MedVrsticami

Uspešna izstrelitev slovenskega satelita TRISAT-S z nemško raketo Spectrum 6.9.2026

Analizirano 10 od 12 virov Slovenščina

Z norveškega vesoljskega izstrelišča Andøya je bila 5. septembra uspešno izstreljena raketa Spectrum nemškega podjetja Isar Aerospace, ki je v nizko Zemljino orbito ponesla slovenski satelit TRISAT-S. Satelit, ki je plod sodelovanja Univerze v Mariboru in podjetja SkyLabs, predstavlja tretjo tovrstno slovensko misijo in služi kot tehnološki demonstrator za prihodnje raziskovanje globokega vesolja. TRISAT-S bo v naslednjih petih letih preizkušal napredne tehnologije, kot so energetska hibernacija, avtonomno delovanje in miniaturni vidni sistemi, ki so ključni za delovanje v okoljih z omejenimi energetskimi viri. Uspešna misija hkrati predstavlja zgodovinski mejnik za podjetje Isar Aerospace, saj je postalo prvo evropsko komercialno podjetje, ki je z lastno raketo uspešno doseglo orbito z ozemlja Zahodne Evrope.

Infografika

image url: /static/img/infographics/slv-127903_sl_c3f12af281ea8174.webp

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	N1	Dnevnik	Večer	Portal GOV.SI	Domovina	Slovenske Novice	SiOL
Slovenski satelit Trisat-S je bil uspešno izstreljen v Zemljino orbito z norveškega izstrelišča Andøya.	Večina potrjuje, 24ur in N1 izpuščata lokacijo.	Da: Članek potrjuje uspešno izstrelitev z izstrelišča Andoya.	Da: Članek potrjuje izstrelitev satelita TRISAT-S z Andøye.	Delno: Izstreljen z Norveške, a izstrelišče Andøya ni izrecno imenovano.	Delno: Članek potrjuje izstrelitev v orbito, a ne omenja lokacije Andøya.	Da: Članek potrjuje uspešno izstrelitev iz Andøye v orbito.	Da: Članek potrjuje uspešno izstrelitev z izstrelišča Andøya.	Da: Izstrelitev je bila 5. septembra 2026 z Andøye na Norveškem.	Da: Članek potrjuje uspešno izstrelitev 5. septembra z Andøye.	Da: Članek potrjuje uspešno izstrelitev z izstrelišča Andoya.	Da: Članek potrjuje uspešno izstrelitev z Andøye v nizko Zemljino orbito.
Trisat-S je tretji slovenski satelit, razvit v sodelovanju Univerze v Mariboru in podjetja SkyLabs.	Večina virov potrjuje trditev, GOV.SI in Domovina jo zanikata.	Delno: Članek navaja, da gre za tretji satelit, a ne omenja partnerjev.	Delno: Članek omenja tri satelite, a ne navaja eksplicitno SkyLabs.	Delno: Omenjeno sodelovanje UM in SkyLabs, a ne, da je tretji satelit.	Da: Članek potrjuje, da gre za tretji satelit in sodelovanje partnerjev.	Da: Članek navaja, da gre za tretji satelit omenjenega sodelovanja.	Da: Rektor UM potrjuje, da so skupaj razvili in poslali že tri satelite.	Ne: Članek navaja, da je Trisat-S že četrti slovenski satelit.	Delno: Članek navaja, da je to četrti slovenski satelit, a tretji iz družine TRISAT.	Da: Članek navaja, da gre za tretji satelit, razvit v tem sodelovanju.	Da: Članek navaja, da sta partnerja skupaj razvila in poslala tri satelite.
Prvi poskus izstrelitve rakete Spectrum marca 2025 je bil neuspešen zaradi tehnične napake.	Nekateri viri potrjujejo neuspeh 2025, drugi navajajo 2022.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje neuspešen polet marca 2025 zaradi napake.	Ne: Članek navaja neuspešen polet marca 2022, ne 2025.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Raketa je po 30 sekundah leta nadzorovano padla v morje.	Ni omenjeno	Delno: Članek potrjuje neuspešen prvi polet marca 2025, a ne navaja vzroka.
Raketa Spectrum podjetja Isar Aerospace je prva raketa iz Zahodne Evrope, ki je uspešno dosegla orbito.	Večina virov trditve ne omenja; RTV in SiOL jo podpirata, a različno.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da je prva izstreljena z Zahodne Evrope v orbito.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Članek navaja, da je to prvi uspeh evropskega podjetja iz celinske Evrope.
Isar Aerospace je prvo evropsko komercialno podjetje, ki je uspešno utirilo satelite v orbito.	Samo Dnevnik potrjuje trditev; SiOL jo omejuje na celinsko Evropo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da je Isar Aerospace prvo takšno podjetje v Evropi.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Članek navaja, da gre za prvi uspeh evropskega podjetja iz celinske Evrope.
Trisat-S služi kot tehnološki demonstrator za preizkušanje tehnologij za prihodnje misije v globoko vesolje.	Vsi viri trditev podpirajo, brez nasprotij.	Ni omenjeno	Da: Članek ga definira kot tehnološki demonstrator za globoko vesolje.	Da: Članek potrjuje, da je demonstrator za izzive globokega vesolja.	Da: Članek izrecno navaja, da je misija zasnovana za globoko vesolje.	Da: Članek ga izrecno imenuje tehnološki demonstrator za te namene.	Da: Članek navaja, da je zasnovan kot predhodnik misij v globoko vesolje.	Da: Zasnovan je kot izvidnik za prihodnje misije v globoko vesolje.	Da: Članek ga izrecno imenuje tehnološki demonstrator za te namene.	Da: Članek potrjuje, da je zasnovan kot demonstrator za te misije.	Da: Članek izrecno navaja, da je satelit tehnološki demonstrator.
Satelit je opremljen s šestimi miniaturnimi kamerami in inovativnim sistemom energetske hibernacije.	Vsi viri razen STA trditev potrjujejo brez razlik.	Ni omenjeno	Da: Opremljen je s šestimi kamerami in sistemom energetske hibernacije.	Da: Opremljen je s šestimi kamerami in sistemom energetske hibernacije.	Da: Oboje je izrecno navedeno v besedilu.	Da: Članek potrjuje obe navedeni komponenti opreme.	Da: Članek izrecno navaja šest kamer in koncept energetske hibernacije.	Da: Opremljen je s šestimi kamerami in konceptom energijske hibernacije.	Da: Oboje je izrecno navedeno kot oprema satelita.	Da: Članek izrecno omenja šest kamer in sistem energetske hibernacije.	Da: Članek potrjuje obe navedeni tehnični lastnosti satelita.
Tehnologija energetske hibernacije omogoča delovanje v okoljih z zelo omejenimi energetskimi viri.	Vsi viri trditev potrjujejo, brez nasprotij.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje, da omogoča delovanje v takih okoljih.	Da: Potrjeno, da je rešitev ključna za misije z omejeno energijo.	Da: Članek potrjuje uporabo v okoljih z malo energije.	Da: Članek potrjuje, da je rešitev pomembna pri omejeni energiji.	Da: Navedeno je, da je rešitev ključna, kjer je energije zelo malo.	Da: Rešitev je ključna za misije z omejenim pridobivanjem energije.	Da: Članek potrjuje, da je namenjena delovanju v takih okoljih.	Da: Članek potrjuje, da je rešitev ključna za misije z malo energije.	Da: Članek potrjuje, da je rešitev namenjena okoljem z malo energije.
Trisat-S bo v naslednjih petih letih preverjal ključne zmogljivosti za avtonomno delovanje majhnih vesoljskih plovil.	Vsi viri razen STA podpirajo trditev, brez nasprotij.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja preverjanje zmogljivosti v naslednjih petih letih.	Da: Članek navaja petletno obdobje za preverjanje teh zmogljivosti.	Da: Članek navaja petletno obdobje in preverjanje avtonomnosti.	Da: Članek navaja petletno obdobje in preverjanje teh zmogljivosti.	Da: Članek navaja, da bo v naslednjih petih letih služil kot demonstrator.	Da: V naslednjih petih letih bo deloval kot tehnološka demonstracija.	Da: Članek navaja petletno obdobje preverjanja teh zmogljivosti.	Da: Članek navaja petletno obdobje in preverjanje teh zmogljivosti.	Da: Članek navaja petletno obdobje preverjanja avtonomnih zmogljivosti.
Raketa Spectrum lahko v nizko Zemljino orbito ponese do tisoč kilogramov tovora.	Večina virov trditve ne omenja; le RTV, GOV.SI in SiOL jo podpirajo.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja nosilnost do tisoč kilogramov v nizko orbito.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Raketa je zasnovana za prenašanje tovora do 1000 kilogramov.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da je zasnovana za prevoz do približno ene tone tovora.
Evropa se sooča z odvisnostjo od ZDA pri zmogljivostih za izstreljevanje satelitov v vesolje.	Le 24ur izrecno potrjuje odvisnost; GOV.SI jo delno omenja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek izrecno omenja zaskrbljenost zaradi odvisnosti od ZDA.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Članek omenja pomen neodvisnega dostopa Evrope v vesolje.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Evropska vesoljska agencija (ESA) je podjetju Isar Aerospace zagotovila 230 milijonov dolarjev za razvoj raket.	Le 24ur potrjuje trditev, ostali je ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Podpisana pogodba z ESA za 230 milijonov dolarjev.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno

claims

Slovenski satelit Trisat-S je bil uspešno izstreljen v Zemljino orbito z norveškega izstrelišča Andøya.
Trisat-S je tretji slovenski satelit, razvit v sodelovanju Univerze v Mariboru in podjetja SkyLabs.
Prvi poskus izstrelitve rakete Spectrum marca 2025 je bil neuspešen zaradi tehnične napake.
Raketa Spectrum podjetja Isar Aerospace je prva raketa iz Zahodne Evrope, ki je uspešno dosegla orbito.
Isar Aerospace je prvo evropsko komercialno podjetje, ki je uspešno utirilo satelite v orbito.
Trisat-S služi kot tehnološki demonstrator za preizkušanje tehnologij za prihodnje misije v globoko vesolje.
Satelit je opremljen s šestimi miniaturnimi kamerami in inovativnim sistemom energetske hibernacije.
Tehnologija energetske hibernacije omogoča delovanje v okoljih z zelo omejenimi energetskimi viri.
Trisat-S bo v naslednjih petih letih preverjal ključne zmogljivosti za avtonomno delovanje majhnih vesoljskih plovil.
Raketa Spectrum lahko v nizko Zemljino orbito ponese do tisoč kilogramov tovora.
Evropa se sooča z odvisnostjo od ZDA pri zmogljivostih za izstreljevanje satelitov v vesolje.
Evropska vesoljska agencija (ESA) je podjetju Isar Aerospace zagotovila 230 milijonov dolarjev za razvoj raket.

key differences

Evropa se sooča z odvisnostjo od ZDA pri zmogljivostih za izstreljevanje satelitov v vesolje.: Le 24ur izrecno potrjuje odvisnost; GOV.SI jo delno omenja.
Evropska vesoljska agencija (ESA) je podjetju Isar Aerospace zagotovila 230 milijonov dolarjev za razvoj raket.: Le 24ur potrjuje trditev, ostali je ne omenjajo.
Isar Aerospace je prvo evropsko komercialno podjetje, ki je uspešno utirilo satelite v orbito.: Samo Dnevnik potrjuje trditev; SiOL jo omejuje na celinsko Evropo.
Prvi poskus izstrelitve rakete Spectrum marca 2025 je bil neuspešen zaradi tehnične napake.: Nekateri viri potrjujejo neuspeh 2025, drugi navajajo 2022.
Raketa Spectrum lahko v nizko Zemljino orbito ponese do tisoč kilogramov tovora.: Večina virov trditve ne omenja; le RTV, GOV.SI in SiOL jo podpirajo.
Raketa Spectrum podjetja Isar Aerospace je prva raketa iz Zahodne Evrope, ki je uspešno dosegla orbito.: Večina virov trditve ne omenja; RTV in SiOL jo podpirata, a različno.
Satelit je opremljen s šestimi miniaturnimi kamerami in inovativnim sistemom energetske hibernacije.: Vsi viri razen STA trditev potrjujejo brez razlik.
Slovenski satelit Trisat-S je bil uspešno izstreljen v Zemljino orbito z norveškega izstrelišča Andøya.: Večina potrjuje, 24ur in N1 izpuščata lokacijo.
Tehnologija energetske hibernacije omogoča delovanje v okoljih z zelo omejenimi energetskimi viri.: Vsi viri trditev potrjujejo, brez nasprotij.
Trisat-S bo v naslednjih petih letih preverjal ključne zmogljivosti za avtonomno delovanje majhnih vesoljskih plovil.: Vsi viri razen STA podpirajo trditev, brez nasprotij.
Trisat-S je tretji slovenski satelit, razvit v sodelovanju Univerze v Mariboru in podjetja SkyLabs.: Večina virov potrjuje trditev, GOV.SI in Domovina jo zanikata.
Trisat-S služi kot tehnološki demonstrator za preizkušanje tehnologij za prihodnje misije v globoko vesolje.: Vsi viri trditev podpirajo, brez nasprotij.

