Vlada sprejela rebalans proračuna po zvišani napovedi gospodarske rasti Umarja 9.9.2026
Vlada Republike Slovenije je na seji 10. septembra potrdila predlog rebalansa državnega proračuna za letošnje leto, potem ko je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) znatno zvišal napoved letošnje gospodarske rasti s prvotnih 2,0 % na 3,8 %. Premier Janez Janša je pojasnil, da boljša gospodarska slika omogoča povečanje proračunskih odhodkov, kljub negotovosti zaradi blokiranega razvojnega zakona. Z rebalansom se skupni odhodki zvišujejo na 18,8 milijarde evrov, pri čemer so dodatna sredstva med drugim namenjena obrambi, s čimer Slovenija dosega cilj dveh odstotkov BDP, ter ukrepom iz načrta za okrevanje in odpornost. Vlada je ob tem napovedala tudi interventne ukrepe za učinkovitejše izvajanje dolgotrajne oskrbe, vključno z dodatki za zaposlene, ter načrtuje racionalizacijo in prestrukturiranje javnega sektorja.
Infografika
Analiza trditev
| Trditev | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | Dnevnik | Večer | Slovenske Novice | SiOL | primorske.si |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Napoved gospodarske rasti za leti 2027 in 2028 se umirja na 2,5 oziroma 2,3 odstotka. | STA in SiOL ne omenjata, RTV in Dnevnik potrjujeta številki, Večer in SN le umiritev. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja umiritev rasti na 2,5 oziroma 2,3 odstotka. | Da: Članek potrjuje napovedi 2,5 % za 2027 in 2,3 % za 2028. | Delno: Članek omenja umirjanje rasti, a ne navaja teh številk. | Delno: Članek omenja umirjanje rasti za naslednji dve leti, a brez številk. | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Skupni proračunski odhodki se bodo zvišali za 700 milijonov evrov na 18,4 milijarde evrov. | Večina potrjuje, Dnevnik nasprotuje z 18,8 mrd. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja zvišanje za 700 milijonov na 18,4 milijarde evrov. | Ne: Odhodki znašajo 18,8 milijarde evrov, kar je 6,2 % več. | Delno: Članek navaja, da je vlada prvotno nameravala to storiti. | Da: Članek navaja te številke kot namero vlade pri rebalansu. | Da: Članek potrjuje zvišanje odhodkov za 700 milijonov na 18,4 mrd. | Da: Vlada namerava z rebalansom zvišati odhodke za 700 milijonov. |
| Umar je zvišal napoved letošnje gospodarske rasti z 2 odstotkov na 3,8 odstotka. | Večina virov trditve ne omenja; RTV in Dnevnik jo potrjujeta. | Ni omenjeno | Da: Umar je napoved zvišal z 2 na 3,8 odstotka. | Da: Umar je napoved zvišal z 2 odstotkov na 3,8 odstotka. | Ni omenjeno | Delno: Članek omenja ugodna gibanja in 4,1-odstotno rast, a ne navaja 3,8. | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Slovenija bo letos za obrambo namenila 2 odstotka BDP-ja. | RTV potrjuje, Dnevnik podrobno, ostali molčijo. | Ni omenjeno | Da: Janša je potrdil, da bo Slovenija letos namenila 2 odstotka BDP. | Delno: Obrambni izdatki dosegajo 2,03 odstotka BDP. | Ni omenjeno | Delno: Omenjeno je povečanje sredstev za obrambo, a ne odstotek BDP. | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Razvojni zakon je trenutno blokiran, kar vpliva na javnofinančne napovedi. | Večina virov potrjuje, STA in SiOL molčita. | Ni omenjeno | Da: Premier je potrdil, da je zakon blokiran in vpliva na napovedi. | Delno: Premier omenja blokiran interventni zakon in vpliv na napovedi. | Da: Premier je potrdil blokado in vpliv na proračunske dokumente. | Da: Premier je izrecno omenil blokado zakona in vpliv na napovedi. | Ni omenjeno | Da: Premier je potrdil blokado zakona in vpliv na javne finance. |
