MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Pri bralni pismenosti je slovenski dosežek 445 točk, kar je največji zaostanek za povprečjem OECD (466 točk).
• Slovenski 15-letniki so v raziskavi PISA 2025 dosegli najnižje rezultate od začetka sodelovanja Slovenije.
• Pri naravoslovju so slovenski dosežki prvič padli na povprečje OECD (484 točk).
• Pri matematiki so slovenski 15-letniki prvič značilno pod povprečjem OECD (460 točk).
• Reforma temelji na desetih izhodiščih, vključno z vrnitvijo visokih meril ocenjevanja in krepitvijo domoljubne vzgoje.
• Rončević je padec rezultatov označil za 'katastrofalen trend' in pričakuje odpor pedagoškega establišmenta.
• Padec slovenskih rezultatov je bil na vseh treh področjih občutno večji od povprečja OECD.
• Negativni trend slovenskih dosežkov se je začel že leta 2015, pred covidom-19.
• Minister Borut Rončević je napovedal odpravo devetletke in prehod na sodobno osemletno osnovno šolo.
• Prvi prvošolčki bodo v prenovljeno osemletko vstopili v šolskem letu 2028/29.
• Najboljše rezultate v raziskavi so dosegli v kitajskih provincah (Peking, Šanghaj) in Singapurju.
• V Italiji so rezultati PISA 2025 ostali stabilni in skladni s povprečjem OECD.

key differences

Minister Borut Rončević je napovedal odpravo devetletke in prehod na sodobno osemletno osnovno šolo.

3 viri potrjujejo, 5 ne omenja. Brez nasprotij.

Najboljše rezultate v raziskavi so dosegli v kitajskih provincah (Peking, Šanghaj) in Singapurju.

Večina virov trditve ne omenja; le RTV in Svet24 jo potrjujeta.

Negativni trend slovenskih dosežkov se je začel že leta 2015, pred covidom-19.

Večina ne omenja; Primorski Dnevnik edini potrjuje leto 2015.

Padec slovenskih rezultatov je bil na vseh treh področjih občutno večji od povprečja OECD.

Samo Svet24 potrjuje trditev, drugi je ne omenjajo.

Pri bralni pismenosti je slovenski dosežek 445 točk, kar je največji zaostanek za povprečjem OECD (466 točk).

Večina virov potrjuje, STA in RTV izpuščata ključni podatek.

Pri matematiki so slovenski 15-letniki prvič značilno pod povprečjem OECD (460 točk).

STA ne omenja; drugi potrjujejo, a le RTV izrecno navaja "prvič".

Pri naravoslovju so slovenski dosežki prvič padli na povprečje OECD (484 točk).

STA ne omenja; ostali potrjujejo, a le RTV navaja vse podrobnosti.

Prvi prvošolčki bodo v prenovljeno osemletko vstopili v šolskem letu 2028/29.

Le RTV in Večer potrjujeta trditev, ostali je ne omenjajo.

Reforma temelji na desetih izhodiščih, vključno z vrnitvijo visokih meril ocenjevanja in krepitvijo domoljubne vzgoje.

RTV potrjuje, Mladina delno, ostali molčijo.

Rončević je padec rezultatov označil za 'katastrofalen trend' in pričakuje odpor pedagoškega establišmenta.

Samo RTV Slovenija navaja oba dela trditve.

Slovenski 15-letniki so v raziskavi PISA 2025 dosegli najnižje rezultate od začetka sodelovanja Slovenije.

Večina virov potrjuje, a nekateri ne omenjajo "od začetka".

V Italiji so rezultati PISA 2025 ostali stabilni in skladni s povprečjem OECD.

Samo Primorski Dnevnik potrjuje trditev, ostali je ne omenjajo.

source analyses

Delo

Minister Borut Rončević je napovedal odpravo devetletke in prehod na sodobno osemletno osnovno šolo.

Ni omenjeno

Najboljše rezultate v raziskavi so dosegli v kitajskih provincah (Peking, Šanghaj) in Singapurju.

Ni omenjeno

Negativni trend slovenskih dosežkov se je začel že leta 2015, pred covidom-19.

Ni omenjeno

Padec slovenskih rezultatov je bil na vseh treh področjih občutno večji od povprečja OECD.

Ni omenjeno

Pri bralni pismenosti je slovenski dosežek 445 točk, kar je največji zaostanek za povprečjem OECD (466 točk).

Delno: Potrjuje upad bralne pismenosti, a ne navaja konkretnih številk.

Pri matematiki so slovenski 15-letniki prvič značilno pod povprečjem OECD (460 točk).

Delno: Potrjuje padec pod povprečje OECD, a ne navaja točnega števila točk.

Pri naravoslovju so slovenski dosežki prvič padli na povprečje OECD (484 točk).

Delno: Potrjuje padec na povprečje OECD, a ne navaja točnega števila točk.

Prvi prvošolčki bodo v prenovljeno osemletko vstopili v šolskem letu 2028/29.

Ni omenjeno

Reforma temelji na desetih izhodiščih, vključno z vrnitvijo visokih meril ocenjevanja in krepitvijo domoljubne vzgoje.

Ni omenjeno

Rončević je padec rezultatov označil za 'katastrofalen trend' in pričakuje odpor pedagoškega establišmenta.

Ni omenjeno

Slovenski 15-letniki so v raziskavi PISA 2025 dosegli najnižje rezultate od začetka sodelovanja Slovenije.

Delno: Članek navaja slabše rezultate, a ne potrdi, da so najnižji doslej.

V Italiji so rezultati PISA 2025 ostali stabilni in skladni s povprečjem OECD.

Ni omenjeno

Mladina

Minister Borut Rončević je napovedal odpravo devetletke in prehod na sodobno osemletno osnovno šolo.

Da: Minister je napovedal odpravo devetletke in prehod na osemletko.

Najboljše rezultate v raziskavi so dosegli v kitajskih provincah (Peking, Šanghaj) in Singapurju.

Ni omenjeno

Negativni trend slovenskih dosežkov se je začel že leta 2015, pred covidom-19.

Ni omenjeno

Padec slovenskih rezultatov je bil na vseh treh področjih občutno večji od povprečja OECD.

Ni omenjeno

Pri bralni pismenosti je slovenski dosežek 445 točk, kar je največji zaostanek za povprečjem OECD (466 točk).

Da: Članek potrjuje 445 točk in največje odstopanje od povprečja.

Pri matematiki so slovenski 15-letniki prvič značilno pod povprečjem OECD (460 točk).

Delno: Članek navaja 460 točk in da so pod povprečjem, ne omenja 'prvič'.

Pri naravoslovju so slovenski dosežki prvič padli na povprečje OECD (484 točk).

Delno: Članek navaja 484 točk, a ne potrdi, da je to prvič.

Prvi prvošolčki bodo v prenovljeno osemletko vstopili v šolskem letu 2028/29.

Ni omenjeno

Reforma temelji na desetih izhodiščih, vključno z vrnitvijo visokih meril ocenjevanja in krepitvijo domoljubne vzgoje.

Delno: Omenjenih je deset izhodišč, a ne vsebina o domoljubni vzgoji.

Rončević je padec rezultatov označil za 'katastrofalen trend' in pričakuje odpor pedagoškega establišmenta.

Ni omenjeno

Slovenski 15-letniki so v raziskavi PISA 2025 dosegli najnižje rezultate od začetka sodelovanja Slovenije.

Ne: Članek navaja, da so bili rezultati nižji kot pred letom 2022.

V Italiji so rezultati PISA 2025 ostali stabilni in skladni s povprečjem OECD.

Ni omenjeno

Primorski Dnevnik

Minister Borut Rončević je napovedal odpravo devetletke in prehod na sodobno osemletno osnovno šolo.

Ni omenjeno

Najboljše rezultate v raziskavi so dosegli v kitajskih provincah (Peking, Šanghaj) in Singapurju.

Ni omenjeno

Negativni trend slovenskih dosežkov se je začel že leta 2015, pred covidom-19.

