bregovih. DZ bo v nadaljevanju seje razpravljal še o odlokih o razpisu referendumov o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah in o ukinitvi rtv-prispevka. Če bo DZ odloke na današnji seji potrdil, bodo volilna opravila stekla 1. septembra, referendumi pa bodo 11. oktobra.
    language
    slv
    published at
    2026-08-28T12:19:23
    source
    Reporter
    title
    V DZ burno: očitki politične manipulacije in sprenevedanja
    url
    https://reporter.si/clanek/slovenija/v-dz-burno-ocitki-politicne-manipulacije-in-sprenevedanja-1922487
source scope
analyzed source count
10
omitted articles
omitted source count
0
total source count
10