source analyses

24ur

Evropa se sooča z odvisnostjo od ZDA pri zmogljivostih za izstreljevanje satelitov v vesolje.: Da: Članek izrecno omenja zaskrbljenost zaradi odvisnosti od ZDA.
Evropska vesoljska agencija (ESA) je podjetju Isar Aerospace zagotovila 230 milijonov dolarjev za razvoj raket.: Da: Podpisana pogodba z ESA za 230 milijonov dolarjev.
Isar Aerospace je prvo evropsko komercialno podjetje, ki je uspešno utirilo satelite v orbito.: Ni omenjeno
Prvi poskus izstrelitve rakete Spectrum marca 2025 je bil neuspešen zaradi tehnične napake.: Ne: Članek navaja neuspešen polet marca 2022, ne 2025.
Raketa Spectrum lahko v nizko Zemljino orbito ponese do tisoč kilogramov tovora.: Ni omenjeno
Raketa Spectrum podjetja Isar Aerospace je prva raketa iz Zahodne Evrope, ki je uspešno dosegla orbito.: Ni omenjeno
Satelit je opremljen s šestimi miniaturnimi kamerami in inovativnim sistemom energetske hibernacije.: Da: Opremljen je s šestimi kamerami in sistemom energetske hibernacije.
Slovenski satelit Trisat-S je bil uspešno izstreljen v Zemljino orbito z norveškega izstrelišča Andøya.: Delno: Izstreljen z Norveške, a izstrelišče Andøya ni izrecno imenovano.
Tehnologija energetske hibernacije omogoča delovanje v okoljih z zelo omejenimi energetskimi viri.: Da: Potrjeno, da je rešitev ključna za misije z omejeno energijo.
Trisat-S bo v naslednjih petih letih preverjal ključne zmogljivosti za avtonomno delovanje majhnih vesoljskih plovil.: Da: Članek navaja petletno obdobje za preverjanje teh zmogljivosti.
Trisat-S je tretji slovenski satelit, razvit v sodelovanju Univerze v Mariboru in podjetja SkyLabs.: Delno: Omenjeno sodelovanje UM in SkyLabs, a ne, da je tretji satelit.
Trisat-S služi kot tehnološki demonstrator za preizkušanje tehnologij za prihodnje misije v globoko vesolje.: Da: Članek potrjuje, da je demonstrator za izzive globokega vesolja.

Dnevnik

Evropa se sooča z odvisnostjo od ZDA pri zmogljivostih za izstreljevanje satelitov v vesolje.: Ni omenjeno
Evropska vesoljska agencija (ESA) je podjetju Isar Aerospace zagotovila 230 milijonov dolarjev za razvoj raket.: Ni omenjeno
Isar Aerospace je prvo evropsko komercialno podjetje, ki je uspešno utirilo satelite v orbito.: Da: Članek navaja, da je Isar Aerospace prvo takšno podjetje v Evropi.
Prvi poskus izstrelitve rakete Spectrum marca 2025 je bil neuspešen zaradi tehnične napake.: Ni omenjeno
Raketa Spectrum lahko v nizko Zemljino orbito ponese do tisoč kilogramov tovora.: Ni omenjeno
Raketa Spectrum podjetja Isar Aerospace je prva raketa iz Zahodne Evrope, ki je uspešno dosegla orbito.: Ni omenjeno
Satelit je opremljen s šestimi miniaturnimi kamerami in inovativnim sistemom energetske hibernacije.: Da: Članek potrjuje obe navedeni komponenti opreme.
Slovenski satelit Trisat-S je bil uspešno izstreljen v Zemljino orbito z norveškega izstrelišča Andøya.: Da: Članek potrjuje uspešno izstrelitev iz Andøye v orbito.
Tehnologija energetske hibernacije omogoča delovanje v okoljih z zelo omejenimi energetskimi viri.: Da: Članek potrjuje, da je rešitev pomembna pri omejeni energiji.
Trisat-S bo v naslednjih petih letih preverjal ključne zmogljivosti za avtonomno delovanje majhnih vesoljskih plovil.: Da: Članek navaja petletno obdobje in preverjanje teh zmogljivosti.
Trisat-S je tretji slovenski satelit, razvit v sodelovanju Univerze v Mariboru in podjetja SkyLabs.: Da: Članek navaja, da gre za tretji satelit omenjenega sodelovanja.
Trisat-S služi kot tehnološki demonstrator za preizkušanje tehnologij za prihodnje misije v globoko vesolje.: Da: Članek ga izrecno imenuje tehnološki demonstrator za te namene.

Domovina

Evropa se sooča z odvisnostjo od ZDA pri zmogljivostih za izstreljevanje satelitov v vesolje.: Ni omenjeno
Evropska vesoljska agencija (ESA) je podjetju Isar Aerospace zagotovila 230 milijonov dolarjev za razvoj raket.: Ni omenjeno
Isar Aerospace je prvo evropsko komercialno podjetje, ki je uspešno utirilo satelite v orbito.: Ni omenjeno
Prvi poskus izstrelitve rakete Spectrum marca 2025 je bil neuspešen zaradi tehnične napake.: Da: Raketa je po 30 sekundah leta nadzorovano padla v morje.
Raketa Spectrum lahko v nizko Zemljino orbito ponese do tisoč kilogramov tovora.: Ni omenjeno
Raketa Spectrum podjetja Isar Aerospace je prva raketa iz Zahodne Evrope, ki je uspešno dosegla orbito.: Ni omenjeno
Satelit je opremljen s šestimi miniaturnimi kamerami in inovativnim sistemom energetske hibernacije.: Da: Oboje je izrecno navedeno kot oprema satelita.
Slovenski satelit Trisat-S je bil uspešno izstreljen v Zemljino orbito z norveškega izstrelišča Andøya.: Da: Članek potrjuje uspešno izstrelitev 5. septembra z Andøye.
Tehnologija energetske hibernacije omogoča delovanje v okoljih z zelo omejenimi energetskimi viri.: Da: Članek potrjuje, da je namenjena delovanju v takih okoljih.
Trisat-S bo v naslednjih petih letih preverjal ključne zmogljivosti za avtonomno delovanje majhnih vesoljskih plovil.: Da: Članek navaja petletno obdobje preverjanja teh zmogljivosti.
Trisat-S je tretji slovenski satelit, razvit v sodelovanju Univerze v Mariboru in podjetja SkyLabs.: Delno: Članek navaja, da je to četrti slovenski satelit, a tretji iz družine TRISAT.
Trisat-S služi kot tehnološki demonstrator za preizkušanje tehnologij za prihodnje misije v globoko vesolje.: Da: Članek ga izrecno imenuje tehnološki demonstrator za te namene.

N1

Evropa se sooča z odvisnostjo od ZDA pri zmogljivostih za izstreljevanje satelitov v vesolje.: Ni omenjeno
Evropska vesoljska agencija (ESA) je podjetju Isar Aerospace zagotovila 230 milijonov dolarjev za razvoj raket.: Ni omenjeno
Isar Aerospace je prvo evropsko komercialno podjetje, ki je uspešno utirilo satelite v orbito.: Ni omenjeno
Prvi poskus izstrelitve rakete Spectrum marca 2025 je bil neuspešen zaradi tehnične napake.: Ni omenjeno
Raketa Spectrum lahko v nizko Zemljino orbito ponese do tisoč kilogramov tovora.: Ni omenjeno
Raketa Spectrum podjetja Isar Aerospace je prva raketa iz Zahodne Evrope, ki je uspešno dosegla orbito.: Ni omenjeno
Satelit je opremljen s šestimi miniaturnimi kamerami in inovativnim sistemom energetske hibernacije.: Da: Oboje je izrecno navedeno v besedilu.
Slovenski satelit Trisat-S je bil uspešno izstreljen v Zemljino orbito z norveškega izstrelišča Andøya.: Delno: Članek potrjuje izstrelitev v orbito, a ne omenja lokacije Andøya.
Tehnologija energetske hibernacije omogoča delovanje v okoljih z zelo omejenimi energetskimi viri.: Da: Članek potrjuje uporabo v okoljih z malo energije.
Trisat-S bo v naslednjih petih letih preverjal ključne zmogljivosti za avtonomno delovanje majhnih vesoljskih plovil.: Da: Članek navaja petletno obdobje in preverjanje avtonomnosti.
Trisat-S je tretji slovenski satelit, razvit v sodelovanju Univerze v Mariboru in podjetja SkyLabs.: Da: Članek potrjuje, da gre za tretji satelit in sodelovanje partnerjev.
Trisat-S služi kot tehnološki demonstrator za preizkušanje tehnologij za prihodnje misije v globoko vesolje.: Da: Članek izrecno navaja, da je misija zasnovana za globoko vesolje.

Portal GOV.SI

Evropa se sooča z odvisnostjo od ZDA pri zmogljivostih za izstreljevanje satelitov v vesolje.: Delno: Članek omenja pomen neodvisnega dostopa Evrope v vesolje.
Evropska vesoljska agencija (ESA) je podjetju Isar Aerospace zagotovila 230 milijonov dolarjev za razvoj raket.: Ni omenjeno
Isar Aerospace je prvo evropsko komercialno podjetje, ki je uspešno utirilo satelite v orbito.: Ni omenjeno
Prvi poskus izstrelitve rakete Spectrum marca 2025 je bil neuspešen zaradi tehnične napake.: Ni omenjeno
Raketa Spectrum lahko v nizko Zemljino orbito ponese do tisoč kilogramov tovora.: Da: Raketa je zasnovana za prenašanje tovora do 1000 kilogramov.
Raketa Spectrum podjetja Isar Aerospace je prva raketa iz Zahodne Evrope, ki je uspešno dosegla orbito.: Ni omenjeno
Satelit je opremljen s šestimi miniaturnimi kamerami in inovativnim sistemom energetske hibernacije.: Da: Opremljen je s šestimi kamerami in konceptom energijske hibernacije.
Slovenski satelit Trisat-S je bil uspešno izstreljen v Zemljino orbito z norveškega izstrelišča Andøya.: Da: Izstrelitev je bila 5. septembra 2026 z Andøye na Norveškem.
Tehnologija energetske hibernacije omogoča delovanje v okoljih z zelo omejenimi energetskimi viri.: Da: Rešitev je ključna za misije z omejenim pridobivanjem energije.
Trisat-S bo v naslednjih petih letih preverjal ključne zmogljivosti za avtonomno delovanje majhnih vesoljskih plovil.: Da: V naslednjih petih letih bo deloval kot tehnološka demonstracija.
Trisat-S je tretji slovenski satelit, razvit v sodelovanju Univerze v Mariboru in podjetja SkyLabs.: Ne: Članek navaja, da je Trisat-S že četrti slovenski satelit.
Trisat-S služi kot tehnološki demonstrator za preizkušanje tehnologij za prihodnje misije v globoko vesolje.: Da: Zasnovan je kot izvidnik za prihodnje misije v globoko vesolje.

RTV Slovenija

Evropa se sooča z odvisnostjo od ZDA pri zmogljivostih za izstreljevanje satelitov v vesolje.: Ni omenjeno
Evropska vesoljska agencija (ESA) je podjetju Isar Aerospace zagotovila 230 milijonov dolarjev za razvoj raket.: Ni omenjeno
Isar Aerospace je prvo evropsko komercialno podjetje, ki je uspešno utirilo satelite v orbito.: Ni omenjeno
Prvi poskus izstrelitve rakete Spectrum marca 2025 je bil neuspešen zaradi tehnične napake.: Da: Članek potrjuje neuspešen polet marca 2025 zaradi napake.
Raketa Spectrum lahko v nizko Zemljino orbito ponese do tisoč kilogramov tovora.: Da: Članek navaja nosilnost do tisoč kilogramov v nizko orbito.
Raketa Spectrum podjetja Isar Aerospace je prva raketa iz Zahodne Evrope, ki je uspešno dosegla orbito.: Da: Članek navaja, da je prva izstreljena z Zahodne Evrope v orbito.
Satelit je opremljen s šestimi miniaturnimi kamerami in inovativnim sistemom energetske hibernacije.: Da: Opremljen je s šestimi kamerami in sistemom energetske hibernacije.
Slovenski satelit Trisat-S je bil uspešno izstreljen v Zemljino orbito z norveškega izstrelišča Andøya.: Da: Članek potrjuje izstrelitev satelita TRISAT-S z Andøye.
Tehnologija energetske hibernacije omogoča delovanje v okoljih z zelo omejenimi energetskimi viri.: Da: Članek potrjuje, da omogoča delovanje v takih okoljih.
Trisat-S bo v naslednjih petih letih preverjal ključne zmogljivosti za avtonomno delovanje majhnih vesoljskih plovil.: Da: Članek navaja preverjanje zmogljivosti v naslednjih petih letih.
Trisat-S je tretji slovenski satelit, razvit v sodelovanju Univerze v Mariboru in podjetja SkyLabs.: Delno: Članek omenja tri satelite, a ne navaja eksplicitno SkyLabs.
Trisat-S služi kot tehnološki demonstrator za preizkušanje tehnologij za prihodnje misije v globoko vesolje.: Da: Članek ga definira kot tehnološki demonstrator za globoko vesolje.