Da: članek navaja leto 2015 kot trenutek zasuka trenda.

Padec slovenskih rezultatov je bil na vseh treh področjih občutno večji od povprečja OECD.

Ni omenjeno

Pri bralni pismenosti je slovenski dosežek 445 točk, kar je največji zaostanek za povprečjem OECD (466 točk).

Delno: omenjeno je, da je največji zaostanek, a brez navedbe točk.

Pri matematiki so slovenski 15-letniki prvič značilno pod povprečjem OECD (460 točk).

Delno: omenjeno je, da so pod povprečjem, a brez navedbe točk.

Pri naravoslovju so slovenski dosežki prvič padli na povprečje OECD (484 točk).

Delno: omenjeno je, da so okoli povprečja, a brez navedbe točk.

Prvi prvošolčki bodo v prenovljeno osemletko vstopili v šolskem letu 2028/29.

Ni omenjeno

Reforma temelji na desetih izhodiščih, vključno z vrnitvijo visokih meril ocenjevanja in krepitvijo domoljubne vzgoje.

Ni omenjeno

Rončević je padec rezultatov označil za 'katastrofalen trend' in pričakuje odpor pedagoškega establišmenta.

Ni omenjeno

Slovenski 15-letniki so v raziskavi PISA 2025 dosegli najnižje rezultate od začetka sodelovanja Slovenije.

Ni omenjeno

V Italiji so rezultati PISA 2025 ostali stabilni in skladni s povprečjem OECD.

Da: članek potrjuje stabilnost in skladnost s povprečjem OECD.

RTV Slovenija

Minister Borut Rončević je napovedal odpravo devetletke in prehod na sodobno osemletno osnovno šolo.

Da: Minister je napovedal odpravo devetletke in prehod na osemletno šolo.

Najboljše rezultate v raziskavi so dosegli v kitajskih provincah (Peking, Šanghaj) in Singapurju.

Da: Članek navaja kitajske province in Singapur na vrhu lestvice.

Negativni trend slovenskih dosežkov se je začel že leta 2015, pred covidom-19.

Delno: Članek omenja padec od 2018 in 2022, a ne potrjuje začetka leta 2015.

Padec slovenskih rezultatov je bil na vseh treh področjih občutno večji od povprečja OECD.

Ni omenjeno

Pri bralni pismenosti je slovenski dosežek 445 točk, kar je največji zaostanek za povprečjem OECD (466 točk).

Delno: Članek navaja 445 točk, a ne omenja eksplicitno, da gre za največji zaostanek.

Pri matematiki so slovenski 15-letniki prvič značilno pod povprečjem OECD (460 točk).

Da: Članek navaja padec na 460 točk in zaostajanje za povprečjem.

Pri naravoslovju so slovenski dosežki prvič padli na povprečje OECD (484 točk).

Da: Članek potrjuje dosežek 484 točk in navaja, da so okoli povprečja.

Prvi prvošolčki bodo v prenovljeno osemletko vstopili v šolskem letu 2028/29.

Da: Članek navaja šolsko leto 2028/29 kot začetek nove šole.

Reforma temelji na desetih izhodiščih, vključno z vrnitvijo visokih meril ocenjevanja in krepitvijo domoljubne vzgoje.

Da: Članek potrjuje 10 izhodišč, vključno z merili in domoljubno vzgojo.

Rončević je padec rezultatov označil za 'katastrofalen trend' in pričakuje odpor pedagoškega establišmenta.

Da: Minister je uporabil izraz 'katastrofalen trend' in napovedal odpor.

Slovenski 15-letniki so v raziskavi PISA 2025 dosegli najnižje rezultate od začetka sodelovanja Slovenije.

Da: Članek navaja, da so dosežki nižji kot v kateremkoli ocenjevanju pred 2022.

V Italiji so rezultati PISA 2025 ostali stabilni in skladni s povprečjem OECD.

Ni omenjeno

STA

Minister Borut Rončević je napovedal odpravo devetletke in prehod na sodobno osemletno osnovno šolo.

Ni omenjeno

Najboljše rezultate v raziskavi so dosegli v kitajskih provincah (Peking, Šanghaj) in Singapurju.

Ni omenjeno

Negativni trend slovenskih dosežkov se je začel že leta 2015, pred covidom-19.

Ni omenjeno

Padec slovenskih rezultatov je bil na vseh treh področjih občutno večji od povprečja OECD.

Ni omenjeno

Pri bralni pismenosti je slovenski dosežek 445 točk, kar je največji zaostanek za povprečjem OECD (466 točk).

Ni omenjeno

Pri matematiki so slovenski 15-letniki prvič značilno pod povprečjem OECD (460 točk).

Ni omenjeno

Pri naravoslovju so slovenski dosežki prvič padli na povprečje OECD (484 točk).

Ni omenjeno

Prvi prvošolčki bodo v prenovljeno osemletko vstopili v šolskem letu 2028/29.

Ni omenjeno

Reforma temelji na desetih izhodiščih, vključno z vrnitvijo visokih meril ocenjevanja in krepitvijo domoljubne vzgoje.

Ni omenjeno

Rončević je padec rezultatov označil za 'katastrofalen trend' in pričakuje odpor pedagoškega establišmenta.

Ni omenjeno

Slovenski 15-letniki so v raziskavi PISA 2025 dosegli najnižje rezultate od začetka sodelovanja Slovenije.

Da: Članek potrjuje najnižje rezultate od začetka sodelovanja.

V Italiji so rezultati PISA 2025 ostali stabilni in skladni s povprečjem OECD.

Ni omenjeno

Svet24

Minister Borut Rončević je napovedal odpravo devetletke in prehod na sodobno osemletno osnovno šolo.

Ni omenjeno

Najboljše rezultate v raziskavi so dosegli v kitajskih provincah (Peking, Šanghaj) in Singapurju.

Da: Članek navaja kitajske province in Singapur kot vodilne.

Negativni trend slovenskih dosežkov se je začel že leta 2015, pred covidom-19.

Ni omenjeno

Padec slovenskih rezultatov je bil na vseh treh področjih občutno večji od povprečja OECD.

Da: Članek citira Sviz, ki potrjuje večji padec na vseh treh področjih.

Pri bralni pismenosti je slovenski dosežek 445 točk, kar je največji zaostanek za povprečjem OECD (466 točk).

Da: Članek potrjuje 445 točk za Slovenijo in 466 točk za OECD.

Pri matematiki so slovenski 15-letniki prvič značilno pod povprečjem OECD (460 točk).

Delno: Članek navaja padec na 460 točk, medtem ko je povprečje OECD 469 točk.

Pri naravoslovju so slovenski dosežki prvič padli na povprečje OECD (484 točk).

Delno: Članek navaja dosežek 484 točk, kar je blizu povprečja OECD (486 točk).

Prvi prvošolčki bodo v prenovljeno osemletko vstopili v šolskem letu 2028/29.

Ni omenjeno

Reforma temelji na desetih izhodiščih, vključno z vrnitvijo visokih meril ocenjevanja in krepitvijo domoljubne vzgoje.

Ni omenjeno

Rončević je padec rezultatov označil za 'katastrofalen trend' in pričakuje odpor pedagoškega establišmenta.

Ni omenjeno

Slovenski 15-letniki so v raziskavi PISA 2025 dosegli najnižje rezultate od začetka sodelovanja Slovenije.

Ne: Članek navaja, da so bili dosežki nižji kot pred letom 2022, ne od začetka sodelovanja.

V Italiji so rezultati PISA 2025 ostali stabilni in skladni s povprečjem OECD.

Ni omenjeno

Večer

Minister Borut Rončević je napovedal odpravo devetletke in prehod na sodobno osemletno osnovno šolo.

Da: Minister je napovedal odpravo devetletke in prehod na osemletko.

Najboljše rezultate v raziskavi so dosegli v kitajskih provincah (Peking, Šanghaj) in Singapurju.

