MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Meteorološko poletje 2026 je bilo v Sloveniji najbolj vroče od začetka primerljivih meritev leta 1950.
• Temperaturni odklon poletja glede na obdobje 1991–2020 je znašal približno 2,8 °C, s čimer je bil presežen prejšnji rekord iz let 2003 in 2024.
• Večji del Slovenije je od sredine julija do sredine avgusta prizadela huda suša zaradi pomanjkanja padavin, dolgotrajne vročine in pretežno sončnega vremena.
• Konec avgusta so bile sušne razmere podzemnih voda prisotne skoraj po vsej Sloveniji, reke pa so bile večinoma podpovprečno vodnate.
• V Podnanosu so 29. junija izmerili 38,7 °C, kar je nov slovenski temperaturni rekord za junij.
• Po količini padavin je bilo poletje približno sedmo najbolj suho v Sloveniji od leta 1950, jugovzhod države pa je doživel rekordno sušo.
• Poletje je zaznamovalo rekordno dolgo trajanje vročinskih valov; ponekod je najdaljši val trajal 20 ali 21 dni, temperature nad 35 °C pa so vztrajale do deset dni zapored.
• Avgust 2026 je bil z odklonom 3,7 °C najtoplejši avgust in najtoplejši mesec v Sloveniji od leta 1950.
• Najvišja temperatura poletja je bila 40,1 °C, izmerjena 2. avgusta na merilni postaji Koper Markovec.
• Absolutni slovenski temperaturni rekord ostaja 40,8 °C, izmerjen 8. avgusta 2013 na letališču Cerklje ob Krki.
• Poletje 2026 je bilo na ravni Slovenije najbolj sončno vsaj od leta 1960, s skoraj 880 urami sončnega obsevanja oziroma približno 18–20 odstotkov več sonca kot v primerljivih preteklih obdobjih.
• V Sloveniji se poletja od 70. let prejšnjega stoletja segrevajo; letošnje poletje je bilo približno štiri stopinje toplejše kot takrat, zadnjih 12 poletij pa je bilo nadpovprečno toplih.
• Na Kredarici prvič v zgodovini primerljivih meritev v nobenem poletnem jutru ni bilo merljive snežne odeje.
• Konec prihodnjega tedna naj bi Slovenijo dosegla izrazita hladna fronta, ki bo prinesla ohladitev in predvidoma 20–50 milimetrov padavin.

key differences

Absolutni slovenski temperaturni rekord ostaja 40,8 °C, izmerjen 8. avgusta 2013 na letališču Cerklje ob Krki.

Večina virov potrjuje rekord, STA ga ne omenja.

Avgust 2026 je bil z odklonom 3,7 °C najtoplejši avgust in najtoplejši mesec v Sloveniji od leta 1950.

Večina virov potrjuje, nekateri izpustijo letnico 2026.

Konec avgusta so bile sušne razmere podzemnih voda prisotne skoraj po vsej Sloveniji, reke pa so bile večinoma podpovprečno vodnate.

Večina virov potrjuje, nekateri delno, STA in 24ur ne omenjata.

Konec prihodnjega tedna naj bi Slovenijo dosegla izrazita hladna fronta, ki bo prinesla ohladitev in predvidoma 20–50 milimetrov padavin.

Večina virov ne omenja, Dnevnik in Slovenske novice podpirata.

Meteorološko poletje 2026 je bilo v Sloveniji najbolj vroče od začetka primerljivih meritev leta 1950.

Večina virov potrjuje, a le 24ur, Večer, SiOL in Gorenjski Glas izrecno omenjajo leto 2026.

Na Kredarici prvič v zgodovini primerljivih meritev v nobenem poletnem jutru ni bilo merljive snežne odeje.

Le 24ur in Gorenjski Glas potrjujeta trditev, ostali je ne omenjajo.

Najvišja temperatura poletja je bila 40,1 °C, izmerjena 2. avgusta na merilni postaji Koper Markovec.

Večina virov potrjuje, Gorenjski Glas izpusti postajo Markovec.

Po količini padavin je bilo poletje približno sedmo najbolj suho v Sloveniji od leta 1950, jugovzhod države pa je doživel rekordno sušo.

Večina virov potrjuje, nekateri ne omenjajo.

Poletje 2026 je bilo na ravni Slovenije najbolj sončno vsaj od leta 1960, s skoraj 880 urami sončnega obsevanja oziroma približno 18–20 odstotkov več sonca kot v primerljivih preteklih obdobjih.

Noben vir ne omenja leta 2026; vsi govorijo o preteklih poletjih.

Poletje je zaznamovalo rekordno dolgo trajanje vročinskih valov; ponekod je najdaljši val trajal 20 ali 21 dni, temperature nad 35 °C pa so vztrajale do deset dni zapored.

Večina potrjuje, 24ur dodaja 34-dnevni rekord, drugi izpuščajo podrobnosti.

Temperaturni odklon poletja glede na obdobje 1991–2020 je znašal približno 2,8 °C, s čimer je bil presežen prejšnji rekord iz let 2003 in 2024.

Viri se razhajajo v omembi prejšnjih rekordov: štirje jih izpustijo.

V Podnanosu so 29. junija izmerili 38,7 °C, kar je nov slovenski temperaturni rekord za junij.

Večina virov potrjuje rekord, Dnevnik ga ne omenja.

V Sloveniji se poletja od 70. let prejšnjega stoletja segrevajo; letošnje poletje je bilo približno štiri stopinje toplejše kot takrat, zadnjih 12 poletij pa je bilo nadpovprečno toplih.

Večina virov trditve ne omenja; le 24ur in Gorenjski Glas jo potrjujeta.

Večji del Slovenije je od sredine julija do sredine avgusta prizadela huda suša zaradi pomanjkanja padavin, dolgotrajne vročine in pretežno sončnega vremena.

Večina potrjuje, nekateri delno, dva ne omenjata.

source analyses

24ur

Absolutni slovenski temperaturni rekord ostaja 40,8 °C, izmerjen 8. avgusta 2013 na letališču Cerklje ob Krki.

Ni omenjeno

Avgust 2026 je bil z odklonom 3,7 °C najtoplejši avgust in najtoplejši mesec v Sloveniji od leta 1950.

Da: Članek potrjuje avgustovski odklon 3,7 °C in status najtoplejšega.

Konec avgusta so bile sušne razmere podzemnih voda prisotne skoraj po vsej Sloveniji, reke pa so bile večinoma podpovprečno vodnate.

Ni omenjeno

Konec prihodnjega tedna naj bi Slovenijo dosegla izrazita hladna fronta, ki bo prinesla ohladitev in predvidoma 20–50 milimetrov padavin.

Ni omenjeno

Meteorološko poletje 2026 je bilo v Sloveniji najbolj vroče od začetka primerljivih meritev leta 1950.

Da: Članek potrjuje, da je bilo poletje najbolj vroče od leta 1950.

Na Kredarici prvič v zgodovini primerljivih meritev v nobenem poletnem jutru ni bilo merljive snežne odeje.

Da: Članek to izpostavlja kot zgodovinsko novost.

Najvišja temperatura poletja je bila 40,1 °C, izmerjena 2. avgusta na merilni postaji Koper Markovec.

Da: Članek potrjuje to temperaturo in lokacijo kot najvišjo v poletju.

Po količini padavin je bilo poletje približno sedmo najbolj suho v Sloveniji od leta 1950, jugovzhod države pa je doživel rekordno sušo.

Da: Članek navaja sedmo najbolj suho poletje in rekordno sušo na jugovzhodu.

Poletje 2026 je bilo na ravni Slovenije najbolj sončno vsaj od leta 1960, s skoraj 880 urami sončnega obsevanja oziroma približno 18–20 odstotkov več sonca kot v primerljivih preteklih obdobjih.

Delno: Potrjuje rekordno sončnost in 880 ur, a odstotek 18-20% se nanaša na trend od 70. let.

Poletje je zaznamovalo rekordno dolgo trajanje vročinskih valov; ponekod je najdaljši val trajal 20 ali 21 dni, temperature nad 35 °C pa so vztrajale do deset dni zapored.

Delno: Članek potrjuje 20/21-dnevne valove in 34-dnevni rekord, a ne omenja 10 dni nad 35 °C.

Temperaturni odklon poletja glede na obdobje 1991–2020 je znašal približno 2,8 °C, s čimer je bil presežen prejšnji rekord iz let 2003 in 2024.

Da: Članek navaja odklon 2,8 °C in preseganje rekorda iz 2003 in 2024.

V Podnanosu so 29. junija izmerili 38,7 °C, kar je nov slovenski temperaturni rekord za junij.

Da: Članek navaja točno lokacijo, datum in temperaturo kot junijski rekord.

V Sloveniji se poletja od 70. let prejšnjega stoletja segrevajo; letošnje poletje je bilo približno štiri stopinje toplejše kot takrat, zadnjih 12 poletij pa je bilo nadpovprečno toplih.

Da: Članek potrjuje trend segrevanja za 4 stopinje in zadnjih 12 poletij.

Večji del Slovenije je od sredine julija do sredine avgusta prizadela huda suša zaradi pomanjkanja padavin, dolgotrajne vročine in pretežno sončnega vremena.

Da: Članek dobesedno navaja te vzroke in časovni okvir suše.

Dnevnik

Absolutni slovenski temperaturni rekord ostaja 40,8 °C, izmerjen 8. avgusta 2013 na letališču Cerklje ob Krki.

Da: Članek potrjuje to vrednost in lokacijo.

Avgust 2026 je bil z odklonom 3,7 °C najtoplejši avgust in najtoplejši mesec v Sloveniji od leta 1950.

Ni omenjeno

Konec avgusta so bile sušne razmere podzemnih voda prisotne skoraj po vsej Sloveniji, reke pa so bile večinoma podpovprečno vodnate.

Delno: Omenjene so sušne razmere podzemnih in površinskih voda.

Konec prihodnjega tedna naj bi Slovenijo dosegla izrazita hladna fronta, ki bo prinesla ohladitev in predvidoma 20–50 milimetrov padavin.

Da: Članek napoveduje hladno fronto in 20–50 mm padavin.

Meteorološko poletje 2026 je bilo v Sloveniji najbolj vroče od začetka primerljivih meritev leta 1950.

Delno: Članek navaja, da se zaključuje rekordno vroče poletje.

Na Kredarici prvič v zgodovini primerljivih meritev v nobenem poletnem jutru ni bilo merljive snežne odeje.

Ni omenjeno

Najvišja temperatura poletja je bila 40,1 °C, izmerjena 2. avgusta na merilni postaji Koper Markovec.

Da: Članek navaja to temperaturo in lokacijo.

Po količini padavin je bilo poletje približno sedmo najbolj suho v Sloveniji od leta 1950, jugovzhod države pa je doživel rekordno sušo.

Ni omenjeno

Poletje 2026 je bilo na ravni Slovenije najbolj sončno vsaj od leta 1960, s skoraj 880 urami sončnega obsevanja oziroma približno 18–20 odstotkov več sonca kot v primerljivih preteklih obdobjih.

Ni omenjeno

Poletje je zaznamovalo rekordno dolgo trajanje vročinskih valov; ponekod je najdaljši val trajal 20 ali 21 dni, temperature nad 35 °C pa so vztrajale do deset dni zapored.

Da: Članek potrjuje te podatke o vročinskih valovih.

Temperaturni odklon poletja glede na obdobje 1991–2020 je znašal približno 2,8 °C, s čimer je bil presežen prejšnji rekord iz let 2003 in 2024.

Delno: Potrjen odklon 2,8 °C, a rekord iz 2003/2024 ni omenjen.

V Podnanosu so 29. junija izmerili 38,7 °C, kar je nov slovenski temperaturni rekord za junij.

Delno: Potrjena izmerjena temperatura, a ne status rekorda za junij.

V Sloveniji se poletja od 70. let prejšnjega stoletja segrevajo; letošnje poletje je bilo približno štiri stopinje toplejše kot takrat, zadnjih 12 poletij pa je bilo nadpovprečno toplih.

Ni omenjeno

Večji del Slovenije je od sredine julija do sredine avgusta prizadela huda suša zaradi pomanjkanja padavin, dolgotrajne vročine in pretežno sončnega vremena.

Delno: Omenjena je suša in pomanjkanje padavin, a ne časovni okvir.

Gorenjski Glas

Absolutni slovenski temperaturni rekord ostaja 40,8 °C, izmerjen 8. avgusta 2013 na letališču Cerklje ob Krki.

Ni omenjeno

Avgust 2026 je bil z odklonom 3,7 °C najtoplejši avgust in najtoplejši mesec v Sloveniji od leta 1950.

Da: Članek potrjuje te podatke za avgust 2026.

Konec avgusta so bile sušne razmere podzemnih voda prisotne skoraj po vsej Sloveniji, reke pa so bile večinoma podpovprečno vodnate.

Delno: Članek omenja podpovprečno vodnatost rek, a ne omenja stanja podzemnih voda.

Konec prihodnjega tedna naj bi Slovenijo dosegla izrazita hladna fronta, ki bo prinesla ohladitev in predvidoma 20–50 milimetrov padavin.

Ni omenjeno

Meteorološko poletje 2026 je bilo v Sloveniji najbolj vroče od začetka primerljivih meritev leta 1950.

Da: Članek potrjuje, da je bilo poletje najbolj vroče od leta 1950.

Na Kredarici prvič v zgodovini primerljivih meritev v nobenem poletnem jutru ni bilo merljive snežne odeje.

Da: Članek potrjuje to dejstvo za Kredarico.

Najvišja temperatura poletja je bila 40,1 °C, izmerjena 2. avgusta na merilni postaji Koper Markovec.

Delno: Članek navaja 40,1 °C in 2. avgust v Kopru, a ne omenja postaje Markovec.

Po količini padavin je bilo poletje približno sedmo najbolj suho v Sloveniji od leta 1950, jugovzhod države pa je doživel rekordno sušo.

Da: Članek potrjuje sedmo mesto po suhosti in rekordno sušo na jugovzhodu.