STA

Evropa se sooča z odvisnostjo od ZDA pri zmogljivostih za izstreljevanje satelitov v vesolje.: Ni omenjeno
Evropska vesoljska agencija (ESA) je podjetju Isar Aerospace zagotovila 230 milijonov dolarjev za razvoj raket.: Ni omenjeno
Isar Aerospace je prvo evropsko komercialno podjetje, ki je uspešno utirilo satelite v orbito.: Ni omenjeno
Prvi poskus izstrelitve rakete Spectrum marca 2025 je bil neuspešen zaradi tehnične napake.: Ni omenjeno
Raketa Spectrum lahko v nizko Zemljino orbito ponese do tisoč kilogramov tovora.: Ni omenjeno
Raketa Spectrum podjetja Isar Aerospace je prva raketa iz Zahodne Evrope, ki je uspešno dosegla orbito.: Ni omenjeno
Satelit je opremljen s šestimi miniaturnimi kamerami in inovativnim sistemom energetske hibernacije.: Ni omenjeno
Slovenski satelit Trisat-S je bil uspešno izstreljen v Zemljino orbito z norveškega izstrelišča Andøya.: Da: Članek potrjuje uspešno izstrelitev z izstrelišča Andoya.
Tehnologija energetske hibernacije omogoča delovanje v okoljih z zelo omejenimi energetskimi viri.: Ni omenjeno
Trisat-S bo v naslednjih petih letih preverjal ključne zmogljivosti za avtonomno delovanje majhnih vesoljskih plovil.: Ni omenjeno
Trisat-S je tretji slovenski satelit, razvit v sodelovanju Univerze v Mariboru in podjetja SkyLabs.: Delno: Članek navaja, da gre za tretji satelit, a ne omenja partnerjev.
Trisat-S služi kot tehnološki demonstrator za preizkušanje tehnologij za prihodnje misije v globoko vesolje.: Ni omenjeno

SiOL

Evropa se sooča z odvisnostjo od ZDA pri zmogljivostih za izstreljevanje satelitov v vesolje.: Ni omenjeno
Evropska vesoljska agencija (ESA) je podjetju Isar Aerospace zagotovila 230 milijonov dolarjev za razvoj raket.: Ni omenjeno
Isar Aerospace je prvo evropsko komercialno podjetje, ki je uspešno utirilo satelite v orbito.: Delno: Članek navaja, da gre za prvi uspeh evropskega podjetja iz celinske Evrope.
Prvi poskus izstrelitve rakete Spectrum marca 2025 je bil neuspešen zaradi tehnične napake.: Delno: Članek potrjuje neuspešen prvi polet marca 2025, a ne navaja vzroka.
Raketa Spectrum lahko v nizko Zemljino orbito ponese do tisoč kilogramov tovora.: Da: Članek navaja, da je zasnovana za prevoz do približno ene tone tovora.
Raketa Spectrum podjetja Isar Aerospace je prva raketa iz Zahodne Evrope, ki je uspešno dosegla orbito.: Delno: Članek navaja, da je to prvi uspeh evropskega podjetja iz celinske Evrope.
Satelit je opremljen s šestimi miniaturnimi kamerami in inovativnim sistemom energetske hibernacije.: Da: Članek potrjuje obe navedeni tehnični lastnosti satelita.
Slovenski satelit Trisat-S je bil uspešno izstreljen v Zemljino orbito z norveškega izstrelišča Andøya.: Da: Članek potrjuje uspešno izstrelitev z Andøye v nizko Zemljino orbito.
Tehnologija energetske hibernacije omogoča delovanje v okoljih z zelo omejenimi energetskimi viri.: Da: Članek potrjuje, da je rešitev namenjena okoljem z malo energije.
Trisat-S bo v naslednjih petih letih preverjal ključne zmogljivosti za avtonomno delovanje majhnih vesoljskih plovil.: Da: Članek navaja petletno obdobje preverjanja avtonomnih zmogljivosti.
Trisat-S je tretji slovenski satelit, razvit v sodelovanju Univerze v Mariboru in podjetja SkyLabs.: Da: Članek navaja, da sta partnerja skupaj razvila in poslala tri satelite.
Trisat-S služi kot tehnološki demonstrator za preizkušanje tehnologij za prihodnje misije v globoko vesolje.: Da: Članek izrecno navaja, da je satelit tehnološki demonstrator.

Slovenske Novice

Evropa se sooča z odvisnostjo od ZDA pri zmogljivostih za izstreljevanje satelitov v vesolje.: Ni omenjeno
Evropska vesoljska agencija (ESA) je podjetju Isar Aerospace zagotovila 230 milijonov dolarjev za razvoj raket.: Ni omenjeno
Isar Aerospace je prvo evropsko komercialno podjetje, ki je uspešno utirilo satelite v orbito.: Ni omenjeno
Prvi poskus izstrelitve rakete Spectrum marca 2025 je bil neuspešen zaradi tehnične napake.: Ni omenjeno
Raketa Spectrum lahko v nizko Zemljino orbito ponese do tisoč kilogramov tovora.: Ni omenjeno
Raketa Spectrum podjetja Isar Aerospace je prva raketa iz Zahodne Evrope, ki je uspešno dosegla orbito.: Ni omenjeno
Satelit je opremljen s šestimi miniaturnimi kamerami in inovativnim sistemom energetske hibernacije.: Da: Članek izrecno omenja šest kamer in sistem energetske hibernacije.
Slovenski satelit Trisat-S je bil uspešno izstreljen v Zemljino orbito z norveškega izstrelišča Andøya.: Da: Članek potrjuje uspešno izstrelitev z izstrelišča Andoya.
Tehnologija energetske hibernacije omogoča delovanje v okoljih z zelo omejenimi energetskimi viri.: Da: Članek potrjuje, da je rešitev ključna za misije z malo energije.
Trisat-S bo v naslednjih petih letih preverjal ključne zmogljivosti za avtonomno delovanje majhnih vesoljskih plovil.: Da: Članek navaja petletno obdobje in preverjanje teh zmogljivosti.
Trisat-S je tretji slovenski satelit, razvit v sodelovanju Univerze v Mariboru in podjetja SkyLabs.: Da: Članek navaja, da gre za tretji satelit, razvit v tem sodelovanju.
Trisat-S služi kot tehnološki demonstrator za preizkušanje tehnologij za prihodnje misije v globoko vesolje.: Da: Članek potrjuje, da je zasnovan kot demonstrator za te misije.

Večer

Evropa se sooča z odvisnostjo od ZDA pri zmogljivostih za izstreljevanje satelitov v vesolje.: Ni omenjeno
Evropska vesoljska agencija (ESA) je podjetju Isar Aerospace zagotovila 230 milijonov dolarjev za razvoj raket.: Ni omenjeno
Isar Aerospace je prvo evropsko komercialno podjetje, ki je uspešno utirilo satelite v orbito.: Ni omenjeno
Prvi poskus izstrelitve rakete Spectrum marca 2025 je bil neuspešen zaradi tehnične napake.: Ni omenjeno
Raketa Spectrum lahko v nizko Zemljino orbito ponese do tisoč kilogramov tovora.: Ni omenjeno
Raketa Spectrum podjetja Isar Aerospace je prva raketa iz Zahodne Evrope, ki je uspešno dosegla orbito.: Ni omenjeno
Satelit je opremljen s šestimi miniaturnimi kamerami in inovativnim sistemom energetske hibernacije.: Da: Članek izrecno navaja šest kamer in koncept energetske hibernacije.
Slovenski satelit Trisat-S je bil uspešno izstreljen v Zemljino orbito z norveškega izstrelišča Andøya.: Da: Članek potrjuje uspešno izstrelitev z izstrelišča Andøya.
Tehnologija energetske hibernacije omogoča delovanje v okoljih z zelo omejenimi energetskimi viri.: Da: Navedeno je, da je rešitev ključna, kjer je energije zelo malo.
Trisat-S bo v naslednjih petih letih preverjal ključne zmogljivosti za avtonomno delovanje majhnih vesoljskih plovil.: Da: Članek navaja, da bo v naslednjih petih letih služil kot demonstrator.
Trisat-S je tretji slovenski satelit, razvit v sodelovanju Univerze v Mariboru in podjetja SkyLabs.: Da: Rektor UM potrjuje, da so skupaj razvili in poslali že tri satelite.
Trisat-S služi kot tehnološki demonstrator za preizkušanje tehnologij za prihodnje misije v globoko vesolje.: Da: Članek navaja, da je zasnovan kot predhodnik misij v globoko vesolje.

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	N1	Dnevnik	Večer	Portal GOV.SI	Domovina	Slovenske Novice	SiOL
Trisat-S	Večina virov pozitivna, STA in N1 nevtralna.	Nevtralno: omenjen kot uspešno izstreljen slovenski satelit, brez vrednotenja	Pozitivno: opisan kot uspešen, inovativen in prebojen dosežek.	Pozitivno: opisan kot 'nov pomemben slovenski korak' in tehnološki demonstrator	Nevtralno: satelit je opisan kot tehnološki demonstrator brez vrednotenja	Pozitivno: opisan kot uspešno izstreljen in ključen tehnološki predhodnik	Pozitivno: opisan kot 'nov pomemben slovenski korak', 'uspešno izstreljen', 'prebojni dosežek'	Pozitivno: avtor ga označi kot 'drzen korak', 'izjemen dosežek' in 'postavlja temelje'	Pozitivno: opisan kot uspešen nanosatelit z izjemnimi tehnološkimi lastnostmi in pomembnim mejnikom	Nevtralno: satelit je informativno opisan, brez meta-vrednotenja	Pozitivno: uspešno izstreljen in opisan kot tehnološki demonstrator
Isar Aerospace	Večina virov nevtralna, RTV, Dnevnik in SiOL izrazito pozitivni.	Nevtralno: omenjeno kot nemško podjetje, ki je zagotovilo raketo, brez vrednotenja	Pozitivno: poudarjen zgodovinski uspeh in odprava napak.	Nevtralno: podjetje je informativno omenjeno, vključno z zgodovino neuspehov in pogodbami	Nevtralno: podjetje je zgolj omenjeno kot izdelovalec rakete	Pozitivno: označen kot prvo evropsko komercialno podjetje z uspešno orbito	Nevtralno: omenjeno kot nemško podjetje, ki je izdelalo raketo Spectrum	Pozitivno: avtor pohvali 'uspešen polet' in 'izjemen dosežek' ekipe	Nevtralno: omenjeno kot razvijalec rakete Spectrum, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: podjetje je omenjeno kot izvajalec izstrelitve, brez vrednotenja	Pozitivno: raketa Spectrum podjetja je uspešno dosegla orbito
Spectrum	Večina virov nevtralna; RTV, SiOL in GOV.SI izpostavljajo uspeh.	Nevtralno: omenjena kot raketa, brez vrednotenja	Pozitivno: uspešno izstreljen in dosegel orbito.	Nevtralno: raketa je zgolj informativno omenjena	Nevtralno: raketa je zgolj omenjena kot nosilka	Nevtralno: omenjen kot raketa nosilka brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot raketa, ki je ponesla satelit v orbito	Pozitivno: opisana kot 'stroškovno učinkovita' in 'privlačna' za majhne satelite	Nevtralno: opisana kot nova raketa, omenjene tehnične težave brez kritike	Nevtralno: raketa je omenjena kot nosilka, brez vrednotenja	Pozitivno: prvi uspešen orbitalni polet
SkyLabs	Večina virov pozitivna, STA in RTV ne omenjata.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjeno kot sodelujoče podjetje brez vrednotenja	Pozitivno: omenjeno kot soustvarjalec uspešne zgodbe	Pozitivno: omenjen kot uspešen partner pri razvoju satelitov	Pozitivno: omenjeno kot sodelavec v uspešni zgodbi slovenskih vesoljskih tehnologij	Pozitivno: omenjen kot sodelavec v 'izjemnem dosežku'	Pozitivno: pohvaljen kot visokotehnološko podjetje v sodelovanju z univerzo	Pozitivno: omenjeno kot soustvarjalec uspešne zgodbe	Pozitivno: sodelovanje pri razvoju satelitov
Slovenija	Večina virov pozitivna, STA nevtralna.	Nevtralno: omenjena kot država izvora satelita, brez vrednotenja	Pozitivno: poudarjeno slovensko znanje in inovativnost.	Pozitivno: satelit označen kot 'nov pomemben slovenski korak'	Pozitivno: omenjena krepitev mednarodne prepoznavnosti	Pozitivno: omenjena krepitev mednarodne prepoznavnosti	Pozitivno: avtor poudarja 'slovensko znanje, inovativnost in prebojne dosežke'	Pozitivno: avtor poudari 'drzen korak Slovenije' in članstvo v ESA omogoča napredek	Pozitivno: uspeh predstavlja nov mejnik za državo, kaže na sposobnost preseganja meja	Pozitivno: poudarjena mednarodna prepoznavnost in uspeh	Pozitivno: krepi mednarodno prepoznavnost
Nemčija	Večinoma nevtralno; SiOL izpostavlja zgodovinski uspeh.	Nevtralno: omenjena kot država podjetja Isar Aerospace, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot država podjetja Isar Aerospace.	Nevtralno: omenjena v povezavi s podjetjem in kanclerjem brez vrednotenja	Nevtralno: zgolj navedena kot država izvora	Nevtralno: omenjena kot izvor podjetja in cubesatov	Nevtralno: omenjena kot država podjetja Isar Aerospace in tekmovanja	Nevtralno: omenjena kot izvor podjetja Isar Aerospace in enega od satelitov	Nevtralno: omenjena le preko Nemške vesoljske agencije pri DLR, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot država podjetja, brez vrednotenja	Pozitivno: zgodovinski uspeh nemške rakete
Univerza v Mariboru	Večinoma pozitivno; STA izstopa z neomenjanjem.	Ni omenjeno	Pozitivno: rektor pohvaljen za povezovanje znanja in gospodarstva.	Nevtralno: navedena kot vodja misije brez meta-vrednotenja	Pozitivno: rektor izraža ponos nad sodelovanjem in uspehi	Pozitivno: pohvaljeno sodelovanje in razvoj treh satelitov	Pozitivno: avtor pohvali vodenje projekta in soustvarjanje uspešne zgodbe	Pozitivno: pohvaljena kot vodja misije v 'izjemnem dosežku'	Pozitivno: pohvaljena kot ključni razvijalec satelita in dokaz povezovanja znanja z gospodarstvom	Pozitivno: rektor poudarja ponos in uspešno zgodbo	Pozitivno: vodi misijo in krepi prepoznavnost Slovenije
Norveška	Vsi viri so nevtralni, brez razlik.	Nevtralno: omenjena kot lokacija izstrelišča, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot lokacija vesoljskega centra.	Nevtralno: omenjena kot lokacija izstrelitve brez vrednotenja	Nevtralno: zgolj navedena kot država izvora	Nevtralno: omenjena kot lokacija izstrelišča in izvor cubesata	Nevtralno: omenjena kot lokacija izstrelišča	Nevtralno: omenjena kot lokacija izstrelitve (Andøya)	Nevtralno: omenjeno le kot lokacija izstrelišča Andøya	Nevtralno: omenjena kot lokacija izstrelitve, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot lokacija izstrelišča
Iztok Kramberger	Vsi viri ga prikazujejo nevtralno, brez razlik.	Ni omenjeno	Nevtralno: citiran kot vodja projekta, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: citiran kot vodja projekta brez meta-vrednotenja	Nevtralno: citiran kot vodja projekta brez meta-vrednotenja	Nevtralno: citiran kot vodja projekta brez meta-vrednotenja	Nevtralno: citiran kot vodja projekta brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: citiran kot vodja projekta, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: kot vodja projekta je citiran, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: pojasnjuje namen projekta
Dean Korošak	Vsi viri nevtralni; SiOL edini poudarja pomen projekta.	Ni omenjeno	Nevtralno: citiran prek sporočila, brez meta-vrednotenja.	Ni omenjeno	Nevtralno: citiran kot rektor brez meta-vrednotenja	Nevtralno: citiran rektor brez meta-vrednotenja	Nevtralno: citiran kot rektor brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: citiran kot rektor, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: kot rektor je citiran, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: poudarja pomen projekta
Andøya	Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.	Nevtralno: omenjeno kot norveško izstrelišče, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot lokacija izstrelitve.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjeno kot izstrelišče brez vrednotenja	Nevtralno: omenjeno kot norveško izstrelišče brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot kraj izstrelitve brez vrednotenja	Nevtralno: omenjeno kot norveško izstrelišče, brez vrednotenja	Nevtralno: izstrelišče je omenjeno kot lokacija, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjeno kot izstrelišče
Evropska vesoljska agencija	Večina virov nevtralna; GOV.SI edini izrazito pozitiven.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena v kontekstu pogodbe brez vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena v okviru programa Boost! brez vrednotenja	Pozitivno: omenjena kot omogočevalka tehnološkega razvoja Slovenije	Nevtralno: omenjena v zvezi s ciljem Enkelad, brez vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: navedena kot vir informacij
Friedrich Merz	Samo 24ur ga omenja, in to nevtralno.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno

entities

Trisat-S
Isar Aerospace
Spectrum
SkyLabs
Slovenija
Nemčija
Univerza v Mariboru
Norveška
Iztok Kramberger
Dean Korošak
Andøya
Evropska vesoljska agencija
Friedrich Merz

key differences

Andøya: Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
Dean Korošak: Vsi viri nevtralni; SiOL edini poudarja pomen projekta.
Evropska vesoljska agencija: Večina virov nevtralna; GOV.SI edini izrazito pozitiven.
Friedrich Merz: Samo 24ur ga omenja, in to nevtralno.
Isar Aerospace: Večina virov nevtralna, RTV, Dnevnik in SiOL izrazito pozitivni.
Iztok Kramberger: Vsi viri ga prikazujejo nevtralno, brez razlik.
Nemčija: Večinoma nevtralno; SiOL izpostavlja zgodovinski uspeh.
Norveška: Vsi viri so nevtralni, brez razlik.
SkyLabs: Večina virov pozitivna, STA in RTV ne omenjata.
Slovenija: Večina virov pozitivna, STA nevtralna.
Spectrum: Večina virov nevtralna; RTV, SiOL in GOV.SI izpostavljajo uspeh.
Trisat-S: Večina virov pozitivna, STA in N1 nevtralna.
Univerza v Mariboru: Večinoma pozitivno; STA izstopa z neomenjanjem.

source analyses

24ur

Andøya: Ni omenjeno
Dean Korošak: Ni omenjeno
Evropska vesoljska agencija: Nevtralno: omenjena v kontekstu pogodbe brez vrednotenja
Friedrich Merz: Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja
Isar Aerospace: Nevtralno: podjetje je informativno omenjeno, vključno z zgodovino neuspehov in pogodbami
Iztok Kramberger: Nevtralno: citiran kot vodja projekta brez meta-vrednotenja
Nemčija: Nevtralno: omenjena v povezavi s podjetjem in kanclerjem brez vrednotenja
Norveška: Nevtralno: omenjena kot lokacija izstrelitve brez vrednotenja
SkyLabs: Nevtralno: omenjeno kot sodelujoče podjetje brez vrednotenja
Slovenija: Pozitivno: satelit označen kot 'nov pomemben slovenski korak'
Spectrum: Nevtralno: raketa je zgolj informativno omenjena
Trisat-S: Pozitivno: opisan kot 'nov pomemben slovenski korak' in tehnološki demonstrator
Univerza v Mariboru: Nevtralno: navedena kot vodja misije brez meta-vrednotenja

Dnevnik

Andøya: Nevtralno: omenjeno kot izstrelišče brez vrednotenja
Dean Korošak: Nevtralno: citiran rektor brez meta-vrednotenja
Evropska vesoljska agencija: Ni omenjeno
Friedrich Merz: Ni omenjeno
Isar Aerospace: Pozitivno: označen kot prvo evropsko komercialno podjetje z uspešno orbito
Iztok Kramberger: Nevtralno: citiran kot vodja projekta brez meta-vrednotenja
Nemčija: Nevtralno: omenjena kot izvor podjetja in cubesatov
Norveška: Nevtralno: omenjena kot lokacija izstrelišča in izvor cubesata
SkyLabs: Pozitivno: omenjen kot uspešen partner pri razvoju satelitov
Slovenija: Pozitivno: omenjena krepitev mednarodne prepoznavnosti
Spectrum: Nevtralno: omenjen kot raketa nosilka brez vrednotenja
Trisat-S: Pozitivno: opisan kot uspešno izstreljen in ključen tehnološki predhodnik
Univerza v Mariboru: Pozitivno: pohvaljeno sodelovanje in razvoj treh satelitov

Domovina

Andøya: Nevtralno: omenjeno kot norveško izstrelišče, brez vrednotenja
Dean Korošak: Nevtralno: citiran kot rektor, brez meta-vrednotenja
Evropska vesoljska agencija: Nevtralno: omenjena v zvezi s ciljem Enkelad, brez vrednotenja
Friedrich Merz: Ni omenjeno
Isar Aerospace: Nevtralno: omenjeno kot razvijalec rakete Spectrum, brez meta-vrednotenja
Iztok Kramberger: Nevtralno: citiran kot vodja projekta, brez meta-vrednotenja
Nemčija: Nevtralno: omenjena le preko Nemške vesoljske agencije pri DLR, brez vrednotenja
Norveška: Nevtralno: omenjeno le kot lokacija izstrelišča Andøya
SkyLabs: Pozitivno: pohvaljen kot visokotehnološko podjetje v sodelovanju z univerzo
Slovenija: Pozitivno: uspeh predstavlja nov mejnik za državo, kaže na sposobnost preseganja meja
Spectrum: Nevtralno: opisana kot nova raketa, omenjene tehnične težave brez kritike
Trisat-S: Pozitivno: opisan kot uspešen nanosatelit z izjemnimi tehnološkimi lastnostmi in pomembnim mejnikom
Univerza v Mariboru: Pozitivno: pohvaljena kot ključni razvijalec satelita in dokaz povezovanja znanja z gospodarstvom

N1

Andøya: Ni omenjeno
Dean Korošak: Nevtralno: citiran kot rektor brez meta-vrednotenja
Evropska vesoljska agencija: Ni omenjeno
Friedrich Merz: Ni omenjeno
Isar Aerospace: Nevtralno: podjetje je zgolj omenjeno kot izdelovalec rakete
Iztok Kramberger: Nevtralno: citiran kot vodja projekta brez meta-vrednotenja
Nemčija: Nevtralno: zgolj navedena kot država izvora
Norveška: Nevtralno: zgolj navedena kot država izvora
SkyLabs: Pozitivno: omenjeno kot soustvarjalec uspešne zgodbe
Slovenija: Pozitivno: omenjena krepitev mednarodne prepoznavnosti
Spectrum: Nevtralno: raketa je zgolj omenjena kot nosilka
Trisat-S: Nevtralno: satelit je opisan kot tehnološki demonstrator brez vrednotenja
Univerza v Mariboru: Pozitivno: rektor izraža ponos nad sodelovanjem in uspehi

Portal GOV.SI

Andøya: Nevtralno: omenjena kot kraj izstrelitve brez vrednotenja
Dean Korošak: Ni omenjeno
Evropska vesoljska agencija: Pozitivno: omenjena kot omogočevalka tehnološkega razvoja Slovenije
Friedrich Merz: Ni omenjeno
Isar Aerospace: Pozitivno: avtor pohvali 'uspešen polet' in 'izjemen dosežek' ekipe
Iztok Kramberger: Ni omenjeno
Nemčija: Nevtralno: omenjena kot izvor podjetja Isar Aerospace in enega od satelitov
Norveška: Nevtralno: omenjena kot lokacija izstrelitve (Andøya)
SkyLabs: Pozitivno: omenjen kot sodelavec v 'izjemnem dosežku'
Slovenija: Pozitivno: avtor poudari 'drzen korak Slovenije' in članstvo v ESA omogoča napredek
Spectrum: Pozitivno: opisana kot 'stroškovno učinkovita' in 'privlačna' za majhne satelite
Trisat-S: Pozitivno: avtor ga označi kot 'drzen korak', 'izjemen dosežek' in 'postavlja temelje'
Univerza v Mariboru: Pozitivno: pohvaljena kot vodja misije v 'izjemnem dosežku'

RTV Slovenija

Andøya: Nevtralno: omenjen kot lokacija izstrelitve.
Dean Korošak: Nevtralno: citiran prek sporočila, brez meta-vrednotenja.
Evropska vesoljska agencija: Ni omenjeno
Friedrich Merz: Ni omenjeno
Isar Aerospace: Pozitivno: poudarjen zgodovinski uspeh in odprava napak.
Iztok Kramberger: Nevtralno: citiran kot vodja projekta, brez meta-vrednotenja.
Nemčija: Nevtralno: omenjena kot država podjetja Isar Aerospace.
Norveška: Nevtralno: omenjena kot lokacija vesoljskega centra.
SkyLabs: Ni omenjeno
Slovenija: Pozitivno: poudarjeno slovensko znanje in inovativnost.
Spectrum: Pozitivno: uspešno izstreljen in dosegel orbito.
Trisat-S: Pozitivno: opisan kot uspešen, inovativen in prebojen dosežek.
Univerza v Mariboru: Pozitivno: rektor pohvaljen za povezovanje znanja in gospodarstva.

