MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Pobudniki referenduma so umaknili svojo pobudo tik pred začetkom zbiranja 40.000 podpisov.
• Opozicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica bodo na ustavno sodišče vložile zahtevo za presojo ustavnosti zakona in predlog za njegovo začasno zadržanje.
• Zakonodajno-pravna služba DZ meni, da je odvzem volilne pravice tujcem ustavnopravno sporen in posega v načelo zaupanja v pravo.
• Državljani tretjih držav so imeli volilno pravico na lokalnih volitvah v Sloveniji zagotovljeno od leta 2002.
• Nevladne organizacije trdijo, da odvzem volilne pravice tujcem predstavlja del širše ksenofobne politike.
• Spremembe zakona o lokalnih volitvah odvzemajo volilno pravico državljanom tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.
• Državni zbor je razpisal posvetovalni referendum o volilni pravici tujcev za 11. oktober.
• Ustavni pravniki opozarjajo, da posvetovalni referendum o vprašanju, o katerem je DZ že sprejel končno odločitev, ni mogoč.
• Spremembe zakona o lokalnih volitvah so predlagale stranke SDS, NSi, SLS, Fokus, Resnica in Demokrati.
• Če ustavno sodišče začasno zadrži izvajanje zakona, spremembe ne bodo veljale za lokalne volitve 15. novembra.
• Spremembe zakona vplivajo tudi na ureditev volitev v ožje dele občin, kar zahteva spremembe občinskih odlokov.

key differences

Državljani tretjih držav so imeli volilno pravico na lokalnih volitvah v Sloveniji zagotovljeno od leta 2002.

Nekateri viri navajajo leto 2002, drugi 2000.

Državni zbor je razpisal posvetovalni referendum o volilni pravici tujcev za 11. oktober.

Večina virov trditve ne omenja; Delo in Večer jo potrjujeta.

Nevladne organizacije trdijo, da odvzem volilne pravice tujcem predstavlja del širše ksenofobne politike.

Mladina potrjuje ksenofobijo, drugi viri jo izpuščajo ali omilijo.

Opozicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica bodo na ustavno sodišče vložile zahtevo za presojo ustavnosti zakona in predlog za njegovo začasno zadržanje.

Nekateri viri potrjujejo vložitev, drugi ne.

Pobudniki referenduma so umaknili svojo pobudo tik pred začetkom zbiranja 40.000 podpisov.

Večina potrjuje umik, a časovnica se razlikuje (dan pred vs. tik pred).

Spremembe zakona o lokalnih volitvah odvzemajo volilno pravico državljanom tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.

Vsi viri potrjujejo odvzem, N1 edini poudarja 24-letno tradicijo.

Spremembe zakona o lokalnih volitvah so predlagale stranke SDS, NSi, SLS, Fokus, Resnica in Demokrati.

Večina virov potrjuje, Domovina zanika.

Spremembe zakona vplivajo tudi na ureditev volitev v ožje dele občin, kar zahteva spremembe občinskih odlokov.

Razlika: trije viri potrjujejo, ostali ne omenjajo.

Ustavni pravniki opozarjajo, da posvetovalni referendum o vprašanju, o katerem je DZ že sprejel končno odločitev, ni mogoč.

Delo in Večer potrjujeta, Mladina delno, ostali molčijo.

Zakonodajno-pravna služba DZ meni, da je odvzem volilne pravice tujcem ustavnopravno sporen in posega v načelo zaupanja v pravo.

Nekateri viri (RTV, Dnevnik, SN) poudarjajo ustavno spornost, drugi (Delo, Večer) le neskladje z zakonom.

Če ustavno sodišče začasno zadrži izvajanje zakona, spremembe ne bodo veljale za lokalne volitve 15. novembra.

Večina virov potrjuje, nekateri ne omenjajo; Delo navaja drug datum.

source analyses

Delo

Državljani tretjih držav so imeli volilno pravico na lokalnih volitvah v Sloveniji zagotovljeno od leta 2002.

Delno: Navedeno je, da pravice uživajo že 24 let (od leta 2000).

Državni zbor je razpisal posvetovalni referendum o volilni pravici tujcev za 11. oktober.

Da: Članek potrjuje razpis referenduma za 11. oktober.

Nevladne organizacije trdijo, da odvzem volilne pravice tujcem predstavlja del širše ksenofobne politike.

Ni omenjeno

Opozicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica bodo na ustavno sodišče vložile zahtevo za presojo ustavnosti zakona in predlog za njegovo začasno zadržanje.

Da: Članek navaja, da te stranke pripravljajo zahtevo za presojo.

Pobudniki referenduma so umaknili svojo pobudo tik pred začetkom zbiranja 40.000 podpisov.

Delno: Pobudniki naj bi se za umik odločili, a postopek še poteka.

Spremembe zakona o lokalnih volitvah odvzemajo volilno pravico državljanom tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.

Da: Članek potrjuje, da novela odvzema volilno pravico tem osebam.

Spremembe zakona o lokalnih volitvah so predlagale stranke SDS, NSi, SLS, Fokus, Resnica in Demokrati.

Da: Članek navaja te predlagatelje novele zakona.

Spremembe zakona vplivajo tudi na ureditev volitev v ožje dele občin, kar zahteva spremembe občinskih odlokov.

Ni omenjeno

Ustavni pravniki opozarjajo, da posvetovalni referendum o vprašanju, o katerem je DZ že sprejel končno odločitev, ni mogoč.

Da: Članek navaja opozorila ustavnih pravnikov glede tega.

Zakonodajno-pravna služba DZ meni, da je odvzem volilne pravice tujcem ustavnopravno sporen in posega v načelo zaupanja v pravo.

Delno: Omenja nasprotovanje zakonu o referendumu, ne pa načela zaupanja.

Če ustavno sodišče začasno zadrži izvajanje zakona, spremembe ne bodo veljale za lokalne volitve 15. novembra.

Delno: Članek navaja, da bi volili po starem zakonu, a datum ni 15. nov.

Dnevnik

Državljani tretjih držav so imeli volilno pravico na lokalnih volitvah v Sloveniji zagotovljeno od leta 2002.

Da: Članek navaja, da je bila pravica zagotovljena od leta 2002.

Državni zbor je razpisal posvetovalni referendum o volilni pravici tujcev za 11. oktober.

Ni omenjeno

Nevladne organizacije trdijo, da odvzem volilne pravice tujcem predstavlja del širše ksenofobne politike.

Delno: NVO nasprotujejo in opozarjajo na omejevanje pravic, a beseda ksenofobna ni uporabljena.

Opozicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica bodo na ustavno sodišče vložile zahtevo za presojo ustavnosti zakona in predlog za njegovo začasno zadržanje.

Ne: Članek navaja, da so te stranke glasovale proti, ne da vlagajo zahtevo.

Pobudniki referenduma so umaknili svojo pobudo tik pred začetkom zbiranja 40.000 podpisov.

Da: Pobudniki so odstopili dan pred začetkom zbiranja podpisov.

Spremembe zakona o lokalnih volitvah odvzemajo volilno pravico državljanom tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.

Da: Članek potrjuje odvzem volilne pravice tej skupini prebivalcev.

Spremembe zakona o lokalnih volitvah so predlagale stranke SDS, NSi, SLS, Fokus, Resnica in Demokrati.

Da: Članek navaja te stranke kot predlagatelje oziroma podpornike.

Spremembe zakona vplivajo tudi na ureditev volitev v ožje dele občin, kar zahteva spremembe občinskih odlokov.

Da: Članek potrjuje vpliv na ožje dele občin in potrebo po spremembi odlokov.

Ustavni pravniki opozarjajo, da posvetovalni referendum o vprašanju, o katerem je DZ že sprejel končno odločitev, ni mogoč.

Ni omenjeno

Zakonodajno-pravna služba DZ meni, da je odvzem volilne pravice tujcem ustavnopravno sporen in posega v načelo zaupanja v pravo.

Da: Članek navaja mnenje ZPS o ustavni spornosti in načelu zaupanja.

Če ustavno sodišče začasno zadrži izvajanje zakona, spremembe ne bodo veljale za lokalne volitve 15. novembra.

Da: Članek potrjuje to možnost v primeru zadržanja izvajanja zakona.

Domovina

Državljani tretjih držav so imeli volilno pravico na lokalnih volitvah v Sloveniji zagotovljeno od leta 2002.

Ni omenjeno

Državni zbor je razpisal posvetovalni referendum o volilni pravici tujcev za 11. oktober.

Delno: Omenja predlog za razpis posvetovalnega referenduma.

Nevladne organizacije trdijo, da odvzem volilne pravice tujcem predstavlja del širše ksenofobne politike.

Da: Članek navaja, da nevladniki to vključujejo v ustavnosodno presojo.

Opozicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica bodo na ustavno sodišče vložile zahtevo za presojo ustavnosti zakona in predlog za njegovo začasno zadržanje.

Delno: Omenja le "stranke leve opozicije" brez navedbe konkretnih imen.

Pobudniki referenduma so umaknili svojo pobudo tik pred začetkom zbiranja 40.000 podpisov.

Delno: Članek navaja umik pobude, a ne potrjuje, da tik pred začetkom.

Spremembe zakona o lokalnih volitvah odvzemajo volilno pravico državljanom tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.

Da: Članek potrjuje ukinitev volilne pravice državljanom tretjih držav.

Spremembe zakona o lokalnih volitvah so predlagale stranke SDS, NSi, SLS, Fokus, Resnica in Demokrati.

Ne: Članek navaja, da je zakon sprejel DZ, ne navaja teh predlagateljev.

Spremembe zakona vplivajo tudi na ureditev volitev v ožje dele občin, kar zahteva spremembe občinskih odlokov.

Ni omenjeno

Ustavni pravniki opozarjajo, da posvetovalni referendum o vprašanju, o katerem je DZ že sprejel končno odločitev, ni mogoč.

Ni omenjeno

Zakonodajno-pravna služba DZ meni, da je odvzem volilne pravice tujcem ustavnopravno sporen in posega v načelo zaupanja v pravo.

Ni omenjeno

Če ustavno sodišče začasno zadrži izvajanje zakona, spremembe ne bodo veljale za lokalne volitve 15. novembra.

Ni omenjeno

Mladina

Državljani tretjih držav so imeli volilno pravico na lokalnih volitvah v Sloveniji zagotovljeno od leta 2002.

Ni omenjeno

Državni zbor je razpisal posvetovalni referendum o volilni pravici tujcev za 11. oktober.

Ni omenjeno

Nevladne organizacije trdijo, da odvzem volilne pravice tujcem predstavlja del širše ksenofobne politike.

Da: NVO trdijo, da je to del širše ksenofobne politike.

Opozicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica bodo na ustavno sodišče vložile zahtevo za presojo ustavnosti zakona in predlog za njegovo začasno zadržanje.

Delno: Članek navaja, da bi umik pobude to omogočil omenjenim strankam.

Pobudniki referenduma so umaknili svojo pobudo tik pred začetkom zbiranja 40.000 podpisov.

Da: Pobudniki so napovedali umik pred začetkom zbiranja podpisov.

Spremembe zakona o lokalnih volitvah odvzemajo volilno pravico državljanom tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.

Da: Članek potrjuje odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav.

Spremembe zakona o lokalnih volitvah so predlagale stranke SDS, NSi, SLS, Fokus, Resnica in Demokrati.

Da: Članek navaja te predlagatelje sprememb zakona.

Spremembe zakona vplivajo tudi na ureditev volitev v ožje dele občin, kar zahteva spremembe občinskih odlokov.

Ni omenjeno

Ustavni pravniki opozarjajo, da posvetovalni referendum o vprašanju, o katerem je DZ že sprejel končno odločitev, ni mogoč.

Delno: Članek omenja negativno mnenje širše strokovne javnosti.

Zakonodajno-pravna služba DZ meni, da je odvzem volilne pravice tujcem ustavnopravno sporen in posega v načelo zaupanja v pravo.

Delno: Služba se je negativno opredelila do posvetovalnega referenduma.

Če ustavno sodišče začasno zadrži izvajanje zakona, spremembe ne bodo veljale za lokalne volitve 15. novembra.

Ni omenjeno

N1

Državljani tretjih držav so imeli volilno pravico na lokalnih volitvah v Sloveniji zagotovljeno od leta 2002.

Delno: Članek navaja, da so bile pravice zagotovljene 24 let.