Ni omenjeno

Negativni trend slovenskih dosežkov se je začel že leta 2015, pred covidom-19.

Ni omenjeno

Padec slovenskih rezultatov je bil na vseh treh področjih občutno večji od povprečja OECD.

Ni omenjeno

Pri bralni pismenosti je slovenski dosežek 445 točk, kar je največji zaostanek za povprečjem OECD (466 točk).

Da: Članek potrjuje 445 točk in največje odstopanje od povprečja OECD.

Pri matematiki so slovenski 15-letniki prvič značilno pod povprečjem OECD (460 točk).

Delno: Članek navaja 460 točk in zaostanek, a ne potrdi, da je to prvič.

Pri naravoslovju so slovenski dosežki prvič padli na povprečje OECD (484 točk).

Delno: Članek navaja 484 točk, a ne potrdi, da je to prvič.

Prvi prvošolčki bodo v prenovljeno osemletko vstopili v šolskem letu 2028/29.

Da: Državna sekretarka je napovedala začetek izvajanja v letu 2028/29.

Reforma temelji na desetih izhodiščih, vključno z vrnitvijo visokih meril ocenjevanja in krepitvijo domoljubne vzgoje.

Ni omenjeno

Rončević je padec rezultatov označil za 'katastrofalen trend' in pričakuje odpor pedagoškega establišmenta.

Delno: Padec je označil za katastrofalen, a odpor ni omenjen.

Slovenski 15-letniki so v raziskavi PISA 2025 dosegli najnižje rezultate od začetka sodelovanja Slovenije.

Da: Članek navaja, da so dosegli najslabše rezultate od začetka sodelovanja.

V Italiji so rezultati PISA 2025 ostali stabilni in skladni s povprečjem OECD.

Ni omenjeno

primorske.si

Minister Borut Rončević je napovedal odpravo devetletke in prehod na sodobno osemletno osnovno šolo.

Ni omenjeno

Najboljše rezultate v raziskavi so dosegli v kitajskih provincah (Peking, Šanghaj) in Singapurju.

Ni omenjeno

Negativni trend slovenskih dosežkov se je začel že leta 2015, pred covidom-19.

Ni omenjeno

Padec slovenskih rezultatov je bil na vseh treh področjih občutno večji od povprečja OECD.

Delno: Članek navaja padce, a ne primerja stopnje padca z OECD v celoti.

Pri bralni pismenosti je slovenski dosežek 445 točk, kar je največji zaostanek za povprečjem OECD (466 točk).

Da: Članek navaja 445 točk in potrjuje največje odstopanje od povprečja.

Pri matematiki so slovenski 15-letniki prvič značilno pod povprečjem OECD (460 točk).

Delno: Članek potrjuje padec na 460 točk, kar je pod povprečjem OECD.

Pri naravoslovju so slovenski dosežki prvič padli na povprečje OECD (484 točk).

Delno: Članek navaja 484 točk, a ne potrdi, da je to prvič.

Prvi prvošolčki bodo v prenovljeno osemletko vstopili v šolskem letu 2028/29.

Ni omenjeno

Reforma temelji na desetih izhodiščih, vključno z vrnitvijo visokih meril ocenjevanja in krepitvijo domoljubne vzgoje.

Ni omenjeno

Rončević je padec rezultatov označil za 'katastrofalen trend' in pričakuje odpor pedagoškega establišmenta.

Ni omenjeno

Slovenski 15-letniki so v raziskavi PISA 2025 dosegli najnižje rezultate od začetka sodelovanja Slovenije.

Delno: Članek navaja, da so dosežki nižji kot v kateremkoli ocenjevanju pred 2022.

V Italiji so rezultati PISA 2025 ostali stabilni in skladni s povprečjem OECD.

Ni omenjeno

Analiza sentimenta

entities

• Slovenija
• Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD)
• Borut Rončević (minister za izobraževanje)
• Mojca Škrinjar (državna sekretarka na MIZŠ)
• Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz)
• Kitajska (Peking, Šanghaj, Jiangsu, Zhejiang)
• Singapur
• Klaudija Šterman Ivančič (nacionalna koordinatorica PISA 2025)
• Pedagoški inštitut
• Zavod RS za šolstvo
• Center za poklicno izobraževanje
• Andragoški center Slovenije
• Center šolskih in obšolskih dejavnosti
• Italija

key differences

Andragoški center Slovenije

Samo RTV omenja združitev, drugi viri molčijo.

Borut Rončević (minister za izobraževanje)

Vsi viri ga prikazujejo nevtralno, brez izrazitih razlik.

Center za poklicno izobraževanje

Samo RTV omenja združitev; drugi viri molčijo.

Center šolskih in obšolskih dejavnosti

Samo RTV omenja združitev, drugi viri molčijo.

Italija

Večina virov ne omenja; Primorski Dnevnik poroča nevtralno.

Kitajska (Peking, Šanghaj, Jiangsu, Zhejiang)

Večina virov ne omenja; dva nevtralno izpostavljata uspeh v PISA.

Klaudija Šterman Ivančič (nacionalna koordinatorica PISA 2025)

Samo Delo jo omenja nevtralno; drugi viri je ne.

Mojca Škrinjar (državna sekretarka na MIZŠ)

Viri enotno nevtralni, brez vrednotenja ali polemike.

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD)

Vsi viri so nevtralni; ni razlik.

Pedagoški inštitut

Samo Delo ga omenja nevtralno, drugi viri ga ignorirajo.

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz)

Nevtralno citiranje brez vrednotenja.

Singapur

Večina virov ne omenja; dva nevtralno izpostavljata bralno pismenost.

Slovenija

Večina virov nevtralna, dva negativno poudarjata upad.

Zavod RS za šolstvo

Samo RTV omenja združitev; drugi viri molčijo.

source analyses

Delo

Andragoški center Slovenije

Ni omenjeno

Borut Rončević (minister za izobraževanje)

Ni omenjeno

Center za poklicno izobraževanje

Ni omenjeno

Center šolskih in obšolskih dejavnosti

Ni omenjeno

Italija

Ni omenjeno

Kitajska (Peking, Šanghaj, Jiangsu, Zhejiang)

Ni omenjeno

Klaudija Šterman Ivančič (nacionalna koordinatorica PISA 2025)

Nevtralno: omenjena kot sogovornica in nacionalna koordinatorica; brez meta-vrednotenja

Mojca Škrinjar (državna sekretarka na MIZŠ)

Ni omenjeno

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD)

Nevtralno: omenjena kot referenčna točka za primerjavo rezultatov; brez vrednotenja

Pedagoški inštitut

Nevtralno: omenjen kot delovno mesto sogovornice; brez vrednotenja

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz)

Ni omenjeno

Singapur

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država, katere 15-letniki so dosegli slabše rezultate; brez meta-vrednotenja

Zavod RS za šolstvo

Ni omenjeno

Mladina

Andragoški center Slovenije

Ni omenjeno

Borut Rončević (minister za izobraževanje)

Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja

Center za poklicno izobraževanje

Ni omenjeno

Center šolskih in obšolskih dejavnosti

Ni omenjeno

Italija

Ni omenjeno

Kitajska (Peking, Šanghaj, Jiangsu, Zhejiang)

Ni omenjeno

Klaudija Šterman Ivančič (nacionalna koordinatorica PISA 2025)

Ni omenjeno

Mojca Škrinjar (državna sekretarka na MIZŠ)

Ni omenjeno

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD)

Nevtralno: omenjena kot referenčna organizacija za povprečne dosežke

Pedagoški inštitut

Ni omenjeno

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz)

Ni omenjeno

Singapur

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država z nižjimi dosežki v PISA 2025, brez vrednotenja

Zavod RS za šolstvo

Ni omenjeno

Primorski Dnevnik

Andragoški center Slovenije

Ni omenjeno

Borut Rončević (minister za izobraževanje)

Ni omenjeno

Center za poklicno izobraževanje

Ni omenjeno

Center šolskih in obšolskih dejavnosti

Ni omenjeno

Italija

Nevtralno: Italija je omenjena v kontekstu stabilnosti rezultatov, brez vrednotenja.