Poletje 2026 je bilo na ravni Slovenije najbolj sončno vsaj od leta 1960, s skoraj 880 urami sončnega obsevanja oziroma približno 18–20 odstotkov več sonca kot v primerljivih preteklih obdobjih.

Delno: Članek potrjuje rekord in 880 ur, a navaja 118 odstotkov (18 % več).

Poletje je zaznamovalo rekordno dolgo trajanje vročinskih valov; ponekod je najdaljši val trajal 20 ali 21 dni, temperature nad 35 °C pa so vztrajale do deset dni zapored.

Delno: Omenjena sta dva dolgotrajna vročinska vala, a brez navedenih dni trajanja.

Temperaturni odklon poletja glede na obdobje 1991–2020 je znašal približno 2,8 °C, s čimer je bil presežen prejšnji rekord iz let 2003 in 2024.

Da: Članek navaja odklon 2,8 °C in presežen rekord iz 2003 in 2024.

V Podnanosu so 29. junija izmerili 38,7 °C, kar je nov slovenski temperaturni rekord za junij.

Ni omenjeno

V Sloveniji se poletja od 70. let prejšnjega stoletja segrevajo; letošnje poletje je bilo približno štiri stopinje toplejše kot takrat, zadnjih 12 poletij pa je bilo nadpovprečno toplih.

Da: Članek navaja te podatke o trendu segrevanja in zadnjih 12 poletjih.

Večji del Slovenije je od sredine julija do sredine avgusta prizadela huda suša zaradi pomanjkanja padavin, dolgotrajne vročine in pretežno sončnega vremena.

Da: Članek dobesedno navaja to trditev kot pojasnilo Arsa.

Kozjansko.info

Absolutni slovenski temperaturni rekord ostaja 40,8 °C, izmerjen 8. avgusta 2013 na letališču Cerklje ob Krki.

Ni omenjeno

Avgust 2026 je bil z odklonom 3,7 °C najtoplejši avgust in najtoplejši mesec v Sloveniji od leta 1950.

Ni omenjeno

Konec avgusta so bile sušne razmere podzemnih voda prisotne skoraj po vsej Sloveniji, reke pa so bile večinoma podpovprečno vodnate.

Ni omenjeno

Konec prihodnjega tedna naj bi Slovenijo dosegla izrazita hladna fronta, ki bo prinesla ohladitev in predvidoma 20–50 milimetrov padavin.

Ni omenjeno

Meteorološko poletje 2026 je bilo v Sloveniji najbolj vroče od začetka primerljivih meritev leta 1950.

Ni omenjeno

Na Kredarici prvič v zgodovini primerljivih meritev v nobenem poletnem jutru ni bilo merljive snežne odeje.

Ni omenjeno

Najvišja temperatura poletja je bila 40,1 °C, izmerjena 2. avgusta na merilni postaji Koper Markovec.

Ni omenjeno

Po količini padavin je bilo poletje približno sedmo najbolj suho v Sloveniji od leta 1950, jugovzhod države pa je doživel rekordno sušo.

Ni omenjeno

Poletje 2026 je bilo na ravni Slovenije najbolj sončno vsaj od leta 1960, s skoraj 880 urami sončnega obsevanja oziroma približno 18–20 odstotkov več sonca kot v primerljivih preteklih obdobjih.

Ni omenjeno

Poletje je zaznamovalo rekordno dolgo trajanje vročinskih valov; ponekod je najdaljši val trajal 20 ali 21 dni, temperature nad 35 °C pa so vztrajale do deset dni zapored.

Ni omenjeno

Temperaturni odklon poletja glede na obdobje 1991–2020 je znašal približno 2,8 °C, s čimer je bil presežen prejšnji rekord iz let 2003 in 2024.

Ni omenjeno

V Podnanosu so 29. junija izmerili 38,7 °C, kar je nov slovenski temperaturni rekord za junij.

Ni omenjeno

V Sloveniji se poletja od 70. let prejšnjega stoletja segrevajo; letošnje poletje je bilo približno štiri stopinje toplejše kot takrat, zadnjih 12 poletij pa je bilo nadpovprečno toplih.

Ni omenjeno

Večji del Slovenije je od sredine julija do sredine avgusta prizadela huda suša zaradi pomanjkanja padavin, dolgotrajne vročine in pretežno sončnega vremena.

Ni omenjeno

Primorski Dnevnik

Absolutni slovenski temperaturni rekord ostaja 40,8 °C, izmerjen 8. avgusta 2013 na letališču Cerklje ob Krki.

Da: Podatek je v članku izrecno naveden.

Avgust 2026 je bil z odklonom 3,7 °C najtoplejši avgust in najtoplejši mesec v Sloveniji od leta 1950.

Delno: Podatki o avgustu so potrjeni, a letnica 2026 ni omenjena.

Konec avgusta so bile sušne razmere podzemnih voda prisotne skoraj po vsej Sloveniji, reke pa so bile večinoma podpovprečno vodnate.

Da: Podatek je v članku izrecno naveden.

Konec prihodnjega tedna naj bi Slovenijo dosegla izrazita hladna fronta, ki bo prinesla ohladitev in predvidoma 20–50 milimetrov padavin.

Ni omenjeno

Meteorološko poletje 2026 je bilo v Sloveniji najbolj vroče od začetka primerljivih meritev leta 1950.

Delno: Članek navaja letošnje poletje, a ne omenja letnice 2026.

Na Kredarici prvič v zgodovini primerljivih meritev v nobenem poletnem jutru ni bilo merljive snežne odeje.

Ni omenjeno

Najvišja temperatura poletja je bila 40,1 °C, izmerjena 2. avgusta na merilni postaji Koper Markovec.

Da: Podatek je v članku izrecno naveden.

Po količini padavin je bilo poletje približno sedmo najbolj suho v Sloveniji od leta 1950, jugovzhod države pa je doživel rekordno sušo.

Da: Podatek je v članku izrecno naveden.

Poletje 2026 je bilo na ravni Slovenije najbolj sončno vsaj od leta 1960, s skoraj 880 urami sončnega obsevanja oziroma približno 18–20 odstotkov več sonca kot v primerljivih preteklih obdobjih.

Delno: Potrjeno najbolj sončno od 1960, a brez letnice 2026 in ur.

Poletje je zaznamovalo rekordno dolgo trajanje vročinskih valov; ponekod je najdaljši val trajal 20 ali 21 dni, temperature nad 35 °C pa so vztrajale do deset dni zapored.

Ni omenjeno

Temperaturni odklon poletja glede na obdobje 1991–2020 je znašal približno 2,8 °C, s čimer je bil presežen prejšnji rekord iz let 2003 in 2024.

Delno: Odklon 2,8 °C je potrjen, a prejšnji rekordi niso omenjeni.

V Podnanosu so 29. junija izmerili 38,7 °C, kar je nov slovenski temperaturni rekord za junij.

Ni omenjeno

V Sloveniji se poletja od 70. let prejšnjega stoletja segrevajo; letošnje poletje je bilo približno štiri stopinje toplejše kot takrat, zadnjih 12 poletij pa je bilo nadpovprečno toplih.

Ni omenjeno

Večji del Slovenije je od sredine julija do sredine avgusta prizadela huda suša zaradi pomanjkanja padavin, dolgotrajne vročine in pretežno sončnega vremena.

Delno: Omenjena je suša in razmere, a ne specifično to obdobje.

RTV Slovenija

Absolutni slovenski temperaturni rekord ostaja 40,8 °C, izmerjen 8. avgusta 2013 na letališču Cerklje ob Krki.

Da: Članek izrecno navaja ta podatek kot absolutni rekord.

Avgust 2026 je bil z odklonom 3,7 °C najtoplejši avgust in najtoplejši mesec v Sloveniji od leta 1950.

Delno: Navedeni so podatki o avgustu, a leto 2026 v članku ni omenjeno.

Konec avgusta so bile sušne razmere podzemnih voda prisotne skoraj po vsej Sloveniji, reke pa so bile večinoma podpovprečno vodnate.

Da: Članek potrjuje sušne razmere na vodah in podpovprečno vodnatost.

Konec prihodnjega tedna naj bi Slovenijo dosegla izrazita hladna fronta, ki bo prinesla ohladitev in predvidoma 20–50 milimetrov padavin.

Ni omenjeno

Meteorološko poletje 2026 je bilo v Sloveniji najbolj vroče od začetka primerljivih meritev leta 1950.

Delno: Članek navaja, da je bilo poletje rekordno vroče, a ne omenja leta 2026.

Na Kredarici prvič v zgodovini primerljivih meritev v nobenem poletnem jutru ni bilo merljive snežne odeje.

Ni omenjeno

Najvišja temperatura poletja je bila 40,1 °C, izmerjena 2. avgusta na merilni postaji Koper Markovec.

Da: Članek navaja to temperaturo in lokacijo kot najvišjo v poletju.

Po količini padavin je bilo poletje približno sedmo najbolj suho v Sloveniji od leta 1950, jugovzhod države pa je doživel rekordno sušo.

Da: Članek potrjuje sedmo mesto po suhosti in rekordno sušo na jugovzhodu.

Poletje 2026 je bilo na ravni Slovenije najbolj sončno vsaj od leta 1960, s skoraj 880 urami sončnega obsevanja oziroma približno 18–20 odstotkov več sonca kot v primerljivih preteklih obdobjih.

Delno: Članek potrjuje, da je bilo poletje najbolj sončno doslej (18 % več), a ne omenja leta 2026.

Poletje je zaznamovalo rekordno dolgo trajanje vročinskih valov; ponekod je najdaljši val trajal 20 ali 21 dni, temperature nad 35 °C pa so vztrajale do deset dni zapored.

Da: Članek potrjuje te podatke o trajanju vročinskih valov.

Temperaturni odklon poletja glede na obdobje 1991–2020 je znašal približno 2,8 °C, s čimer je bil presežen prejšnji rekord iz let 2003 in 2024.

Delno: Podatek o 2,8 °C in primerjava z letoma 2003 in 2024 sta navedena.

V Podnanosu so 29. junija izmerili 38,7 °C, kar je nov slovenski temperaturni rekord za junij.

Da: Članek potrjuje to meritev in rekord za junij.

V Sloveniji se poletja od 70. let prejšnjega stoletja segrevajo; letošnje poletje je bilo približno štiri stopinje toplejše kot takrat, zadnjih 12 poletij pa je bilo nadpovprečno toplih.

Ni omenjeno

Večji del Slovenije je od sredine julija do sredine avgusta prizadela huda suša zaradi pomanjkanja padavin, dolgotrajne vročine in pretežno sončnega vremena.

Da: Članek potrjuje te vzroke in časovni okvir suše.

STA

Absolutni slovenski temperaturni rekord ostaja 40,8 °C, izmerjen 8. avgusta 2013 na letališču Cerklje ob Krki.

Ni omenjeno

Avgust 2026 je bil z odklonom 3,7 °C najtoplejši avgust in najtoplejši mesec v Sloveniji od leta 1950.

Ni omenjeno

Konec avgusta so bile sušne razmere podzemnih voda prisotne skoraj po vsej Sloveniji, reke pa so bile večinoma podpovprečno vodnate.

Ni omenjeno

Konec prihodnjega tedna naj bi Slovenijo dosegla izrazita hladna fronta, ki bo prinesla ohladitev in predvidoma 20–50 milimetrov padavin.

Ni omenjeno

Meteorološko poletje 2026 je bilo v Sloveniji najbolj vroče od začetka primerljivih meritev leta 1950.

Delno: Članek omenja rekordno vroče poletje, a ne navaja leta 2026.

Na Kredarici prvič v zgodovini primerljivih meritev v nobenem poletnem jutru ni bilo merljive snežne odeje.

Ni omenjeno

Najvišja temperatura poletja je bila 40,1 °C, izmerjena 2. avgusta na merilni postaji Koper Markovec.

Ni omenjeno

Po količini padavin je bilo poletje približno sedmo najbolj suho v Sloveniji od leta 1950, jugovzhod države pa je doživel rekordno sušo.

Ni omenjeno

Poletje 2026 je bilo na ravni Slovenije najbolj sončno vsaj od leta 1960, s skoraj 880 urami sončnega obsevanja oziroma približno 18–20 odstotkov več sonca kot v primerljivih preteklih obdobjih.

Ni omenjeno

Poletje je zaznamovalo rekordno dolgo trajanje vročinskih valov; ponekod je najdaljši val trajal 20 ali 21 dni, temperature nad 35 °C pa so vztrajale do deset dni zapored.

Ni omenjeno

Temperaturni odklon poletja glede na obdobje 1991–2020 je znašal približno 2,8 °C, s čimer je bil presežen prejšnji rekord iz let 2003 in 2024.

Ni omenjeno

V Podnanosu so 29. junija izmerili 38,7 °C, kar je nov slovenski temperaturni rekord za junij.

Ni omenjeno

V Sloveniji se poletja od 70. let prejšnjega stoletja segrevajo; letošnje poletje je bilo približno štiri stopinje toplejše kot takrat, zadnjih 12 poletij pa je bilo nadpovprečno toplih.

Ni omenjeno

Večji del Slovenije je od sredine julija do sredine avgusta prizadela huda suša zaradi pomanjkanja padavin, dolgotrajne vročine in pretežno sončnega vremena.

Ni omenjeno

SiOL

Absolutni slovenski temperaturni rekord ostaja 40,8 °C, izmerjen 8. avgusta 2013 na letališču Cerklje ob Krki.

Da: Članek potrjuje ta podatek.

Avgust 2026 je bil z odklonom 3,7 °C najtoplejši avgust in najtoplejši mesec v Sloveniji od leta 1950.

Da: Članek navaja te podatke za avgust.

Konec avgusta so bile sušne razmere podzemnih voda prisotne skoraj po vsej Sloveniji, reke pa so bile večinoma podpovprečno vodnate.

Da: Članek potrjuje sušne razmere podzemnih voda in podpovprečno vodnatost.

Konec prihodnjega tedna naj bi Slovenijo dosegla izrazita hladna fronta, ki bo prinesla ohladitev in predvidoma 20–50 milimetrov padavin.