| Število zaposlenih v javnem sektorju se je od leta 1991 povečalo za 56 odstotkov. | Večer potrjuje, RTV delno, ostali molčijo. | Ni omenjeno | Delno: Članek navaja povečanje s 125.000 na 196.000 od osamosvojitve. | Ni omenjeno | Da: Premier je navedel ta podatek kot dejstvo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Proračunski primanjkljaj bo znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP. | Samo Dnevnik navaja celotno trditev; Večer le delno. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek navaja točno te številke za primanjkljaj. | Delno: Omenjen je le načrtovani 2,9-odstotni primanjkljaj. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Sredstva za načrt za okrevanje in odpornost se povečujejo za 320 milijonov evrov. | Večina virov trditve ne omenja; Dnevnik jo potrjuje, SiOL le delno. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Sredstva za sklad NOO se povečujejo za 320 milijonov evrov. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Delno: Omenjeno je povečanje sredstev za načrt, a brez konkretne številke. | Ni omenjeno |
| Vlada je sprejela predlog rebalansa letošnjega proračuna. | Vsi viri potrjujejo, razlike le v podrobnostih in poudarkih. | Da: Naslov potrjuje, da je vlada sprejela predlog rebalansa. | Da: Premier Janša je potrdil, da je bil predlog rebalansa sprejet. | Da: Vlada je sprejela predlog rebalansa državnega proračuna. | Da: Premier je potrdil, da je rebalans pod streho in gre v DZ. | Da: Premier je potrdil, da je rebalans pod streho in gre v DZ. | Da: Članek navaja, da je vlada potrdila rebalans letošnjega proračuna. | Da: Premier je potrdil, da je rebalans pod streho. |
| Premier Janez Janša napoveduje, da bo slovenska gospodarska rast med najvišjimi v EU. | Večina virov trditev potrjuje, STA in RTV pa je ne omenjata. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Premier je to napovedal glede na Umarjeve podatke. | Da: Premier je izrazil prepričanje, da bo rast med najvišjimi v EU. | Da: Premier je to izrecno napovedal v svoji izjavi. | Ni omenjeno | Da: Premier je to napovedal v svojem govoru. |
| Vlada načrtuje mehko prestrukturiranje zaposlenih v javnem sektorju. | Večina virov trditve ne omenja; RTV in Večer jo podpirata. | Ni omenjeno | Da: Premier je izpostavil cilj mehkega prestrukturiranja zaposlenih. | Ni omenjeno | Da: Premier je napovedal mehko razporejanje javnih uslužbencev. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Masa bruto plač v javnem sektorju se je v zadnjih desetih letih skoraj podvojila. | Večer edini omenja trditev, drugi jo ignorirajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Premier je navedel rast s 4 na 7,7 milijarde evrov. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
claims
- Napoved gospodarske rasti za leti 2027 in 2028 se umirja na 2,5 oziroma 2,3 odstotka.
- Skupni proračunski odhodki se bodo zvišali za 700 milijonov evrov na 18,4 milijarde evrov.
- Umar je zvišal napoved letošnje gospodarske rasti z 2 odstotkov na 3,8 odstotka.
- Slovenija bo letos za obrambo namenila 2 odstotka BDP-ja.
- Razvojni zakon je trenutno blokiran, kar vpliva na javnofinančne napovedi.
- Število zaposlenih v javnem sektorju se je od leta 1991 povečalo za 56 odstotkov.
- Proračunski primanjkljaj bo znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP.
- Sredstva za načrt za okrevanje in odpornost se povečujejo za 320 milijonov evrov.
- Vlada je sprejela predlog rebalansa letošnjega proračuna.
- Premier Janez Janša napoveduje, da bo slovenska gospodarska rast med najvišjimi v EU.
- Vlada načrtuje mehko prestrukturiranje zaposlenih v javnem sektorju.