STA

Andøya: Nevtralno: omenjeno kot norveško izstrelišče, brez vrednotenja
Dean Korošak: Ni omenjeno
Evropska vesoljska agencija: Ni omenjeno
Friedrich Merz: Ni omenjeno
Isar Aerospace: Nevtralno: omenjeno kot nemško podjetje, ki je zagotovilo raketo, brez vrednotenja
Iztok Kramberger: Ni omenjeno
Nemčija: Nevtralno: omenjena kot država podjetja Isar Aerospace, brez vrednotenja
Norveška: Nevtralno: omenjena kot lokacija izstrelišča, brez vrednotenja
SkyLabs: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot država izvora satelita, brez vrednotenja
Spectrum: Nevtralno: omenjena kot raketa, brez vrednotenja
Trisat-S: Nevtralno: omenjen kot uspešno izstreljen slovenski satelit, brez vrednotenja
Univerza v Mariboru: Ni omenjeno

SiOL

Andøya: Nevtralno: omenjeno kot izstrelišče
Dean Korošak: Nevtralno: poudarja pomen projekta
Evropska vesoljska agencija: Nevtralno: navedena kot vir informacij
Friedrich Merz: Ni omenjeno
Isar Aerospace: Pozitivno: raketa Spectrum podjetja je uspešno dosegla orbito
Iztok Kramberger: Nevtralno: pojasnjuje namen projekta
Nemčija: Pozitivno: zgodovinski uspeh nemške rakete
Norveška: Nevtralno: omenjena kot lokacija izstrelišča
SkyLabs: Pozitivno: sodelovanje pri razvoju satelitov
Slovenija: Pozitivno: krepi mednarodno prepoznavnost
Spectrum: Pozitivno: prvi uspešen orbitalni polet
Trisat-S: Pozitivno: uspešno izstreljen in opisan kot tehnološki demonstrator
Univerza v Mariboru: Pozitivno: vodi misijo in krepi prepoznavnost Slovenije

Slovenske Novice

Andøya: Nevtralno: izstrelišče je omenjeno kot lokacija, brez vrednotenja
Dean Korošak: Nevtralno: kot rektor je citiran, brez meta-vrednotenja
Evropska vesoljska agencija: Ni omenjeno
Friedrich Merz: Ni omenjeno
Isar Aerospace: Nevtralno: podjetje je omenjeno kot izvajalec izstrelitve, brez vrednotenja
Iztok Kramberger: Nevtralno: kot vodja projekta je citiran, brez meta-vrednotenja
Nemčija: Nevtralno: omenjena kot država podjetja, brez vrednotenja
Norveška: Nevtralno: omenjena kot lokacija izstrelitve, brez vrednotenja
SkyLabs: Pozitivno: omenjeno kot soustvarjalec uspešne zgodbe
Slovenija: Pozitivno: poudarjena mednarodna prepoznavnost in uspeh
Spectrum: Nevtralno: raketa je omenjena kot nosilka, brez vrednotenja
Trisat-S: Nevtralno: satelit je informativno opisan, brez meta-vrednotenja
Univerza v Mariboru: Pozitivno: rektor poudarja ponos in uspešno zgodbo

Večer

Andøya: Nevtralno: omenjeno kot norveško izstrelišče brez vrednotenja
Dean Korošak: Nevtralno: citiran kot rektor brez meta-vrednotenja
Evropska vesoljska agencija: Nevtralno: omenjena v okviru programa Boost! brez vrednotenja
Friedrich Merz: Ni omenjeno
Isar Aerospace: Nevtralno: omenjeno kot nemško podjetje, ki je izdelalo raketo Spectrum
Iztok Kramberger: Nevtralno: citiran kot vodja projekta brez meta-vrednotenja
Nemčija: Nevtralno: omenjena kot država podjetja Isar Aerospace in tekmovanja
Norveška: Nevtralno: omenjena kot lokacija izstrelišča
SkyLabs: Pozitivno: omenjeno kot sodelavec v uspešni zgodbi slovenskih vesoljskih tehnologij
Slovenija: Pozitivno: avtor poudarja 'slovensko znanje, inovativnost in prebojne dosežke'
Spectrum: Nevtralno: omenjena kot raketa, ki je ponesla satelit v orbito
Trisat-S: Pozitivno: opisan kot 'nov pomemben slovenski korak', 'uspešno izstreljen', 'prebojni dosežek'
Univerza v Mariboru: Pozitivno: avtor pohvali vodenje projekta in soustvarjanje uspešne zgodbe

Scenariji

scenarios

description
Satelit Trisat-S uspešno zaključi vsa testiranja energetske hibernacije, kar podjetju SkyLabs in Univerzi v Mariboru omogoči pridobitev novih mednarodnih projektov z ESA. To utrdi Slovenijo kot pomembnega akterja na področju miniaturnih avtonomnih sistemov.
plausibility
realistic
time horizon
long
title
Uspešna validacija tehnologije za globoko vesolje
valence
positive
description
Trisat-S v naslednjih mesecih stabilno pošilja telemetrijo o stanju baterij in kamer, kar potrjuje pričakovano delovanje v orbiti. Raziskovalci z Univerze v Mariboru pridobljene podatke uporabljajo za redne izboljšave programske opreme brez večjih prebojev ali napak.
plausibility
realistic
time horizon
mid
title
Rutinsko zbiranje podatkov o delovanju sistemov
valence
neutral
description
Kljub uspešnemu začetku, Trisat-S zaradi nepredvidenega vpliva sevanja na primarne baterije začne izgubljati zmogljivost hitreje od načrtov. SkyLabs mora prilagoditi delovni cikel satelita, kar omeji obseg predvidenih eksperimentov.
plausibility
realistic
time horizon
mid
title
Prezgodnja degradacija baterij zaradi vesoljskega sevanja
valence
negative
description
Tehnologija energetske hibernacije se izkaže za tako učinkovito, da Isar Aerospace vključi komponente podjetja SkyLabs v svoje prihodnje komercialne misije. To vodi v znatno povečanje prihodkov slovenskega vesoljskega sektorja.
plausibility
plausible
time horizon
long
title
Komercializacija SkyLabs rešitev za evropski trg
valence
positive
description
Uspeh rakete Spectrum in Trisat-S spodbudi ESA k povečanju investicij v Isar Aerospace. To zmanjša evropsko odvisnost od SpaceX, vendar slovenski prispevek ostaja omejen na akademsko demonstracijo brez širšega industrijskega vpliva.
plausibility
plausible
time horizon
mid
title
Sprememba strategije evropskega izstreljevanja satelitov
valence
neutral
description
Širokopasovni komunikacijski sistem Trisat-S začne kazati občasne prekinitve, kar otežuje prenos posnetkov z vseh šestih kamer. Ekipa Iztoka Krambergerja se mora osredotočiti na odpravljanje napak, namesto na raziskovalne cilje misije.
plausibility
plausible
time horizon
short
title
Tehnične težave pri komunikacijskem sistemu satelita
valence
negative
description
Zaradi izjemne robustnosti Trisat-S prejme povabilo za integracijo njihovih modulov v večjo mednarodno sondo za raziskovanje Lune. To postavi Slovenijo v sam vrh globalnih raziskovalcev globokega vesolja.
plausibility
speculative
time horizon
long
title
Sodelovanje pri mednarodni misiji na luno
valence
positive
description
Trisat-S zazna bližnje srečanje z vesoljskim odpadkom, kar prisili sistem k avtonomnemu izogibanju. Satelit preživi, vendar se njegova orbita spremeni, kar nekoliko zmanjša zmožnost za prvotno načrtovane znanstvene meritve.
plausibility
speculative
time horizon
short
title
Nenadna sprememba orbite zaradi vesoljskih odpadkov
valence
neutral
description
Neznana anomalija v kodi za avtonomno delovanje povzroči, da Trisat-S trajno preide v način hibernacije in se ne odziva na ukaze z Zemlje. Projekt je predčasno zaključen, kar povzroči izgubo ugleda za slovenski konzorcij.
plausibility
speculative
time horizon
short
title
Popolna odpoved sistema zaradi sistemske programske napake
valence
negative