Ni omenjeno

Meteorološko poletje 2026 je bilo v Sloveniji najbolj vroče od začetka primerljivih meritev leta 1950.

Da: Članek navaja, da je bilo letošnje poletje najbolj vroče od 1950.

Na Kredarici prvič v zgodovini primerljivih meritev v nobenem poletnem jutru ni bilo merljive snežne odeje.

Ni omenjeno

Najvišja temperatura poletja je bila 40,1 °C, izmerjena 2. avgusta na merilni postaji Koper Markovec.

Da: Članek navaja to kot najvišjo izmerjeno temperaturo poletja.

Po količini padavin je bilo poletje približno sedmo najbolj suho v Sloveniji od leta 1950, jugovzhod države pa je doživel rekordno sušo.

Da: Članek potrjuje 7. najbolj suho poletje in rekordno sušo na jugovzhodu.

Poletje 2026 je bilo na ravni Slovenije najbolj sončno vsaj od leta 1960, s skoraj 880 urami sončnega obsevanja oziroma približno 18–20 odstotkov več sonca kot v primerljivih preteklih obdobjih.

Delno: Članek potrjuje najbolj sončno poletje od 1960, a ne navaja ur in odstotkov.

Poletje je zaznamovalo rekordno dolgo trajanje vročinskih valov; ponekod je najdaljši val trajal 20 ali 21 dni, temperature nad 35 °C pa so vztrajale do deset dni zapored.

Ni omenjeno

Temperaturni odklon poletja glede na obdobje 1991–2020 je znašal približno 2,8 °C, s čimer je bil presežen prejšnji rekord iz let 2003 in 2024.

Da: Članek potrjuje odklon 2,8 °C in preseganje rekorda iz 2003 in 2024.

V Podnanosu so 29. junija izmerili 38,7 °C, kar je nov slovenski temperaturni rekord za junij.

Da: Članek potrjuje to meritev kot nov junijski rekord.

V Sloveniji se poletja od 70. let prejšnjega stoletja segrevajo; letošnje poletje je bilo približno štiri stopinje toplejše kot takrat, zadnjih 12 poletij pa je bilo nadpovprečno toplih.

Ni omenjeno

Večji del Slovenije je od sredine julija do sredine avgusta prizadela huda suša zaradi pomanjkanja padavin, dolgotrajne vročine in pretežno sončnega vremena.

Da: Članek navaja te vzroke in časovni okvir suše.

Slovenske Novice

Absolutni slovenski temperaturni rekord ostaja 40,8 °C, izmerjen 8. avgusta 2013 na letališču Cerklje ob Krki.

Da: Potrjeno v besedilu kot absolutni rekord.

Avgust 2026 je bil z odklonom 3,7 °C najtoplejši avgust in najtoplejši mesec v Sloveniji od leta 1950.

Ni omenjeno

Konec avgusta so bile sušne razmere podzemnih voda prisotne skoraj po vsej Sloveniji, reke pa so bile večinoma podpovprečno vodnate.

Delno: Omenjene so nizkovodne razmere in suša podzemnih voda.

Konec prihodnjega tedna naj bi Slovenijo dosegla izrazita hladna fronta, ki bo prinesla ohladitev in predvidoma 20–50 milimetrov padavin.

Da: Napoved meteorologinje se ujema s trditvijo.

Meteorološko poletje 2026 je bilo v Sloveniji najbolj vroče od začetka primerljivih meritev leta 1950.

Delno: Članek omenja "rekordno vroče poletje", a ne navaja leta 2026.

Na Kredarici prvič v zgodovini primerljivih meritev v nobenem poletnem jutru ni bilo merljive snežne odeje.

Ni omenjeno

Najvišja temperatura poletja je bila 40,1 °C, izmerjena 2. avgusta na merilni postaji Koper Markovec.

Da: Navedeno v besedilu kot najvišja izmerjena temperatura poletja.

Po količini padavin je bilo poletje približno sedmo najbolj suho v Sloveniji od leta 1950, jugovzhod države pa je doživel rekordno sušo.

Ni omenjeno

Poletje 2026 je bilo na ravni Slovenije najbolj sončno vsaj od leta 1960, s skoraj 880 urami sončnega obsevanja oziroma približno 18–20 odstotkov več sonca kot v primerljivih preteklih obdobjih.

Ni omenjeno

Poletje je zaznamovalo rekordno dolgo trajanje vročinskih valov; ponekod je najdaljši val trajal 20 ali 21 dni, temperature nad 35 °C pa so vztrajale do deset dni zapored.

Da: Podatki o trajanju valov in temperaturah so navedeni.

Temperaturni odklon poletja glede na obdobje 1991–2020 je znašal približno 2,8 °C, s čimer je bil presežen prejšnji rekord iz let 2003 in 2024.

Da: Podatek je naveden v izjavi klimatologa Gregorja Vertačnika.

V Podnanosu so 29. junija izmerili 38,7 °C, kar je nov slovenski temperaturni rekord za junij.

Da: Navedeno kot nov rekord za junij pod Nanosom.

V Sloveniji se poletja od 70. let prejšnjega stoletja segrevajo; letošnje poletje je bilo približno štiri stopinje toplejše kot takrat, zadnjih 12 poletij pa je bilo nadpovprečno toplih.

Ni omenjeno

Večji del Slovenije je od sredine julija do sredine avgusta prizadela huda suša zaradi pomanjkanja padavin, dolgotrajne vročine in pretežno sončnega vremena.

Delno: Omenjena je intenzivna suša zaradi vročine in razporeditve padavin.

Večer

Absolutni slovenski temperaturni rekord ostaja 40,8 °C, izmerjen 8. avgusta 2013 na letališču Cerklje ob Krki.

Da: Članek navaja ta podatek kot absolutni rekord.

Avgust 2026 je bil z odklonom 3,7 °C najtoplejši avgust in najtoplejši mesec v Sloveniji od leta 1950.

Da: Članek navaja te podatke za avgust 2026.

Konec avgusta so bile sušne razmere podzemnih voda prisotne skoraj po vsej Sloveniji, reke pa so bile večinoma podpovprečno vodnate.

Delno: Članek omenja sušne razmere in nizke vodostaje, a ne potrjuje "skoraj po vsej Sloveniji".

Konec prihodnjega tedna naj bi Slovenijo dosegla izrazita hladna fronta, ki bo prinesla ohladitev in predvidoma 20–50 milimetrov padavin.

Ni omenjeno

Meteorološko poletje 2026 je bilo v Sloveniji najbolj vroče od začetka primerljivih meritev leta 1950.

Da: Članek navaja, da je bilo poletje 2026 rekordno vroče.

Na Kredarici prvič v zgodovini primerljivih meritev v nobenem poletnem jutru ni bilo merljive snežne odeje.

Ni omenjeno

Najvišja temperatura poletja je bila 40,1 °C, izmerjena 2. avgusta na merilni postaji Koper Markovec.

Da: Članek potrjuje to najvišjo izmerjeno temperaturo poletja.

Po količini padavin je bilo poletje približno sedmo najbolj suho v Sloveniji od leta 1950, jugovzhod države pa je doživel rekordno sušo.

Delno: Članek potrjuje 7. najbolj suho poletje v 77 letih in rekordno sušo na jugovzhodu.

Poletje 2026 je bilo na ravni Slovenije najbolj sončno vsaj od leta 1960, s skoraj 880 urami sončnega obsevanja oziroma približno 18–20 odstotkov več sonca kot v primerljivih preteklih obdobjih.

Delno: Članek potrjuje, da je bilo najbolj sončno doslej in 18 % nad povprečjem, a ne omenja 880 ur.

Poletje je zaznamovalo rekordno dolgo trajanje vročinskih valov; ponekod je najdaljši val trajal 20 ali 21 dni, temperature nad 35 °C pa so vztrajale do deset dni zapored.

Da: Članek potrjuje te rekorde in trajanje vročinskih valov.

Temperaturni odklon poletja glede na obdobje 1991–2020 je znašal približno 2,8 °C, s čimer je bil presežen prejšnji rekord iz let 2003 in 2024.

Da: Članek potrjuje odklon 2,8 °C in preseganje rekordov iz 2003 in 2024.

V Podnanosu so 29. junija izmerili 38,7 °C, kar je nov slovenski temperaturni rekord za junij.

Da: Članek navaja to lokacijo, datum in temperaturo kot rekord za junij.

V Sloveniji se poletja od 70. let prejšnjega stoletja segrevajo; letošnje poletje je bilo približno štiri stopinje toplejše kot takrat, zadnjih 12 poletij pa je bilo nadpovprečno toplih.

Ni omenjeno

Večji del Slovenije je od sredine julija do sredine avgusta prizadela huda suša zaradi pomanjkanja padavin, dolgotrajne vročine in pretežno sončnega vremena.

Da: Članek potrjuje te vzroke in časovni okvir suše.

Analiza sentimenta

entities

• Slovenija
• Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO)
• Koper Markovec
• Podnanos
• Marinči vas
• Letališče Cerklje ob Krki
• jugovzhodna Slovenija
• Bohinjsko jezero
• Blejsko jezero
• Vipavska dolina
• Dolenjska
• Gregor Vertačnik
• Dolenje pri Ajdovščini
• Katja Kozjek Mihelec
• Kredarica

key differences

Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO)

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu.

Blejsko jezero

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu.

Bohinjsko jezero

Viri enotno nevtralni; razlika le v (ne)omenjanju.

Dolenje pri Ajdovščini

Večina virov kraj ignorira; le 24ur in SiOL ga nevtralno omenjata.

Dolenjska

Viri enotno nevtralni, poudarjajo sušo in nizke pretoke.

Gregor Vertačnik

Vsi viri ga prikazujejo nevtralno, brez razlik.

Katja Kozjek Mihelec

Dva vira jo omenjata nevtralno, a z različnimi strokovnimi nazivi.

Koper Markovec

Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu ali poudarkih.

Kredarica

Večina virov ne omenja; dva nevtralno navajata brez snega.

Letališče Cerklje ob Krki

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu.

Marinči vas

Vsi viri obravnavajo nevtralno, brez razlik.

Podnanos

Vsi viri prikazujejo nevtralno, kot kraj temperaturnega rekorda brez razlik.

Slovenija

Vsi viri obravnavajo nevtralno, brez razlik.

Vipavska dolina

Vsi viri navajajo nevtralno, brez izrazitih razlik.

jugovzhodna Slovenija

Vsi viri so nevtralni; edina razlika je v omenjanju suše.

source analyses

24ur

Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO)

Nevtralno: citirana kot vir podatkov brez meta-vrednotenja

Blejsko jezero

Ni omenjeno

Bohinjsko jezero

Ni omenjeno

Dolenje pri Ajdovščini

Nevtralno: omenjene kot kraj brez vrednotenja

Dolenjska

Ni omenjeno

Gregor Vertačnik

Ni omenjeno

Katja Kozjek Mihelec

Ni omenjeno

Koper Markovec

Nevtralno: omenjen kot merilna postaja brez vrednotenja

Kredarica

Nevtralno: omenjena kot lokacija brez snega brez vrednotenja

Letališče Cerklje ob Krki

Ni omenjeno

Marinči vas

Nevtralno: omenjena kot kraj brez vrednotenja

Podnanos

Nevtralno: omenjen kot kraj rekordne temperature brez vrednotenja

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot geografski okvir za podatke o temperaturi in padavinah

Vipavska dolina

Nevtralno: omenjena kot lokacija brez vrednotenja

jugovzhodna Slovenija

Nevtralno: omenjena kot regija s sušo brez vrednotenja

Dnevnik

Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO)

Nevtralno: navedena kot vir informacij, brez vrednotenja

Blejsko jezero

Nevtralno: omenjeno kot kraj temperaturnega rekorda

Bohinjsko jezero

Nevtralno: omenjeno kot kraj temperaturnega rekorda

Dolenje pri Ajdovščini

Ni omenjeno

Dolenjska

Nevtralno: omenjena kot regija meritve

Gregor Vertačnik

Nevtralno: citiran kot meteorolog, brez meta-vrednotenja

Katja Kozjek Mihelec

Nevtralno: citirana kot klimatologinja, brez vrednotenja

Koper Markovec

Nevtralno: omenjen kot kraj rekordne temperature

Kredarica

Ni omenjeno

Letališče Cerklje ob Krki

Nevtralno: omenjeno kot kraj absolutnega rekorda

Marinči vas

Nevtralno: omenjena kot kraj meritve temperature

Podnanos

Nevtralno: omenjen kot kraj meritve temperature

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot geografsko območje vremenskih napovedi in rekordov

Vipavska dolina

Ni omenjeno

jugovzhodna Slovenija

Ni omenjeno

Gorenjski Glas

Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO)

Nevtralno: citirana kot vir podatkov brez vrednotenja

Blejsko jezero

Nevtralno: omenjeno kot rekordna temperatura brez vrednotenja

Bohinjsko jezero

Nevtralno: omenjeno kot rekordna temperatura brez vrednotenja

Dolenje pri Ajdovščini

Ni omenjeno

Dolenjska

Ni omenjeno

Gregor Vertačnik

Ni omenjeno

Katja Kozjek Mihelec

Ni omenjeno

Koper Markovec

Ni omenjeno

Kredarica

Nevtralno: omenjena kot lokacija brez snežne odeje brez vrednotenja

Letališče Cerklje ob Krki

Ni omenjeno

Marinči vas

Ni omenjeno

Podnanos

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot geografsko območje meritev in trendov

Vipavska dolina

Ni omenjeno

jugovzhodna Slovenija

Nevtralno: omenjena kot območje rekordne suše brez vrednotenja

Kozjansko.info

Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO)

Nevtralno: navedena kot vir podatkov brez vrednotenja

Blejsko jezero

Ni omenjeno

Bohinjsko jezero

Ni omenjeno

Dolenje pri Ajdovščini

Ni omenjeno

Dolenjska

Ni omenjeno

Gregor Vertačnik

Ni omenjeno

Katja Kozjek Mihelec

Ni omenjeno

Koper Markovec

Ni omenjeno

Kredarica

Ni omenjeno

Letališče Cerklje ob Krki

Nevtralno: omenjeno kot lokacija meritve temperature brez vrednotenja

Marinči vas

Ni omenjeno

Podnanos

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot geografsko območje meritev brez vrednotenja