Državni zbor je razpisal posvetovalni referendum o volilni pravici tujcev za 11. oktober.

Ni omenjeno

Nevladne organizacije trdijo, da odvzem volilne pravice tujcem predstavlja del širše ksenofobne politike.

Ni omenjeno

Opozicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica bodo na ustavno sodišče vložile zahtevo za presojo ustavnosti zakona in predlog za njegovo začasno zadržanje.

Da: Članek navaja, da bodo Svoboda, SD in Levica vložile zahtevo.

Pobudniki referenduma so umaknili svojo pobudo tik pred začetkom zbiranja 40.000 podpisov.

Delno: Članek potrjuje umik pobude civilne družbe za referendum.

Spremembe zakona o lokalnih volitvah odvzemajo volilno pravico državljanom tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.

Delno: Članek omenja odvzem pravic, ki so bile zagotovljene 24 let.

Spremembe zakona o lokalnih volitvah so predlagale stranke SDS, NSi, SLS, Fokus, Resnica in Demokrati.

Ni omenjeno

Spremembe zakona vplivajo tudi na ureditev volitev v ožje dele občin, kar zahteva spremembe občinskih odlokov.

Ni omenjeno

Ustavni pravniki opozarjajo, da posvetovalni referendum o vprašanju, o katerem je DZ že sprejel končno odločitev, ni mogoč.

Ni omenjeno

Zakonodajno-pravna služba DZ meni, da je odvzem volilne pravice tujcem ustavnopravno sporen in posega v načelo zaupanja v pravo.

Ni omenjeno

Če ustavno sodišče začasno zadrži izvajanje zakona, spremembe ne bodo veljale za lokalne volitve 15. novembra.

Ni omenjeno

Nova24TV

Državljani tretjih držav so imeli volilno pravico na lokalnih volitvah v Sloveniji zagotovljeno od leta 2002.

Da: Članek navaja, da je bila pravica podeljena leta 2002.

Državni zbor je razpisal posvetovalni referendum o volilni pravici tujcev za 11. oktober.

Ni omenjeno

Nevladne organizacije trdijo, da odvzem volilne pravice tujcem predstavlja del širše ksenofobne politike.

Ni omenjeno

Opozicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica bodo na ustavno sodišče vložile zahtevo za presojo ustavnosti zakona in predlog za njegovo začasno zadržanje.

Delno: Članek navaja, da opozicija napoveduje vložitev zahteve za presojo.

Pobudniki referenduma so umaknili svojo pobudo tik pred začetkom zbiranja 40.000 podpisov.

Da: Pobudniki so odstopili od pobude, ko bi se moralo začeti zbiranje.

Spremembe zakona o lokalnih volitvah odvzemajo volilno pravico državljanom tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.

Da: Članek potrjuje odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav.

Spremembe zakona o lokalnih volitvah so predlagale stranke SDS, NSi, SLS, Fokus, Resnica in Demokrati.

Da: Članek navaja te stranke kot predlagatelje novele.

Spremembe zakona vplivajo tudi na ureditev volitev v ožje dele občin, kar zahteva spremembe občinskih odlokov.

Da: Članek potrjuje spremembe za ožje dele občin in potrebo po odlokih.

Ustavni pravniki opozarjajo, da posvetovalni referendum o vprašanju, o katerem je DZ že sprejel končno odločitev, ni mogoč.

Ni omenjeno

Zakonodajno-pravna služba DZ meni, da je odvzem volilne pravice tujcem ustavnopravno sporen in posega v načelo zaupanja v pravo.

Da: Članek navaja, da ZPS opozarja na poseg v načelo zaupanja v pravo.

Če ustavno sodišče začasno zadrži izvajanje zakona, spremembe ne bodo veljale za lokalne volitve 15. novembra.

Da: Članek potrjuje, da v tem primeru spremembe ne bi veljale 15. 11.

RTV Slovenija

Državljani tretjih držav so imeli volilno pravico na lokalnih volitvah v Sloveniji zagotovljeno od leta 2002.

Da: Članek navaja, da je pravica zagotovljena od leta 2002.

Državni zbor je razpisal posvetovalni referendum o volilni pravici tujcev za 11. oktober.

Ni omenjeno

Nevladne organizacije trdijo, da odvzem volilne pravice tujcem predstavlja del širše ksenofobne politike.

Delno: Opozarjajo na omejevanje pravic, a beseda ksenofobija ni uporabljena.

Opozicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica bodo na ustavno sodišče vložile zahtevo za presojo ustavnosti zakona in predlog za njegovo začasno zadržanje.

Ne: Članek navaja, da so te stranke glasovale proti, ne da vlagajo zahtevo.

Pobudniki referenduma so umaknili svojo pobudo tik pred začetkom zbiranja 40.000 podpisov.

Da: Umaknili so jo dan pred začetkom zbiranja podpisov.

Spremembe zakona o lokalnih volitvah odvzemajo volilno pravico državljanom tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.

Da: Članek navaja odvzem volilne pravice tujcem.

Spremembe zakona o lokalnih volitvah so predlagale stranke SDS, NSi, SLS, Fokus, Resnica in Demokrati.

Da: Članek navaja te predlagatelje.

Spremembe zakona vplivajo tudi na ureditev volitev v ožje dele občin, kar zahteva spremembe občinskih odlokov.

Da: Članek potrjuje vpliv na ožje dele občin in potrebo po odlokih.

Ustavni pravniki opozarjajo, da posvetovalni referendum o vprašanju, o katerem je DZ že sprejel končno odločitev, ni mogoč.

Ni omenjeno

Zakonodajno-pravna služba DZ meni, da je odvzem volilne pravice tujcem ustavnopravno sporen in posega v načelo zaupanja v pravo.

Da: Članek dobesedno navaja mnenje ZPS o ustavni spornosti.

Če ustavno sodišče začasno zadrži izvajanje zakona, spremembe ne bodo veljale za lokalne volitve 15. novembra.

Da: Članek potrjuje to pogojno posledico.

STA

Državljani tretjih držav so imeli volilno pravico na lokalnih volitvah v Sloveniji zagotovljeno od leta 2002.

Ni omenjeno

Državni zbor je razpisal posvetovalni referendum o volilni pravici tujcev za 11. oktober.

Ni omenjeno

Nevladne organizacije trdijo, da odvzem volilne pravice tujcem predstavlja del širše ksenofobne politike.

Ni omenjeno

Opozicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica bodo na ustavno sodišče vložile zahtevo za presojo ustavnosti zakona in predlog za njegovo začasno zadržanje.

Ni omenjeno

Pobudniki referenduma so umaknili svojo pobudo tik pred začetkom zbiranja 40.000 podpisov.

Delno: Članek omenja, da je pobuda zaustavila uveljavitev, a ne podaja podrobnosti o umiku.

Spremembe zakona o lokalnih volitvah odvzemajo volilno pravico državljanom tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.

Da: Članek potrjuje, da spremembe odvzemajo to pravico.

Spremembe zakona o lokalnih volitvah so predlagale stranke SDS, NSi, SLS, Fokus, Resnica in Demokrati.

Ni omenjeno

Spremembe zakona vplivajo tudi na ureditev volitev v ožje dele občin, kar zahteva spremembe občinskih odlokov.

Ni omenjeno

Ustavni pravniki opozarjajo, da posvetovalni referendum o vprašanju, o katerem je DZ že sprejel končno odločitev, ni mogoč.

Ni omenjeno

Zakonodajno-pravna služba DZ meni, da je odvzem volilne pravice tujcem ustavnopravno sporen in posega v načelo zaupanja v pravo.

Ni omenjeno

Če ustavno sodišče začasno zadrži izvajanje zakona, spremembe ne bodo veljale za lokalne volitve 15. novembra.

Ni omenjeno

Slovenske Novice

Državljani tretjih držav so imeli volilno pravico na lokalnih volitvah v Sloveniji zagotovljeno od leta 2002.

Da: Članek navaja, da so bile pravice zagotovljene 24 let (od 2002).

Državni zbor je razpisal posvetovalni referendum o volilni pravici tujcev za 11. oktober.

Ni omenjeno

Nevladne organizacije trdijo, da odvzem volilne pravice tujcem predstavlja del širše ksenofobne politike.

Delno: NVO opozarjajo na omejevanje pravic, a beseda ksenofobna ni uporabljena.

Opozicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica bodo na ustavno sodišče vložile zahtevo za presojo ustavnosti zakona in predlog za njegovo začasno zadržanje.

Delno: Članek navaja, da so te stranke glasovale proti in napovedale vložitev zahteve.

Pobudniki referenduma so umaknili svojo pobudo tik pred začetkom zbiranja 40.000 podpisov.

Da: Umaknili so jo dan pred začetkom zbiranja 40.000 podpisov.

Spremembe zakona o lokalnih volitvah odvzemajo volilno pravico državljanom tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.

Da: Članek potrjuje odvzem volilne pravice tej skupini prebivalcev.

Spremembe zakona o lokalnih volitvah so predlagale stranke SDS, NSi, SLS, Fokus, Resnica in Demokrati.

Da: Članek navaja te stranke kot predlagatelje oziroma podpornike.

Spremembe zakona vplivajo tudi na ureditev volitev v ožje dele občin, kar zahteva spremembe občinskih odlokov.

Da: Članek potrjuje vpliv na ožje dele občin in potrebo po spremembi odlokov.

Ustavni pravniki opozarjajo, da posvetovalni referendum o vprašanju, o katerem je DZ že sprejel končno odločitev, ni mogoč.

Ni omenjeno

Zakonodajno-pravna služba DZ meni, da je odvzem volilne pravice tujcem ustavnopravno sporen in posega v načelo zaupanja v pravo.

Da: Članek navaja mnenje ZPS o ustavni spornosti in posegu v načelo.

Če ustavno sodišče začasno zadrži izvajanje zakona, spremembe ne bodo veljale za lokalne volitve 15. novembra.

Da: Članek potrjuje to možnost v primeru zadržanja izvajanja zakona.

Večer

Državljani tretjih držav so imeli volilno pravico na lokalnih volitvah v Sloveniji zagotovljeno od leta 2002.

Delno: Članek navaja, da so pravice pridobili pred 24 leti (kar ustreza letu 2000).

Državni zbor je razpisal posvetovalni referendum o volilni pravici tujcev za 11. oktober.

Da: Članek potrjuje razpis posvetovalnega referenduma za 11. oktober.

Nevladne organizacije trdijo, da odvzem volilne pravice tujcem predstavlja del širše ksenofobne politike.

Delno: NVO nasprotujejo spremembam, a beseda "ksenofobna" v članku ni izrecno uporabljena.

Opozicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica bodo na ustavno sodišče vložile zahtevo za presojo ustavnosti zakona in predlog za njegovo začasno zadržanje.

Da: Članek navaja, da bodo te stranke vložile zahtevo za ustavno presojo in zadržanje.

Pobudniki referenduma so umaknili svojo pobudo tik pred začetkom zbiranja 40.000 podpisov.

Delno: Pobudniki naj bi pobudo umaknili v začetku prihodnjega tedna, pred začetkom zbiranja podpisov.

Spremembe zakona o lokalnih volitvah odvzemajo volilno pravico državljanom tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.

Da: Članek potrjuje, da spremembe odvzemajo volilno pravico tem osebam.

Spremembe zakona o lokalnih volitvah so predlagale stranke SDS, NSi, SLS, Fokus, Resnica in Demokrati.

Da: Članek navaja te stranke kot predlagatelje sprememb.

Spremembe zakona vplivajo tudi na ureditev volitev v ožje dele občin, kar zahteva spremembe občinskih odlokov.

Ni omenjeno

Ustavni pravniki opozarjajo, da posvetovalni referendum o vprašanju, o katerem je DZ že sprejel končno odločitev, ni mogoč.

Da: Članek navaja, da so ustavni pravniki opozorili na to neskladnost.

Zakonodajno-pravna služba DZ meni, da je odvzem volilne pravice tujcem ustavnopravno sporen in posega v načelo zaupanja v pravo.

Delno: Služba opozarja na neskladnost z zakonom o referendumu, ne omenja pa izrecno načela zaupanja v pravo.

Če ustavno sodišče začasno zadrži izvajanje zakona, spremembe ne bodo veljale za lokalne volitve 15. novembra.