- Masa bruto plač v javnem sektorju se je v zadnjih desetih letih skoraj podvojila.
key differences
- Masa bruto plač v javnem sektorju se je v zadnjih desetih letih skoraj podvojila.
- Večer edini omenja trditev, drugi jo ignorirajo.
- Napoved gospodarske rasti za leti 2027 in 2028 se umirja na 2,5 oziroma 2,3 odstotka.
- STA in SiOL ne omenjata, RTV in Dnevnik potrjujeta številki, Večer in SN le umiritev.
- Premier Janez Janša napoveduje, da bo slovenska gospodarska rast med najvišjimi v EU.
- Večina virov trditev potrjuje, STA in RTV pa je ne omenjata.
- Proračunski primanjkljaj bo znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP.
- Samo Dnevnik navaja celotno trditev; Večer le delno.
- Razvojni zakon je trenutno blokiran, kar vpliva na javnofinančne napovedi.
- Večina virov potrjuje, STA in SiOL molčita.
- Skupni proračunski odhodki se bodo zvišali za 700 milijonov evrov na 18,4 milijarde evrov.
- Večina potrjuje, Dnevnik nasprotuje z 18,8 mrd.
- Slovenija bo letos za obrambo namenila 2 odstotka BDP-ja.
- RTV potrjuje, Dnevnik podrobno, ostali molčijo.
- Sredstva za načrt za okrevanje in odpornost se povečujejo za 320 milijonov evrov.
- Večina virov trditve ne omenja; Dnevnik jo potrjuje, SiOL le delno.
- Umar je zvišal napoved letošnje gospodarske rasti z 2 odstotkov na 3,8 odstotka.
- Večina virov trditve ne omenja; RTV in Dnevnik jo potrjujeta.
- Vlada je sprejela predlog rebalansa letošnjega proračuna.
- Vsi viri potrjujejo, razlike le v podrobnostih in poudarkih.
- Vlada načrtuje mehko prestrukturiranje zaposlenih v javnem sektorju.
- Večina virov trditve ne omenja; RTV in Večer jo podpirata.
- Število zaposlenih v javnem sektorju se je od leta 1991 povečalo za 56 odstotkov.
- Večer potrjuje, RTV delno, ostali molčijo.
source analyses
- Dnevnik
- Masa bruto plač v javnem sektorju se je v zadnjih desetih letih skoraj podvojila.
- Ni omenjeno
- Napoved gospodarske rasti za leti 2027 in 2028 se umirja na 2,5 oziroma 2,3 odstotka.
- Da: Članek potrjuje napovedi 2,5 % za 2027 in 2,3 % za 2028.
- Premier Janez Janša napoveduje, da bo slovenska gospodarska rast med najvišjimi v EU.
- Da: Premier je to napovedal glede na Umarjeve podatke.
- Proračunski primanjkljaj bo znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP.
- Da: Članek navaja točno te številke za primanjkljaj.
- Razvojni zakon je trenutno blokiran, kar vpliva na javnofinančne napovedi.
- Delno: Premier omenja blokiran interventni zakon in vpliv na napovedi.
- Skupni proračunski odhodki se bodo zvišali za 700 milijonov evrov na 18,4 milijarde evrov.
- Ne: Odhodki znašajo 18,8 milijarde evrov, kar je 6,2 % več.
- Slovenija bo letos za obrambo namenila 2 odstotka BDP-ja.
- Delno: Obrambni izdatki dosegajo 2,03 odstotka BDP.
- Sredstva za načrt za okrevanje in odpornost se povečujejo za 320 milijonov evrov.
- Da: Sredstva za sklad NOO se povečujejo za 320 milijonov evrov.
- Umar je zvišal napoved letošnje gospodarske rasti z 2 odstotkov na 3,8 odstotka.
- Da: Umar je napoved zvišal z 2 odstotkov na 3,8 odstotka.
- Vlada je sprejela predlog rebalansa letošnjega proračuna.
- Da: Vlada je sprejela predlog rebalansa državnega proračuna.