Vipavska dolina

Ni omenjeno

jugovzhodna Slovenija

Ni omenjeno

Primorski Dnevnik

Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO)

Nevtralno: ARSO je naveden kot vir podatkov brez vrednotenja

Blejsko jezero

Nevtralno: omenjeno kot lokacija rekordnih temperatur brez vrednotenja

Bohinjsko jezero

Nevtralno: omenjeno kot lokacija rekordnih temperatur brez vrednotenja

Dolenje pri Ajdovščini

Ni omenjeno

Dolenjska

Ni omenjeno

Gregor Vertačnik

Ni omenjeno

Katja Kozjek Mihelec

Ni omenjeno

Koper Markovec

Nevtralno: omenjena kot merilna postaja zabeležene temperature brez vrednotenja

Kredarica

Ni omenjeno

Letališče Cerklje ob Krki

Nevtralno: omenjeno kot lokacija absolutnega rekorda brez vrednotenja

Marinči vas

Ni omenjeno

Podnanos

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: država je omenjena kot geografski okvir podatkov brez vrednotenja

Vipavska dolina

Ni omenjeno

jugovzhodna Slovenija

Nevtralno: omenjena kot regija z rekordno sušo brez vrednotenja

RTV Slovenija

Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO)

Ni omenjeno

Blejsko jezero

Nevtralno: omenjeno kot kraj temperaturnega rekorda

Bohinjsko jezero

Nevtralno: omenjeno kot kraj temperaturnega rekorda

Dolenje pri Ajdovščini

Ni omenjeno

Dolenjska

Nevtralno: omenjena kot območje suše in nizkih pretokov

Gregor Vertačnik

Nevtralno: citiran kot klimatolog brez meta-vrednotenja

Katja Kozjek Mihelec

Ni omenjeno

Koper Markovec

Nevtralno: omenjen kot merilna postaja z visoko temperaturo

Kredarica

Ni omenjeno

Letališče Cerklje ob Krki

Nevtralno: omenjeno kot kraj absolutnega rekorda

Marinči vas

Nevtralno: omenjena kot kraj meritve temperature

Podnanos

Nevtralno: omenjen kot kraj rekordne temperature

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot geografsko območje meritev in rekordov

Vipavska dolina

Nevtralno: omenjena kot območje običajne namočenosti

jugovzhodna Slovenija

Nevtralno: omenjena kot območje najbolj sušnega poletja

STA

Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO)

Nevtralno: ARSO naveden kot vir napovedi brez meta-vrednotenja

Blejsko jezero

Ni omenjeno

Bohinjsko jezero

Ni omenjeno

Dolenje pri Ajdovščini

Ni omenjeno

Dolenjska

Ni omenjeno

Gregor Vertačnik

Ni omenjeno

Katja Kozjek Mihelec

Ni omenjeno

Koper Markovec

Ni omenjeno

Kredarica

Ni omenjeno

Letališče Cerklje ob Krki

Ni omenjeno

Marinči vas

Ni omenjeno

Podnanos

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: država omenjena v kontekstu vremenske napovedi brez vrednotenja

Vipavska dolina

Ni omenjeno

jugovzhodna Slovenija

Ni omenjeno

SiOL

Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO)

Nevtralno: vir podatkov, brez vrednotenja

Blejsko jezero

Nevtralno: omenjeno kot lokacija rekordne temperature

Bohinjsko jezero

Nevtralno: omenjeno kot lokacija rekordne temperature

Dolenje pri Ajdovščini

Nevtralno: omenjene kot lokacija meritev

Dolenjska

Nevtralno: omenjena kot regija

Gregor Vertačnik

Ni omenjeno

Katja Kozjek Mihelec

Ni omenjeno

Koper Markovec

Nevtralno: omenjen kot lokacija meritev

Kredarica

Ni omenjeno

Letališče Cerklje ob Krki

Nevtralno: omenjeno kot lokacija rekorda

Marinči vas

Nevtralno: omenjena kot lokacija meritev

Podnanos

Nevtralno: omenjen kot lokacija meritev

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot geografski okvir za podatke

Vipavska dolina

Nevtralno: omenjena kot lokacija meritev

jugovzhodna Slovenija

Nevtralno: omenjena kot regija

Slovenske Novice

Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO)

Ni omenjeno

Blejsko jezero

Nevtralno: omenjeno kot jezero, ki je doseglo temperaturni rekord.

Bohinjsko jezero

Nevtralno: omenjeno kot jezero, ki je doseglo temperaturni rekord.

Dolenje pri Ajdovščini

Ni omenjeno

Dolenjska

Ni omenjeno

Gregor Vertačnik

Nevtralno: citiran kot klimatolog, ki podaja podatke o temperaturi.

Katja Kozjek Mihelec

Nevtralno: citirana kot meteorologinja, ki napoveduje vreme.

Koper Markovec

Nevtralno: omenjena kot merilna postaja z izmerjeno temperaturo.

Kredarica

Ni omenjeno

Letališče Cerklje ob Krki

Nevtralno: omenjeno kot lokacija absolutnega temperaturnega rekorda.

Marinči vas

Ni omenjeno

Podnanos

Nevtralno: omenjen kot kraj pod Nanosom, kjer je bil izmerjen junijski rekord.

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država, kjer se bodo pojavile padavine in ohladitev.

Vipavska dolina

Ni omenjeno

jugovzhodna Slovenija

Ni omenjeno

Večer

Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO)

Nevtralno: omenjena kot vir statističnih podatkov brez vrednotenja

Blejsko jezero

Nevtralno: omenjeno kot lokacija temperaturnega rekorda brez vrednotenja

Bohinjsko jezero

Nevtralno: omenjeno kot lokacija temperaturnega rekorda brez vrednotenja

Dolenje pri Ajdovščini

Ni omenjeno

Dolenjska

Nevtralno: omenjena kot regija s sušnimi razmerami brez vrednotenja

Gregor Vertačnik

Nevtralno: citiran kot klimatolog brez meta-vrednotenja njegove vloge

Katja Kozjek Mihelec

Ni omenjeno

Koper Markovec

Nevtralno: omenjen kot merilna postaja brez vrednotenja

Kredarica

Ni omenjeno

Letališče Cerklje ob Krki

Nevtralno: omenjeno kot lokacija absolutnega rekorda brez vrednotenja

Marinči vas

Nevtralno: omenjena kot lokacija temperature brez vrednotenja

Podnanos

Nevtralno: omenjen kot lokacija temperaturnega rekorda brez vrednotenja

Slovenija

Nevtralno: država je omenjena kot geografski okvir za vremenske podatke brez vrednotenja

Vipavska dolina

Nevtralno: omenjena kot regija s povprečnimi padavinami brez vrednotenja

jugovzhodna Slovenija

Nevtralno: omenjena kot regija s sušo brez vrednotenja

Scenariji

scenarios

• description

  Vlada RS zaradi rekordnih temperatur in suše, ki jo je potrdil ARSO, pospeši sprejetje dolgoročne strategije za kmetijstvo in vodno infrastrukturo. Fokus bo na optimizaciji namakalnih sistemov za Dolenjsko in jugovzhodno Slovenijo, kjer je bila suša najbolj uničujoča.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Nacionalni program za prilagajanje na podnebne spremembe

  valence

  positive

• description

  Zaradi ekstremnih vročinskih valov in dolgotrajnih obdobij nad 35 stopinj, ki so jih zabeležile postaje kot Koper Markovec, ministrstvo za okolje uvede strožje zahteve za toplotno izolacijo in obvezno vgradnjo hladilnih sistemov v novogradnjah.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  long

  title

  Standardizacija novih gradbenih normativov za toplotno stabilnost

  valence

  neutral

• description

  Kmetijska gospodarstva v jugovzhodni Sloveniji zaradi dolgotrajne suše in pomanjkanja podzemnih voda beležijo rekordne izpade pridelka. Kmetijska zbornica napoveduje drastičen dvig cen lokalne hrane, kar bo neposredno vplivalo na košarico slovenskih potrošnikov.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  short

  title

  Zmanjšan pridelek in višje cene kmetijskih pridelkov

  valence

  negative

• description

  Občine na Dolenjskem in v Posavju v sodelovanju z ARSO začnejo gradnjo manjših zadrževalnikov, ki bodo služili za blaženje prihodnjih hidroloških suš. Ta mehanizem bo povečal odpornost lokalnih ekosistemov na ponavljajoče se vročinske rekorde.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  long

  title

  Zagon inovativnih projektov za zadrževanje vode v pokrajini

  valence

  positive

• description

  Turistični delavci v obalnih mestih, kot je Koper, zaradi rekordnih temperatur nad 40 stopinj Celzija prilagajajo urnike aktivnosti. Dnevni turizem se pomika v večerne ure, kar spreminja strukturo in prihodke lokalnega gostinstva.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Sprememba turistične ponudbe zaradi ekstremnega poletja

  valence

  neutral

• description

  Zaradi trenda, kjer se vročinski valovi daljšajo in intenzivirajo (kot je bilo 21 dni trajajoče obdobje), NIJZ beleži povečano število hospitalizacij starejše populacije. Bolnišnice morajo zaradi tega prilagoditi protokole za nujno medicinsko pomoč v poletnih mesecih.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Povečana obremenitev zdravstvenega sistema zaradi vročinskih valov

  valence

  negative

• description

  Zaradi trajnega dviga povprečnih temperatur, ki jih je izpostavil klimatolog Gregor Vertačnik, se slovenski kmetje začnejo usmerjati v pridelavo kultur, ki so bile prej značilne za bolj južne kraje. To dolgoročno ustvari novo nišo v slovenskem izvozu.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Prehod na subtropske kmetijske kulture v Sloveniji

  valence

  positive

• description

  Zaradi ponavljajočih se rekordnih suš v jugovzhodni Sloveniji in Primorski se prebivalci začnejo trajno seliti v hladnejše, alpske predele države. To povzroči demografske premike in potrebo po hitrem razvoju infrastrukture v gorskih občinah.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Migracije prebivalstva iz sušnih območij v višje ležeče regije

  valence

  neutral

• description

  Zaradi kombinacije rekordno nizkih podzemnih voda in daljših sušnih obdobij, ki presegajo dosedanje rekorde, lokalne komunalne službe uvedejo redukcije vode. To vodi v družbene napetosti in omejevanje gospodarske dejavnosti v najbolj prizadetih regijah.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  short

  title

  Razglasitev izrednih razmer zaradi kritičnega pomanjkanja pitne vode

  valence

  negative

Viri

articles

• article order

  10

  body

  Ljubljana, 03. septembra (STA) - Čeprav smo s septembrom vstopili v meteorološko jesen, vreme ostaja poletno. Poletne temperature bodo po napovedih Agencije RS za okolje (Arso) vztrajale še šest dni, s sredino prihodnjega tedna pa naj bi se vendarle končalo letošnje rekordno vroče poletje, ki ...