Da: Članek navaja, da bi zadržanje pomenilo volitve po starem zakonu.

Analiza sentimenta

entities

• Zakonodajno-pravna služba DZ
• Ustavno sodišče Republike Slovenije
• Gibanje Svoboda
• Socialni demokrati (SD)
• Levica
• Resnica
• Državni zbor Republike Slovenije
• Kulturno društvo Gmajna
• Kulturni center Danilo Kiš
• Albansko kulturno društvo - AKD Liria
• Slovenska demokratska stranka (SDS)
• Nova Slovenija (NSi)
• Slovenska ljudska stranka (SLS)
• Vesna
• Infokolpa

key differences

Albansko kulturno društvo - AKD Liria

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu.

Državni zbor Republike Slovenije

Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu.

Gibanje Svoboda

Nova24TV negativno, ostali nevtralno.

Infokolpa

Večina virov ne omenja; le Mladina in Domovina nevtralno.

Kulturni center Danilo Kiš

Vsi viri ga omenjajo nevtralno, brez razlik.

Kulturno društvo Gmajna

Vsi viri poročajo nevtralno, brez bistvenih razlik.

Levica

Nova24TV negativno, ostali nevtralno.

Nova Slovenija (NSi)

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

Resnica

Mladina negativno, ostali nevtralno.

Slovenska demokratska stranka (SDS)

Vsi viri SDS prikazujejo nevtralno, brez izrazitih razlik.

Slovenska ljudska stranka (SLS)

Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu.

Socialni demokrati (SD)

Nova24TV edina negativno; ostali nevtralno.

Ustavno sodišče Republike Slovenije

Domovina edina omenja pristranskost (leva večina).

Vesna

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu.

Zakonodajno-pravna služba DZ

Večina nevtralno, Dnevnik in Slovenske novice pozitivno.

source analyses

Delo

Albansko kulturno društvo - AKD Liria

Nevtralno: omenjeno kot pobudnik referendumske pobude

Državni zbor Republike Slovenije

Nevtralno: omenjen kot organ, ki je sprejel novelo in razpisal referendume

Gibanje Svoboda

Nevtralno: omenjeno kot opozicijska stranka, ki pripravlja ustavno presojo

Infokolpa

Ni omenjeno

Kulturni center Danilo Kiš

Nevtralno: omenjen kot pobudnik referendumske pobude

Kulturno društvo Gmajna

Nevtralno: omenjeno kot pobudnik referendumske pobude

Levica

Nevtralno: omenjena kot podpornica ustavne presoje

Nova Slovenija (NSi)

Nevtralno: omenjena kot del koalicije, ki je predlagala spremembe

Resnica

Nevtralno: omenjena kot predlagateljica sprememb

Slovenska demokratska stranka (SDS)

Nevtralno: omenjena kot predlagateljica sprememb zakona

Slovenska ljudska stranka (SLS)

Nevtralno: omenjena kot del koalicije predlagateljev

Socialni demokrati (SD)

Nevtralno: omenjeni kot pripravljavci zahteve za ustavno presojo

Ustavno sodišče Republike Slovenije

Nevtralno: omenjeno kot možnost za presojo in zadržanje novele

Vesna

Nevtralno: omenjena kot stranka, ki je glasovala proti noveli

Zakonodajno-pravna služba DZ

Nevtralno: citirano mnenje o nezakonitosti posvetovalnega referenduma

Dnevnik

Albansko kulturno društvo - AKD Liria

Nevtralno: omenjeno kot pobudnik referenduma, brez vrednotenja

Državni zbor Republike Slovenije

Nevtralno: omenjen kot sprejemnik zakona, brez meta-vrednotenja

Gibanje Svoboda

Nevtralno: navedeno kot glasovalec proti, brez meta-vrednotenja

Infokolpa

Ni omenjeno

Kulturni center Danilo Kiš

Nevtralno: omenjen kot pobudnik referenduma, brez vrednotenja

Kulturno društvo Gmajna

Nevtralno: omenjeno kot pobudnik referenduma, brez vrednotenja

Levica

Nevtralno: navedena kot glasovalka proti, brez vrednotenja

Nova Slovenija (NSi)

Nevtralno: navedena kot predlagateljica, brez vrednotenja

Resnica

Nevtralno: navedena kot predlagateljica in del koalicije, brez vrednotenja

Slovenska demokratska stranka (SDS)

Nevtralno: navedena kot predlagateljica zakona, brez vrednotenja

Slovenska ljudska stranka (SLS)

Nevtralno: navedena kot predlagateljica, brez vrednotenja

Socialni demokrati (SD)

Nevtralno: navedeni kot glasovalci proti, brez vrednotenja

Ustavno sodišče Republike Slovenije

Nevtralno: omenjeno kot možni presojevalec, brez vrednotenja

Vesna

Nevtralno: navedena kot glasovalka proti, brez vrednotenja

Zakonodajno-pravna služba DZ

Pozitivno: citirana kot strokovni organ, ki opozarja na ustavno spornost

Domovina

Albansko kulturno društvo - AKD Liria

Nevtralno: omenjeno kot del skupine nevladnikov, brez vrednotenja

Državni zbor Republike Slovenije

Nevtralno: omenjen kot sprejemnik zakona, brez vrednotenja

Gibanje Svoboda

Ni omenjeno

Infokolpa

Nevtralno: omenjena kot del skupine nevladnikov, brez vrednotenja

Kulturni center Danilo Kiš

Nevtralno: omenjen kot del skupine nevladnikov, brez vrednotenja

Kulturno društvo Gmajna

Nevtralno: omenjeno kot del skupine nevladnikov, brez vrednotenja

Levica

Ni omenjeno

Nova Slovenija (NSi)

Ni omenjeno

Resnica

Nevtralno: omenjena kot so-vlagateljica referenduma, brez vrednotenja

Slovenska demokratska stranka (SDS)

Ni omenjeno

Slovenska ljudska stranka (SLS)

Ni omenjeno

Socialni demokrati (SD)

Ni omenjeno

Ustavno sodišče Republike Slovenije

Negativno: avtor namiguje na pristranskost (izrazito leva večina)

Vesna

Ni omenjeno

Zakonodajno-pravna služba DZ

Ni omenjeno

Mladina

Albansko kulturno društvo - AKD Liria

Nevtralno: omenjeno kot podpisnik sporočila, brez vrednotenja

Državni zbor Republike Slovenije

Nevtralno: omenjen kot institucija, ki je sprejela zakon, brez vrednotenja

Gibanje Svoboda

Nevtralno: omenjeno kot opozicijska stranka, ki lahko zahteva ustavno presojo

Infokolpa

Nevtralno: omenjena kot podpisnik sporočila, brez vrednotenja

Kulturni center Danilo Kiš

Nevtralno: omenjen kot podpisnik sporočila, brez vrednotenja

Kulturno društvo Gmajna

Nevtralno: omenjeno kot podpisnik sporočila, brez vrednotenja

Levica

Nevtralno: omenjena kot opozicijska stranka brez vrednotenja

Nova Slovenija (NSi)

Nevtralno: omenjena kot del trojčka predlagateljev, brez vrednotenja

Resnica

Negativno: očitano, da je s koalicijo vložila predlog za posvetovalni referendum med počitnicami

Slovenska demokratska stranka (SDS)

Nevtralno: omenjena kot predlagatelj sprememb zakona, brez vrednotenja

Slovenska ljudska stranka (SLS)

Nevtralno: omenjena kot del trojčka predlagateljev, brez vrednotenja

Socialni demokrati (SD)

Nevtralno: omenjeni kot opozicijska stranka brez vrednotenja

Ustavno sodišče Republike Slovenije

Nevtralno: omenjeno kot možna pot za ustavno presojo, brez vrednotenja

Vesna

Nevtralno: omenjena kot stranka, ki je glasovala proti zakonu, brez vrednotenja

Zakonodajno-pravna služba DZ

Nevtralno: citirano negativno mnenje službe, a brez meta-vrednotenja

N1

Albansko kulturno društvo - AKD Liria

Ni omenjeno

Državni zbor Republike Slovenije

Ni omenjeno

Gibanje Svoboda

Nevtralno: omenjeno kot del opozicije, ki bo vložil zahtevo; brez meta-vrednotenja

Infokolpa

Ni omenjeno

Kulturni center Danilo Kiš

Ni omenjeno

Kulturno društvo Gmajna

Ni omenjeno

Levica

Nevtralno: omenjeno kot del opozicije, ki bo vložil zahtevo; brez meta-vrednotenja

Nova Slovenija (NSi)

Ni omenjeno

Resnica

Ni omenjeno

Slovenska demokratska stranka (SDS)

Ni omenjeno

Slovenska ljudska stranka (SLS)

Ni omenjeno

Socialni demokrati (SD)

Nevtralno: omenjeno kot del opozicije, ki bo vložil zahtevo; brez meta-vrednotenja

Ustavno sodišče Republike Slovenije

Nevtralno: omenjeno kot organ, ki naj presodi ustavnost novele; brez vrednotenja

Vesna

Ni omenjeno

Zakonodajno-pravna služba DZ

Ni omenjeno

Nova24TV

Albansko kulturno društvo - AKD Liria

Nevtralno: omenjeno kot pobudnik referenduma, brez vrednotenja

Državni zbor Republike Slovenije

Nevtralno: omenjen kot organ, ki je sprejel zakon, brez meta-vrednotenja

Gibanje Svoboda

Negativno: označeno kot del leve opozicije, ki nasprotuje zakonu, kar avtor okvirja kot strategijo uvažanja volivcev

Infokolpa

Ni omenjeno

Kulturni center Danilo Kiš

Nevtralno: omenjen kot pobudnik referenduma, brez vrednotenja

Kulturno društvo Gmajna

Nevtralno: omenjeno kot pobudnik referenduma, brez vrednotenja

Levica

Negativno: izrecno označena, da ji uvažanje volivcev ustreza, kar je negativno vrednotenje

Nova Slovenija (NSi)

Nevtralno: omenjena kot del trojčka predlagateljev, brez vrednotenja

Resnica

Nevtralno: omenjena kot predlagateljica in del koalicije, brez meta-vrednotenja

Slovenska demokratska stranka (SDS)

Nevtralno: omenjena kot predlagateljica zakona, brez meta-vrednotenja

Slovenska ljudska stranka (SLS)

Nevtralno: omenjena kot del trojčka predlagateljev, brez vrednotenja

Socialni demokrati (SD)

Negativno: enako kot Svoboda, očitano nasprotovanje zakonu kot uvažanje volivcev

Ustavno sodišče Republike Slovenije

Nevtralno: omenjeno kot možnost za ustavno presojo, brez vrednotenja

Vesna

Nevtralno: omenjena kot del leve opozicije, brez meta-vrednotenja

Zakonodajno-pravna služba DZ

Nevtralno: citirano mnenje brez meta-vrednotenja službe

RTV Slovenija

Albansko kulturno društvo - AKD Liria

Nevtralno: omenjeno kot pobudnik referenduma, brez vrednotenja

Državni zbor Republike Slovenije

Nevtralno: omenjen kot institucija, ki spreminja zakon tik pred volitvami, brez meta-vrednotenja

Gibanje Svoboda

Nevtralno: navedeno, da so glasovali proti, brez vrednotenja

Infokolpa

Ni omenjeno

Kulturni center Danilo Kiš

Nevtralno: omenjen kot pobudnik referenduma, brez vrednotenja

Kulturno društvo Gmajna

Nevtralno: omenjeno kot pobudnik referenduma, brez vrednotenja

Levica

Nevtralno: navedeno, da so glasovali proti, brez vrednotenja

Nova Slovenija (NSi)

Nevtralno: omenjeni kot del trojčka predlagateljev, brez vrednotenja

Resnica

Nevtralno: omenjena kot predlagateljica sprememb, brez vrednotenja

Slovenska demokratska stranka (SDS)

Nevtralno: omenjeni kot predlagatelji sprememb, brez vrednotenja

Slovenska ljudska stranka (SLS)

Nevtralno: omenjeni kot del trojčka predlagateljev, brez vrednotenja

Socialni demokrati (SD)