Viri

articles

article order
8
body
Maribor/Narvik, 06. septembra (STA) Včeraj nekaj čez 22. uro po lokalnem času so z norveškega vesoljskega izstrelišča Andoya na raketi Spectrum nemškega podjetja Isar Aerospace v vesolje uspešno izstrelili slovenski satelit Trisat-S. Gre za tretji tak satelit v vesolju. Sateliti Trisat-S ...
language
slv
published at
2026-09-06T12:02:15
source
STA
title
V Zemljini orbiti tretji slovenski satelit Trisat-S
url
https://www.sta.si/3595519/
article order
6
body
TRISAT-S je zasnovan kot dolgoročni tehnološki demonstrator, opremljen s šestimi miniaturnimi kamerami, širokopasovnim komunikacijskim sistemom in inovativnim konceptom energetske hibernacije, ki omogoča delovanje tudi v okoljih z zelo omejenimi energetskimi viri. "S satelitom TRISAT-S v Zemeljski orbiti zavestno preizkušamo tehnologije, namenjene prihodnjim misijam v globoko vesolje. Tako že danes preverjamo dolgotrajno energetsko hibernacijo, miniaturne vidne sisteme in avtonomno delovanje," je poudaril vodja projekta Iztok Kramberger in dodal, da prihodnost vesoljskih raziskav vidi v "majhnih, robustnih in inteligentnih sistemih". "Od prvotne ideje do danes smo skupaj razvili in v vesolje uspešno poslali že tri satelite. Projekt potrjuje, da lahko slovensko znanje, inovativnost in povezovanje akademske sfere z gospodarstvom ustvarjajo prebojne dosežke tudi v najzahtevnejših tehnoloških okoljih," pa so povzeli v sporočilu za javnost rektor Univerze v Mariboru Dean Korošak. TRISAT-S bo v naslednjih petih letih preverjal ključne zmogljivosti majhnih vesoljskih plovil, med drugim izjemno nizko porabo energije, dolgotrajno mirovanje in avtonomno zaznavanje okolice. Po besedah razvijalcev satelit predstavlja pomemben korak k razvoju prihodnjih nano-sond za raziskovanje globokega vesolja. "TRISAT-S ni zgolj satelit za danes, pač pa je odskočna deska za jutrišnje misije v globoko vesolje," je sklenil Kramberger. Prva raketa izstreljena iz zahodne Evrope Nemško vesoljsko podjetje Isar Aerospace je v soboto uspešno izstrelilo raketo Spectrum z norveškega vesoljskega centra Andøya in s tem doseglo zgodovinski mejnik. Raketa je postala prva, izstreljena z ozemlja Zahodne Evrope, ki je uspešno dosegla Zemljino orbito. Približno sedem minut po vzletu se je Spectrum utiril v eliptično orbito, kasneje pa uspešno izvedel še potrebne manevre in v vesolje namestil pet satelitov CubeSat ter znanstveni eksperiment, je poročal portal space.com Uspeh je še toliko večji, ker je bil prvi polet rakete marca 2025 neuspešen. Takrat je Spectrum zaradi tehnične napake strmoglavil manj kot minuto po izstrelitvi. Podjetje je po preiskavi odpravilo pomanjkljivosti, kljub več zamudam in prestavljenim terminom pa je drugi poskus zdaj prinesel želeni rezultat. Raketa Spectrum je namenjena za izstreljevanje majhnih in srednje velikih satelitov v nizko Zemeljsko orbito. Naenkrat lahko prevaža do tisoč kilogramov tovora, v Isar Aerospace pa načrtujejo proizvodnjo več kot 30 raket letno.
language
slv
published at
2026-09-06T12:01:01
source
RTV Slovenija
title
V vesolje uspešno izstreljen slovenski satelit TRISAT-S
url
https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/v-vesolje-uspesno-izstreljen-slovenski-satelit-trisat-s/792959
article order
9
body
Nemško podjetje Isar Aerospace je z Norveške v orbito izstrelilo 28 metrov dolgo raketo Spectrum. Nosila je pet satelitov, ki so jih med poletom v orbiti uspešno namestili, je sporočilo nemško podjetje. Dodali so, da je bila po namestitvi satelitov tudi njihova ločitev od rakete uspešno izvedena. Med sateliti je tudi slovenski satelit TRISAT-S, ki predstavlja "nov pomemben slovenski korak na področju vesoljskih tehnologij", so sporočili iz vesoljskega podjetja Skylabs. Podjetje Isar Aerospace je prvi testni polet izvedlo marca 2022, vendar je raketa 30 sekund po vzletu strmoglavila v morje in eksplodirala. Druga izstrelitev je bila predvidena za januar, a so jo večkrat preložili. Evropa je pri izstreljevanju satelitov večinoma nesamostojna, po prekinitvi sodelovanja z ruskimi raketami Sojuz pa se je pri pošiljanju raket v orbito z lastno tehnologijo soočila z več težavami. Večino evropskih satelitov je izstrelilo podjetje SpaceX Elona Muska, ki deluje iz Združenih držav Amerike. Prvi poskus Zahodne Evrope, da bi s pomočjo podjetja Virgin Orbit milijarderja Richarda Bransona izstrelila satelit, januarja 2023 ni uspel. Zaradi prijavljene "anomalije" satelit namreč ni dosegel orbite. ZDA so lani izstrelile 198 raket, Evropa pa le osem, navaja Isar Aerospace, podjetje pa zdaj želi vzpostaviti zmogljivosti za izdelavo do 40 nosilnih raket na leto. Evropa stavi na novo generacijo manjših komercialnih nosilnih raket, ki so še v zgodnji fazi razvoja in naj bi v prihodnje omogočile cenejše izstreljevanje satelitov. Vesoljsko podjetje je avgusta sporočilo, da je z Evropsko vesoljsko agencijo (ESA) podpisalo pogodbo, s katero si je zagotovilo 230 milijonov dolarjev za pospešitev razvoja nosilnih raket in širitev izstrelitvene infrastrukture. Nemški kancler Friedrich Merz je marca skupaj z norveškim premierjem obiskal izstrelišče podjetja Isar Aerospace in znova opozoril na zaskrbljenost Evrope zaradi njene odvisnosti od ZDA, tudi na področju zmogljivosti za izstreljevanje v vesolje. Slovenski satelit med izstreljenimi Satelit TRISAT-S je "institucionalna, nekomercialna satelitska misija, ki jo vodi Univerza v Mariboru v sodelovanju s slovenskim vesoljskim podjetjem SkyLabs," so sporočili. "Čeprav deluje v nizki Zemljini orbiti, je misija namensko zasnovana za soočanje z izzivi prihodnjega raziskovanja globokega vesolja." Kot je pojasnil dr. Iztok Kramberger, vodja projekta, s temi preizkusi odpirajo pot misijam, ki bodo delovale avtonomno, učinkovito in tudi tam, kjer je energije zelo malo. "V naslednjih petih letih bo TRISAT-S služil kot dolgoročni tehnološki demonstrator, namenjen preverjanju, katere so potrebne oz. ključne zmogljivosti za majhna vesoljska plovila z omejenimi energetskimi viri. Satelit je opremljen s šestimi miniaturnimi kamerami, širokopasovno komunikacijo ter konceptom energetske hibernacije na osnovi primarnih baterij - rešitve, ki je ključna za misije, kjer je sončna energija omejena ali nedostopna," so dodali.
language
slv
published at
2026-09-06T11:38:05
source
24ur
title
Evropa z novo raketo v vesolje, na krovu tudi slovenski satelit
url
https://www.24ur.com/novice/znanost-in-tehnologija/evropa-z-novo-raketo-v-vesolje-na-krovu-tudi-slovenski-satelit.html
article order
3
body
"Čeprav sateliti delujejo v nizki Zemljini orbiti, je misija namensko zasnovana za soočanje z izzivi prihodnjega raziskovanja globokega vesolja. "S satelitom Trisat-S v Zemljini orbiti zavestno preizkušamo tehnologije, namenjene prihodnjim misijam v globoko vesolje. Tako že danes preverjamo dolgotrajno energetsko hibernacijo, miniaturne vidne sisteme in avtonomno delovanje - ključne gradnike za zanesljivo delovanje daleč od Zemlje," je ob izstrelitvi zapisal vodja projekta Trisat-S Iztok Kramberger. "Verjamemo, da prihodnost raziskovanja vesolja temelji na majhnih, robustnih in inteligentnih sistemih, zato s temi preizkusi odpiramo pot misijam, ki bodo delovale avtonomno, učinkovito in tudi tam, kjer je energije zelo malo," je dodal. V naslednjih petih letih bo slovenski satelit služil kot dolgoročni tehnološki demonstrator, namenjen preverjanju, katere so potrebne oz. ključne zmogljivosti za majhna vesoljska plovila z omejenimi energetskimi viri. Satelit je namreč opremljen s šestimi miniaturnimi kamerami, širokopasovno komunikacijo ter konceptom energetske hibernacije na osnovi primarnih baterij - rešitve, ki je ključna za misije, kjer je sončna energija omejena ali nedostopna. "Na Univerzi v Mariboru smo ponosni, da skupaj s podjetjem SkyLabs soustvarjamo uspešno zgodbo slovenskih vesoljskih tehnologij. Od prvotne ideje do danes smo skupaj razvili in v vesolje uspešno poslali že tri satelite. Satelit Trisat-S združuje najsodobnejše tehnološke rešitve, razvite v okviru našega sodelovanja, ter predstavlja pomemben korak k nadaljnji krepitvi raziskovalne odličnosti in mednarodne prepoznavnosti Slovenije na področju vesoljskih dejavnosti," je poudaril rektor mariborske univerze Dean Korošak. Poleg satelita Trisat-S je raketa Spectrum nemškega vesoljskega podjetja Isar Aerospace v orbito ponesla tudi pet komercialnih cubesatov iz Nemčije, Norveške, Bolgarije in Avstrije ter en izobraževalni nanosatelit.
language
slv
published at
2026-09-06T13:50:02
source
N1
title
Pomemben napredek: v vesolje uspešno poslali že tretji slovenski satelit
url
https://n1info.si/magazin/pomemben-napredek-v-vesolje-uspesno-poslali-ze-tretji-slovenski-satelit/
article order
5
body
Z norveškega izstrelišča Andøya so v soboto zvečer uspešno izstrelili slovenski satelit Trisat-S. Tretji satelit mariborske ekipe bo prihodnjih pet let preizkušal tehnologije, namenjene majhnim plovilom, ki bi nekoč lahko raziskovala globoko vesolje. Raketa Spectrum nemškega podjetja Isar Aerospace je v soboto nekaj po 22. uri po lokalnem času z norveškega vesoljskega izstrelišča Andøya v Zemljino orbito ponesla slovenski satelit Trisat-S. Gre za tretji satelit, ki so ga razvili raziskovalci Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru v sodelovanju z mariborskim podjetjem SkyLabs. Čeprav bo Trisat-S deloval v nizki Zemljini orbiti, je njegova misija usmerjena precej dlje. Satelit je zasnovan kot tehnološki predhodnik prihodnjih misij v globoko vesolje, kjer morajo plovila zaradi velikih razdalj, omejenih virov energije in otežene komunikacije delovati čim bolj samostojno. "S satelitom Trisat-S v Zemljini orbiti zavestno preizkušamo tehnologije, namenjene prihodnjim misijam v globoko vesolje. Tako že danes preverjamo dolgotrajno energetsko hibernacijo, miniaturne vidne sisteme in avtonomno delovanje - ključne gradnike za zanesljivo delovanje daleč od Zemlje," je ob izstrelitvi pojasnil vodja projekta Iztok Kramberger. Po njegovih besedah prihodnost raziskovanja vesolja temelji na majhnih, robustnih in inteligentnih sistemih, ki lahko učinkovito in avtonomno delujejo tudi tam, kjer je energije zelo malo. Trisat-S bo prihodnjih pet let služil kot dolgoročni tehnološki demonstrator. Raziskovalci bodo z njim preverjali zmogljivosti, potrebne za delovanje majhnih vesoljskih plovil z omejenimi energetskimi viri. Opremljen je s šestimi miniaturnimi kamerami, širokopasovnim komunikacijskim sistemom in tehnologijo energetske hibernacije, ki temelji na primarnih baterijah. Takšna rešitev je pomembna predvsem pri misijah, pri katerih je sončna energija omejena ali povsem nedostopna. Rektor Univerze v Mariboru Dean Korošak je poudaril, da so univerzitetni raziskovalci in podjetje SkyLabs od prve zamisli do danes skupaj razvili ter v vesolje poslali že tri satelite. Trisat-S po njegovih besedah združuje najnovejše tehnološke rešitve, nastale v okviru njihovega sodelovanja, in pomeni pomemben korak pri krepitvi raziskovalne odličnosti ter mednarodne prepoznavnosti Slovenije na področju vesoljskih dejavnosti. Spectrum je poleg slovenskega satelita v orbito ponesel še pet komercialnih cubesatov iz Nemčije, Norveške, Bolgarije in Avstrije ter en izobraževalni nanosatelit. Z uspešno izstrelitvijo je münchenski Isar Aerospace postal prvo evropsko komercialno vesoljsko podjetje, ki mu je uspelo satelite utiriti v orbito.
language
slv
published at
2026-09-06T12:02:34
source
Dnevnik
title
Slovenci v vesolju: poglejte, kako je Trisat-S poletel med zvezde
url
https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/slovenci-v-vesolju-poglejte-kako-je-trisat-s-poletel-med-zvezde-2825835/
article order
4
body
Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. V soboto nekaj čez 22. uro po lokalnem času (CEST) je bil v vesolje uspešno izstreljen slovenski satelit TRISAT-S z norveškega vesoljskega izstrelišča Andøya kot tovor na raketi Spectrum nemškega podjetja Isar Aerospace, so sporočili iz Univerze v Mariboru. TRISAT-S predstavlja nov pomemben slovenski korak na področju vesoljskih tehnologij -kompakten satelit, ki trenutno kroži okoli Zemlje, ki je zasnovan kot predhodnik prihodnjih misij v globoko vesolje. TRISAT-S je institucionalna, nekomercialna satelitska misija, ki jo vodi Univerza v Mariboru v sodelovanju s slovenskim vesoljskim podjetjem SkyLabs. Čeprav deluje v nizki Zemeljski orbiti, je misija namensko zasnovana za soočanje z izzivi prihodnjega raziskovanja globokega vesolja. Posnetek prenosa izstrelitve rakete Spectrum, ki je v orbito ponesla satelit TRISAT-S, je na voljo na naslednji povezavi: "S satelitom TRISAT-S v Zemeljski orbiti zavestno preizkušamo tehnologije, namenjene prihodnjim misijam v globoko vesolje. Tako že danes preverjamo dolgotrajno energetsko hibernacijo, miniaturne vidne sisteme in avtonomno delovanje - ključne gradnike za zanesljivo delovanje daleč od Zemlje. Verjamemo, da prihodnost raziskovanja vesolja temelji na majhnih, robustnih in inteligentnih sistemih, zato s temi preizkusi odpiramo pot misijam, ki bodo delovale avtonomno, učinkovito in tudi tam, kjer je energije zelo malo," je povedal dr. Iztok Kramberger, vodja projekta TRISAT-S. V naslednjih petih letih bo TRISAT-S služil kot dolgoročni tehnološki demonstrator, namenjen preverjanju, katere so potrebne oziroma ključne zmogljivosti za majhna vesoljska plovila z omejenimi energetskimi viri. Satelit je opremljen s šestimi miniaturnimi kamerami, širokopasovno komunikacijo ter konceptom energetske hibernacije na osnovi primarnih baterij - rešitve, ki je ključna za misije, kjer je sončna energija omejena ali nedostopna. "Na Univerzi v Mariboru smo ponosni, da skupaj s podjetjem SkyLabs soustvarjamo uspešno zgodbo slovenskih vesoljskih tehnologij. Od prvotne ideje do danes smo skupaj razvili in v vesolje uspešno poslali že tri satelite. Satelit TRISAT-S združuje najsodobnejše tehnološke rešitve, razvite v okviru našega sodelovanja, ter predstavlja pomemben korak k nadaljnji krepitvi raziskovalne odličnosti in mednarodne prepoznavnosti Slovenije na področju vesoljskih dejavnosti. Projekt potrjuje, da lahko slovensko znanje, inovativnost in povezovanje akademske sfere z gospodarstvom ustvarjajo prebojne dosežke tudi v najzahtevnejših tehnoloških okoljih," je povedal dr. Dean Korošak, rektor Univerze v Mariboru. Z demonstracijo izjemno nizke porabe energije, dolgotrajnega mirovanja in z vidom podprtega zaznavanja okolice v orbiti postavlja TRISAT-S temelje za prihodnje nano-sonde, sposobne avtonomnega delovanja daleč od Zemlje. Poleg satelita TRISAT-S je raketa Spectrum v orbito ponesla tudi več drugih CubeSatov ter neločljiv eksperiment, izbran v okviru programa Boost! Evropske vesoljske agencije in nemškega tekmovanja Microlauncher. S tem projektom Univerza v Mariboru in SkyLabs zreta globoko v prihodnost. "TRISAT-S ni zgolj satelit za danes, pač pa je odskočna deska za jutrišnje misije v globoko vesolje," je poudaril dr. Kramberger.
language
slv
published at
2026-09-06T11:11:32
source
Večer
title
Uspešna izstrelitev mariborskega satelita TRISAT-S: Danes Zemljina orbita, jutri globoko vesolje
url
https://vecer.com/maribor/aktualno/trisat-univerza-maribor-skylabs-izstrelitev-10426263
article order
11
body