  language

  slv

  published at

  2026-09-03T11:14:33

  source

  STA

  title

  V sredini prihodnjega tedna predvidoma konec rekordno vročega poletja

  url

  https://www.sta.si/3594529/

• article order

  5

  body

  "Letošnje poletje je bilo v Sloveniji rekordno vroče, in sicer je bilo glede na dolgoletno povprečje od 1991 do 2020 za približno 2,8 stopinje stopinje Celzija toplejše in s tem nekoliko toplejše od prej rekordno vročih poletij 2003 in 2024," je analizo meteorološkega poletja začel klimatolog Gregor Vertačnik. Posebej je izpostavil odklone pri dnevni najvišji temperaturi: "Popoldnevi še bolj izrazito nadpovprečno topli, in sicer je bila v najvišji temperaturi odklon približno 3,6 stopinje Celzija, pri najnižji temperaturi pa 1,9 stopinje Celzija." Poletje sta najbolj zaznamovala dva izrazito dolga vročinska valova, prvi je bil konec junija, ko so vremenoslovci 29. junija izmerili tudi nov slovenski rekord za junij - v Podnanosu je bilo 38,7 stopinje Celzija. V drugi polovici julija je nato sledila malo izrazitejša ohladitev, a se je nato hitro začel nov vročinski val, ki je bil najmočnejši v tem poletju in je trajal do sredine avgusta. Rekordno dolg vročinski val, ni pa padel absolutni rekord "V tem vročinskem valu je bilo na nekaterih merilnih mestih kar devet ali celo deset dni zapored nad petintrideset stopinj in to je bilo rekordno," je poudaril Vertačnik in dodal, da je bilo za določene dele Slovenije tudi samo trajanje celotnega vročinskega vala rekordno - ponekod je namreč trajal 20 oz. 21 dni. V tem vročinskem valu so izmerili tudi najvišje temperature v celem poletju, in sicer je bilo drugega avgusta na postaji Koper Markovec 40,1 stopinje Celzija, dva dni pozneje so pa v Marinči vasi na Dolenjskem izmerili 39,6 Celzija. "Te vrednosti so sicer izjemno visoke, niso pa rekordne. Namreč, absolutni rekord še vedno ostaja 40,8 stopinje Celzija, ki je bil izmerjen 8. avgusta 2013 v na letališču Cerklje ob Krki," je opomnil Vertačnik. Vroče, kot je znano, ni bilo samo pri nas, ampak po vsej Evropi. Kot je povzel Vertačnik, so v številnih drugih delih Evrope v omenjenih dveh vročinskih valovih izmerili absolutno najvišje temperature, tako da so številne države po Evropi dosegle nove državne rekorde: "Tako je bilo recimo v Avstriji, na Madžarskem, Češkem, na Poljskem, v Nemčiji in pa še ponekod drugod." "Avgust je bil z odklonom 3,7 stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem najtoplejši avgust in pa tudi absolutno najtoplejši mesec od začetka primerljivih meritev v Sloveniji, to je od leta 1950 naprej," je še povedal Vertačnik. Statistika po mesecih sicer kaže, da so bili vsi trije meseci letošnjega poletja med petimi najtoplejšimi v merilnem nizu, "kar pomeni, da je ta nenavadno visoka temperatura vztrajala skozi vse tri mesece". Junij in avgust sta bila izstopajoča tudi glede sončnega vremena, saj sta bila peta najbolj sončna doslej, je nanizal klimatolog. Velike razlike v namočenosti: ponekod na zahodu skoraj običajno namočeno, na jugovzhodu pa najbolj suho poletje doslej Klimatolog je izpostavil tudi zelo velike razlike v namočenosti po državi: "Če gledamo poletje kot celoto, je bilo poletje na ravni države približno sedmo najbolj suho v zadnjih 77 letih, a so bile regionalne razlike precej velike." Kot je navedel, je bilo ponekod v zahodnem delu Slovenije, zlasti v pasu od Vipavske doline proti Ljubljanski kotlini, običajno namočeno. "Medtem smo pa na jugovzhodu Slovenije ponekod zabeležili najbolj suho poletje doslej. Na tistih območjih je ponekod padla manj kot polovica običajne poletne količine padavin," je opozoril Vertačnik. K suši so poleg tega, da je bilo zelo malo padavin, prispevale tudi visoke temperature in zelo veliko trajanje sončnega obsevanja: "Poletje je bilo namreč na državni ravni najbolj sončno doslej, sonca je bilo približno 18 odstotkov več, kot ga je običajno. Še posebej sončno glede na dolgoletno povprečje je bilo v gorskem svetu." Temperature rek rekordno visoke Hidrolog Janez Polajnar je ob tem spomnil, da so se letošnje sušne razmere na površinskih in pa podzemnih vodah začele že spomladi, stopnjevale julija in višek dosegle avgusta. Pomanjkanje padavin in visoke temperature so namreč na površinskih vodah ustvarile tako nizkovodne razmere, da jih uvrščajo med tri do štiri najbolj intenzivne v zadnjih 45 letih, medtem ko sušne razmere na podzemnih vodah uvrščajo na šesto mesto v istem časovnem obdobju. "Posebnost teh sušnih razmer letos pa je bila ta, da so se združile z izjemno visokimi temperaturami, zato so bile tudi temperature rek rekordno visoke. Ponekod, na več rekah po Sloveniji smo dosegli tudi temperaturne rekorde, na primer na nekaterih rekah v Pomurju (več kot 31 stopinj Celzija), na spodnji Savi (več kot 30 stopinj Celzija). Tudi Blejsko in Bohinjsko jezero sta 30. junija dosegla svoj temperaturni rekord, okrog 28 stopinj. Morje je imelo isti dan 30,2 stopinje," je naštel Polajnar in dodal, da absolutni rekord temperature slovenskega morja ostaja 31,1 stopinje Celzija, ki je bil izmerjen leta 2010. Količine podzemnih voda so se vztrajno zmanjševale, a ekstremno nizkih gladin podzemnih voda niso zaznali, so pa izmerili izjemno sušne ali pa zelo sušne razmere, zlasti na območjih Koroške, Podravja, na območju spodnje Savinjske doline, spodnje Save, pa tudi na območjih Notranjske in Dolenjske: "Pri površinskih vodah, kar se tiče nizkovodnih izmer razmer izstopajo zlasti Dolenjska, kočevsko območje, spodnjesavsko območje in pa Pomurje in Podravje." Na Muri so zabeležili tudi rekordno nizek pretok v mesecu juliju, podobno tudi na reki Dravi: "Ti dve reki sta bili rekordno malo vodnati, na ostalih rekah pa smo beležili ene najnižjih, čeprav ne rekordno najnižje, poletnih vodnatosti v zadnjih 45 letih." Polajnar: Če bo jesensko deževje običajno, bi se razmere na vodonosnikih lahko izboljšale do konca leta Padavine, ki so padle v zadnjih dveh tednih in ki jih pričakujejo v naslednjem tednu, po Polajnarjevih besedah ne bodo izboljšale nizkovodnih razmer, vsaj ne na podzemnih vodah:, "Za izboljšanje nizkovodnih razmer v podzemnih vodah bi potrebovali kar precej več padavin in te padavine bi morale pasti v daljšem časovnem obdobju," je dejal in dodal, da bi na Gorenjskem potrebovali vsaj 100 milimetrov padavin, ki bi se infiltrirale na območje podzemnih voda, v vodonosnike, "kar pa pomeni, da bi bila skupna količina dežja skorajda enkrat večja od tega, to se pravi, da bi potrebovali nekje 300 milimetrov padavin". Nekoliko manj padavin, okrog 40 milimetrov, bi potrebovali na plitvih vodonosnikih v vzhodni Sloveniji, je še dejal Polajnar in dodal, da bi po njihovih ocenah jesensko deževje lahko dvignilo nivoje podzemnih voda na običajno raven nekje do konca tega leta, "če seveda bo deževje takšno, kot je običajno za jesen". Prvi znaki suše že januarja, poleti so se razmere stopnjevale do ekstremov Tudi agrometeorologinja Andreja Sušnik je opozorila, da je imela letošnja poletna suša zametke že v zgodnjespomladanskem obdobju: "O prvih znakih suše v površinskem sloju smo pravzaprav govorili že januarja, zaradi slabe zimske zaloge, potem se je pa zadeva v ekosistemih začela odražati nekje od sredine marca pa do sredine junija, ko smo na naših sušomer alarmih že zaznali prve izjemno sušne razmere." Stanje se je nato čez poletje - zaradi že omenjenih zelo visokih temperatur in neprimerne razporeditve padavin - marsikje močno poslabšalo: "Stopnja transpiracije je dosegla izjemne vrednosti. Beležili smo posamezne dni, ko je transpiracija, to se pravi, izhlapevanje iz talne rastline, na dan dosegla več kot pet milimetrov, v nekaterih dnevih celo od sedem do osem milimetrov." "Janez je omenil, da potrebujejo podzemne vode več kot sto milimetrov dežja, da se napolni vodni rezervoar. Ravno tako je pri rastlinah. Za izboljšanje stanja na kmetijskih površinah - govorimo pač o ekstremni suši in to se odraža pravzaprav na vseh naših poljih - bi v posameznih koncih, predvsem v spodnjem Posavju in v Beli krajini, potrebovali več kot 200 milimetrov postopnega dežja," je opozorila Andreja Sušnik in dodala, da sušomer tudi na današnji dan kaže, da "se predvsem vzhodni in jugovzhodni del Slovenije še vedno ni obarval v bolj ugodno stanje". Malo boljše razmere so po njenih besedah v severozahodnem in zahodnem delu Slovenije, kjer je v pretelih dneh padlo nekaj več padavin. Kot kaže, bo letošnja kmetijska suša izjemna po obsegu in intenzivnosti "Posledice na kmetijskih površinah so jasne. To pravzaprav spremljamo že celotno poletje. Ko smo gledali statistiko, pa lahko rečemo, da bo letošnja po intenzivnosti izjemna," je opozorila Sušnik. Kot je dodala, je bila od leta 2000 kar osemkrat suša tako huda, da je država razglasila naravno nesrečo, tokratna pa bo po njenih navedbah "najobsežnejša in najintenzivnejša, kar se tudi izraža v gospodarski škodi v kmetijstvu". Ocene škode po njenih navedbah še potekajo, saj vegetacijska sezona še ni končana: "So pa seveda posledice že jasne na vseh segmentih kmetijske pridelave."

  language

  slv

  published at

  2026-09-03T11:07:45

  source

  RTV Slovenija

  title

  Rekordno vroče in sušno poletje: Avgust je bil absolutno najtoplejši mesec od začetka meritev

  url

  https://www.rtvslo.si/okolje/vreme/rekordno-vroce-in-susno-poletje-avgust-je-bil-absolutno-najtoplejsi-mesec-od-zacetka-meritev/792698

• article order

  7

  body

  Meteorološko poletje, ki traja od začetka junija do konca avgusta, je za nami. Pod črto: bilo je najbolj vroče v zgodovini meritev - podatki segajo nazaj do leta 1950 - zabeležili pa smo tudi najdlje trajajoči vročinski val. Prvič se je tudi zgodilo, da v vsem poletju nobeno jutro na Kredarici ni bilo merljive snežne odeje. Meteorološko poletje, ki traja od začetka junija do konca avgusta, je za nami. Pod črto: bilo je najbolj vroče v zgodovini meritev - podatki segajo nazaj do leta 1950 - zabeležili pa smo tudi najdlje trajajoči vročinski val. "Vsi trije meseci minulega poletja so bili izrazito nadpovprečno topli, avgust z odklonom 3,7 stopinje Celzija pa je bil celo najtoplejši mesec v Sloveniji vsaj od leta 1950," so v poročilu zapisali na agenciji za okolje (Arso). Temperaturni odklon od primerjalnega obdobja 1991-2020 je v treh mesecih na ravni države znašal 2,8 stopinje Celzija, kar je prav tako največ po letu 1950. Na Arsu ugotavljajo, da so k temu najbolj prispevali izrazito vroči popoldnevi. Dosedanji rekord - 2,4 stopinje v letih 2003 in 2024 - je bil tako močno presežen. Za primerjavo, z dobrimi tremi stopinjami pod povprečjem primerjalnega obdobja je bilo najhladnejše poletje 1978. "Poletja se v Sloveniji ogrevajo od 70. let prejšnjega stoletja in so se do letošnjega poletja segrela za okoli štiri stopinje Celzija. Trend segrevanja je zelo izrazit, saj je bilo zadnjih 12 poletij nadpovprečno toplih in toplejših od vseh poletij v letih 1953-1991." (vir: Arso) Poleg tega je bilo letošnje poletje najbolj sončno vsaj od leta 1960, ko imamo na voljo primerljive podatke. "Na ravni države je sonce v povprečju sijalo skoraj 880 ur," so izračunali. Osončenost se sicer po letu 1980 vseskozi povečuje in je sedaj že okoli 20 odstotkov večja kot v 70. letih prejšnjega stoletja, še ugotavljajo na Arsu. Po višini padavin je bilo na državni ravni približno sedmo najbolj suho od leta 1950, v delu jugovzhodne Slovenije pa je bilo rekordno suho. "Kljub temu, da marsikje po Sloveniji skupna višina padavin ni bila posebej majhna, pa je večji del Slovenije od sredine julija do sredine avgusta pestila huda suša, ki je bila posledica zlasti pomanjkanja padavin v osrednjem delu poletja, dolgotrajne vročine in pretežno sončnega vremena," so še pojasnili. In še ena zanimivost: prvič v zgodovini primerljivih meritev v vsem poletju nobeno jutro na Kredarici ni bilo merljive snežne odeje. Preberi še Triglav zaradi podnebnih sprememb izgublja svojo ledeno podobo "Tako kot pri temperaturi je tudi pri poletnih padavinah opazen dolgoročni trend, in sicer upadanje od 70. let prejšnjega stoletja. Od viška okoli leta 1970 do danes se je višina padavin zmanjšala za okoli 18 odstotkov, pri čemer pa je negotovost zaradi velikega medletnega nihanja padavin precejšnja. Kljub temu trendu pa smo od leta 1950 v tem stoletju poleg štirih najbolj suhih poletij zabeležili tudi najbolj mokro poletje, in sicer 2023." (Vir: Arso) Vročina ni popustila "Poletje je bilo v znamenju dveh dolgotrajnih in izrazitih vročinskih valov, prvega konec junija ter drugega konec julija in v prvi polovici avgusta," so spomnili na Arsu. V prvem vročinskem valu je bil izmerjen nov junijski temperaturni rekord, v Podnanosu v Vipavski dolini je bilo 29. junija 38,7 stopinje Celzija. V drugem izrazitem vročinskem valu in v celotnem poletju je bila najvišja izmerjena temperatura 40,1 stopinje Celzija, izmerjena 2. avgusta na merilni postaji Koper Markovec. Le desetinko stopinje Celzija manj je bilo 31. julija v Dolenjah pri Ajdovščini. V notranjosti Slovenije je bilo najbolj vroče v Marinči vasi ob Krki, 4. avgusta so tam izmerili 39,6 stopinje Celzija. "Na številnih merilnih mestih smo izmerili doslej največje število vročih in zelo vročih dni. V Ratečah se je segrelo vsaj do 30 stopinj Celzija v 25 dneh, v Ljubljani je bilo takšnih dni 57, v Dobličah pri Črnomlju 63, v Biljah pri Novi Gorici pa kar 69 (rekord v Biljah sicer še vedno drži poletje 2022 z 80 takšnimi dnevi). Vsaj 35 stopinj Celzija pa smo v Ljubljani izmerili v 15 dneh, v Dobličah pri Črnomlju v 21 dneh, v Biljah pa v kar 28 dneh - na vseh teh merilnih mestih je bil prejšnji rekord znatno presežen," so na Arsu nanizali še nekaj podatkov. Kot pojasnjujejo, je k tej statistiki najbolj prispeval "izjemno močan in dolgotrajen vročinski val konec julija in v prvi polovici avgusta". V Ljubljani je trajal 21 dni, na merilnih mestih Koper Markovec, Bilje, Podnanos, Vedrijan in Malkovec pa 20 dni. "Še precej daljši, s 34 dnevi, pa je bil letos v Kopru vročinski val v drugi polovici junija in večji del julija - to je tudi absolutni rekord za celo Slovenijo vsaj od leta 1950," so zaključili.

  language

  slv

  published at

  2026-09-02T13:21:04

  source

  24ur

  title

  Vročinski val, ki je trajal kar 34 dni, in že junija skoraj 40 stopinj

  url

  https://www.24ur.com/novice/slovenija/vrocinski-val-ki-je-trajal-kar-34-dni-in-ze-junija-skoraj-40-stopinj.html