Nevtralno: navedeno, da so glasovali proti, brez vrednotenja

Ustavno sodišče Republike Slovenije

Nevtralno: omenjeno kot možni presojevalec ustavnosti, brez vrednotenja

Vesna

Nevtralno: navedeno, da so glasovali proti, brez vrednotenja

Zakonodajno-pravna služba DZ

Nevtralno: citirano mnenje o ustavni spornosti, brez meta-vrednotenja službe

STA

Albansko kulturno društvo - AKD Liria

Ni omenjeno

Državni zbor Republike Slovenije

Nevtralno: omenjen kot sprejemnik zakona, brez vrednotenja

Gibanje Svoboda

Ni omenjeno

Infokolpa

Ni omenjeno

Kulturni center Danilo Kiš

Ni omenjeno

Kulturno društvo Gmajna

Ni omenjeno

Levica

Ni omenjeno

Nova Slovenija (NSi)

Ni omenjeno

Resnica

Ni omenjeno

Slovenska demokratska stranka (SDS)

Ni omenjeno

Slovenska ljudska stranka (SLS)

Ni omenjeno

Socialni demokrati (SD)

Ni omenjeno

Ustavno sodišče Republike Slovenije

Ni omenjeno

Vesna

Ni omenjeno

Zakonodajno-pravna služba DZ

Ni omenjeno

Slovenske Novice

Albansko kulturno društvo - AKD Liria

Nevtralno: omenjeno kot pobudnik referenduma brez vrednotenja

Državni zbor Republike Slovenije

Nevtralno: omenjen kot sprejemnik zakona brez vrednotenja

Gibanje Svoboda

Nevtralno: omenjeno kot glasovalec proti brez vrednotenja

Infokolpa

Ni omenjeno

Kulturni center Danilo Kiš

Nevtralno: omenjen kot pobudnik referenduma brez vrednotenja

Kulturno društvo Gmajna

Nevtralno: omenjeno kot pobudnik referenduma brez vrednotenja

Levica

Nevtralno: omenjena kot glasovalka proti brez vrednotenja

Nova Slovenija (NSi)

Nevtralno: omenjena kot del trojčka predlagateljev brez vrednotenja

Resnica

Nevtralno: omenjena kot predlagateljica brez vrednotenja

Slovenska demokratska stranka (SDS)

Nevtralno: omenjena kot predlagateljica zakona brez vrednotenja

Slovenska ljudska stranka (SLS)

Nevtralno: omenjena kot del trojčka predlagateljev brez vrednotenja

Socialni demokrati (SD)

Nevtralno: omenjeni kot glasovalci proti brez vrednotenja

Ustavno sodišče Republike Slovenije

Nevtralno: omenjeno kot možni presojevalec brez vrednotenja

Vesna

Nevtralno: omenjena kot glasovalka proti brez vrednotenja

Zakonodajno-pravna služba DZ

Pozitivno: avtor navaja njeno mnenje kot argument proti zakonu

Večer

Albansko kulturno društvo - AKD Liria

Nevtralno: omenjeno kot pobudnik referenduma

Državni zbor Republike Slovenije

Nevtralno: omenjen kot organ, ki je sprejel zakon in razpisal referendum

Gibanje Svoboda

Nevtralno: omenjeno kot opozicijska stranka, ki razmišlja o ustavni presoji

Infokolpa

Ni omenjeno

Kulturni center Danilo Kiš

Nevtralno: omenjen kot pobudnik referenduma

Kulturno društvo Gmajna

Nevtralno: omenjeno kot pobudnik referenduma

Levica

Nevtralno: omenjena kot podpornica ustavne presoje

Nova Slovenija (NSi)

Nevtralno: omenjena kot del koalicije, ki je predlagala spremembe

Resnica

Nevtralno: omenjena kot predlagatelj sprememb

Slovenska demokratska stranka (SDS)

Nevtralno: omenjena kot predlagatelj sprememb zakona

Slovenska ljudska stranka (SLS)

Nevtralno: omenjena kot del koalicije predlagateljev

Socialni demokrati (SD)

Nevtralno: omenjeni kot pripravljavci zahteve za ustavno presojo

Ustavno sodišče Republike Slovenije

Nevtralno: omenjeno kot možnost za ustavno presojo in začasno zadržanje

Vesna

Nevtralno: omenjena kot stranka, ki je glasovala proti zakonu

Zakonodajno-pravna služba DZ

Nevtralno: citirano mnenje o nezakonitosti posvetovalnega referenduma

Scenariji

scenarios

• description

  Ustavno sodišče sledi argumentom opozicije in zakonodajno-pravne službe, s čimer omogoči tujcem volilno pravico na lokalnih volitvah 15. novembra. S tem se prepreči nenadna izključitev dolgotrajnih prebivalcev iz lokalne demokracije.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  short

  title

  Ustavno sodišče začasno zadrži izvajanje novele zakona

  valence

  positive

• description

  Zaradi dolgotrajnih postopkov ustavnega sodišča ostajajo volitve 15. novembra v pravnem vakuumu, kjer se občine soočajo s težavami pri pripravi volilnih imenikov. Lokalna samouprava se znajde v administrativni zmedi, ki zahteva nujno intervencijo DVK.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Pravna negotovost zaradi prekrivanja ustavne presoje in volitev

  valence

  neutral

• description

  Ustavno sodišče razsodi, da je odvzem volilne pravice v pristojnosti DZ, kar trajno izključi tujce s stalnim prebivališčem iz lokalnih volitev. To povzroči dolgoročno zmanjšanje politične vključenosti priseljencev in povečanje družbenih napetosti.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  long

  title

  Ustavno sodišče potrdi veljavnost odvzema volilne pravice

  valence

  negative

• description

  Zaradi pritiska javnosti in ustavne negotovosti vlada pristane na dialog o integracijskih programih. Namesto popolne izključitve se uvedejo nove oblike participacije tujcev v lokalnih skupnostih, ki nadomestijo izgubljeno volilno pravico.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Dialog med koalicijo in nevladniki vodi do kompromisa

  valence

  positive

• description

  Kljub umiku zakonodajnega referenduma posvetovalni referendum 11. oktobra sproži močno ideološko kampanjo med SDS in Gibanjem Svoboda. Vprašanje integracije tujcev postane osrednja tema vseh prihodnjih lokalnih kampanj.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Politična polarizacija zaradi referendumskega vprašanja

  valence

  neutral

• description

  Politična razprava o odvzemu volilne pravice sproži val nestrpnosti v lokalnih okoljih. Negativna klima vpliva na zaznavo Slovenije kot manj odprte države, kar dolgoročno oteži pridobivanje nujno potrebne tuje delovne sile.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  long

  title

  Povečana ksenofobija in odliv tujih delavcev

  valence

  negative

• description

  Ustavna presoja sproži širšo razpravo o volilni zakonodaji, ki vodi v celovito reformo krajevnih in četrtnih skupnosti. Občine dobijo več avtonomije pri določanju vključevanja prebivalcev, kar krepi neposredno demokracijo.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Reforma volilnega sistema poveča vlogo lokalnih skupnosti

  valence

  positive

• description

  Zaradi političnih imenovanj na ustavnem sodišču pride do tesnega glasovanja, ki zakon ohrani v veljavi, a z močnim ločenim mnenjem sodnikov. To ohranja vprašanje odprto za prihodnje politične mandate.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Sprememba sestave ustavnega sodišča vpliva na odločitev

  valence

  neutral

• description

  V primeru, da ustavno sodišče zadrži zakon, koalicija predlagateljev (SDS, NSi) začne kampanjo proti 'aktivizmu sodstva'. To vodi v globoko ustavno krizo in poslabšanje odnosov med zakonodajno in sodno vejo oblasti.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  mid

  title

  Ustavna kriza zaradi neupoštevanja odločb sodišča

  valence

  negative

Viri

articles

• article order

  16

  body

  Ljubljana, 02. septembra (STA) - Veljati so začele spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki odvzemajo volilno pravico državljanom tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališče v Sloveniji. Uveljavitev je sprva zaustavila pobuda za razpis referenduma, a so ...

  language

  slv

  published at

  2026-09-02T03:01:16

  source

  STA

  title

  Veljati začele spremembe zakona o lokalnih volitvah

  url

  https://www.sta.si/3593911/

• article order

  18

  body

  Zakonske spremembe so predlagali v SDS-u, trojčku NSi, SLS in Fokus ter v Resni.ci, poleg njih pa so zanje sredi junija v DZ-ju glasovali tudi Demokrati. Proti so glasovali v Gibanju Svoboda, SD-ju ter Levici in Vesni. Po umiku pobude za zakonodajni referendum je opozicija napovedala vložitev zahteve za ustavno presojo sprememb zakona s predlogom za začasno zadržanje. Kot so pojasnili na začetku tedna, lahko namreč le ustavno sodišče presodi, ali je odvzem pravic, ki so bile zagotovljene 24 let, ustaven. Če bo ustavno sodišče sledilo predlogu za začasno zadržanje izvajanja zakona, sicer spremembe ne bodo veljale za lokalne volitve, ki bodo 15. novembra. Bodo spremembe izvedljive že na lokalnih volitvah 15. novembra? Tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba (ZPS) meni, da je nova zakonska rešitev ustavnopravno sporna. Po njenem mnenju takšna rešitev pomeni poseg v načelo zaupanja v pravo glede na to, da "se vsebina nanaša na temeljno politično pravico, ki jo Republika Slovenija zagotavlja tujcem od leta 2002, in da ni navedenih nobenih razlogov, ki bi utemeljevali odvzem volilne pravice tujcev". V ZPS-ju so hkrati opozorili, da DZ elemente volilnega sistema spreminja tik pred razpisom volitev, zato je pod vprašajem tudi, ali bodo spremembe izvedljive za letošnje lokalne volitve. Predlog novele namreč posega tudi v ureditev pri volitvah v organe ožjih delov občin, torej krajevne, vaške in četrtne skupnosti. Sprememba zakona v letu 2024 je določila, da se volitve v ožje dele občine izvajajo v eni volilni enoti, sedaj pa bi znova omogočili, da se lahko znotraj posameznega ožjega dela občine oblikuje več volilnih enot, za kar pa morajo občine še spremeniti občinske odloke. Pobudniki umaknili pobudo za zakonodajni referendum o zakonu o lokalnih volitvah Spremembam zakona nasprotuje več nevladnih organizacij, ki združujejo in zastopajo tujce v Sloveniji. Opozarjajo, da spremembe omejujejo politične pravice skupine prebivalcev, ki so jih pridobili pred 24 leti. Kot so navedli, gre za "osebe, ki v Sloveniji že vrsto let delajo, plačujejo davke, vzgajajo otroke, soustvarjajo lokalne skupnosti in predstavljajo njihov nepogrešljiv del". Pobuda za zakonodajni referendum je nastala v okviru društev Kulturno društvo Gmajna, Kulturni center Danilo Kiš in Albansko kulturno društvo - AKD Liria. Pobudniki so junija predali 5295 podpisov za začetek referendumskega postopka, precej več kot potrebnih najmanj 2500. Za razpis referenduma bi morali od 1. septembra do 5. oktobra zbrati 40.000 podpisov, a so dan pred začetkom zbiranja podpisov od pobude odstopili. Novela zakona je bila tako objavljena v uradnem listu in je tudi začela veljati. Pobudniki so ob odstopu pobude pojasnili, da so postopke v zvezi z zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma izvedli pravilno in pravočasno. Potem pa so koalicijske poslanske skupine skupaj z Resni.co julija med parlamentarnimi počitnicami vložile predlog za razpis posvetovalnega referenduma o istem vprašanju. V teh razmerah so se odločili za umik pobude, so navedli. "Z nadaljevanjem postopka bi se znašli pred dvema referendumoma o vsebinsko skoraj enakem vprašanju, pri čemer bi se razprava o odvzemu že pridobljene volilne pravice spremenila v politično obračunavanje o tem, ali je tujcev v Sloveniji 'preveč' in podobno. V takšno referendumsko tekmo ne želimo privoliti," so pojasnili.

  language

  slv

  published at

  2026-09-02T06:06:31

  source

  RTV Slovenija

  title

  Z uveljavitvijo sprememb zakona o lokalnih volitvah državljani tretjih držav brez volilne pravice

  url

  https://www.rtvslo.si/slovenija/z-uveljavitvijo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah-drzavljani-tretjih-drzav-brez-volilne-pravice/792537