Kitajska (Peking, Šanghaj, Jiangsu, Zhejiang)

Ni omenjeno

Klaudija Šterman Ivančič (nacionalna koordinatorica PISA 2025)

Ni omenjeno

Mojca Škrinjar (državna sekretarka na MIZŠ)

Ni omenjeno

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD)

Nevtralno: OECD je omenjena kot organizacija, ki izvaja raziskavo PISA, brez vrednotenja.

Pedagoški inštitut

Ni omenjeno

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz)

Ni omenjeno

Singapur

Ni omenjeno

Slovenija

Negativno: članek poroča o negativnem trendu upadanja pismenosti mladih v Sloveniji.

Zavod RS za šolstvo

Ni omenjeno

RTV Slovenija

Andragoški center Slovenije

Nevtralno: omenjen v kontekstu napovedane združitve

Borut Rončević (minister za izobraževanje)

Nevtralno: predstavlja reformo, citiran brez meta-vrednotenja avtorja

Center za poklicno izobraževanje

Nevtralno: omenjen v kontekstu napovedane združitve

Center šolskih in obšolskih dejavnosti

Nevtralno: omenjen v kontekstu napovedane združitve

Italija

Ni omenjeno

Kitajska (Peking, Šanghaj, Jiangsu, Zhejiang)

Nevtralno: omenjene kot najboljše v raziskavi PISA

Klaudija Šterman Ivančič (nacionalna koordinatorica PISA 2025)

Ni omenjeno

Mojca Škrinjar (državna sekretarka na MIZŠ)

Nevtralno: citirana napoved brez vrednotenja

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD)

Nevtralno: citirani podatki in izjave predstavnika OECD brez vrednotenja

Pedagoški inštitut

Ni omenjeno

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz)

Nevtralno: citirani pozivi in opozorila brez vrednotenja

Singapur

Nevtralno: omenjen kot vodilen v bralni pismenosti

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država, ki sodeluje v raziskavi PISA in uvaja reformo šolstva

Zavod RS za šolstvo

Nevtralno: omenjen v kontekstu napovedane združitve

STA

Andragoški center Slovenije

Ni omenjeno

Borut Rončević (minister za izobraževanje)

Ni omenjeno

Center za poklicno izobraževanje

Ni omenjeno

Center šolskih in obšolskih dejavnosti

Ni omenjeno

Italija

Ni omenjeno

Kitajska (Peking, Šanghaj, Jiangsu, Zhejiang)

Ni omenjeno

Klaudija Šterman Ivančič (nacionalna koordinatorica PISA 2025)

Ni omenjeno

Mojca Škrinjar (državna sekretarka na MIZŠ)

Ni omenjeno

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD)

Ni omenjeno

Pedagoški inštitut

Ni omenjeno

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz)

Ni omenjeno

Singapur

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država, ki sodeluje v raziskavi PISA, brez vrednotenja

Zavod RS za šolstvo

Ni omenjeno

Svet24

Andragoški center Slovenije

Ni omenjeno

Borut Rončević (minister za izobraževanje)

Ni omenjeno

Center za poklicno izobraževanje

Ni omenjeno

Center šolskih in obšolskih dejavnosti

Ni omenjeno

Italija

Ni omenjeno

Kitajska (Peking, Šanghaj, Jiangsu, Zhejiang)

Nevtralno: Kitajske province so omenjene kot najboljše na področju matematike in naravoslovja, brez vrednotenja.

Klaudija Šterman Ivančič (nacionalna koordinatorica PISA 2025)

Ni omenjeno

Mojca Škrinjar (državna sekretarka na MIZŠ)

Ni omenjeno

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD)

Nevtralno: OECD je navedena kot vir podatkov in izvajalec raziskave, brez vrednotenja.

Pedagoški inštitut

Ni omenjeno

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz)

Nevtralno: Sviz je citiran kot vir podatkov o padcu rezultatov, brez meta-vrednotenja.

Singapur

Nevtralno: Singapur je omenjen kot vodilen v bralni pismenosti, brez vrednotenja.

Slovenija

Nevtralno: članek informativno poroča o padcu rezultatov slovenskih 15-letnikov v raziskavi PISA.

Zavod RS za šolstvo

Ni omenjeno

Večer

Andragoški center Slovenije

Ni omenjeno

Borut Rončević (minister za izobraževanje)

Nevtralno: citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja

Center za poklicno izobraževanje

Ni omenjeno

Center šolskih in obšolskih dejavnosti

Ni omenjeno

Italija

Ni omenjeno

Kitajska (Peking, Šanghaj, Jiangsu, Zhejiang)

Ni omenjeno

Klaudija Šterman Ivančič (nacionalna koordinatorica PISA 2025)

Ni omenjeno

Mojca Škrinjar (državna sekretarka na MIZŠ)

Nevtralno: citirana kot govorka, brez meta-vrednotenja

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD)

Nevtralno: omenjena kot referenčna organizacija za primerjavo dosežkov

Pedagoški inštitut

Ni omenjeno

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz)

Ni omenjeno

Singapur

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država z upadajočimi dosežki v PISA, brez vrednotenja

Zavod RS za šolstvo

Ni omenjeno

primorske.si

Andragoški center Slovenije

Ni omenjeno

Borut Rončević (minister za izobraževanje)

Ni omenjeno

Center za poklicno izobraževanje

Ni omenjeno

Center šolskih in obšolskih dejavnosti

Ni omenjeno

Italija

Ni omenjeno

Kitajska (Peking, Šanghaj, Jiangsu, Zhejiang)

Ni omenjeno

Klaudija Šterman Ivančič (nacionalna koordinatorica PISA 2025)

Ni omenjeno

Mojca Škrinjar (državna sekretarka na MIZŠ)

Ni omenjeno

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD)

Nevtralno: OECD je navedena kot vir podatkov in referenčna točka brez vrednotenja.

Pedagoški inštitut

Ni omenjeno

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz)

Ni omenjeno

Singapur

Ni omenjeno

Slovenija

Negativno: članek poroča o padcu dosežkov slovenskih 15-letnikov pod povprečje OECD.

Zavod RS za šolstvo

Ni omenjeno

Scenariji

scenarios

• description

  Minister Borut Rončević kljub začetnemu odporu pedagoškega establišmenta uspešno izpelje prenovo učnih načrtov z zgodnjim opismenjevanjem in jasnimi standardi znanja. Že v šolskem letu 2028/29 prvi prvošolčki vstopijo v osemletko, kar postopoma izboljša rezultate PISA v srednjeročnem obdobju.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Reforma dvigne bralno pismenost v nekaj letih

  valence

  positive

• description

  Sindikat Sviz in del pedagoške stroke ostro nasprotujeta ukinitvi devetletke in obveznemu vrtcu, a vlada reformo kljub temu nadaljuje. Javna razprava se osredotoči na vsebino učnih načrtov in vlogo vzgojiteljev, medtem ko se konkretni učinki na znanje še ne poznajo.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  short

  title

  Reforma sproži polemike, a se nadaljuje

  valence

  neutral

• description

  Ker se osemletka začne šele leta 2028/29, trenutni 15-letniki ostanejo v nespremenjenem sistemu. Ob nadaljnjem slabšanju rezultatov PISA 2028 minister Rončević in vladajoča koalicija utrpita politično škodo, saj javnost reformo dojema kot prepočasno in neučinkovito.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Upad znanja se nadaljuje pred reformo

  valence

  negative

• description

  Državna sekretarka Mojca Škrinjar do konca septembra ustanovi strateški svet, v katerega poleg ministrstva vključi tudi kritične glasove s Pedagoškega inštituta in učitelje iz prakse. S tem reforma pridobi širšo strokovno podporo in se izogne skrajnostim, kar vodi v bolj premišljen prehod na osemletko.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Strateški svet vključi raznolike strokovnjake in izboljša reformo