- Vlada načrtuje mehko prestrukturiranje zaposlenih v javnem sektorju.
- Ni omenjeno
- Število zaposlenih v javnem sektorju se je od leta 1991 povečalo za 56 odstotkov.
- Ni omenjeno
- RTV Slovenija
- Masa bruto plač v javnem sektorju se je v zadnjih desetih letih skoraj podvojila.
- Ni omenjeno
- Napoved gospodarske rasti za leti 2027 in 2028 se umirja na 2,5 oziroma 2,3 odstotka.
- Da: Članek navaja umiritev rasti na 2,5 oziroma 2,3 odstotka.
- Premier Janez Janša napoveduje, da bo slovenska gospodarska rast med najvišjimi v EU.
- Ni omenjeno
- Proračunski primanjkljaj bo znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP.
- Ni omenjeno
- Razvojni zakon je trenutno blokiran, kar vpliva na javnofinančne napovedi.
- Da: Premier je potrdil, da je zakon blokiran in vpliva na napovedi.
- Skupni proračunski odhodki se bodo zvišali za 700 milijonov evrov na 18,4 milijarde evrov.
- Da: Članek navaja zvišanje za 700 milijonov na 18,4 milijarde evrov.
- Slovenija bo letos za obrambo namenila 2 odstotka BDP-ja.
- Da: Janša je potrdil, da bo Slovenija letos namenila 2 odstotka BDP.
- Sredstva za načrt za okrevanje in odpornost se povečujejo za 320 milijonov evrov.
- Ni omenjeno
- Umar je zvišal napoved letošnje gospodarske rasti z 2 odstotkov na 3,8 odstotka.
- Da: Umar je napoved zvišal z 2 na 3,8 odstotka.
- Vlada je sprejela predlog rebalansa letošnjega proračuna.
- Da: Premier Janša je potrdil, da je bil predlog rebalansa sprejet.
- Vlada načrtuje mehko prestrukturiranje zaposlenih v javnem sektorju.
- Da: Premier je izpostavil cilj mehkega prestrukturiranja zaposlenih.
- Število zaposlenih v javnem sektorju se je od leta 1991 povečalo za 56 odstotkov.
- Delno: Članek navaja povečanje s 125.000 na 196.000 od osamosvojitve.
- STA
- Masa bruto plač v javnem sektorju se je v zadnjih desetih letih skoraj podvojila.
- Ni omenjeno
- Napoved gospodarske rasti za leti 2027 in 2028 se umirja na 2,5 oziroma 2,3 odstotka.
- Ni omenjeno
- Premier Janez Janša napoveduje, da bo slovenska gospodarska rast med najvišjimi v EU.
- Ni omenjeno
- Proračunski primanjkljaj bo znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP.
- Ni omenjeno
- Razvojni zakon je trenutno blokiran, kar vpliva na javnofinančne napovedi.
- Ni omenjeno
- Skupni proračunski odhodki se bodo zvišali za 700 milijonov evrov na 18,4 milijarde evrov.
- Ni omenjeno
- Slovenija bo letos za obrambo namenila 2 odstotka BDP-ja.
- Ni omenjeno
- Sredstva za načrt za okrevanje in odpornost se povečujejo za 320 milijonov evrov.
- Ni omenjeno
- Umar je zvišal napoved letošnje gospodarske rasti z 2 odstotkov na 3,8 odstotka.
- Ni omenjeno
- Vlada je sprejela predlog rebalansa letošnjega proračuna.
- Da: Naslov potrjuje, da je vlada sprejela predlog rebalansa.
- Vlada načrtuje mehko prestrukturiranje zaposlenih v javnem sektorju.
- Ni omenjeno
- Število zaposlenih v javnem sektorju se je od leta 1991 povečalo za 56 odstotkov.
- Ni omenjeno
- SiOL
- Masa bruto plač v javnem sektorju se je v zadnjih desetih letih skoraj podvojila.