• article order

  8

  body

  Pobudniki zakonodajnega referenduma o noveli zakona o lokalnih volitvah naj bi se po neuradnih informacijah portala N1 odločili za umik pobude. To naj bi storili v začetku prihodnjega tedna, s čimer bi opozicijskim strankam Gibanje Svoboda, SD in Levica omogočili, da za novelo zahtevajo ustavno presojo in začasno zadržanje. Referendumska pobuda je nastala v okviru Kulturnega društva Gmajna, Kulturnega centra Danilo Kiš in Albanskega kulturnega društva - AKD Liria. Podpise za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma bi lahko začeli zbirati 1. septembra, rok za zbiranje 40.000 overjenih podpisov pa bi se iztekel 5. oktobra. Odprto ostaja posvetovalnega referenduma Pobudniki bi lahko pobudo sicer umaknili kadarkoli do dneva glasovanja, vendar naj bi po več poletnih posvetovanjih prevladala ocena, da je smiselno to storiti že zdaj. Zaradi aktivne referendumske pobude zakon doslej ni bil objavljen v uradnem listu, zato se opozicija še ni mogla obrniti na ustavno sodišče. Zahteva za oceno ustavnosti in zakonitosti novele ter za njeno začasno zadržanje, ki so jo pripravili v SD, svoje pripombe pa so dodali tudi v Levici in Gibanju Svoboda, bi bila lahko s podpisi najmanj 30 poslancev vložena že prihodnji teden, takoj ko bo zakon - dan po objavi v uradnem listu - začel veljati. Po navedbah N1 naj bi med pobudniki prevladala ocena, da imajo več možnosti pri ustavnih sodnikih kot na referendumski poti. V njihovih vrstah naj bi bilo namreč več pomislekov, ali bi jim sploh uspelo zbrati dovolj podpisov, vprašljiv pa bi bil tudi uspeh na morebitnem referendumu. Če bi ustavno sodišče novelo vsaj začasno zadržalo, bi to pomenilo, da bi na novembrskih lokalnih volitvah volili še po starem zakonu. Kot doslej bi torej lahko glasovali tudi državljani tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Odprto ostaja vprašanje posvetovalnega referenduma o isti temi, ki ga je državni zbor v petek poleg še dveh referendumov razpisal za 11. oktober. Več ustavnih pravnikov je že pred tem opozorilo, da posvetovalni referendum o vprašanju, o katerem je državni zbor že sprejel končno odločitev, ni mogoč. Podobno je v mnenju zapisala zakonodajno-pravna služba DZ, po kateri bi bil razpis posvetovalnega referenduma o volilni pravici tujcev v nasprotju z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi. Opozicija se še ni uskladila Opozicija se po informacijah N1 še ni uskladila, ali bo na ustavnem sodišču izpodbijala tudi odlok o razpisu posvetovalnega referenduma. V Levici in SD so se za to možnost že izrekli, v Gibanju Svoboda pa naj bi imeli še pomisleke. Brez podpisov najmanj 19 od njihovih 29 poslancev vložitev zahteve na ustavno sodišče ni mogoča. Novela zakona, ki jo je državni zbor sprejel sredi junija, odvzema volilno pravico na lokalnih volitvah državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Spremembe so predlagali v SDS, trojčku NSi, SLS in Fokus ter v Resnici, podprli so jih tudi Demokrati. Proti so glasovali poslanci Gibanja Svoboda, SD, Levice in Vesne. Zakonu nasprotuje več nevladnih organizacij, ki združujejo in zastopajo tujce v Sloveniji. Opozarjajo, da novela omejuje politične pravice skupine prebivalcev, ki jih ima že 24 let. Gre za ljudi, ki v Sloveniji vrsto let delajo, plačujejo davke, vzgajajo otroke in so del lokalnih skupnosti, poudarjajo. Pod izjavo se je podpisalo več kot 20 nevladnih organizacij, na spornost sprememb z vidika konvencije Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni pa je opozoril tudi Varuh človekovih pravic.

  language

  slv

  published at

  2026-08-30T08:15:15

  source

  Delo

  title

  Umik referendumske pobude o lokalnih volitvah, kaj bo s tujci?

  url

  https://www.delo.si/novice/slovenija/umik-referendumske-pobude-o-lokalnih-volitvah-kaj-bo-s-tujci

• article order

  26

  body

  Danes začenja veljati nov zakon, ki tujcem onemogoča, da bi lahko še naprej glasovali na lokalnih volitvah. Drugi dan septembra so stopile v veljavo spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki tujcem iz tretjih držav s stalnim prebivališčem in dovoljenjem za bivanje v Sloveniji onemogoča, da bi še naprej skupaj z domačini lahko na teh volitvah glasovali. Tako se Slovenija pridružuje večini držav članic Evropske unije, ki navkljub velikemu številu tujcev dovoljujejo udeležbo na lokalnih volitvah le svojim državljanom in državljanom drugih držav članic. Zakon, ki naj bi ga v preteklosti v določenih občinah tudi izkoriščali tako, da so tujcem podeljevali po hitrem postopku dovoljenja za bivanje, močno razburja levi del politike, sa boj najbolj prizadel ravno njeno volilno telo. Od začetka temu zakonu nasprotuje mnoštvo nevladnih organizacij, ki zastopajo v Sloveniji živeče tujce in migrante. Zato so po sprejemu zakona v DZ nemudoma začeli zbirati podpise za referendum. Glavni pobudniki referenduma so bili Kulturno društvo Gmajna, Kulturni center Danilo Kiš in Albansko kulturno društvo - AKD Liria. Junija so predali zbrane podpise za začetek referendumskega postopka, zatem so imeli do 5. oktobra čas zbrati 40.000 za razpis referenduma. Vendar pa so včeraj, ko bi se moralo začeti zbiranje, odstopili od svoje pobude, saj so se tudi koalicijske stranke skupaj z Resnico odločile prisluhniti volji ljudstva, tako da so julija vložile predlog za razpis posvetovalnega referenduma o istem vprašanju. Novela zakona je bila tako danes objavljena v uradnem listu in je tudi začela veljati. Levici uvoz novih volivcev ustreza Čeprav gre pri sami noveli za več različnih sprememb, je v središču ravno odvzem volilne pravice tujcem. Natančneje, volilna pravica na lokalnih volitvah je odvzeta državljanom tretjih držav s stalnim bivanjem v Sloveniji. Zakonske spremembe so predlagali v SDS, trojčku NSi, SLS in Fokus ter v Resnici, poleg njih pa so zanje glasovali tudi Demokrati. Medtem je bila leva opozicija, ki jo sestavljajo Gibanje Svoboda, SD ter Levica in takrat skupaj z njo še Vesna, odločno proti. Njihovo nasprotovanje zakonu tako le potrjuje že dolgo znano strategijo, da gre pri migracijah pravzaprav za uvažanje novih volivcev. Levica računa na ustavno sodišče Kljub temu, da so umaknile svojo pobudo za referendum, pa nevladne organizacije in leve stranke nadaljujejo z bojem za interese tujcev na slovenskih tleh. Opozicija je namreč napovedala vložitev zahteve za ustavno presojo sprememb zakona s predlogom za začasno zadržanje. Menijo, da lahko le ustavno sodišče odloča, če je tovrsten odvzem pravic, ki so bile v veljavi 24 let, ustaven. Ustava sicer to vprašanje prepušča zakonodaji, in s tem državnemu zboru. Aktivno volilno pravico na lokalnih volitvah je tujcem v Sloveniji sicer leta 2002 podelila vlada Janeza Drnovška. Če bo sodišče sprejelo predlog opozicije, bo zakon začasno zadržan in spremembe ne bodo veljale za letošnje lokalne volitve 15. novembra. Parlamentarna zakonodajno-pravna služba (ZPS) se sicer pridružuje opoziciji, češ da bi lahko sprememba zakonodaje, ki tujcem omogoča "temeljno politično pravico" - katere slovenski državljani nimajo v njihovih državah - pomenila "poseg v načelo zaupanja v pravo." Predlog novele sicer prinaša spremembe tudi v ureditev pri volitvah v organe ožjih delov občin, torej krajevne, vaške in četrtne skupnosti. Sprememba zakona v letu 2024 je določila, da se volitve v ožje dele občine izvajajo v eni volilni enoti, sedaj pa bi znova omogočili, da se lahko znotraj posameznega ožjega dela občine oblikuje več volilnih enot, za kar pa morajo občine še spremeniti občinske odloke.

  language

  slv

  published at

  2026-09-02T08:23:52

  source

  Nova24TV

  title

  Zaživel zakon, ki tujcem odvzema volilno pravico

  url

  https://nova24tv.si/zazivel-zakon-ki-tujcem-odvzema-volilno-pravico/

• article order

  9

  body

  Pobudniki zakonodajnega referenduma o noveli zakona o lokalnih volitvah so danes napovedali umik pobude. Kot so pojasnili, se želijo izogniti političnemu obračunavanju glede vprašanja statusa tujcev v Sloveniji. Umik pobude ne pomeni, da zakonu ne nasprotujejo več, temveč da bodo njegovo spornost naslovili po ustavnopravni poti, so poudarili. Kot so v več nevladnih organizacijah zapisali v sporočilu za javnost, so vse postopke v zvezi z zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma izvedli pravilno in pravočasno. "Potem pa so koalicijske poslanske skupine skupaj z Resnico julija med parlamentarnimi počitnicami vložile predlog za razpis posvetovalnega referenduma o istem vprašanju," so navedli. Poudarili so, da sta se zakonodajno-pravna služba DZ in širša strokovna javnost do predloga za razpis posvetovalnega referenduma o zakonu, ki je že bil sprejet, opredelili negativno. "Kljub temu je očitno, da si koalicija od referenduma o tem vprašanju veliko obeta," so zapisali. Tak položaj je po njihovih besedah "najmanj nenavaden". "V teh razmerah smo se odločili umakniti pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma. Z nadaljevanjem postopka bi se znašli pred dvema referendumoma o vsebinsko skoraj enakem vprašanju, pri čemer bi se razprava o odvzemu že pridobljene volilne pravice spremenila v politično obračunavanje o tem, ali je tujcev v Sloveniji 'preveč' in podobno. V takšno referendumsko tekmo ne želimo privoliti," so izpostavili. "Umik pobude ne pomeni, da zakonu ne nasprotujemo več, temveč da bomo njegovo spornost naslovili po ustavnopravni poti," so poudarili. Prepričani so, da odvzema volilne pravice na lokalni ravni ni mogoče obravnavati ločeno od širše ksenofobne politike do priseljencev in pomanjkanja integracijskih programov. Nedavne spremembe zakona o tujcih otežujejo dostop do tečajev slovenščine, zaostrujejo zahteve glede znanja jezika in pogoje za združitev družine ter zvišujejo zahtevani znesek sredstev za preživljanje. Tujci se zaradi strožjih pogojev ne bodo hitreje in bolje naučili slovenščine niti se ne bodo uspešneje vključili v družbo, dodatno pa bodo obremenjene jezikovne šole in upravne enote, so opozorili. Z umikom pobude bi lahko omogočili opozicijskim strankam Gibanje Svoboda, SD in Levica, da za novelo zahtevajo ustavno presojo in začasno zadržanje. Pod sporočilo so podpisani Kulturno društvo Gmajna, Albansko kulturno društvo AKD Liria, Kulturni center Danilo Kiš, Bošnjaška kulturna zveza Slovenije, Zveza albanskih društev v Sloveniji, Zveza zvez kulturnih društev narodnih skupnosti konstitutivnih narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji in Infokolpa. Napovedali so, da bodo svojo odločitev podrobneje predstavili v ponedeljek na novinarski konferenci pred poslopjem DZ. Na njej bodo sodelovali tudi predstavniki opozicijskih strank Gibanje Svoboda, SD in Levica. Podpise za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma - potrebujejo 40.000 overjenih - bi sicer lahko začeli zbirati 1. septembra, rok za zbiranje pa bi se iztekel 5. oktobra. Z umikom pobude bi lahko omogočili opozicijskim strankam Gibanje Svoboda, SD in Levica, da za novelo zahtevajo ustavno presojo in začasno zadržanje. Zaradi aktivne referendumske pobude zakon doslej ni bil objavljen v uradnem listu, zato se opozicija še ni mogla obrniti na ustavno sodišče. Spremembe zakona, ki jih je DZ sprejel sredi junija, odvzemajo volilno pravico državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Spremembe so predlagali v SDS, trojčku NSi, SLS in Fokus ter v Resnici, poleg njih pa so zanje glasovali tudi Demokrati. Proti so glasovali v Gibanju Svoboda, SD ter Levici in Vesni.