• article order

  6

  body

  Po izjemno vročem in sušnem dolgem poletju se v prihodnjih dneh obeta ohladitev. Pred tem se bomo od poletja poslovili s temperaturami med 28 do 33 stopinj Celzija in občasnimi padavinami. Izrazita hladna fronta nas bo dosegla že konec prihodnjega tedna. Čeprav smo se že skoraj navadili na stalne poletne razmere, nas kmalu čakajo spremembe. "Sobota bo še topla oziroma vroča, sever Slovenije pa bo že zajela hladna fronta, ki bo sicer zelo oslabljena. Večjih padavin ta ne bo prinesla, se bodo pa opoldne in zvečer plohe lahko pojavljale predvsem v severni Sloveniji. Nedelja bo še nekoliko manj vroča. Čaka nas večinoma sončno vreme s temperaturami okoli 30 stopinj Celzija," je povedala klimatologinja Katja Kozjek Mihelec iz Agencije za okolje (ARSO). Od poletja se bomo najverjetneje poslovili že konec prihodnjega tedna. Takrat nas bo glede na zdajšnje napovedi dosegla izrazito hladna fronta. "Prinesla bo ohladitev, hkrati pa tudi zelo težko pričakovane padavine. Kot kaže za enkrat, bo padlo od 20 pa do 50 milimetrov dežja. Padavine bodo razporejene kar po celi državi, tako da se tega lahko marsikdo veseli. S tem se zaključuje rekordno vroče poletje, saj bo temperatura v drugi polovici prihodnjega tedna dosegla le malo nad 20 stopinj Celzija," je dodala. Najdaljši vročinski val kar tri tedne Letošnje poletje je sicer v Sloveniji podiralo rekorde glede na podatke med leti 1991 in 2020, saj je bilo za približno 2,8 stopinje Celzija toplejše. "Odklon je bil še večji pri najvišji dnevni temperaturi. Popoldnevi so bili za približno 3,6 stopinje toplejši od dolgoletnega povprečja, odklon od najnižjih temperatur pa je znašal 1,9 stopinje Celzija," je pojasnil meteorolog Gregor Vertačnik. Vročinske rekorde smo letos dosegli večkrat. Poletje pa sta zaznamovala tudi dva izjemno dolga vročinska valova. Prvi, ki je nastopil konec julija, je prinesel prvi rekord. Že 29. junija so namreč v Podnanosu izmerili 38,7 stopinje Celzija. Po nekoliko hladnejšem obdobju je izrazitejša ohladitev sledila v drugi polovici julija, nato pa se je hitro začel nov vročinski val. Ta je bil najmočnejši v letošnjem poletju in je trajal do sredine avgusta. Na nekaterih merilnih mestih se je temperatura devet ali deset dni zapored povzpela nad 35 stopinj Celzija. Najdaljši vročinski val je skupno vztrajal 20 ali ponekod kar 21 dni. Rekordno temperaturo so letos 2. avgusta izmerili na postaji Koper Markovec, kjer so termometri zabeležili 40,1 stopinje Celzija. Dva dni pozneje so v Marinči vasi na Dolenjskem izmerili 39,6 stopinje. Kot je dejal Vertačnik, pa temperature še niso presegle absolutnega slovenskega rekorda. Ta naziv drži temperatura 40,8 stopinje Celzija, izmerjena na letališču Cerklje ob Krki. Rekordne temperature rek Poletje pa je poleg hude vročine zaznamovala tudi suša in pomanjkanje podzemne vode. "Letošnje sušne razmere na površinskih in podzemnih vodah so se začele že spomladi in se stopnjevale do julije in vrh dosegle avgusta. Pomanjkanje padavin in visoke temperature so pripomogle k temu, da so bile letošnje sušne razmere, čeprav niso bile nič ekstremnega, nekaj posebnega," je povedal hidrolog Janez Polajnar. "Letošnje nizkovodne razmere na površinskih vodah lahko uvrščamo nekje med tretje in četrte najbolj intenzivne v zadnjem obdobju, to se pravi v zadnjih 45 letih, medtem ko sušne razmere v podzemnih vodah uvrščamo nekje na šesto mesto v zadnjih 45 letih," je pojasnil. Na več rekah po Sloveniji so bile izmerjene rekordne temperature. V nekaterih rekah v Pomurju je temperatura presegla 31 stopinj Celzija, na spodnji Savi pa 30 stopinj. Visoke temperature so dosegla tudi jezera. Blejsko in Bohinjsko jezero sta 30. junija dosegla temperaturni rekord okoli 28 stopinj Celzija. Rekordno toplo je bilo istega dne tudi morje, kjer so izmerili 30,2 stopinje Celzija. Absolutni temperaturni rekord morja sicer ni bil presežen. Ta še vedno znaša 31,1 stopinje Celzija, izmerjene leta 2010. Na Gorenjskem bi za izboljšanje stanja potrebovali najmanj okoli 100 milimetrov padavin, ki bi se infiltrirale v vodonosnike. To pomeni, da bi morala biti skupna količina padavin precej večja, ocenjuje Polajnar, približno okoli 300 milimetrov. Na plitvih vodonosnikih v vzhodni Sloveniji bi bilo potrebnih manj, okoli 40 milimetrov padavin. Letošnja suša je najobsežnejša Kljub nekoliko hladnejšim temperaturam v prihodnjih tednih, se številni kmetje v tem tednu še vedno soočajo s hudimi posledicami suše. Letošnje poletje je bilo namreč z vidika kmetijske suše izjemno zahtevno. Razmere so se začele razvijati že v začetku leta, nato pa so se zaradi pomanjkanja padavin in njihove neenakomerne razporeditve hitro zaostrile. K temu so pomembno prispevale tudi nadpovprečno visoke temperature in posledično izjemno velika evapotranspiracija oziroma izhlapevanje vode iz tal in rastlin. "Treba je reči, da je seveda tudi splošna evaporacija dosegla izjemne vrednosti," je povedala agrometeorologinja Andreja Sušnik. Pri posameznih meritvah je bila dnevna evapotranspiracija oziroma poraba vode rastlin tudi več kot pet milimetrov na dan. Takšne razmere pomenijo veliko izgubo vode iz tal. Ob pomanjkanju padavin se je zato površinska plast tal hitro izsušila, kar je neposredno vplivalo na stanje rastlin. "To je slabo, saj so lokalno vodne zaloge zelo hitro povzročile, da so se tla hitro posušila," je opisala razmere. Letošnja suša se po intenzivnosti uvršča med najpomembnejše sušne dogodke tega stoletja. "Če gledamo statistiko, kam se bo uvrstila letošnja suša v svoji generaciji, lahko rečemo, da je najobsežnejša, najtežja," je ocenila.

  language

  slv

  published at

  2026-09-03T11:19:20

  source

  Dnevnik

  title

  Poletja bo kmalu konec: prihaja velika ohladitev in težko pričakovani dež

  url

  https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/poletja-bo-kmalu-konec-prihaja-velika-ohladitev-in-tezko-pricakovani-dez-2825506/

• article order

  3

  body

  Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Letošnje poletje je bilo v Sloveniji rekordno vroče, glede na dolgoletno povprečje med letoma 1991 do 2020 je bilo toplejše za približno 2,8 stopinje Celzija in nekoliko toplejše od prej rekordno vročih poletij leta 2003 in 2024, pravi klimatolog Gregor Vertačnik. "Odklon je bil še večji pri dnevni najvišji temperaturi, se pravi, da so bili popoldnevi še bolj izrazito nadpovprečno topli, pri najvišji temperaturi je bil odklon približno 3,6 stopinje Celzija, pri najnižji pa 1,9 stopinje Celzija." Kaj je še zaznamovalo letošnje poletje in kakšno vreme nas čaka v naslednjih dneh? Dva vročinska valova je prineslo leto 2026 - prvega konec junija, ko so 29. junija izmerili tudi nov slovenski temperaturni rekord za junij, v Podnanosu je bilo 38,7 stopinje Celzija. "Potem se je nekoliko ohladilo, vendar je bilo še vedno nadpovprečno toplo. Malo bolj izrazita otoplitev je bila v drugi polovici julija, nato se je hitro začel nov vročinski val, ki je bil najmočnejši v tem poletju in je trajal do sredine avgusta. V tem vročinskem valu je bilo na nekaterih merilnih mestih kar devet ali celo deset dni zapored nad 35 stopinj Celzija," o še enem rekordu razlaga Vertačnik. Tudi trajanje celotnega vročinskega vala, ponekod celo 20 ali 21 dni, je bilo rekordno za številne dele Slovenije. V drugem vročinskem valu so izmerili najvišje temperature v celem poletju. Tako je bilo 2. avgusta na postaji Koper-Markovec 40,1 stopinje Celzija, dva dni kasneje pa v Marinči vasi na Dolenjskem 39,6 stopinje Celzija. "Te vrednosti so sicer izjemno visoke za poletje, niso pa rekordne. Absolutni rekord še vedno ostaja 40,8 stopinje Celzija, izmerjen 8. avgusta 2013 na letališču Cerklje ob Krki," postreže s podatkom Vertačnik. V številnih drugih delih Evrope so izmerili absolutno najvišje temperature, številne države po Evropi so dosegle "nov državni rekord": "Tako je bilo recimo v Avstriji, na Madžarskem, Češkem, na Poljskem, v Nemčiji in ponekod drugod. Tam se je temperatura povzpela tudi do 41 ali celo 42 stopinj Celzija. Težišče vročine je bilo nekoliko severneje ali vzhodno od nas, na začetku junija pa tudi bolj v zahodni Evropi, predvsem je bilo ekstremno vroče v Franciji, kjer so izmerili do 45 stopinj Celzija." Po 20. avgustu se je s padavinami v Sloveniji nekoliko ohladilo. "Temperature so se približale dolgoletnemu povprečju, vendar se je avgust vseeno zaključil z izjemno visoko povprečno temperaturo." Z odklonom 3,7 stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem smo preživeli najtoplejši avgust in tudi absolutno najtoplejši mesec od začetka primerljivih meritev v Sloveniji, torej od leta 1950 naprej. "Temperaturne razmere so bile to poletje zares izjemne, medtem ko pri padavinah ni bilo tako ekstremne, če gledamo poletje kot celoto. Na ravni države je bilo poletje približno sedmo najbolj suho v zadnjih 77 letih. Regionalne razlike so bile kar precej velike," pove klimatolog. Ponekod v zahodnem delu Slovenije, zlasti od Vipavske doline proti Ljubljanski kotlini, je bilo poletje celo marsikje običajno namočeno, medtem pa so na jugovzhodu Slovenije ponekod zabeležili najbolj suho poletje doslej, ponekod je padla manj kot polovica običajne poletne količine padavin. K suši so poleg malo padavin prispevale tako visoke temperature kot tudi zelo veliko trajanje sončnega obsevanja. "Poletje je bilo namreč na državni ravni najbolj sončno doslej. Sonca je bilo približno 18 odstotkov več, kot ga je običajno. Še posebno sončno glede na dolgoletno povprečje je bilo v gorskem svetu." Vsi trije meseci letošnjega poletja so bili med petimi najtoplejšimi v merilnem nizu, kar pomeni, da je nenavadno visoka temperatura vztrajala vse tri mesece. "Najbolj izstopajoč je bil avgust. Julij je bil četrti najbolj suh doslej. Junij in avgust sta bolj izstopajoča tudi glede sončnega vremena, bila sta peta najbolj sončna meseca," sklene Vertačnik. Prav tako kot vročinski val so se spomladi začele sušne razmere na površinskih in podzemnih vodah, stopnjevale so se pa julija in vrh dosegle avgusta. "Pomanjkanje padavin in visoke temperature so prispevali k temu, da so bile letošnje sušne razmere, čeprav niso bile ekstremne, vendarle nekaj posebnega. Nizkovodne razmere na površinskih vodah lahko uvrščamo med tri do štiri najbolj intenzivne v zadnjih 45 letih, medtem ko sušne razmere na podzemnih vodah uvrščamo na šesto mesto v zadnjih 45 letih," razlaga hidrolog Janez Polajnar. Posebnost letošnjih sušnih razmer je bila, da so se združile z izjemno visokimi temperaturami. "Zato so bile ponekod rekordno visoke tudi temperature rek, nekatere reke v Pomurju so dosegle preko 31 stopinj Celzija, na spodnji Savi preko 30 stopinj Celzija. Tudi Blejsko in Bohinjsko jezero sta 30. junija dosegla svoj temperaturni rekord, okrog 28 stopinj. Tistega dne je morje imelo 30,2 stopinje, čeprav absolutnega rekorda nismo presegli, ta še vedno vztraja pri 31,1 stopinje. Zabeležen je bil leta 2010." Količine podzemnih voda so se vztrajno zmanjševale, pa vendar tudi ekstremno nizkih gladin podzemnih voda letos niso zabeležili. "Izjemno sušne ali zelo sušne razmere smo beležili zlasti na območjih Koroške in Podravja pa na območju spodnje Save, spodnje Savinje in tudi na območju Notranjske in Dolenjske. Pri površinskih vodah pa izstopajo zlasti Dolenjska, kočevsko območje, spodnjesavsko območje ter Pomurje in Podravje." Na reki Muri so zabeležili rekordno nizek pretok v juliju, prav tako na Dravi: "Ti reki sta bili rekordno malo vodnati. Na drugih rekah pa smo beležili ene najnižjih poletnih vodnatosti v zadnjih 45 letih." Polajnar poudarja, da padavine, ki so in bodo še padle, ne bodo bistveno izboljšale nizkovodnih razmer, vsaj ne v podzemnih vodah. "Za izboljšanje nizkovodnih razmer v podzemnih vodah bi potrebovali kar precej več padavin v daljšem časovnem obdobju. Na Gorenjskem bi potrebovali vsaj 100 milimetrov padavin, ki bi se infiltrirale na območje podzemnih voda v vodonosnike, kar pa pomeni, da bi morala biti skupna količina dežja skorajda dvakrat večja od tega. Potrebovali bi okoli 300 milimetrov padavin. Nekoliko manj, okrog 40 milimetrov padavin, bi potrebovali v plitvih vodonosnikih v vzhodni Sloveniji. Ocenjujemo, da bi le običajno jesensko deževje lahko dvignilo nivoje podzemnih voda na običajno raven do konca leta, če bo to deževje takšno, kot je običajno za jesen." Začetki letošnje poletne suše imajo svoje korenine že v zgodnjem pomladanskem obdobju, pravi agrometeorologinja dr. Andreja Sušnik: "O prvih znakih suše v površinskem sloju smo govorili že januarja zaradi slabe zimske zaloge, potem se je suša zelo sistematično začela odražati od sredine marca do sredine junija, ko smo na naših Sušomer alarmih že zaznali prve izjemno sušne razmere." Poletje je razmere le še bolj intenziviralo, v marsikateri regiji so se vklopili rdeči alarmi. "To je bila posledica sovpadanja ekstremne vročine, vročinskih valov, ki so skupaj z neprimerno razporeditvijo padavin povzročili veliko izhlapevanje iz tal in iz rastlin. Tudi stopnja evapotranspiracije je dosegla izjemne vrednosti," razlaga agrometeorologinja. Izhlapevanje iz tal in rastlin je doseglo več kot pet milimetrov na dan, v nekaterih dneh celo sedem do osem milimetrov na dan. "To izhlapevanje je povzročilo, da so se tla zelo hitro posušila." Stopnja evapotranspiracije je bila še enkrat tolikšna kot običajno v tem obdobju. "Beležili smo kar 30 do 50 dni, ko je bila visoka evapotranspiracija prisotna v večjem delu Slovenije, razvoj suše se je letos razširil na vse regije." Za izboljšanje stanja na kmetijskih površinah - "govorimo o ekstremni suši in to se odraža na vseh naših poljih" - bi potrebovali v posameznih koncih, predvsem v spodnjem Posavju, v Beli krajini, več kot 200 milimetrov postopnega dežja, opozarja Andreja Sušnik. Predvsem v vzhodni in jugovzhodni Sloveniji razmere še vedno niso posebej ugodnejše. "Bolj ugodno stanje vlada mogoče v severozahodnem in zahodnem delu Slovenije, kjer smo beležili nekaj padavinskih dogodkov v preteklih dneh." Ko so na ARSO gledali statistiko, kam se bo uvrstila letošnja suša po svoji gradaciji oziroma intenziteti, so ugotovili, da bo ta izjemna. "Kar osemkrat po letu 2000 smo beležili sušo takih razsežnosti, da je država razglasila naravno nesrečo. In leto 2026 se bo uvrstilo med ta leta. Po intenziteti pa lahko za letošnjo sušo rečemo, da je najobsežnejša, najintenzivnejša, kar se tudi izraža v gospodarski škodi v kmetijstvu," sklene strokovnjakinja in ob tem doda, da ocene škod še potekajo, saj vegetacijska sezona še ni končana, so pa posledice že jasno vidne na vseh segmentih kmetijske pridelave.