  valence

  positive

• description

  Obvezna vključitev v vrtec za petletnike, ki jo predvideva reforma, naleti na pomanjkanje prostorov in kadrov. Ministrstvo za izobraževanje se sooči s pritiski lokalnih skupnosti in staršev, a kljub začetnim težavam sistem postopoma zažene.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Obvezni vrtec povzroči logistične težave

  valence

  neutral

• description

  Ministrov poziv k 'ideološko nevtralni' šoli in krepitvi domoljubne vzgoje sproži ostre odzive opozicije in del javnosti. Razprava se osredotoči na ideološka vprašanja, kar zamakne konkretne spremembe in poglobi nezaupanje v ministrstvo.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  short

  title

  Ideološke bitke ohromijo izvajanje reforme

  valence

  negative

• description

  Če se reforma izkaže za uspešno, bi lahko Slovenija v nekaj letih občutno izboljšala rezultate PISA in postala zgled drugim državam. Mednarodne organizacije, kot je OECD, bi slovenski model osemletke z obveznim vrtcem izpostavile kot dobro prakso, kar bi okrepilo ugled slovenskega šolstva.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Slovenija postane vzor uspešne šolske reforme

  valence

  positive

• description

  Zaradi močnega odpora sindikatov in staršev bi vlada lahko omilila načrt in namesto ukinitve devetletke uvedla le delne spremembe. Minister Rončević bi reformo predstavil kot 'evolucijo', a bi bila njegova prvotna napoved o osemletki razvodenela, kar bi zmanjšalo verodostojnost vlade.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  mid

  title

  Reforma se izrodi v kompromis z ohranitvijo devetletke

  valence

  neutral

• description

  Hitra uvedba novih učnih načrtov in večjih zahtev brez ustreznega dodatnega financiranja bi lahko povečala obremenitve učiteljev. Sindikat Sviz bi organiziral stavke, kar bi dodatno destabiliziralo šolski sistem in poslabšalo pogoje za učenje.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Reforma povzroči val izgorelosti učiteljev

  valence

  negative

Viri

articles

• article order

  5

  body

  z dodatnimi informacijami po celotni vesti Ljubljana, 08. septembra (STA) - Slovenski 15-letniki so v mednarodni raziskavi PISA 2025 dosegli najnižje rezultate, odkar Slovenija sodeluje v omenjeni raziskavi. V primerjavi z letom 2022 so nazadovali tako pri naravoslovju, matematiki in bralni ...

  language

  slv

  published at

  2026-09-08T16:20:22

  source

  STA

  title

  Raziskava PISA 2025: Slovenski 15-letniki pri bralni, matematični in naravoslovni pismenosti znova slabši (dopolnjeno)

  url

  https://www.sta.si/3596305/

• article order

  13

  body

  Šolski minister Borut Rončević je predstavil obširno reformo šolskega sistema, ki temelji na 10 izhodiščih. Med drugim je napovedal odpravo develetke: "Odpravili bomo devetletko in izvedli prehod na sodobno osemletno šolo. To ne bo neka nostalgična vrnitev v preteklost, ampak bo to nova sodobna, preglednejša in zahtevnejša osnovna šola z jasnimi standardi znanja, zgodnjim opismenjevanjemin zgodnjo pomočjo otrokom, ki zaostajajo in zahtevnejšim delom z nadarjenimi." Prvi prvošolčki bodo po napovedi državne sekretarke v prenovljeno osemletko vstopili v šolskem letu 2028/29. "V šolskem letu 2028/2029 bo začela teči nova osnovna šola s prenovljenim učnimi načrti. Se uveljavi v 9 letih. Sedanji prvi razred postane vrtec z obvezno vključitvijo, primarno vlogo ima vzgojitelj. Lahko poteka v šoli ali v vrtcu," je napovedala sekretarka Mojca Škrinjar. 10. reformnih izhodišč "Znanje bomo ponovno postavili v središče izobraževanja," je predstavil prvo izhodišče reforme in napovedal, da bodo učni načrti razbremenjeni nepregledenga kopičenja vsebin, učiteljem pa bo omogočene več avtonomije. Drugo izhodišče prinaša vrnitev visokih meril pri ocenjevanju. "Ne morejo in ne smejo biti vsi odlični," je bil neposreden minister. Tretje izhodišče pravi, da bo "cilj šole optimalni razvoj vsakega otroka in ne prisilno umetno izenačevanje rezultatov". Šola mora biti po besedah ministra pravična in otrok, ki rabi pomoč, naj jo dobi, nadarjen otrok pa naj dobi več nalog in mentorja. Četrto izhodišče reforme je, da se v šolo vrnejo delovna etika, vztrajnost in osebna odgovornost. Peto izhodišče v šoli krepi domoljublno in državljansko vzgojo. Šesto izhodišče je vzpostaviti bolj "ideološko nevtralno in intelektualno pluralno" šolo. Sedmo izhodišče vrača učitelju avtoriteto, šoli pa institucionalno zavest. Osmo izhodišče pravi, da je treba temeljna znanja zagotoviti pravočasno in brez odlašanja. Deveto izhodišče govori o prehodu na sodobno osemletko in ukinitvi trenutne devetletne osnovne šole. Deseto izhodišče reforme pa si za cilj postavlja odpravo institucionalnih monopolov in vzpostavitev jasne odgovornosti za rezultate. Ob tem je Rončević napovedal združitev Zavoda RS a šolstvo, Centra za poklicno izboraževanje, andragoškega centra in centra šolskih in obšolskih dejavnosti. Rončević: Pričakujem odpor, a ne povsod "Pričakujem, da bo napoved reforma naletela na odpor. A ne povsod. V pedagoškem establišmentu ja, pričakujem, da boste mediji popoldne polni kritičnih odzivov strokovnjakov in to so ti strokovnjaki, ki jih poimenujem pedagoški establišment. Ki desetletja usmerja in vodi sistem vzgoje in je privedel od tega kastastrofalnega trenda, ki ste ga videli v prvem delu tega dogodka. Vsako spremembo bodo razglasili za napad na stroko. Zato moram razčistiti, kaj je stroka. Stroka ni ena fakulteta, en zavod, ali ena šola. V razpravo bomo vključili različne znanstvene poglede, raziskovalce, psihologe in predvsem učitelje, ki so vsak dan v razredu. Poslušali bomo argumente, ne bomo pa več sprejemali, da se beseda "stroka" uporablja kot obrambni izid, s katerim se prepreči vsaka resna razprava o rezultati in vsaka sprememba sistema. In da smem kot minister vprašati le to, koliko denarja potrebuje kdo. Obenem pa moram podpisovati soglasja za menjavo ključavnic na neki OŠ. To se ne mora dogajati," je povedal minister Rončević. "Končni cilj reforme je jasen: Slovenska šola mora prav vsakemu otroku omogočiti, da doseže svoj optimum, ko razvije svoje spodobnosti. Ne morejo biti vsi odličnjaki, morajo pa vsi dobiti priložnost, podporo in zahtevo, da dosežejo največ, kar zmorejo," je sklenil. Slabši pri branju, naravoslovju in matematiki Medtem ko so slovenski 15-letniki pred tremi leti za povprečjem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) zaostajali le na področju bralne pismenosti, na področju matematike in naravoslovja pa so bili nad povprečjem, pa tokratni rezultati kažejo, da poleg bralne pismenosti za povprečjem zaostajajo tudi pri matematiki, pri naravoslovju pa so okoli povprečja. "Povprečni dosežki v Sloveniji so bili leta 2025 nižji kot v kateremkoli ocenjevanju pred letom 2022," navaja OECD. Že leta 2022 so se slovenski 15-letniki na vseh treh področjih raziskave odrezali slabše kot v letu 2018. Pri naravoslovju je slovenski povprečni dosežek v najnovejši raziskavi 484 točk, kar je 16 točk slabše kot leta 2022. Povprečen slovenski dosežek pri matematiki je s 485 točk v letu 2022 zdaj zdrsnil na 460 točk. Medtem ko so leta 2022 slovenski mladi pri bralni pismenosti dosegli 469 točk, so leta 2025 dosegli 445 točk. Na vrhu ostajajo azijske države V preizkusih, povezanih z raziskavo, je sodelovalo 760.000 mladih iz 91 držav in ozemelj. Tako kot že v predhodnih izdajah so tudi tokrat na vrhu raziskave glede na vsa tri zajeta področja, pa tudi na novo dodano računalniško reševanje problemov, azijske države. Štiri kitajske province in metropole Peking, Šanghaj, Jiangsu in Zhejiang zasedajo prva mesta na področju matematike in naravoslovja, medtem ko pri bralni pismenosti prednjači Singapur. Lestvico najboljših dopolnjujejo Macao, Tajvan, Japonska in Južna Koreja. V prvo deseterico sta se na vseh treh področjih uvrstili še Estonija in Velika Britanija. Na naravoslovnem področju so med desetimi najboljšimi tudi Kanada, Nova Zelandija in Avstralija, na matematičnem Švica, na bralnem pa še Irska in Nova Zelandija. Tokratna izdaja raziskave sicer ugotavlja najslabši povprečen rezultat doslej. Medtem ko se rezultati pri znanosti v precejšnji meri ohranjajo, je padec izrazit pri branju in matematiki, je dejal strokovnjak za izobraževanje pri OECD-ju Eric Charbonnier. Najslabši, zlasti z vidika desetletnega obdobja med letoma 2015 in 2025, so bili rezultati na področju bralne pismenosti. To pri OECD-ju izpostavljajo kot še posebej zaskrbljujoče, saj prek branja učenci spoznavajo večino šolske snovi. Organizacija padec pripisuje več dejavnikom, od preobrazbe bralnih navad, povezanih z razširjenostjo zaslonov, upada zanimanja za branje pri mladih do sprememb v odnosu do šole po pandemiji koronavirusa. Opažajo, da imajo učenci veliko več težav pri odgovarjanju na vprašanja, ki terjajo kompleksne kognitivne procese, razmislek, branje daljših besedil in koncentracijo. Sviz poziva k sistemskemu reševanju kadrovskih težav V šolskem sindikatu Sviz pristojne pozivajo, naj se prednostno lotijo sistemskega reševanja pomanjkanja kadra ter zagotovijo ustrezne pogoje za kakovostno javno izobraževanje. Pričakujejo tudi, da se bodo izognili poenostavljenim interpretacijam ugotovitev ter nedomišljenim in rokohitrskim rešitvam, ki pri tako zahtevnih vprašanjih ne morejo zagotoviti trajnih izboljšav kakovosti javnega izobraževanja. Opozorili so, da po podatkih iz tokratne raziskave PISA namreč le 17,5 odstotka slovenskih učencev obiskuje šole, katerih ravnatelji ocenjujejo, da pomanjkanje učiteljev ne ovira izvajanja pouka, povprečje OECD-ja pa je 28,8 odstotka. Kot so navedli, se je kazalnik pomanjkanja učiteljev v primerjavi z letom 2022 v Sloveniji še poslabšal, medtem ko je bilo v povprečju OECD-ja zaznano izboljšanje. V Svizu opozarjajo še, da kakovost javnega izobraževanja ni samoumevna, ampak da sta njeno ohranjanje in izboljševanje neposredno povezana z ustreznim vrednotenjem vzgojno-izobraževalnega dela. "Tudi OECD v svojih analizah poudarja pomen privlačnosti učiteljskega poklica ter pogojev, ki omogočajo pridobivanje in ohranjanje ustrezno usposobljenih zaposlenih," so dodali. Slovenija del raziskave od 2006 Mednarodna raziskava o bralni, matematični in naravoslovni pismenosti PISA, ki se izvaja pod okriljem OECD-ja, poteka v triletnih ciklih. Slovenija v njej sodeluje od leta 2006. Gre za obsežen in dolgoročen projekt primerjanja znanja in spretnosti 15-letnikov iz držav članic OECD-ja ter držav partneric, z njo pa sledijo trendom znanja na področjih naravoslovne, matematične in bralne pismenosti in opazujemo učinke sprememb v šolskem sistemu.