  language

  slv

  published at

  2026-08-30T16:12:41

  source

  Mladina

  title

  Pobudniki referenduma glede lokalnih volitev napovedali umik pobude

  url

  https://www.mladina.si/250698/pobudniki-referenduma-glede-lokalnih-volitev-napovedali-umik-pobude/

• article order

  22

  body

  V levi opoziciji pozdravljajo odločitev civilne družbe za umik pobude zakonodajnega referenduma o noveli zakona o lokalnih volitvah, saj lahko po njihovi oceni le ustavno sodišče presodi, ali je odvzem pravic, ki so bile zagotovljene 24 let, ustaven. Zahtevo za ustavno presojo bodo v Svobodi, SD in Levici vložili takoj, ko bo to mogoče, hkrati pa bodo predlagali tudi začasno zadržanje izvajanja novele zakona.

  language

  slv

  published at

  2026-08-31T11:49:58

  source

  N1

  title

  Opozicija po umiku referendumske pobude v ustavno presojo zakona o lokalnih volitvah

  url

  https://n1info.si/novice/slovenija/opozicija-po-umiku-referendumske-pobude-v-ustavno-presojo-zakona-o-lokalnih-volitvah/

• article order

  14

  body

  Veljati so začele spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki odvzemajo volilno pravico državljanom tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališče v Sloveniji. Uveljavitev je sprva zaustavila pobuda za razpis referenduma, a so pobudniki v ponedeljek, dan pred začetkom zbiranja podpisov, od nje odstopili. Spremembe zakona, ki jih je DZ sprejel sredi junija, med drugim odvzemajo volilno pravico državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Zakonske spremembe so predlagali v SDS, trojčku NSi, SLS in Fokus ter v Resnici, poleg njih pa so zanje glasovali tudi Demokrati. Proti so glasovali v Gibanju Svoboda, SD ter Levici in Vesni. Po umiku pobude za zakonodajni referendum je opozicija napovedala vložitev zahteve za ustavno presojo sprememb zakona s predlogom za začasno zadržanje. Kot so pojasnili v ponedeljek, lahko namreč le ustavno sodišče presodi, ali je odvzem pravic, ki so bile zagotovljene 24 let, ustaven. Če bo ustavno sodišče sledilo predlogu za začasno zadržanje izvajanja zakona, sicer spremembe ne bodo veljale za lokalne volitve, ki bodo 15. novembra. Tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba (ZPS) meni, da je nova zakonska rešitev ustavnopravno sporna. "Glede na to, da se vsebina nanaša na temeljno politično pravico, ki jo RS zagotavlja tujcem od leta 2002, in da ni navedenih nobenih razlogov, ki bi utemeljevali odvzem volilne pravice tujcev", pomeni takšna rešitev po mnenju ZPS poseg v načelo zaupanja v pravo. V ZPS so obenem opozorili, da DZ elemente volilnega sistema spreminja tik pred razpisom volitev, zato je pod vprašajem tudi, ali bodo spremembe izvedljive za lokalne volitve, ki bodo 15. novembra. Predlog novele namreč posega tudi v ureditev pri volitvah v organe ožjih delov občin, torej krajevne, vaške in četrtne skupnosti. Sprememba zakona v letu 2024 je določila, da se volitve v ožje dele občine izvajajo v eni volilni enoti, sedaj pa bi znova omogočili, da se lahko znotraj posameznega ožjega dela občine oblikuje več volilnih enot, za kar pa morajo občine še spremeniti občinske odloke. Spremembam zakona nasprotuje več nevladnih organizacij, ki združujejo in zastopajo tujce v Sloveniji. Opozarjajo, da spremembe omejujejo politične pravice skupine prebivalcev, ki so jih pridobili pred 24 leti. Kot so navedli, gre za "osebe, ki v Sloveniji že vrsto let delajo, plačujejo davke, vzgajajo otroke, soustvarjajo lokalne skupnosti in predstavljajo njihov nepogrešljiv del". Pobuda za zakonodajni referendum je nastala v okviru društev Kulturno društvo Gmajna, Kulturni center Danilo Kiš in Albansko kulturno društvo - AKD Liria. Pobudniki so junija predali 5295 podpisov za začetek referendumskega postopka, precej več kot potrebnih najmanj 2500. Za razpis referenduma bi morali od 1. septembra do 5. oktobra zbrati 40.000 podpisov, a so dan pred začetkom zbiranja podpisov od pobude odstopili. Novela zakona je bila tako objavljena v uradnem listu in danes tudi začela veljati. Pobudniki so v ponedeljek pojasnili, da so postopke v zvezi z zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma izvedli pravilno in pravočasno. Potem pa so koalicijske poslanske skupine skupaj z Resnico julija med parlamentarnimi počitnicami vložile predlog za razpis posvetovalnega referenduma o istem vprašanju. V teh razmerah so se odločili za umik pobude, so navedli.

  language

  slv

  published at

  2026-09-02T04:57:22

  source

  Dnevnik

  title

  Spremembe zakona začele veljati: tujci s stalnim prebivališčem brez volilne pravice

  url

  https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/spremembe-zakona-zacele-veljati-tujci-s-stalnim-prebivaliscem-brez-volilne-pravice-2825273/

• article order

  2

  body

  Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Umaknili naj bi jo v začetku prihodnjega tedna, s tem pa naj bi omogočili opozicijskim strankam Gibanje Svoboda, SD in Levica, da za novelo zakona zahtevajo ustavno presojo in začasno zadržanje. Pobuda za referendum je nastala v okviru društev Kulturno društvo Gmajna, Kulturni center Danilo Kiš in Albansko kulturno društvo - AKD Liria. Podpise za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma - potrebujejo 40.000 overjenih - bi sicer lahko začeli zbirati 1. septembra, rok za zbiranje pa bi se iztekel 5. oktobra. Pobudo za referendum bi lahko sicer pobudniki umaknili kadarkoli do dneva glasovanja, a naj bi se po navedbah N1 po več posvetovanjih čez poletje odločili, da to storijo že zdaj. S tem bi namreč omogočili opozicijskim strankam Gibanje Svoboda, SD in Levica, da za novelo zahtevajo ustavno presojo in začasno zadržanje. Zaradi aktivne referendumske pobude zakon doslej ni bil objavljen v uradnem listu, zato se opozicija še ni mogla obrniti na ustavno sodišče. Zahteva za oceno ustavnosti in zakonitosti novele ter za njeno začasno zadržanje, ki so jo pripravili v SD, svoje pripombe pa so dodali tudi v Levici in Svobodi, bi bila lahko s podpisi najmanj 30 poslancev vložena že v prihodnjem tednu, takoj ko bo zakon - dan po objavi v uradnem listu - začel veljati. V vrstah pobudnikov so tako po navedbah N1 očitno prevladala stališča, da imajo več možnosti pri ustavnih sodnikih. Slišati je bilo namreč več pomislekov, ali bi jim sploh uspelo zbrati zadostno število podpisov, glede na nekatere raziskave bi bil močno vprašljiv tudi uspeh na morebitnem referendumu. Če pa bi zdaj ustavni sodniki ugodili vsaj začasnemu zadržanju novele, bi to že pomenilo, da bi na novembrskih lokalnih volitvah volili še po starem zakonu, torej bi kot doslej lahko glasovali tudi državljani tretjih držav. Odprto medtem ostaja vprašanje posvetovalnega referenduma na isto temo, ki ga je v petek poleg še dveh za 11. oktober razpisal DZ. Pred tem je več ustavnih pravnikov opozorilo, da posvetovalni referendum o vprašanju, o katerem je DZ že sprejel končno odločitev, ni mogoč. Enako je v svojem mnenju poudarila zakonodajno-pravna služba DZ, ki je zapisala, da bi bil razpis posvetovalnega referenduma o volilni pravici tujcev v nasprotju z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi. Leva opozicija se po informacijah N1 o tem, ali bo na ustavnem sodišču izpodbijala tudi odlok o razpisu posvetovalnega referenduma, še ni uskladila. Medtem ko so se v Levici in SD že jasno izrekli za to možnost, pa imajo v največji opozicijski stranki Gibanje Svoboda še vedno pomisleke. Brez podpisov vsaj 19 od njihovih 29 poslancev pa vložitev zahteve na ustavno sodišče ni mogoča. Spremembe zakona, ki jih je DZ sprejel sredi junija, odvzemajo volilno pravico državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Spremembe so predlagali v SDS, trojčku NSi, SLS in Fokus ter v Resnici, poleg njih pa so zanje glasovali tudi Demokrati. Proti so glasovali v Gibanju Svoboda, SD ter Levici in Vesni. Zakonu nasprotuje več nevladnih organizacij, ki združujejo in zastopajo tujce v Sloveniji. Kot so med drugim poudarili, spremembe omejujejo politične pravice skupine prebivalcev, ki so jih pridobili pred 24 leti. Kot so navedli, gre za "osebe, ki v Sloveniji že vrsto let delajo, plačujejo davke, vzgajajo otroke, soustvarjajo lokalne skupnosti in predstavljajo njihov nepogrešljiv del". Pod izjavo se je podpisalo več kot 20 nevladnih organizacij. Da so spremembe sporne z vidika skladnosti s predmetom in namenom konvencije Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni, so opozorili tudi pri Varuhu človekovih pravic.

  language

  slv

  published at

  2026-08-30T08:35:59

  source

  Večer

  title

  Pobudniki naj bi umaknili pobudo za referendum o noveli zakona o lokalnih volitvah

  url

  https://vecer.com/slovenija/pobudniki-naj-bi-umaknili-pobudo-za-referendum-o-noveli-zakona-o-lokalnih-volitvah-10425482

• article order

  20

  body

  Pobudniki zakonodajnega referenduma o ukinitvi volilne pravice državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah so očitno spoznali, da jim v predpisanem roku ne bo uspelo zbrati potrebnih 40.000 overjenih podpisov pod pobudo za naknadni zakonodajni referendum. Pomenljivo pa je, da so napovedali ustavnopravno pot. Očitno namreč računajo na izrazito levo večino na ustavnem sodišču. Najbrž povsem upravičeno. Prikladen izgovor Več nevladnih organizacij je včeraj za izgovor umika zakonodajnega referenduma uporabilo dejstvo, da so koalicijske poslanske skupine skupaj z Resnico julija vložile predlog za razpis posvetovalnega referenduma o istem vprašanju. Kot so zapisali, je takšen položaj nenavaden, saj bi se z nadaljevanjem postopka znašli pred dvema referendumoma o skoraj enakem vprašanju, pri čemer da bi se "razprava o odvzemu že pridobljene volilne pravice spremenila v politično obračunavanje o tem, ali je tujcev v Sloveniji preveč in podobno". Jasno je sicer, da so s predlogom zakonodajnega referenduma v takšno ravnanje privolili sami. Nazadnje pa so umaknili predlog, ki bi imel s stališča pravnih posledic bistveno večji učinek kot posvetovalni referendum. Če bi bil zakon na zakonodajnem referendumu zavrnjen, namreč ne bi bil uveljavljen. A očitno so spoznali, da referenduma preprosto ne morejo dobiti. Bistveno bolj prikladno za zaustavitev veljavnosti zakonodaje je postalo ustavno sodišče. Kot so zapisali, umik pobude namreč ne pomeni, da zakonu ne nasprotujejo več, temveč da bodo njegovo spornost naslovili po ustavnopravni poti. Ustava dopušča takšen zakon Nevladnikom iz vrst organizacij Kulturno društvo Gmajna, Albansko kulturno društvo AKD Liria, Kulturni center Danilo Kiš, Bošnjaška kulturna zveza Slovenije, Zveza albanskih društev v Sloveniji, Zveza zvez kulturnih društev narodnih skupnosti konstitutivnih narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji in Infokolpa se v nasprotovanju zakonodaji pridružujejo tudi stranke leve opozicije. Zakonodajo, s katero je parlament omejil sodelovanje državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah, je državni zbor sprejel sredi junija. Sodeč po ustavnem določilu, da lahko zakon določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci, ustavno ne bi smel biti sporen. Aktualna vlada je zakonodajo zgolj prilagodila oceni, da stalno prebivanje ne bi smelo samodejno pomeniti tudi pravice do političnega odločanja. Legitimno je namreč razlikovati med pravicami, ki posamezniku pripadajo na podlagi zakonitega prebivanja, in tistimi, ki so povezane z državljanstvom. Zato bodo nevladniki očitno skušali v kontekst ustavnosodne presoje dodati še druge elemente, ki po njihovem mnenju predstavljajo "ksenofobno politiko do priseljencev". Takšen naj bi bile denimo spremembe zakona o tujcih, ki da otežujejo dostop do tečajev slovenščine in zaostrujejo pogoje za združitev družine. Gre sicer le za soudeležbo pri plačilu jezikovnih tečajev, s čimer koalicijski predlagatelji skušajo doseči hitrejšo in učinkovitejšo jezikovno integracijo tujcev v slovensko družbo.