  language

  slv

  published at

  2026-09-03T18:31:30

  source

  Večer

  title

  (ANALIZA) Nadpovprečno sončno poletje številnih rekordov: Sonca je bilo 18 odstotkov več kot običajno

  url

  https://vecer.com/slovenija/analiza-nadpovprecno-soncno-poletje-stevilnih-rekordov-sonca-je-bilo-18-odstotkov-vec-kot-obicajno-10426042

• article order

  6

  body

  Od prihodnje srede se vam bo še pošteno kolcalo za rekordno vročim poletjem. "Dosegla nas bo kar relativno izrazita hladna fronta in prinesla ohladitev, hkrati pa tudi težko pričakovane padavine," je včeraj napovedala meteorologinja Katja Kozjek Mihelec. "Predvidevamo, da bo padlo tam od 20 pa do 50 mm dežja in da bodo padavine razporejene po vsej državi," je dodala in še, da se bodo temperature v drugi polovici prihodnjega tedna gibale le malo nad 23 stopinj Celzija. Do takrat se še lahko naužijemo sonca in dnevnih temperatur do 33 stopinj Celzija. Letošnje poletje si bodo najbolj zapomnili kmetje, saj jim je suša oklestila pridelek. "O prvih znakih suše v površinskem sloju smo zaradi slabe zimske zaloge govorili že januarja," je pojasnila agrometeorologija Andreja Sušnik. Vse skupaj je poslabšalo še vroče poletje, ko so se v marsikateri regiji prižgali tudi rdeči sušomerni alarmi. "To je bila posledica sovpadanja ekstremne vročine, to se pravi vročinskih valov, ki je skupaj z neprimerno razporeditvijo padavin povzročila veliko izhlapevanje iz tal in iz rastlin." Po besedah Sušnikove se bo letošnja suša po svoji intenziteti uvrstila med izjemne, saj je bila tudi "najobsežnejša, najintenzivnejša, kar se izraža v gospodarski škodi v kmetijstvu". Letošnje nizkovodne razmere na površinskih vodah lahko po besedah hidrologa Janeza Polajnarja uvrstimo nekam med tri do štiri najbolj intenzivne v zadnjih 45 letih, sušne razmere na podzemnih vodah pa na šesto mesto v zadnjih 45 letih. Na nekaterih rekah v Pomurju so dosegli temperaturne rekorde, to je prek 31 stopinj Celzija. "Tudi Blejsko in Bohinjsko jezero sta 30. junija dosegla svoj temperaturni rekord, okrog 28 stopinj Celzija. Prav tako tudi morje istega dneva, 30,2 stopinje Celzija," je nanizal Polajnar in poudaril, da na morju kljub temu nismo presegli absolutnega rekorda pri temperaturi vode. To je 31,1 stopinje Celzija iz leta 2010. Za izboljšanje nizkovodnih razmer v podzemnih vodah bi potrebovali kar precej več padavin, kot smo jih bili deležni pred dnevi. V primeru, da bo letošnje jesensko deževje takšno, kot se spodobi za ta letni čas, bi se po napovedih Polajnarja nivoji podzemnih voda na običajno raven dvignili nekje do konca tega leta. Dva izrazito dolga vročinska valova In za koliko je bilo letošnje rekordno vroče poletje toplejše v primerjavi z dolgoletnim povprečjem med letoma 1991 in 2020? "Za približno 2,8 stopinje Celzija," je odgovoril klimatolog Gregor Vertačnik in dodal, da je bilo s tem nekoliko toplejše od prej rekordno vročih poletij 2003 in 2024. "Poletje sta najbolj zaznamovala dva izrazito dolga vročinska valova, in sicer je bil prvi konec junija, ko smo 29. junija izmerili tudi nov slovenski rekord za junij. To je bilo pod Nanosom 38,7 stopinje Celzija," je spomnil. Po krajši ohladitvi je v drugi polovici julija sledil drugi vročinski val, ki je bil najmočnejši v tem poletju in je trajal do sredine avgusta. "V tem vročinskem valu je bilo na nekaterih merilnih mestih kar devet ali celo deset dni zapored nad 35 stopinj Celzija, in to je bilo rekordno. Tudi samo trajanje celotnega vročinskega vala, ki je bilo ponekod 20 ali 21 dni, je bilo rekordno za številne dele Slovenije." Četudi so ponekod po državi izmerili 40 stopinj Celzija - 2. avgusta na postaji Koper Markovec 40,1 stopinje Celzija -, pa v letošnjem poletju temperaturnega rekorda nismo dosegli. "Absolutni rekord še vedno ostaja 40,8 stopinje Celzija, izmerjen je bil pa 8. avgusta 2013 na letališču Cerklje ob Krki."

  language

  slv

  published at

  2026-09-04T05:02:24

  source

  Slovenske Novice

  title

  Vročini bo prihodnji teden odklenkalo, Slovenijo čaka močna ohladitev in do 50 mm dežja

  url

  https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/vrocini-bo-prihodnji-teden-odklenkalo-slovenijo-caka-mocna-ohladitev-in-do-50-mm-dezja

• article order

  1

  body

  Letošnje meteorološko poletje, ki je trajalo od 1. junija do 31. avgusta, je bilo v Sloveniji najbolj vroče od začetka primerljivih podatkov, to je od leta 1950. Temperaturni odklon od primerjalnega obdobja 1991-2020 je dosegel 2,8 stopinje Celzija. Minulo trimesečje je bilo približno 7. najbolj suho od leta 1950, kažejo podatki Arsa. Temperaturni odklon letošnjega meteorološkega poletja je presegel prejšnji rekord 2,4 stopinje, dosežen v poletjih 2003 in 2024, so sporočili z Agencije RS za okolje (Arso). Foto: Arso vreme Letošnje poletje je bilo na ravni državi najbolj sončno vsaj od leta 1960, ko so na voljo primerljivi podatki. Po višini padavin pa je bilo poletje na državni ravni približno 7. najbolj suho od leta 1950, v delu jugovzhodne Slovenije pa je bilo rekordno suho. Foto: Arso vreme Večji del Slovenije je od sredine julije do sredine avgusta pestila huda suša, ki je bila posledica zlasti pomanjkanja padavin v osrednjem delu poletja, dolgotrajne vročine in pretežno sončnega vremena, so povzeli na Arsu. Vsi trije meseci minulega meteorološkega poletja so bili izrazito nadpovprečno topli, avgust pa je bil z odklonom 3,7 stopinje Celzija najtoplejši avgust in mesec v Sloveniji vsaj od leta 1950. Foto: Arso vreme Minulo meteorološko poletje je bilo tudi v znamenju dveh dolgotrajnih in izrazitih vročinskih valov. Prvi je bil konec junija, drugi konec julija in v prvi polovici avgusta. V prvem valu so izmerili nov junijski rekord za celotno Slovenijo, in sicer v Podnanosu v Vipavski dolini, kjer so 29. junija namerili 38,7 stopinje. V drugem izrazitem vročinskem valu in v celotnem poletju pa je bila najvišja izmerjena temperatura 40,1 stopinje, izmerjena 2. avgusta na merilni postaji Koper Markovec. Le desetinko stopinje manj so izmerili 31. julija v Dolenjah pri Ajdovščini. V notranjosti Slovenije je bilo najbolj vroče v Marinči vasi ob Krki, kjer so 4. avgusta izmerili 39,6 stopinje Celzija. Absolutni rekord za Slovenijo sicer ostaja 8. avgusta 2013 na letališču Cerklje ob Krki izmerjena temperatura 40,8 stopinje. Suša po skoraj celotni Sloveniji Ob opisanih letošnjih vremenskih razmerah so bile konec avgusta sušne razmere podzemnih voda prisotne po skoraj celotni Sloveniji. Zelo sušne razmere so v bovški, notranjski, ljubljanski, kočevski, dolenjski, belokranjski, spodnjeposavski, koroški in pomurski regiji. V večini drugih regij je prisotna zmerna suša, običajne vodne razmere pa so v goriški regiji, kažejo podatki Arsa. Foto: Arso vreme "Letošnja suša ni brez primere. Podobno ali še izrazitejšo sušo smo že doživeli, vendar podatki kažejo, da se pogostost hidroloških suš podzemnih voda v zadnjih desetletjih povečuje. Med desetimi najbolj sušnimi leti v obdobju 1981-2025 jih je bilo kar osem po letu 2000," so navedli na Arsu. Foto: Arso vreme Suše so vse bolj intenzivne Od leta 2000 je bila v Sloveniji zaradi suše v kmetijstvu naravna nesreča razglašena v letih 2003, 2006, 2007, 2012, 2013, 2017, 2022 in 2025. Med najobsežnejšimi so bile suše v letih 2003, 2012, 2013, 2017 in 2022. Analiza kmetijske suše kaže, da se obdobja izrazitega pomanjkanja vode vse pogosteje pojavljajo z večjo intenzivnostjo ter zajemajo območja in dele leta, kjer v preteklosti suša ni bila tako izrazita. Posebnost novodobnih suš predstavljajo hitro razvijajoče se oziroma "rapidne" suše, ki se lahko v poletnem obdobju razvijejo v kratkem času, zlasti ob vročinskih valovih, so izpostavili na Arsu. Posebnost letošnje suše je predvsem kombinacija zgodnjega začetka, hitrega razvoja, dolgotrajnosti in velike prostorske razsežnosti. Tudi reke so bile letos doslej večinoma podpovprečno vodnate. Najmanj vodnat mesec je bil julij, ko so bili srednji mesečni pretoki izrazito manjši od dolgoletnega povprečja na vseh rekah. Podobne razmere so bile v Sloveniji v letih 2022, 2013 in predvsem 2003. Foto: Arso vreme Rekordno nizki pretoki rek Na nekaterih rekah pa so bili letošnji pretoki tudi rekordno nizki. Na Muri v Gornji Radgoni so bili srednji mesečni pretoki letos poleti nižji kot v sušnem letu 2003. Izredno nizki so bili tudi pritoki Krke, na Dravi je bil julijski srednji mesečni pretok najmanjši v obdobju opazovanj. Posebnost letošnjega poletja so bile tudi zelo visoke temperature površinskih voda, na več rekah so bile dosežene najvišje izmerjene temperature vode. Na Ložnici v Levcu je bila 3. avgusta izmerjena temperatura 32,5 stopinje Celzija, Savinja v Celju je dosegla 30,8 stopinje, Sava v Jesenicah na Dolenjskem pa 30,2 stopinje. Mnoge reke po Evropi so imele letos rekordno nizke pretoke. Foto: Reuters Rekordne temperature sta dosegli Bohinjsko in Blejsko jezero, zelo toplo je bilo tudi morje. V Kopru je temperatura 30. junija dosegla 30,2 stopinje, najvišja izmerjena temperatura morja v Kopru pa ostaja 31,1 stopinje, izmerjena julija 2010.

  language

  slv

  published at

  2026-09-02T13:32:21

  source

  SiOL

  title

  Arso: Česa takega v Sloveniji še nismo videli

  url

  https://siol.net/novice/slovenija/arso-cesa-takega-v-sloveniji-se-nismo-videli-700470