Dne 5. septembra 2026 je bil iz Andøye na Norveškem uspešno izstreljen slovenski satelit TRISAT-S s prvim vesoljskim poletom nosilne rakete SPECTRUM, ki jo je razvilo podjetje Isar Aerospace iz Nemčije. TRISAT-S je že četrti slovenski satelit v orbiti. Raketa je dolga le 28 metrov in ima premer dva metra. Razvita je bila zasebno in je zato zelo stroškovno učinkovita za upravljanje. Na raketi je bilo pet majhnih satelitov in en eksperimentalni, ki so bili uspešno utirjeni v svoje ciljne orbite. Ti sateliti izvirajo iz Nemčije, Norveške, Avstrije, Bolgarije in iz Slovenije ter preizkušajo inovativne tehnologije in komponente za satelitsko tehnologijo. Raketa SPECTRUM je zasnovana za prenašanje koristnega tovora do 1000 kilogramov v nizko Zemljino orbito. Zaradi tega je raketa še posebej privlačna za izstrelitev majhnih satelitov, ki igrajo ključno vlogo v najrazličnejših aplikacijah. Majhni sateliti so na primer že ključni instrument v globalni širokopasovni komunikaciji in opazovanju Zemlje. TRISAT-S je že četrti slovenski satelit v orbiti. Pred tem so bili v preteklosti izstreljeni že sateliti Nemo HD, TRISAT in TRISAT-R. Predstavlja drzen korak Slovenije na področju vesoljskih tehnologij -- kompaktni satelit, ki danes kroži okoli Zemlje, zasnovan pa je kot izvidnik prihodnjih misij v globoko vesolje. TRISAT-S je institucionalna, nekomercialna satelitska misija, ki jo vodi Univerza v Mariboru v sodelovanju s slovenskim vesoljskim podjetjem SkyLabs. Čeprav deluje v nizki Zemljini orbiti, je misija namensko zasnovana za naslavljanje izzivov prihodnjega raziskovanja globokega vesolja. V naslednjih petih letih bo TRISAT-S deloval kot dolgoročna tehnološka demonstracija, v okviru katere bodo preverjene ključne zmogljivosti, potrebne za majhna vesoljska plovila z omejenimi energijskimi viri. Satelit je opremljen s šestimi miniaturnimi kamerami, širokopasovno komunikacijo ter konceptom energijske hibernacije na osnovi primarnih baterij -- rešitvijo, ki je ključna za misije, kjer je pridobivanje sončne energije omejeno ali onemogočeno. Z demonstracijo izjemno nizke porabe energije, dolgotrajnega mirovanja in vizualnega zaznavanja okolice v orbiti TRISAT-S postavlja temelje za prihodnje nano-sonde, sposobne avtonomnega delovanja daleč stran od Zemlje. "S članstvom Slovenije v Evropski vesoljski agenciji slovenskim podjetjem in institucijam omogočamo tehnološki razvoj ter utiramo pot do mednarodnega sodelovanja, s čimer jim omogočimo, da temeljito spremenijo evropski dostop do vesolja. Zelo smo navdušeni nad uspešnim poletom SEPCTRUM-rakete Isar Aerospace s satelitom TRISAT-S in čestitamo ekipam Isar Aerospace, Univerze Maribor in Skylabs za izjemen dosežek. Ne le, da ste dosegli tehnološki mejnik, temveč ste tudi na novo opredelili pot za neodvisen evropski dostop do vesolja - jasen znak inovativne moči in sodelovanja," je povedala Tanja Permozer, vodja Slovenske vesoljske pisarne. Neodvisen dostop Evrope do vesolja Vesolje je nepogrešljivo v sodobnem življenju. Ne glede na to ali gre za navigacijo, trgovanje z delnicami ali širokopasovno komunikacijo, velik del našega vsakdanjega življenja skoraj ne bi deloval brez pomoči iz vesolja. Neodvisen dostop Evrope do vesolja je zato bistvenega pomena - zlasti glede na trenutne svetovne razmere. Zasebno razvite nosilne rakete so pomemben gradnik Evrope, da v prihodnosti zagotovi stroškovno učinkovit in zanesljiv dostop do vesolja.
language
slv
published at
2026-09-07T13:16:23
source
Portal GOV.SI
title
Uspešno izstreljen četrti slovenski satelit TRISAT-S
url
https://www.gov.si/novice/2026-09-07-uspesno-izstreljen-cetrti-slovenski-satelit-trisat-s/
article order
12
body
Satelit, ki sta ga razvila Univerza v Mariboru in podjetje SkyLabs, je po več letih priprav in preloženih izstrelitvah uspešno dosegel orbito. V soboto, 5. septembra, je z norveškega izstrelišča Andøya v nizko Zemljino orbito uspešno poletel nanosatelit TRISAT-S. Razvila sta ga Univerza v Mariboru in slovensko visokotehnološko podjetje SkyLabs. Gre za četrti slovenski satelit in tretjega iz družine TRISAT. Njegova naloga ni le kroženje okoli Zemlje, temveč predvsem preizkušanje tehnologij, ki bi jih bilo mogoče uporabiti pri zahtevnejših vesoljskih misijah. TRISAT-S omogoča izjemno varčno upravljanje energije in dolgotrajno mirovanje baterij, opremljen pa je tudi s šestimi kamerami za preizkušanje vizualne avtonomne navigacije. TRISAT-S omogoča izjemno varčno upravljanje energije in dolgotrajno mirovanje baterij. Uspešna izstrelitev predstavlja nov mejnik za Slovenijo. Kaže, da lahko povezovanje univerzitetnega znanja in domačega gospodarstva pripelje do stvaritev, ki presegajo državne meje - v tem primeru dobesedno, več sto kilometrov nad Zemljo. Pet let čakanja in več preloženih poskusov Pot satelita TRISAT-S se je začela že veliko prej. Univerza v Mariboru si je možnost za njegovo izstrelitev zagotovila leta 2021, ko je bila izbrana na natečaju Nemške vesoljske agencije pri DLR. Projektu je bil s tem omogočen brezplačen polet z novo raketo Spectrum, ki jo je razvilo nemško podjetje Isar Aerospace. Toda od izbire projekta do dejanske izstrelitve je minilo skoraj pet let, saj je tudi razvoj nove rakete zahteval čas. Prvi poskus Spectruma je bil izveden šele marca 2025. Raketa je takrat po približno 30 sekundah leta nadzorovano padla v morje, vendar je podjetje polet ocenilo kot pomemben korak pri nadaljnjem razvoju sistema. Tudi leta 2026 je bilo potrebnih več poskusov, preden je bil cilj dosežen. Načrtovana izstrelitev je bila večkrat prestavljena zaradi tehničnih težav in okoliščin na izstrelišču. Januarja so jo ustavili zaradi težave z ventilom za uravnavanje tlaka, marca je v varovano morsko območje vplulo plovilo, aprila so zaznali puščanje v eni od tlačnih posod, junija pa nepravilnosti v tekočinskih sistemih rakete. Šele 5. septembra je Spectrum z norveškega izstrelišča Andøya uspešno poletel proti vesolju. Tokrat je raketa opravila ključne faze leta, dosegla orbito in izpustila satelite, ki jih je nosila. Med njimi je bil tudi slovenski TRISAT-S. Ko se povežeta univerza in gospodarstvo Raziskovalci Univerze v Mariboru oziroma Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ter slovensko visokotehnološko podjetje SkyLabs so že pred tem skupaj razvili satelite iz družine TRISAT, ki so uspešno dosegli vesolje. TRISAT-S predstavlja nadaljevanje večletnega razvoja slovenskih vesoljskih tehnologij. Projekt vodi dr. Iztok Kramberger, ki je poudaril, da s TRISAT-S v Zemljini orbiti namenoma preizkušajo tehnologije, ki bi jih bilo nekoč mogoče uporabiti precej dlje od našega planeta. Satelit omogoča dolgotrajno energetsko hibernacijo, uporablja miniaturne vidne sisteme in je zasnovan za čim bolj avtonomno delovanje. Prihodnost raziskovanja vesolja po Krambergerjevih besedah temelji na "majhnih, robustnih in inteligentnih sistemih". Satelit omogoča dolgotrajno energetsko hibernacijo, uporablja miniaturne vidne sisteme in je zasnovan za čim bolj avtonomno delovanje. Prav to najbolje opiše namen satelita. TRISAT-S ni namenjen predvsem fotografiranju Zemlje ali zagotavljanju komunikacijskih storitev, temveč je tehnološki demonstrator. V nizki Zemljini orbiti naj bi predvidoma pet let preverjal rešitve za majhna vesoljska plovila, ki bi morala nekoč dolgo in čim bolj samostojno delovati v okoljih z zelo omejenimi viri energije. Ena njegovih posebnosti je šest miniaturnih kamer. Te zaznavajo okolico in pomagajo pri razvoju vizualne navigacije, pri kateri bi se lahko vesoljsko plovilo v prihodnosti vse bolj samostojno orientiralo. Drugi pomemben del eksperimenta predstavljajo primarne baterije in sistem energetske hibernacije. Raziskovalci bodo preverjali, kako se baterije obnašajo po dolgotrajnem mirovanju, kako nanje vpliva sevanje ter kako natančno je mogoče predvideti njihovo življenjsko dobo. Satelit je zasnovan tako, da lahko večino časa porabi zelo malo energije in se prebudi takrat, ko mora opraviti določeno nalogo. Satelit je zasnovan tako, da lahko večino časa porabi zelo malo energije in se prebudi takrat, ko mora opraviti določeno nalogo. Za rektorja Univerze v Mariboru Deana Korošaka je projekt tudi dokaz pomena povezovanja znanstvenega okolja z gospodarstvom. Po njegovih besedah so od prvotne ideje do danes skupaj razvili in v vesolje poslali že tri satelite iz družine TRISAT. Projekt po njegovi oceni kaže, da lahko slovensko znanje in inovativnost v sodelovanju univerze in podjetja dosežeta rezultate tudi v tehnološko najzahtevnejših okoljih. Razvoj TRISAT-S pa ni potekal povsem naravnost od prvotne zamisli do današnje naloge. Še pred nekaj leti je bil satelit predstavljen predvsem kot demonstrator varne komunikacije in kot precej krajša misija. Ker se je izstrelitev večkrat zamaknila, so raziskovalci koncept razvijali naprej. Današnji TRISAT-S je tako postal dolgoročni preizkusni poligon za baterije, izjemno varčno delovanje in vizualno navigacijo. Kramberger je marca letos pojasnjeval, da so bile njegove baterije sprva predvidene za le nekajtedensko misijo, zdaj pa jih čaka bistveno zahtevnejši petletni preizkus v orbiti. Pomen projekta je povzel precej preprosto: "TRISAT-S ni zgolj satelit za danes, pač pa je odskočna deska za jutrišnje misije v globoko vesolje." Pot se z orbito šele začenja Satelit trenutno kroži v nizki Zemljini orbiti, njegova pot pa se s tem šele začenja. Začasni javno dostopni orbitalni podatki, ki jih trenutno povezujejo s TRISAT-S, kažejo, da se giblje več sto kilometrov nad površjem Zemlje. En obhod opravi v približno 96 minutah, kar pomeni okoli 15 obhodov Zemlje na dan. V prihodnjih petih letih naj bi TRISAT-S služil predvsem kot tehnološki demonstrator. Raziskovalci bodo preverjali, kako se njegove primarne baterije obnašajo po daljšem mirovanju, kako nanje vpliva sevanje in ali je mogoče vesoljsko plovilo z zelo majhno porabo energije zanesljivo prebuditi šele takrat, ko mora opraviti določeno nalogo. Šest miniaturnih kamer pa bo pomagalo pri razvoju vizualne navigacije, s katero bi se lahko prihodnja majhna vesoljska plovila vse bolj samostojno orientirala brez stalne pomoči z Zemlje. Prav ti preizkusi kažejo, kam želijo mariborski raziskovalci in SkyLabs usmeriti nadaljnji razvoj. Univerza v Mariboru TRISAT-S opisuje kot temelj za prihodnje nanosonde, ki bi lahko avtonomno delovale daleč od Zemlje. Vodja projekta Iztok Kramberger je letos kot enega od dolgoročnih primerov omenjal tudi tehnologije, uporabne pri prihodnjih odpravah proti Saturnovi luni Enkelad. Satelit TRISAT-S en obhod opravi v približno 96 minutah, kar pomeni okoli 15 obhodov Zemlje na dan. Evropska vesoljska agencija je Enkelad prepoznala kot enega prednostnih ciljev prihodnjih velikih znanstvenih raziskav. Vendar konkretna naslednja slovenska odprava proti Saturnovi luni za zdaj ni potrjena, zato gre predvsem za dolgoročno razvojno smer in primer, kje bi bilo mogoče tehnologije, ki jih danes preizkušajo s TRISAT-S, nekoč uporabiti. Razvoj se medtem nadaljuje tudi na Zemlji. SkyLabs razvija družino vesoljskih računalniških rešitev SkyAI za obdelavo podatkov in uporabo umetne inteligence neposredno na satelitih, Univerza v Mariboru pa v programu Earth Intelligence med letoma 2026 in 2027 nadaljuje raziskave avtonomne satelitske navigacije in naprednih optičnih senzorjev. TRISAT-S je preizkus na poti, ki se je v Mariboru začela pred leti - z ambicijo, da slovensko znanje ne ostane le na Zemlji.
language
slv
published at
2026-09-07T12:38:29
source
Domovina
title
Četrti slovenski satelit v vesolju
url
https://www.domovina.je/cetrti-slovenski-satelit-v-vesolju
article order
1
body
V soboto nekaj čez 22. uro po lokalnem času so z norveškega vesoljskega izstrelišča Andoya na raketi Spectrum nemškega podjetja Isar Aerospace v vesolje uspešno izstrelili slovenski satelit Trisat-S. Gre za tretji tak satelit v vesolju, po navedbah njegovih snovalcev pa je zasnovan kot predhodnik prihodnjih misij v globoko vesolje. Sateliti Trisat-S so plod znanja in dela raziskovalcev mariborske fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v sodelovanju s prav tako mariborskim podjetjem SkyLabs. "Čeprav sateliti delujejo v nizki Zemljini orbiti, je misija namensko zasnovana za soočanje z izzivi prihodnjega raziskovanja globokega vesolja. S satelitom Trisat-S v Zemljini orbiti zavestno preizkušamo tehnologije, namenjene prihodnjim misijam v globoko vesolje. Tako že danes preverjamo dolgotrajno energetsko hibernacijo, miniaturne vidne sisteme in avtonomno delovanje - ključne gradnike za zanesljivo delovanje daleč od Zemlje," je ob izstrelitvi zapisal vodja projekta Trisat-S Iztok Kramberger. "Verjamemo, da prihodnost raziskovanja vesolja temelji na majhnih, robustnih in inteligentnih sistemih, zato s temi preizkusi odpiramo pot misijam, ki bodo delovale avtonomno, učinkovito in tudi tam, kjer je energije zelo malo," je dodal. V naslednjih petih letih bo slovenski satelit služil kot dolgoročni tehnološki demonstrator, namenjen preverjanju, katere so potrebne oz. ključne zmogljivosti za majhna vesoljska plovila z omejenimi energetskimi viri. Satelit je namreč opremljen s šestimi miniaturnimi kamerami, širokopasovno komunikacijo ter konceptom energetske hibernacije na osnovi primarnih baterij - rešitve, ki je ključna za misije, kjer je sončna energija omejena ali nedostopna. "Na Univerzi v Mariboru smo ponosni, da skupaj s podjetjem SkyLabs soustvarjamo uspešno zgodbo slovenskih vesoljskih tehnologij. Od prvotne ideje do danes smo skupaj razvili in v vesolje uspešno poslali že tri satelite. Satelit Trisat-S združuje najsodobnejše tehnološke rešitve, razvite v okviru našega sodelovanja, ter predstavlja pomemben korak k nadaljnji krepitvi raziskovalne odličnosti in mednarodne prepoznavnosti Slovenije na področju vesoljskih dejavnosti," je poudaril rektor mariborske univerze Dean Korošak.
language
slv
published at
2026-09-06T11:38:39
source
Slovenske Novice
title
Slovenija znova v vesolju! Sredi sobotne noči z Norveške uspešno izstrelili satelit Trisat-S
url
https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/slovenija-znova-v-vesolju-sredi-sobotne-noci-z-norveske-uspesno-izstrelili-satelit-trisat-s-foto
article order
7
body
Slovenski satelit TRISAT-S je v soboto zvečer uspešno poletel v vesolje z norveškega vesoljskega izstrelišča Andøya. V nizko Zemeljsko orbito ga je ponesla raketa Spectrum nemškega podjetja Isar Aerospace. Satelit, ki je plod sodelovanja Univerze v Mariboru in slovenskega vesoljskega podjetja SkyLabs, bo prihodnjih pet let preizkušal tehnologije, ki bi jih lahko uporabljali pri prihodnjih misijah v globoko vesolje. Raketa Spectrum je z izstrelišča Andøya poletela v soboto ob 22.12 po srednjeevropskem poletnem času. Izstrelitev je bila uspešna, raketa pa je dosegla orbito in vanjo dostavila svoje tovore. Med njimi je bil tudi slovenski TRISAT-S. Danes okoli Zemlje, jutri proti globokemu vesolju TRISAT-S je institucionalna in nekomercialna satelitska misija, ki jo vodi Univerza v Mariboru v sodelovanju s podjetjem SkyLabs. Čeprav satelit trenutno deluje v nizki Zemeljski orbiti, je zasnovan predvsem kot tehnološki predhodnik prihodnjih misij, ki bi se odpravile precej dlje od Zemlje. V orbiti bodo tako preverjali tehnologije, pri katerih morajo majhna vesoljska plovila dolgo časa delovati z zelo omejeno količino energije in čim manj pomoči z Zemlje. "Že danes preverjamo dolgotrajno energetsko hibernacijo, miniaturne vidne sisteme in avtonomno delovanje," je namen projekta pojasnil njegov vodja Iztok Kramberger. Po njegovih besedah gre za ključne gradnike plovil, ki bodo morala daleč od Zemlje delovati učinkovito in samostojno. Šest miniaturnih kamer in zelo nizka poraba energije TRISAT-S bo predvidoma naslednjih pet let deloval kot tehnološki demonstrator. Opremljen je s šestimi miniaturnimi kamerami in širokopasovnim komunikacijskim sistemom, ena njegovih najpomembnejših posebnosti pa je koncept energetske hibernacije na podlagi primarnih baterij. Takšna rešitev je namenjena predvsem okoljem, kjer je sončna energija omejena ali je sploh ni. Satelit lahko daljša obdobja preživi z izjemno majhno porabo energije, nato pa se aktivira za opravljanje posameznih nalog. Raziskovalci želijo med drugim preveriti zelo nizko porabo energije, dolgotrajno mirovanje ter zaznavanje okolice s pomočjo kamer. Pridobljeno znanje bi lahko v prihodnje uporabili pri majhnih avtonomnih vesoljskih sondah oziroma nano-sondah za raziskovanje globljega vesolja. Univerza v Mariboru in SkyLabs v vesolje poslali že tri satelite TRISAT-S je nadaljevanje večletnega sodelovanja Univerze v Mariboru in podjetja SkyLabs. Partnerja sta od začetka sodelovanja razvila in v vesolje uspešno poslala že tri satelite. Rektor Univerze v Mariboru Dean Korošak je ob uspešni izstrelitvi poudaril, da projekt združuje najnovejše tehnološke rešitve, razvite v sodelovanju univerze in gospodarstva, ter krepi mednarodno prepoznavnost Slovenije na področju vesoljskih tehnologij. Zgodovinski uspeh tudi za nemško raketo Spectrum Sobotna izstrelitev pa ni bila pomembna le za slovenski vesoljski program. Spectrum je na svojem drugem poletu prvič uspešno dosegel orbito. Po navedbah Evropske vesoljske agencije (ESA) je šlo za prvi uspešen orbitalni polet evropskega podjetja z lastno nosilno raketo iz celinske Evrope. Dvostopenjska raketa Spectrum je visoka 28 metrov, v premeru meri dva metra, poganja pa jo deset motorjev. Zasnovana je za prevoz do približno ene tone tovora v nizko Zemeljsko orbito. Prvi preizkusni polet rakete marca 2025 se je končal po približno 30 sekundah, drugi polet pa je prinesel preboj - Spectrum je dosegel orbitalno hitrost, izvedel ločitev stopenj in v orbiti sprostil tovore. Na krovu so bili poleg slovenskega satelita še drugi mali sateliti in eksperiment, izbrani v okviru programa Boost! Evropske vesoljske agencije ter tekmovanja Microlauncher nemške vesoljske agencije pri DLR. Za ekipo TRISAT-S pa se delo z uspešno izstrelitvijo šele začenja. Kot je poudaril Kramberger, satelit ni namenjen zgolj današnjemu delovanju v Zemljini orbiti, temveč naj bi postal odskočna deska za prihodnje slovenske tehnologije, namenjene raziskovanju globokega vesolja.
language
slv
published at
2026-09-06T14:23:52
source
SiOL
title
Slovenski satelit uspešno v orbiti: tlakoval bo pot misijam globoko v vesolje
url
https://siol.net/novice/slovenija/slovenski-satelit-uspesno-v-orbiti-tlakoval-bo-pot-misijam-globoko-v-vesolje-700763