  language

  slv

  published at

  2026-09-08T12:36:51

  source

  RTV Slovenija

  title

  Rončević: Odpravili bomo devetletko, v prenovljeno osemletko prvič v šolskem letu 2028/29

  url

  https://www.rtvslo.si/slovenija/roncevic-odpravili-bomo-devetletko-v-prenovljeno-osemletko-prvic-v-solskem-letu-2028-29/793136

• article order

  14

  body

  Slovenski 15-letniki so na vseh treh ključnih področjih pismenosti dosegli slabše rezultate kot v preteklih raziskavah PISA. Pri naravoslovni pismenosti so se prvič spustili na povprečje držav OECD, pri matematiki so prvič značilno pod povprečjem, bralna pismenost pa, ki je bila že doslej pod povprečjem OECD, je še upadla. Kaj se dogaja s slovenskim znanjem, zakaj samo dejstvo, da učenci vse pogosteje rešujejo naloge na računalniku, ni dovolj za razlago padca rezultatov in kaj bi morali iz teh podatkov razumeti odločevalci? O tem in drugih vidikih smo se pogovarjali s Klaudijo Šterman Ivančič, nacionalno koordinatorico raziskave PISA 2025 na Pedagoškem inštitutu.

  language

  slv

  published at

  2026-09-08T14:14:07

  source

  Delo

  title

  izobraževanje, raziskava, pisa 2025, pismenost, klaudija šterman ivančič

  url

  https://www.delo.si/novice/slovenija/izobrazevanje-raziskava-pisa-2025-pismenost-klaudija-sterman-ivancic

• article order

  6

  body

  Slovenski 15-letniki so v mednarodni raziskavi PISA 2025 dosegli nižje rezultate kot pred tremi leti. Na področju naravoslovne pismenosti so njihovi dosežki okoli povprečja držav OECD, na področju matematične in bralne pismenosti pa so pod povprečjem OECD, ki je prav tako nižje kot pred tremi leti, je razvidno iz danes objavljene raziskave. Ob predstavitvi izidov je šolski minister Borut Rončević predstavil tudi obširno reformo šolskega sistema, ki ima deset izhodišč. Med drugim je napovedal odpravo develetke.: "Odpravili bomo devetletko in izvedli prehod na sodobno osemletno šolo. To ne bo neka nostalgična vrnitev v preteklost, ampak bo to nova sodobna, preglednejša in zahtevnejša osnovna šola z jasnimi standardi znanja, zgodnjim opismenjevanjemin zgodnjo pomočjo otrokom, ki zaostajajo in zahtevnejšim delom z nadarjenimi." "Odpravili bomo devetletko in izvedli prehod na sodobno osemletno šolo. To ne bo neka nostalgična vrnitev v preteklost, ampak bo to nova sodobna, preglednejša in zahtevnejša osnovna šola z jasnimi standardi znanja, zgodnjim opismenjevanjemin zgodnjo pomočjo otrokom, ki zaostajajo in zahtevnejšim delom z nadarjenimi." "Povprečni dosežki v Sloveniji so bili leta 2025 nižji kot v kateremkoli ocenjevanju pred letom 2022," navaja OECD. Že leta 2022 so se slovenski 15-letniki na vseh treh področjih raziskave odrezali slabše kot v letu 2018. Pri naravoslovju je slovenski povprečni dosežek v najnovejši raziskavi 484 točk (leta 2022 500 točk), medtem ko je povprečje držav OECD pri 486 točkah (leta 2022 491 točk). Povprečen slovenski dosežek pri matematiki je s 485 točk v letu 2022 zdrsnil na tokratnih 460 točk, povprečni dosežek držav OECD pa se je v tem obdobju znižal s 480 na 469 točk. Pri bralni pismenosti je odstopanje od povprečja OECD največje. Medtem ko je leta 2022 povprečje znašalo 482, slovenski dosežek pa je bil 469, se je v letu 2025 razlika še povečala, in sicer so slovenski 15-letniki dosegli 445 točk, povprečje OECD pa je znašalo 466 točk. Mednarodna raziskava o bralni, matematični in naravoslovni pismenosti PISA, ki se izvaja pod okriljem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), poteka v triletnih ciklih. Slovenija v njej sodeluje od leta 2006. Tokratna raziskava se je na slovenskih šolah izvajala marca in aprila lani, v njej so sodelovali dijaki in učenci, ki so bili rojeni leta 2009 in so bili vpisani v 7. ali višji razred osnovne šole oziroma v srednjo šolo.