  language

  slv

  published at

  2026-08-31T10:04:44

  source

  Domovina

  title

  Zakaj bi se trudili z zbiranjem podpisov, ko pa imajo ustavno sodišče?

  url

  https://www.domovina.je/zakaj-bi-se-trudili-z-zbiranjem-podpisov-ko-pa-imajo-ustavno-sodisce

• article order

  10

  body

  Veljati so začele spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki odvzemajo volilno pravico državljanom tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališče v Sloveniji. Spremembe zakona, ki jih je DZ sprejel sredi junija, med drugim odvzemajo volilno pravico državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Zakonske spremembe so predlagali v SDS, trojčku NSi, SLS in Fokus ter v Resnici, poleg njih pa so zanje glasovali tudi Demokrati. Proti so glasovali v Gibanju Svoboda, SD ter Levici in Vesni. Po umiku pobude za zakonodajni referendum je opozicija napovedala vložitev zahteve za ustavno presojo sprememb zakona s predlogom za začasno zadržanje. Kot so pojasnili v ponedeljek, lahko namreč le ustavno sodišče presodi, ali je odvzem pravic, ki so bile zagotovljene 24 let, ustaven. Če bo ustavno sodišče sledilo predlogu za začasno zadržanje izvajanja zakona, sicer spremembe ne bodo veljale za lokalne volitve, ki bodo 15. novembra. Tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba (ZPS) meni, da je nova zakonska rešitev ustavnopravno sporna. "Glede na to, da se vsebina nanaša na temeljno politično pravico, ki jo RS zagotavlja tujcem od leta 2002, in da ni navedenih nobenih razlogov, ki bi utemeljevali odvzem volilne pravice tujcev", pomeni takšna rešitev po mnenju ZPS poseg v načelo zaupanja v pravo. V ZPS so obenem opozorili, da DZ elemente volilnega sistema spreminja tik pred razpisom volitev, zato je pod vprašajem tudi, ali bodo spremembe izvedljive za lokalne volitve, ki bodo 15. novembra. Predlog novele namreč posega tudi v ureditev pri volitvah v organe ožjih delov občin, torej krajevne, vaške in četrtne skupnosti. Sprememba zakona v letu 2024 je določila, da se volitve v ožje dele občine izvajajo v eni volilni enoti, sedaj pa bi znova omogočili, da se lahko znotraj posameznega ožjega dela občine oblikuje več volilnih enot, za kar pa morajo občine še spremeniti občinske odloke. Spremembam zakona nasprotuje več nevladnih organizacij, ki združujejo in zastopajo tujce v Sloveniji. Opozarjajo, da spremembe omejujejo politične pravice skupine prebivalcev, ki so jih pridobili pred 24 leti. Od pobude za referendum so odstopili, kljub zbranim podpisom Kot so navedli, gre za "osebe, ki v Sloveniji že vrsto let delajo, plačujejo davke, vzgajajo otroke, soustvarjajo lokalne skupnosti in predstavljajo njihov nepogrešljiv del". Pobuda za zakonodajni referendum je nastala v okviru društev Kulturno društvo Gmajna, Kulturni center Danilo Kiš in Albansko kulturno društvo - AKD Liria. Pobudniki so junija predali 5295 podpisov za začetek referendumskega postopka, precej več kot potrebnih najmanj 2500. Za razpis referenduma bi morali od 1. septembra do 5. oktobra zbrati 40.000 podpisov, a so dan pred začetkom zbiranja podpisov od pobude odstopili. Novela zakona je bila tako objavljena v uradnem listu in danes tudi začela veljati. Pobudniki so v ponedeljek pojasnili, da so postopke v zvezi z zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma izvedli pravilno in pravočasno. Potem pa so koalicijske poslanske skupine skupaj z Resnico julija med parlamentarnimi počitnicami vložile predlog za razpis posvetovalnega referenduma o istem vprašanju. V teh razmerah so se odločili za umik pobude, so navedli.

  language

  slv

  published at

  2026-09-02T08:13:15

  source

  Slovenske Novice

  title

  Novi zakon: volilna pravica državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem s Sloveniji je odvzeta

  url

  https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/novi-zakon-volilna-pravica-drzavljanov-tretjih-drzav-s-stalnim-prebivaliscem-s-sloveniji-je-odvzeta

source scope

analyzed source count

10

omitted articles

• article order

  11

  body

  Veljati so začele spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki odvzemajo volilno pravico državljanom tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališče v Sloveniji. Uveljavitev je sprva zaustavila pobuda za razpis referenduma, a so pobudniki v ponedeljek od nje odstopili. Novela zakona je bila tako objavljena v uradnem listu in danes tudi začela veljati. Opozicija je sicer napovedala vložitev zahteve za ustavno presojo zakona s predlogom za začasno zadržanje. Spremembe zakona, ki jih je DZ sprejel sredi junija, med drugim odvzemajo volilno pravico državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Zakonske spremembe so predlagali v SDS, trojčku NSi, SLS in Fokus ter v Resnici, poleg njih pa so zanje glasovali tudi Demokrati. Proti so glasovali v Gibanju Svoboda, SD ter Levici in Vesni. Po umiku pobude za zakonodajni referendum je opozicija napovedala vložitev zahteve za ustavno presojo sprememb zakona s predlogom za začasno zadržanje. Kot so pojasnili v ponedeljek, lahko namreč le ustavno sodišče presodi, ali je odvzem pravic, ki so bile zagotovljene 24 let, ustaven. Če bo ustavno sodišče sledilo predlogu za začasno zadržanje izvajanja zakona, sicer spremembe ne bodo veljale za lokalne volitve, ki bodo 15. novembra. Tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba (ZPS) meni, da je nova zakonska rešitev ustavnopravno sporna. "Glede na to, da se vsebina nanaša na temeljno politično pravico, ki jo RS zagotavlja tujcem od leta 2002, in da ni navedenih nobenih razlogov, ki bi utemeljevali odvzem volilne pravice tujcev", pomeni takšna rešitev po mnenju ZPS poseg v načelo zaupanja v pravo. V ZPS so obenem opozorili, da DZ elemente volilnega sistema spreminja tik pred razpisom volitev, zato je pod vprašajem tudi, ali bodo spremembe izvedljive za lokalne volitve, ki bodo 15. novembra. Predlog novele namreč posega tudi v ureditev pri volitvah v organe ožjih delov občin, torej krajevne, vaške in četrtne skupnosti. Sprememba zakona v letu 2024 je določila, da se volitve v ožje dele občine izvajajo v eni volilni enoti, sedaj pa bi znova omogočili, da se lahko znotraj posameznega ožjega dela občine oblikuje več volilnih enot, za kar pa morajo občine še spremeniti občinske odloke. Spremembam zakona nasprotuje več nevladnih organizacij, ki združujejo in zastopajo tujce v Sloveniji. Opozarjajo, da spremembe omejujejo politične pravice skupine prebivalcev, ki so jih pridobili pred 24 leti. Kot so navedli, gre za "osebe, ki v Sloveniji že vrsto let delajo, plačujejo davke, vzgajajo otroke, soustvarjajo lokalne skupnosti in predstavljajo njihov nepogrešljiv del". Pobuda za zakonodajni referendum je nastala v okviru društev Kulturno društvo Gmajna, Kulturni center Danilo Kiš in Albansko kulturno društvo - AKD Liria. Pobudniki so junija predali 5295 podpisov za začetek referendumskega postopka, precej več kot potrebnih najmanj 2500. Za razpis referenduma bi morali od 1. septembra do 5. oktobra zbrati 40.000 podpisov, a so dan pred začetkom zbiranja podpisov od pobude odstopili. Novela zakona je bila tako objavljena v uradnem listu in danes tudi začela veljati. Pobudniki so v ponedeljek pojasnili, da so postopke v zvezi z zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma izvedli pravilno in pravočasno. Potem pa so koalicijske poslanske skupine skupaj z Resnico julija med parlamentarnimi počitnicami vložile predlog za razpis posvetovalnega referenduma o istem vprašanju. V teh razmerah so se odločili za umik pobude, so navedli.

  language

  slv

  published at

  2026-09-02T05:30:03

  source

  SiOL

  title

  Veljati začele spremembe zakona o lokalnih volitvah

  url

  https://siol.net/novice/slovenija/veljati-zacele-spremembe-zakona-o-lokalnih-volitvah-700409

• article order

  13

  body

  Veljati so začele spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki odvzemajo volilno pravico državljanom tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališče v Sloveniji. * Tujci pri nas ne bodo mogli več voliti na lokalnih volitvah * Sprva je bil napovedan referendum, a so pobudniki v ponedeljek umaknili zahtevo * Zdaj čakajo na odločitev ustavnega sodišča. Uveljavitev je sprva zaustavila pobuda za razpis referenduma, a so pobudniki v ponedeljek, dan pred začetkom zbiranja podpisov, od nje odstopili. Spremembe zakona, ki jih je DZ sprejel sredi junija, med drugim odvzemajo volilno pravico državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Zakonske spremembe so predlagali v SDS, trojčku NSi, SLS in Fokus ter v Resnici, poleg njih pa so zanje glasovali tudi Demokrati. Proti so glasovali v Gibanju Svoboda, SD ter Levici in Vesni. Po umiku pobude za zakonodajni referendum je opozicija napovedala vložitev zahteve za ustavno presojo sprememb zakona s predlogom za začasno zadržanje. Kot so pojasnili v ponedeljek, lahko namreč le ustavno sodišče presodi, ali je odvzem pravic, ki so bile zagotovljene 24 let, ustaven. Če bo ustavno sodišče sledilo predlogu za začasno zadržanje izvajanja zakona, sicer spremembe ne bodo veljale za lokalne volitve, ki bodo 15. novembra. Tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba (ZPS) meni, da je nova zakonska rešitev ustavnopravno sporna. "Glede na to, da se vsebina nanaša na temeljno politično pravico, ki jo RS zagotavlja tujcem od leta 2002, in da ni navedenih nobenih razlogov, ki bi utemeljevali odvzem volilne pravice tujcev", pomeni takšna rešitev po mnenju ZPS poseg v načelo zaupanja v pravo. V ZPS so obenem opozorili, da DZ elemente volilnega sistema spreminja tik pred razpisom volitev, zato je pod vprašajem tudi, ali bodo spremembe izvedljive za lokalne volitve, ki bodo 15. novembra. Predlog novele namreč posega tudi v ureditev pri volitvah v organe ožjih delov občin, torej krajevne, vaške in četrtne skupnosti. Sprememba zakona v letu 2024 je določila, da se volitve v ožje dele občine izvajajo v eni volilni enoti, sedaj pa bi znova omogočili, da se lahko znotraj posameznega ožjega dela občine oblikuje več volilnih enot, za kar pa morajo občine še spremeniti občinske odloke. Spremembam zakona nasprotuje več nevladnih organizacij, ki združujejo in zastopajo tujce v Sloveniji. Opozarjajo, da spremembe omejujejo politične pravice skupine prebivalcev, ki so jih pridobili pred 24 leti. Kot so navedli, gre za "osebe, ki v Sloveniji že vrsto let delajo, plačujejo davke, vzgajajo otroke, soustvarjajo lokalne skupnosti in predstavljajo njihov nepogrešljiv del". Pobuda za zakonodajni referendum je nastala v okviru društev Kulturno društvo Gmajna, Kulturni center Danilo Kiš in Albansko kulturno društvo - AKD Liria. Pobudniki so junija predali 5295 podpisov za začetek referendumskega postopka, precej več kot potrebnih najmanj 2500. Za razpis referenduma bi morali od 1. septembra do 5. oktobra zbrati 40.000 podpisov, a so dan pred začetkom zbiranja podpisov od pobude odstopili. Novela zakona je bila tako objavljena v uradnem listu in danes tudi začela veljati. Pobudniki so v ponedeljek pojasnili, da so postopke v zvezi z zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma izvedli pravilno in pravočasno. Potem pa so koalicijske poslanske skupine skupaj z Resnico julija med parlamentarnimi počitnicami vložile predlog za razpis posvetovalnega referenduma o istem vprašanju. V teh razmerah so se odločili za umik pobude, so navedli.