source scope

analyzed source count

omitted articles

article order
9
body
Dne 5. septembra 2026 je bil iz Andøye na Norveškem uspešno izstreljen slovenski satelit TRISAT-S s prvim vesoljskim poletom nosilne rakete SPECTRUM, ki jo je razvilo podjetje Isar Aerospace iz Nemčije. TRISAT-S je že četrti slovenski satelit v orbiti. Raketa je dolga le 28 metrov in ima premer dva metra. Razvita je bila zasebno in je zato zelo stroškovno učinkovita za upravljanje. Na raketi je bilo pet majhnih satelitov in en eksperimentalni, ki so bili uspešno utirjeni v svoje ciljne orbite. Ti sateliti izvirajo iz Nemčije, Norveške, Avstrije, Bolgarije in iz Slovenije ter preizkušajo inovativne tehnologije in komponente za satelitsko tehnologijo. Raketa SPECTRUM je zasnovana za prenašanje koristnega tovora do 1000 kilogramov v nizko Zemljino orbito. Zaradi tega je raketa še posebej privlačna za izstrelitev majhnih satelitov, ki igrajo ključno vlogo v najrazličnejših aplikacijah. Majhni sateliti so na primer že ključni instrument v globalni širokopasovni komunikaciji in opazovanju Zemlje. TRISAT-S je že četrti slovenski satelit v orbiti Pred tem so bili v preteklosti izstreljeni že sateliti Nemo HD, TRISAT in TRISAT-R. Predstavlja drzen korak Slovenije na področju vesoljskih tehnologij -- kompaktni satelit, ki danes kroži okoli Zemlje, zasnovan pa je kot izvidnik prihodnjih misij v globoko vesolje. TRISAT-S je institucionalna, nekomercialna satelitska misija, ki jo vodi Univerza v Mariboru v sodelovanju s slovenskim vesoljskim podjetjem SkyLabs. Čeprav deluje v nizki Zemljini orbiti, je misija namensko zasnovana za naslavljanje izzivov prihodnjega raziskovanja globokega vesolja. V naslednjih petih letih bo TRISAT-S deloval kot dolgoročna tehnološka demonstracija, v okviru katere bodo preverjene ključne zmogljivosti, potrebne za majhna vesoljska plovila z omejenimi energijskimi viri. Satelit je opremljen s šestimi miniaturnimi kamerami, širokopasovno komunikacijo ter konceptom energijske hibernacije na osnovi primarnih baterij -- rešitvijo, ki je ključna za misije, kjer je pridobivanje sončne energije omejeno ali onemogočeno. Z demonstracijo izjemno nizke porabe energije, dolgotrajnega mirovanja in vizualnega zaznavanja okolice v orbiti TRISAT-S postavlja temelje za prihodnje nano-sonde, sposobne avtonomnega delovanja daleč stran od Zemlje. "S članstvom Slovenije v Evropski vesoljski agenciji slovenskim podjetjem in institucijam omogočamo tehnološki razvoj ter utiramo pot do mednarodnega sodelovanja, s čimer jim omogočimo, da temeljito spremenijo evropski dostop do vesolja. Zelo smo navdušeni nad uspešnim poletom SEPCTRUM-rakete Isar Aerospace s satelitom TRISAT-S in čestitamo ekipam Isar Aerospace, Univerze Maribor in Skylabs za izjemen dosežek. Ne le, da ste dosegli tehnološki mejnik, temveč ste tudi na novo opredelili pot za neodvisen evropski dostop do vesolja - jasen znak inovativne moči in sodelovanja," je povedala Tanja Permozer, vodja Slovenske vesoljske pisarne.
language
slv
published at
2026-09-08T04:33:40
source
Lokalec.si
title
Uspešno izstreljen četrti slovenski satelit TRISAT-S
url
https://www.lokalec.si/uspesno-izstreljen-cetrti-slovenski-satelit-trisat-s/
article order
0
body
Sateliti Trisat-S so plod znanja in dela raziskovalcev mariborske fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v sodelovanju s prav tako mariborskim podjetjem SkyLabs. "Čeprav sateliti delujejo v nizki Zemljini orbiti, je misija namensko zasnovana za soočanje z izzivi prihodnjega raziskovanja globokega vesolja. "S satelitom Trisat-S v Zemljini orbiti zavestno preizkušamo tehnologije, namenjene prihodnjim misijam v globoko vesolje. Tako že danes preverjamo dolgotrajno energetsko hibernacijo, miniaturne vidne sisteme in avtonomno delovanje - ključne gradnike za zanesljivo delovanje daleč od Zemlje," je ob izstrelitvi zapisal vodja projekta Trisat-S Iztok Kramberger. "Verjamemo, da prihodnost raziskovanja vesolja temelji na majhnih, robustnih in inteligentnih sistemih, zato s temi preizkusi odpiramo pot misijam, ki bodo delovale avtonomno, učinkovito in tudi tam, kjer je energije zelo malo," je dodal. V naslednjih petih letih bo slovenski satelit služil kot dolgoročni tehnološki demonstrator, namenjen preverjanju, katere so potrebne oz. ključne zmogljivosti za majhna vesoljska plovila z omejenimi energetskimi viri. Satelit je namreč opremljen s šestimi miniaturnimi kamerami, širokopasovno komunikacijo ter konceptom energetske hibernacije na osnovi primarnih baterij - rešitve, ki je ključna za misije, kjer je sončna energija omejena ali nedostopna. "Na Univerzi v Mariboru smo ponosni, da skupaj s podjetjem SkyLabs soustvarjamo uspešno zgodbo slovenskih vesoljskih tehnologij. Od prvotne ideje do danes smo skupaj razvili in v vesolje uspešno poslali že tri satelite. Satelit Trisat-S združuje najsodobnejše tehnološke rešitve, razvite v okviru našega sodelovanja, ter predstavlja pomemben korak k nadaljnji krepitvi raziskovalne odličnosti in mednarodne prepoznavnosti Slovenije na področju vesoljskih dejavnosti," je poudaril rektor mariborske univerze Dean Korošak. Poleg satelita Trisat-S je raketa Spectrum nemškega vesoljskega podjetja Isar Aerospace v orbito ponesla tudi pet komercialnih cubesatov iz Nemčije, Norveške, Bolgarije in Avstrije ter en izobraževalni nanosatelit. Isar Aerospace iz bavarskega Münchna sicer s sobotno izstrelitvijo postalo prvo evropsko komercialno vesoljsko podjetje, ki je v orbito uspešno izstrelilo satelit.
language
slv
published at
2026-09-06T15:54:03
source
primorske.si
title
V Zemljini orbiti tretji slovenski satelit Trisat-S
url
https://primorske.si/slovenija/v-zemljini-orbiti-tretji-slovenski-satelit-trisat-s/

omitted source count

total source count