  language

  slv

  published at

  2026-09-08T12:14:36

  source

  Mladina

  title

  Minister za šolstvo bi odpravil devetletko

  url

  https://www.mladina.si/250855/minister-za-solstvo-bi-odpravil-devetletko/

• article order

  2

  body

  Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Minister za izobraževanje Borut Rončević je ob odzivu na danes objavljene rezultate raziskave PISA 2025, ki kažejo nadaljnje zniževanje dosežkov slovenskih 15-letnikov, napovedal pripravo celovite reforme sistema vzgoje in izobraževanje. Med drugim bodo odpravili devetletko in pripravili prehod na sodobno osemletno osnovno šolo. "Rezultati mednarodnih raziskav znanja so za Slovenijo strašno resno opozorilo," je dejal minister. Spomnil je, da so slovenski 15-letniki na vseh treh področjih merjenja, torej bralni, matematični in naravoslovni pismenosti dosegli najslabše rezultate, odkar Slovenija sodeluje v tej raziskavi. Trend slovenskih dosežkov je označil za katastrofalen. Napovedal je pripravo celovite reforme slovenskega sistema vzgoje in izobraževanja. Ob tem je nanizal več ukrepov, ki jih bodo uvedli, med njimi prenova učnih načrtov, reforma nacionalnega preverjanja znanja in mature, povrnitev avtoritete učiteljem, pa tudi odprava devetletke in priprava prehoda na sodobno osemletno osnovno šolo. Končni cilj reforme je po ministrovih besedah jasen, in sicer vsakemu omogočiti, da doseže svoj optimum. "Ne morejo pa biti vsi odličnjaki," je dodal. Državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino Mojca Škrinjar je napovedala, da bodo do konca septembra ustanovili strateški svet za pripravo reforme. Nova osemletka pa se bo po njenih napovedih začela izvajati v šolskem letu 2028/29, sedanji prvi razred bo postal obvezni vrtec, ki se bo lahko izvajal v prostorih osnovne šole ali vrtca. Slovenski 15-letniki so glede na raziskavo PISA 2025 dosegli nižje rezultate kot pred tremi leti. Na področju naravoslovne pismenosti so njihovi dosežki okoli povprečja držav OECD, na področju matematične in bralne pismenosti pa so pod povprečjem OECD, ki je prav tako nižje kot pred tremi leti, je razvidno iz danes objavljene raziskave. Medtem ko so slovenski 15-letniki pred tremi leti za povprečjem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) zaostajali le na področju bralne pismenosti, na področju matematike in naravoslovja pa so bili nad povprečjem, pa tokratni rezultati kažejo, da poleg bralne pismenosti za povprečjem zaostajajo tudi pri matematiki, pri naravoslovju pa so okoli povprečja. "Povprečni dosežki v Sloveniji so bili leta 2025 nižji kot v kateremkoli ocenjevanju pred letom 2022," navaja OECD. Že leta 2022 so se slovenski 15-letniki na vseh treh področjih raziskave odrezali slabše kot v letu 2018. Pri naravoslovju je slovenski povprečni dosežek v najnovejši raziskavi 484 točk (leta 2022 500 točk), medtem ko je povprečje držav OECD pri 486 točkah (leta 2022 491 točk). Povprečen slovenski dosežek pri matematiki je s 485 točk v letu 2022 zdrsnil na tokratnih 460 točk, povprečni dosežek držav OECD pa se je v tem obdobju znižal s 480 na 469 točk. Pri bralni pismenosti je odstopanje od povprečja OECD največje. Medtem ko je leta 2022 povprečje znašalo 482, slovenski dosežek pa je bil 469, se je v letu 2025 razlika še povečala, in sicer so slovenski 15-letniki dosegli 445 točk, povprečje OECD pa je znašalo 466 točk. Mednarodna raziskava o bralni, matematični in naravoslovni pismenosti PISA, ki se izvaja pod okriljem OECD-ja, poteka v triletnih ciklih. Slovenija v njej sodeluje od leta 2006. Tokratna raziskava se je na slovenskih šolah izvajala marca in aprila lani, v njej so sodelovali dijaki in učenci, ki so bili rojeni leta 2009 in so bili vpisani v 7. ali višji razred osnovne šole oziroma v srednjo šolo.

  language

  slv

  published at

  2026-09-08T12:18:45

  source

  Večer

  title

  Rončević: Odpravili bomo devetletko in pripravili prehod na sodobno osemletno osnovno šolo

  url

  https://vecer.com/slovenija/roncevic-odpravili-bomo-devetletko-in-pripravili-prehod-na-sodobno-osemletno-osnovno-solo-10426467

• article order

  3

  body

  Medtem ko so slovenski 15-letniki pred tremi leti za povprečjem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) zaostajali le na področju bralne pismenosti, na področju matematike in naravoslovja pa so bili nad povprečjem, pa tokratni rezultati kažejo, da poleg bralne pismenosti za povprečjem zaostajajo tudi pri matematiki, pri naravoslovju pa so okoli povprečja. Slabše od leta 2022 in še slabše kot v letu 2018 "Povprečni dosežki v Sloveniji so bili leta 2025 nižji kot v kateremkoli ocenjevanju pred letom 2022," navaja OECD. Že leta 2022 so se slovenski 15-letniki na vseh treh področjih raziskave odrezali slabše kot v letu 2018. Pri naravoslovju je slovenski povprečni dosežek v najnovejši raziskavi 484 točk (leta 2022 500 točk), medtem ko je povprečje držav OECD pri 486 točkah (leta 2022 491 točk). V Sloveniji padec večji od povprečja OECD Povprečen slovenski dosežek pri matematiki je s 485 točk v letu 2022 zdrsnil na tokratnih 460 točk, povprečni dosežek držav OECD pa se je v tem obdobju znižal s 480 na 469 točk. Pri bralni pismenosti je odstopanje od povprečja OECD največje. Medtem ko je leta 2022 povprečje znašalo 482, slovenski dosežek pa je bil 469, se je v letu 2025 razlika še povečala, in sicer so slovenski 15-letniki dosegli 445 točk, povprečje OECD pa je znašalo 466 točk. Ali kot so zapisali v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz). "Glede na leto 2022 se je slovenski rezultat znižal za 16 točk pri naravoslovju, 24 pri branju in 25 pri matematiki. Padec je bil na vseh treh področjih občutno večji od povprečja OECD, kjer so se dosežki znižali za 3, 14 oziroma 9 točk," so opozorili v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz). Na vrhu Kitajci Nad slabšimi rezultati tarnajo tudi v Avstriji in Nemčiji in še v nekaterih evropskih državah. Kje so najboljši? Na Kitajskem, v provincah in metropolah Peking, Šanghaj, Jiangsu in Zhejiang zasedajo prva mesta na področju matematike in naravoslovja, medtem ko pri bralni pismenosti prednjači Singapur. Sledita Japonska in Južna Koreja. V Evropi so med najboljšimi v Estoniji in Združenem kraljestvu. Na naravoslovnem področju so med desetimi najboljšimi tudi Kanada, Nova Zelandija in Avstralija, na matematičnem Švica, na bralnem pa še Irska in Nova Zelandija. Nadpovprečne rezultate so zabeležili tudi na Finskem. Najslabši rezultati pri branju in matematiki tudi globalno Tokratna izdaja raziskave sicer ugotavlja najslabši povprečen rezultat doslej. Medtem ko se rezultati pri znanosti v precejšnji meri ohranjajo, je padec izrazit pri branju in matematiki, je dejal strokovnjak za izobraževanje pri OECD Eric Charbonnier. Najslabši, zlasti z vidika desetletnega obdobja med letoma 2015 in 2025, so bili rezultati na področju bralne pismenosti. To pri OECD izpostavljajo kot še posebej zaskrbljujoče, saj, kot poudarjajo, prek branja učenci spoznavajo večino šolske snovi, bodisi pri reševanju računskih problemov, analizi zgodovinskega vira ali razlagi znanstvene izkušnje. Organizacija to pripisuje več dejavnikom, od preobrazbe bralnih navad, povezanih z razširjenostjo zaslonov, upada zanimanja za branje pri mladih do sprememb v odnosu do šole po pandemiji covida. Opažajo, da imajo učenci veliko več težav pri odgovarjanju na vprašanja, ki terjajo kompleksne kognitivne procese, razmislek, branje daljših besedil in koncentracijo. Mednarodna raziskava o bralni, matematični in naravoslovni pismenosti PISA, ki se izvaja pod okriljem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), poteka v triletnih ciklih. Slovenija v njej sodeluje od leta 2006. Tokratna raziskava se je na slovenskih šolah izvajala marca in aprila lani, v njej so sodelovali dijaki in učenci, ki so bili rojeni leta 2009 in so bili vpisani v 7. ali višji razred osnovne šole oziroma v srednjo šolo.