• article order

  4

  body

  Letošnje meteorološko poletje, ki je trajalo od 1. junija do 31. avgusta, je bilo v Sloveniji najbolj vroče od začetka primerljivih podatkov, to je od leta 1950. Temperaturni odklon od primerjalnega obdobja 1991-2020 je dosegel 2,8 stopinje Celzija. Minulo trimesečje je bilo približno 7. najbolj suho od leta 1950, kažejo podatki Arsa. Hkrati je bilo poletje na državni ravni najbolj sončno vsaj od leta 1960, odkar so na voljo primerljivi podatki. Po višini padavin pa je bilo na sedmem mestu od leta 1950, v delu jugovzhodne Slovenije pa je bilo rekordno suho. Vsi trije meseci minulega meteorološkega poletja so bili izrazito nadpovprečno topli, avgust pa je bil z odklonom 3,7 stopinje Celzija najtoplejši avgust in mesec v Sloveniji vsaj od leta 1950. Nastala sta med drugim dva dolgotrajna in izrazita vročinska vala. Prvi je bil konec junija, drugi konec julija in v prvi polovici avgusta. V drugem izrazitem vročinskem valu in v celotnem poletju pa je bila najvišja izmerjena temperatura 40,1 stopinje, ki so jo zabeležili 2. avgusta na merilni postaji Koper Markovec. Absolutni rekord za Slovenijo sicer ostaja 8. avgusta 2013 na letališču Cerklje ob Krki izmerjena temperatura 40,8 stopinje. Ob opisanih letošnjih vremenskih razmerah so bile konec avgusta sušne razmere podzemnih voda prisotne po skoraj celotni Sloveniji. Tudi reke so bile letos doslej večinoma podpovprečno vodnate. Najmanj vodnat mesec je bil julij, ko so bili srednji mesečni pretoki izrazito manjši od dolgoletnega povprečja na vseh rekah. Rekordne temperature sta dosegli Bohinjsko in Blejsko jezero, zelo toplo je bilo tudi morje. V Kopru je temperatura 30. junija dosegla 30,2 stopinje, najvišja izmerjena temperatura morja v Kopru pa ostaja 31,1 stopinje, izmerjena julija 2010.

  language

  slv

  published at

  2026-09-02T13:36:02

  source

  Primorski Dnevnik

  title

  Letošnje meteorološko podjetje v Sloveniji najtoplejše od začetka meritev

  url

  https://www.primorski.eu/se/letosnje-meteorolosko-podjetje-v-sloveniji-najtoplejse-od-zacetka-meritev-YD2261809

• article order

  10

  body

  Letošnje meteorološko poletje je bilo v Sloveniji najbolj vroče od začetka primerljivih podatkov - leta 1950, ob tem pa je bilo tudi približno sedmo najbolj suho. Kranj - Rekordno vroče, rekordno osončeno in zelo suho. Tako so na Agenciji RS za okolje (Arso) na kratko opisali podnebne značilnosti letošnjega meteorološkega poletja, ki je trajalo od 1. junija do konca avgusta. Odklon povprečne temperature zraka od primerjalnega obdobja 1991-2020 je na državni ravni dosegel 2,8 stopinje Celzija, kar je največ od leta 1950. S tem je bil presežen prejšnji rekord 2,4 stopinje, dosežen v poletjih 2003 in 2024. Vsi trije poletni meseci so bili izrazito nadpovprečno topli, avgust z odklonom 3,7 stopinje Celzija pa je bil celo najtoplejši avgust in mesec v Sloveniji vsaj od leta 1950. Poletje je bilo v znamenju dveh dolgotrajnih in izrazitih vročinskih valov: prvi je bil konec junija, drugi pa konec julija in v prvi polovici avgusta. Marsikje rekordno vroče Na številnih merilnih mestih so izmerili doslej največje število vročih in zelo vročih dni. V Ratečah, denimo, se je segrelo vsaj do 30 stopinj Celzija v 25 dneh. V celotnem poletju je bila najvišja izmerjena temperatura 40,1 stopinje, zabeležena 2. avgusta v Kopru. Na Gorenjskem so najvišjo temperaturo izmerili 4. avgusta v Kranju - 38,3 stopinje Celzija, kar je druga najvišja vrednost od leta 1950. Na nekaterih postajah so izmerili absolutne rekorde: na Letališču Lesce 36,7, v Topolu pri Medvodah 35,7, v Davči 33,3, Zgornji Sorici 32,7, na Slugovem griču (Blegoš) 29,7 in na Ratitovcu 27,6 stopinje Celzija. Po navedbah Arsa se poletja v Sloveniji ogrevajo od 70. let prejšnjega stoletja in so se do letošnjega poletja segrela za okoli štiri stopinje Celzija. Trend segrevanja je zelo izrazit, saj je bilo zadnjih 12 poletij nadpovprečno toplih in toplejših od vseh poletij v letih 1953-1991. Zabeležili so tudi najdaljšo osončenost na državni ravni med vsemi poletji od leta 1960, odkar imajo na voljo primerljive podatke. "Kazalnik trajanja sončnega vremena je dosegel 118 odstotkov, eno odstotno točko nad prejšnjim rekordom, poleti 2017. Na ravni države je sonce v povprečju sijalo skoraj 880 ur," so razložili. Kredarica brez merljive snežne odeje Poletna višina padavin je bila na ravni države izrazito podpovprečna, s kazalnikom 72 odstotkov. Poletje je bilo tako približno sedmo najbolj suho od leta 1950, v delu jugovzhodne Slovenije pa rekordno suho. "Kljub temu da marsikje po Sloveniji skupna višina padavin ni bila posebej majhna, pa je večji del Slovenije od sredine julija do sredine avgusta pestila huda suša," so pojasnili na Arsu. Tudi pri poletnih padavinah zaznavajo dolgoročni trend, in sicer upadanje od 70. let prejšnjega stoletja. Od viška okoli leta 1970 do danes se je višina padavin zmanjšala za okoli 18 odstotkov. Prvič v zgodovini primerljivih meritev višine snežne odeje na Kredarici, od snežne sezone 1971/72, v vsem poletju nobeno jutro na Kredarici ni bilo merljive snežne odeje. Reke so bile letos večinoma podpovprečno vodnate. Po njih je po podatkih Arsa pretekla približno polovica običajne poletne količine vode. Posebnost letošnjega poletja so bile tudi zelo visoke temperature površinskih voda. Rekordne temperature sta dosegla tudi Bohinjsko in Blejsko jezero. "Bohinjsko jezero je imelo povprečno poletno temperaturo med petimi odstotki najvišjih, Blejsko jezero pa najvišjo v obdobju 1991-2025," so navedli.

  language

  slv

  published at

  2026-09-05T05:57:32

  source

  Gorenjski Glas

  title

  Poletje rekordno toplo

  url

  https://www.gorenjskiglas.si/aktualno/poletje-rekordno-toplo-396376/

• article order

  14

  body

  Čeprav se je z začetkom septembra že začela meteorološka jesen, so temperature v prvih dneh meseca ostale izrazito poletne. Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) so na kar 16 meteoroloških postajah izmerili nove najvišje temperature za september, med njimi tudi v Rogaški Slatini in Podčetrtku. V Rogaški Slatini se je temperatura povzpela na 33,3 stopinje Celzija. S tem je bil presežen dosedanji homogenizirani septembrski rekord, ki je znašal 32,6 stopinje in je bil izmerjen 2. septembra 2024. Nov rekord so zabeležili tudi v Podčetrtku, kjer so namerili 33,2 stopinje Celzija. Tudi tam je prejšnji septembrski rekord znašal 32,6 stopinje in je izviral iz 2. septembra 2024. Visoke temperature so zaznamovale tudi širše območje. V Slovenskih Konjicah so izmerili 32,3 stopinje Celzija in s tem presegli prejšnji septembrski rekord 31,9 stopinje iz leta 2024. Najbolj vroče je bilo sicer v Dobličah pri Črnomlju, kjer se je živo srebro povzpelo na kar 35,3 stopinje Celzija. Prejšnji septembrski rekord tam je znašal 33,6 stopinje. V Metliki so izmerili 34,7, v Novem mestu 34,2, na letališču Cerklje ob Krki pa 34,1 stopinje Celzija.

  language

  slv

  published at

  2026-09-05T07:29:34

  source

  Kozjansko.info

  title

  V Rogaški Slatini in Podčetrtku padla septembrska temperaturna rekorda

  url

  https://kozjansko.info/v-rogaski-slatini-in-podcetrtku-padla-septembrska-temperaturna-rekorda/

source scope

analyzed source count

10

omitted articles

• article order

  2

  body

  LJUBLJANA > Temperaturni odklon letošnjega meteorološkega poletja je presegel prejšnji rekord 2,4 stopinje, dosežen v poletjih 2003 in 2024, so sporočili z Agencije RS za okolje (Arso). Najbolj sončno poletje vsaj od leta 1960 Letošnje poletje je bilo na ravni državi najbolj sončno vsaj od leta 1960, ko so na voljo primerljivi podatki. Po višini padavin pa je bilo poletje na državni ravni približno 7. najbolj suho od leta 1950, v delu jugovzhodne Slovenije pa je bilo rekordno suho. Večji del Slovenije je od sredine julije do sredine avgusta pestila huda suša, ki je bila posledica zlasti pomanjkanja padavin v osrednjem delu poletja, dolgotrajne vročine in pretežno sončnega vremena, so povzeli na Arsu. Vsi trije meseci minulega meteorološkega poletja so bili izrazito nadpovprečno topli, avgust pa je bil z odklonom 3,7 stopinje Celzija najtoplejši avgust in mesec v Sloveniji vsaj od leta 1950. Minulo meteorološko poletje je bilo tudi v znamenju dveh dolgotrajnih in izrazitih vročinskih valov. Prvi je bil konec junija, drugi konec julija in v prvi polovici avgusta. V prvem valu so izmerili nov junijski rekord za celotno Slovenijo, in sicer v Podnanosu v Vipavski dolini, kjer so 29. junija namerili 38,7 stopinje. Najvišja izmerjena temperatura v celotnem poletju na Markovcu V drugem izrazitem vročinskem valu in v celotnem poletju pa je bila najvišja izmerjena temperatura 40,1 stopinje, izmerjena 2. avgusta na merilni postaji Koper Markovec. Le desetinko stopinje manj so izmerili 31. julija v Dolenjah pri Ajdovščini. V notranjosti Slovenije je bilo najbolj vroče v Marinči vasi ob Krki, kjer so 4. avgusta izmerili 39,6 stopinje Celzija. Absolutni rekord za Slovenijo sicer ostaja 8. avgusta 2013 na letališču Cerklje ob Krki izmerjena temperatura 40,8 stopinje. Ob opisanih letošnjih vremenskih razmerah so bile konec avgusta sušne razmere podzemnih voda prisotne po skoraj celotni Sloveniji. Zelo sušne razmere so v bovški, notranjski, ljubljanski, kočevski, dolenjski, belokranjski, spodnjeposavski, koroški in pomurski regiji. V večini drugih regij je prisotna zmerna suša, običajne vodne razmere pa so v goriški regiji, kažejo podatki Arsa. V preteklosti še izrazitejše suše "Letošnja suša ni brez primere. Podobno ali še izrazitejšo sušo smo že doživeli, vendar podatki kažejo, da se pogostost hidroloških suš podzemnih voda v zadnjih desetletjih povečuje. Med desetimi najbolj sušnimi leti v obdobju 1981-2025 jih je bilo kar osem po letu 2000," so navedli na Arsu. Od leta 2000 je bila v Sloveniji zaradi suše v kmetijstvu naravna nesreča razglašena v letih 2003, 2006, 2007, 2012, 2013, 2017, 2022 in 2025. Med najobsežnejšimi so bile suše v letih 2003, 2012, 2013, 2017 in 2022. Analiza kmetijske suše kaže, da se obdobja izrazitega pomanjkanja vode vse pogosteje pojavljajo z večjo intenzivnostjo ter zajemajo območja in dele leta, kjer v preteklosti suša ni bila tako izrazita. Posebnost novodobnih suš predstavljajo hitro razvijajoče se oziroma "rapidne" suše, ki se lahko v poletnem obdobju razvijejo v kratkem času, zlasti ob vročinskih valovih, so izpostavili na Arsu. Posebnost letošnje suše je predvsem kombinacija zgodnjega začetka, hitrega razvoja, dolgotrajnosti in velike prostorske razsežnosti. Tudi reke so bile letos doslej večinoma podpovprečno vodnate. Najmanj dežja julija Najmanj vodnat mesec je bil julij, ko so bili srednji mesečni pretoki izrazito manjši od dolgoletnega povprečja na vseh rekah. Podobne razmere so bile v Sloveniji v letih 2022, 2013 in predvsem 2003. Na nekaterih rekah pa so bili letošnji pretoki tudi rekordno nizki. Na Muri v Gornji Radgoni so bili srednji mesečni pretoki letos poleti nižji kot v sušnem letu 2003. Izredno nizki so bili tudi pritoki Krke, na Dravi je bil julijski srednji mesečni pretok najmanjši v obdobju opazovanj. Posebnost letošnjega poletja so bile tudi zelo visoke temperature površinskih voda, na več rekah so bile dosežene najvišje izmerjene temperature vode. Na Ložnici v Levcu je bila 3. avgusta izmerjena temperatura 32,5 stopinje Celzija, Savinja v Celju je dosegla 30,8 stopinje, Sava v Jesenicah na Dolenjskem pa 30,2 stopinje. Rekordne temperature sta dosegli Bohinjsko in Blejsko jezero, zelo toplo je bilo tudi morje. V Kopru je temperatura 30. junija dosegla 30,2 stopinje, najvišja izmerjena temperatura morja v Kopru pa ostaja 31,1 stopinje, izmerjena julija 2010.

  language

  slv

  published at

  2026-09-02T13:32:40

  source

  primorske.si

  title

  Letošnje meteorološko poletje najbolj vroče od začetka zbiranja primerljivih podatkov, Markovec z najvišjo temperaturo

  url

  https://primorske.si/slovenija/letosnje-meteorolosko-poletje-najbolj-vroce-od-zacetka-zbiranja-primerljivih-podatkov-markovec-z-najvisjo-temperaturo/

omitted source count

1

total source count

11