  language

  slv

  published at

  2026-09-02T05:03:43

  source

  Žurnal24

  title

  Tujci od danes v Sloveniji nimajo več te pravice

  url

  https://www.zurnal24.si/slovenija/tujci-od-danes-v-sloveniji-nimajo-vec-te-pravice-464504

• article order

  10

  body

  Kot so v več nevladnih organizacijah zapisali v sporočilu za javnost, so vse postopke v zvezi z zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma izvedli pravilno in pravočasno. "Potem pa so koalicijske poslanske skupine skupaj z Resnico julija med parlamentarnimi počitnicami vložile predlog za razpis posvetovalnega referenduma o istem vprašanju," so navedli. Poudarili so, da sta se zakonodajno-pravna služba DZ in širša strokovna javnost do predloga za razpis posvetovalnega referenduma o zakonu, ki je že bil sprejet, opredelili negativno. "Kljub temu je očitno, da si koalicija od referenduma o tem vprašanju veliko obeta," so zapisali. Tak položaj je po njihovih besedah "najmanj nenavaden". "V teh razmerah smo se odločili umakniti pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma. Z nadaljevanjem postopka bi se znašli pred dvema referendumoma o vsebinsko skoraj enakem vprašanju, pri čemer bi se razprava o odvzemu že pridobljene volilne pravice spremenila v politično obračunavanje o tem, ali je tujcev v Sloveniji 'preveč' in podobno. V takšno referendumsko tekmo ne želimo privoliti," so izpostavili. Po ustavni poti "Umik pobude ne pomeni, da zakonu ne nasprotujemo več, temveč da bomo njegovo spornost naslovili po ustavnopravni poti," so poudarili. Prepričani so, da odvzema volilne pravice na lokalni ravni ni mogoče obravnavati ločeno od širše ksenofobne politike do priseljencev in pomanjkanja integracijskih programov. Nedavne spremembe zakona o tujcih otežujejo dostop do tečajev slovenščine, zaostrujejo zahteve glede znanja jezika in pogoje za združitev družine ter zvišujejo zahtevani znesek sredstev za preživljanje. Tujci se zaradi strožjih pogojev ne bodo hitreje in bolje naučili slovenščine niti se ne bodo uspešneje vključili v družbo, dodatno pa bodo obremenjene jezikovne šole in upravne enote, so opozorili. Več bodo povedali v ponedeljek Pod sporočilo so podpisani Kulturno društvo Gmajna, Albansko kulturno društvo AKD Liria, Kulturni center Danilo Kiš, Bošnjaška kulturna zveza Slovenije, Zveza albanskih društev v Sloveniji, Zveza zvez kulturnih društev narodnih skupnosti konstitutivnih narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji in Infokolpa. Napovedali so, da bodo svojo odločitev podrobneje predstavili v ponedeljek na novinarski konferenci pred poslopjem DZ. Na njej bodo sodelovali tudi predstavniki opozicijskih strank Gibanje Svoboda, SD in Levica. Podpise za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma - potrebujejo 40.000 overjenih - bi sicer lahko začeli zbirati 1. septembra, rok za zbiranje pa bi se iztekel 5. oktobra. Z umikom pobude bi lahko omogočili opozicijskim strankam Gibanje Svoboda, SD in Levica, da za novelo zahtevajo ustavno presojo in začasno zadržanje. Zaradi aktivne referendumske pobude zakon doslej ni bil objavljen v uradnem listu, zato se opozicija še ni mogla obrniti na ustavno sodišče. Spremembe zakona, ki jih je DZ sprejel sredi junija, odvzemajo volilno pravico državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Spremembe so predlagali v SDS, trojčku NSi, SLS in Fokus ter v Resnici, poleg njih pa so zanje glasovali tudi Demokrati. Proti so glasovali v Gibanju Svoboda, SD ter Levici in Vesni.

  language

  slv

  published at

  2026-08-30T12:05:46

  source

  Svet24

  title

  Kulturna društva: v takšno referendumsko tekmo ne želimo privoliti

  url

  https://svet24.si/novice/slovenija/referendum-tujci-umik-ustavna-presoja-1922741

• article order

  12

  body

  LJUBLJANA * Spremembe zakona, ki jih je DZ sprejel sredi junija, odvzemajo volilno pravico državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Zakonske spremembe so predlagali v SDS, trojčku NSi, SLS in Fokus ter v Resnici, poleg njih pa so zanje glasovali tudi Demokrati. Proti so glasovali v Gibanju Svoboda, SD ter Levici in Vesni. Nova zakonska rešitev ustavnopravno sporna? Po umiku pobude za zakonodajni referendum je opozicija napovedala vložitev zahteve za ustavno presojo sprememb zakona s predlogom za začasno zadržanje. Kot so pojasnili v ponedeljek, lahko namreč le ustavno sodišče presodi, ali je odvzem pravic, ki so bile zagotovljene 24 let, ustaven. Če bo ustavno sodišče sledilo predlogu za začasno zadržanje izvajanja zakona, sicer spremembe ne bodo veljale za lokalne volitve, ki bodo 15. novembra. Tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba (ZPS) meni, da je nova zakonska rešitev ustavnopravno sporna. "Glede na to, da se vsebina nanaša na temeljno politično pravico, ki jo RS zagotavlja tujcem od leta 2002, in da ni navedenih nobenih razlogov, ki bi utemeljevali odvzem volilne pravice tujcev", pomeni takšna rešitev po mnenju ZPS poseg v načelo zaupanja v pravo. V ZPS so obenem opozorili, da DZ elemente volilnega sistema spreminja tik pred razpisom volitev, zato je pod vprašajem tudi, ali bodo spremembe izvedljive za lokalne volitve, ki bodo 15. novembra. Predlog novele namreč posega tudi v ureditev pri volitvah v organe ožjih delov občin, torej krajevne, vaške in četrtne skupnosti. Sprememba zakona v letu 2024 je določila, da se volitve v ožje dele občine izvajajo v eni volilni enoti, sedaj pa bi znova omogočili, da se lahko znotraj posameznega ožjega dela občine oblikuje več volilnih enot, za kar pa morajo občine še spremeniti občinske odloke. Nevladne organizacije: Omejevanje pravic, pridobljenih pred 24 leti Spremembam zakona nasprotuje več nevladnih organizacij, ki združujejo in zastopajo tujce v Sloveniji. Opozarjajo, da spremembe omejujejo politične pravice skupine prebivalcev, ki so jih pridobili pred 24 leti. Kot so navedli, gre za "osebe, ki v Sloveniji že vrsto let delajo, plačujejo davke, vzgajajo otroke, soustvarjajo lokalne skupnosti in predstavljajo njihov nepogrešljiv del". Pobuda za zakonodajni referendum je nastala v okviru društev Kulturno društvo Gmajna, Kulturni center Danilo Kiš in Albansko kulturno društvo - AKD Liria. Pobudniki so junija predali 5295 podpisov za začetek referendumskega postopka, precej več kot potrebnih najmanj 2500. Za razpis referenduma bi morali od 1. septembra do 5. oktobra zbrati 40.000 podpisov, a so dan pred začetkom zbiranja podpisov od pobude odstopili. Novela zakona je bila tako objavljena v uradnem listu in danes tudi začela veljati. Pobudniki so v ponedeljek pojasnili, da so postopke v zvezi z zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma izvedli pravilno in pravočasno. Potem pa so koalicijske poslanske skupine skupaj z Resnico julija med parlamentarnimi počitnicami vložile predlog za razpis posvetovalnega referenduma o istem vprašanju. V teh razmerah so se odločili za umik pobude, so navedli.

  language

  slv

  published at

  2026-09-02T06:26:31

  source

  primorske.si

  title

  Veljati so začele spremembe zakona o lokalnih volitvah

  url

  https://primorske.si/slovenija/veljati-so-zacele-spremembe-zakona-o-lokalnih-volitvah/

• article order

  10

  body

  Umik pobude ne pomeni, da zakonu ne nasprotujejo več, temveč da bodo njegovo spornost naslovili po ustavnopravni poti, so poudarili. Kot so v več nevladnih organizacijah zapisali v sporočilu za javnost, so vse postopke v zvezi z zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma izvedli pravilno in pravočasno. "Potem pa so koalicijske poslanske skupine skupaj z Resnico julija med parlamentarnimi počitnicami vložile predlog za razpis posvetovalnega referenduma o istem vprašanju," so navedli. Poudarili so, da sta se zakonodajno-pravna služba DZ in širša strokovna javnost do predloga za razpis posvetovalnega referenduma o zakonu, ki je že bil sprejet, opredelili negativno. "Kljub temu je očitno, da si koalicija od referenduma o tem vprašanju veliko obeta," so zapisali. Tak položaj je po njihovih besedah "najmanj nenavaden". "V teh razmerah smo se odločili umakniti pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma. Z nadaljevanjem postopka bi se znašli pred dvema referendumoma o vsebinsko skoraj enakem vprašanju, pri čemer bi se razprava o odvzemu že pridobljene volilne pravice spremenila v politično obračunavanje o tem, ali je tujcev v Sloveniji 'preveč' in podobno. V takšno referendumsko tekmo ne želimo privoliti," so izpostavili. "Umik pobude ne pomeni, da zakonu ne nasprotujemo več, temveč da bomo njegovo spornost naslovili po ustavnopravni poti," so poudarili. Prepričani so, da odvzema volilne pravice na lokalni ravni ni mogoče obravnavati ločeno od širše ksenofobne politike do priseljencev in pomanjkanja integracijskih programov. Nedavne spremembe zakona o tujcih otežujejo dostop do tečajev slovenščine, zaostrujejo zahteve glede znanja jezika in pogoje za združitev družine ter zvišujejo zahtevani znesek sredstev za preživljanje. Tujci se zaradi strožjih pogojev ne bodo hitreje in bolje naučili slovenščine niti se ne bodo uspešneje vključili v družbo, dodatno pa bodo obremenjene jezikovne šole in upravne enote, so opozorili. Pod sporočilo so podpisani Kulturno društvo Gmajna, Albansko kulturno društvo AKD Liria, Kulturni center Danilo Kiš, Bošnjaška kulturna zveza Slovenije, Zveza albanskih društev v Sloveniji, Zveza zvez kulturnih društev narodnih skupnosti konstitutivnih narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji in Infokolpa. Napovedali so, da bodo svojo odločitev podrobneje predstavili v ponedeljek na novinarski konferenci pred poslopjem DZ. Na njej bodo sodelovali tudi predstavniki opozicijskih strank Gibanje Svoboda, SD in Levica. Podpise za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma - potrebujejo 40.000 overjenih - bi sicer lahko začeli zbirati 1. septembra, rok za zbiranje pa bi se iztekel 5. oktobra. Z umikom pobude bi lahko omogočili opozicijskim strankam Gibanje Svoboda, SD in Levica, da za novelo zahtevajo ustavno presojo in začasno zadržanje. Zaradi aktivne referendumske pobude zakon doslej ni bil objavljen v uradnem listu, zato se opozicija še ni mogla obrniti na ustavno sodišče. Spremembe zakona, ki jih je DZ sprejel sredi junija, odvzemajo volilno pravico državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Spremembe so predlagali v SDS, trojčku NSi, SLS in Fokus ter v Resnici, poleg njih pa so zanje glasovali tudi Demokrati. Proti so glasovali v Gibanju Svoboda, SD ter Levici in Vesni.

  language

  slv

  published at

  2026-08-30T14:37:29

  source

  Reporter

  title

  Pobudniki referenduma glede lokalnih volitev napovedali umik pobude

  url

  https://reporter.si/clanek/slovenija/pobudniki-referenduma-glede-lokalnih-volitev-napovedali-umik-pobude-1922751

omitted source count

5

total source count

15