  language

  slv

  published at

  2026-09-08T10:54:54

  source

  Svet24

  title

  15-letniki v Sloveniji drastično nazadovali pri branju in matematiki

  url

  https://svet24.si/novice/slovenija/pisa-15-letniki-bralna-pismenost-matematika-1924833

• article order

  12

  body

  Z objavo ugotovitev mednarodne raziskave o bralni, matematični in naravoslovni pismenosti (PISA), ki jo izvajajo pod okriljem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), se je sklenil nov triletni cikel opazovanja dosežkov petnajstletnih učencev oziroma dijakov. Pokazal je precejšnjo stabilnost v Italiji, v Sloveniji pa se utrjuje negativen trend. Pri raziskavi, ki je deležna velike pozornosti nacionalnih vlad, sta med 91 sodelujočimi državami tudi omenjeni državi, v preizkusih, povezanih z raziskavo, pa je po celem svetu sodelovalo 760.000 mladih. Med evropskimi državami se je pismenost mladih v primerjavi z izsledki zadnje raziskave (2022) izboljšala le v treh državah, Veliki Britaniji, Turčiji in Slovaški. Italija se uvršča med države, kjer niso zabeležili pomenljivega izboljšanja ali poslabšanja oz. je pismenost skladna s povprečjem OECD, medtem ko je Slovenija skupaj s Španijo in Latvijo v skupini držav, kjer so se rezultati od leta 2022 poslabšali, je pojasnil Roberto Ricci, predsednik Nacionalnega inštituta za evalvacijo izobraževanja in usposabljanja (Invalsi). Natančnejši pregled italijanskih rezultatov za leto 2025, pokaže, da so rezultati pri matematiki in naravoslovju skladni s povprečjem OECD, medtem ko so tisti za bralno pismenost rahlo nad povprečjem držav omenjene organizacije. Rezultati so na vseh treh področjih primerljivi s tistimi iz leta 2022. Če v poštev vzamemo nekoliko daljše razdobje, opazimo, da je naravoslovna pismenost v Italiji začela padati leta 2012, trend se je nadaljeval do leta 2018, od takrat pa se krivulja spet vzpenja in se je v letu 2025 vrnila na primerljivo raven s tisto iz leta 2015. Drugače se giblje krivulja, ki ponazarja matematično pismenost: velik razkorak je opaziti med "predcovidnim" letom 2018 in raziskavo iz leta 2022, kjer se črta strmo spusti navzdol, tak trend pa se nadaljuje tudi v včeraj predstavljeni raziskavi. Bralna pismenost z manjšimi vzponi in padci pa v Italiji ohranja relativno stabilnost. V Sloveniji zasuk leta 2015 Slovenski petnajstletniki so medtem dosegli nižje rezultate kot pred tremi leti, je rezultate raziskave PISA 2025 povzela STA. Na področju naravoslovne pismenosti so njihovi dosežki okoli povprečja držav OECD, na področju matematične in bralne pismenosti pa so pod povprečjem OECD, ki je prav tako nižje kot pred tremi leti. Že leta 2022 so se slovenski učenci na vseh treh področjih raziskave odrezali slabše kot v letu 2018. Največje odstopanje od povprečja OECD je pri bralni pismenosti. Pregled slovenskih rezultatov v daljšem obdobju pokaže, da se je na vseh treh področjih krivulja začela spuščati že pred prelomnim covidnim časom, v katerem je bil zabeležen drastičen upad pismenosti. Trenutek zasuka pretežno stabilnega ali rastočega slovenskega trenda je predstavljalo leto 2015. Primerjava italijanskih in slovenskih rezultatov pokaže tudi, da so bili slovenski rezultati pred letom 2015 pomenljivo višji od italijanskih in to na vseh treh analiziranih področjih. Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.

  language

  slv

  published at

  2026-09-09T07:35:59

  source

  Primorski Dnevnik

  title

  Pismenost mladih v Italiji stabilna, v Sloveniji upada

  url

  https://www.primorski.eu/se/pismenost-mladih-v-italiji-stabilna-v-sloveniji-upada-IA2266192

• article order

  1

  body

  LJUBLJANA * Medtem ko so slovenski 15-letniki pred tremi leti za povprečjem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) zaostajali le na področju bralne pismenosti, na področju matematike in naravoslovja pa so bili nad povprečjem, tokratni rezultati kažejo, da poleg bralne pismenosti za povprečjem zaostajajo tudi pri matematiki, pri naravoslovju so okoli povprečja. "Povprečni dosežki v Sloveniji so bili leta 2025 nižji kot v kateremkoli ocenjevanju pred letom 2022," navaja OECD. Že leta 2022 so se slovenski 15-letniki na vseh treh področjih raziskave odrezali slabše kot v letu 2018. Pri naravoslovju je slovenski povprečni dosežek v najnovejši raziskavi 484 točk (leta 2022 500 točk), medtem ko je povprečje držav OECD pri 486 točkah (leta 2022 491 točk). Povprečen slovenski dosežek pri matematiki je s 485 točk v letu 2022 zdrsnil na tokratnih 460 točk, povprečni dosežek držav OECD pa se je v tem obdobju znižal s 480 na 469 točk. Pri bralni pismenosti je odstopanje od povprečja OECD največje. Medtem ko je leta 2022 povprečje znašalo 482, slovenski dosežek pa je bil 469, se je v letu 2025 razlika še povečala, in sicer so slovenski 15-letniki dosegli 445 točk, povprečje OECD pa je znašalo 466 točk. Mednarodna raziskava o bralni, matematični in naravoslovni pismenosti PISA, ki se izvaja pod okriljem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), poteka v triletnih ciklih. Slovenija v njej sodeluje od leta 2006. Tokratna raziskava se je na slovenskih šolah izvajala marca in aprila lani, v njej so sodelovali dijaki in učenci, ki so bili rojeni leta 2009 in so bili vpisani v 7. ali višji razred osnovne šole oziroma v srednjo šolo.

  language

  slv

  published at

  2026-09-08T10:21:48

  source

  primorske.si

  title

  Raziskava PISA 2025: Slovenski 15-letniki pri bralni, matematični in naravoslovni pismenosti znova slabši

  url

  https://primorske.si/slovenija/raziskava-pisa-2025-slovenski-15-letniki-pri-bralni-matematicni-in-naravoslovni-pismenosti-znova-slabsi/

source scope

analyzed source count

8

omitted articles

omitted source count

0

total source count

8