- Ni omenjeno
- Napoved gospodarske rasti za leti 2027 in 2028 se umirja na 2,5 oziroma 2,3 odstotka.
- Ni omenjeno
- Premier Janez Janša napoveduje, da bo slovenska gospodarska rast med najvišjimi v EU.
- Ni omenjeno
- Proračunski primanjkljaj bo znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP.
- Ni omenjeno
- Razvojni zakon je trenutno blokiran, kar vpliva na javnofinančne napovedi.
- Ni omenjeno
- Skupni proračunski odhodki se bodo zvišali za 700 milijonov evrov na 18,4 milijarde evrov.
- Da: Članek potrjuje zvišanje odhodkov za 700 milijonov na 18,4 mrd.
- Slovenija bo letos za obrambo namenila 2 odstotka BDP-ja.
- Ni omenjeno
- Sredstva za načrt za okrevanje in odpornost se povečujejo za 320 milijonov evrov.
- Delno: Omenjeno je povečanje sredstev za načrt, a brez konkretne številke.
- Umar je zvišal napoved letošnje gospodarske rasti z 2 odstotkov na 3,8 odstotka.
- Ni omenjeno
- Vlada je sprejela predlog rebalansa letošnjega proračuna.
- Da: Članek navaja, da je vlada potrdila rebalans letošnjega proračuna.
- Vlada načrtuje mehko prestrukturiranje zaposlenih v javnem sektorju.
- Ni omenjeno
- Število zaposlenih v javnem sektorju se je od leta 1991 povečalo za 56 odstotkov.
- Ni omenjeno
- Slovenske Novice
- Masa bruto plač v javnem sektorju se je v zadnjih desetih letih skoraj podvojila.
- Ni omenjeno
- Napoved gospodarske rasti za leti 2027 in 2028 se umirja na 2,5 oziroma 2,3 odstotka.
- Delno: Članek omenja umirjanje rasti za naslednji dve leti, a brez številk.
- Premier Janez Janša napoveduje, da bo slovenska gospodarska rast med najvišjimi v EU.
- Da: Premier je to izrecno napovedal v svoji izjavi.
- Proračunski primanjkljaj bo znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP.
- Ni omenjeno
- Razvojni zakon je trenutno blokiran, kar vpliva na javnofinančne napovedi.
- Da: Premier je izrecno omenil blokado zakona in vpliv na napovedi.
- Skupni proračunski odhodki se bodo zvišali za 700 milijonov evrov na 18,4 milijarde evrov.
- Da: Članek navaja te številke kot namero vlade pri rebalansu.
- Slovenija bo letos za obrambo namenila 2 odstotka BDP-ja.
- Delno: Omenjeno je povečanje sredstev za obrambo, a ne odstotek BDP.
- Sredstva za načrt za okrevanje in odpornost se povečujejo za 320 milijonov evrov.
- Ni omenjeno
- Umar je zvišal napoved letošnje gospodarske rasti z 2 odstotkov na 3,8 odstotka.
- Delno: Članek omenja ugodna gibanja in 4,1-odstotno rast, a ne navaja 3,8.
- Vlada je sprejela predlog rebalansa letošnjega proračuna.
- Da: Premier je potrdil, da je rebalans pod streho in gre v DZ.
- Vlada načrtuje mehko prestrukturiranje zaposlenih v javnem sektorju.
- Ni omenjeno
- Število zaposlenih v javnem sektorju se je od leta 1991 povečalo za 56 odstotkov.
- Ni omenjeno
- Večer
- Masa bruto plač v javnem sektorju se je v zadnjih desetih letih skoraj podvojila.
- Da: Premier je navedel rast s 4 na 7,7 milijarde evrov.
- Napoved gospodarske rasti za leti 2027 in 2028 se umirja na 2,5 oziroma 2,3 odstotka.
- Delno: Članek omenja umirjanje rasti, a ne navaja teh številk.
- Premier Janez Janša napoveduje, da bo slovenska gospodarska rast med najvišjimi v EU.
- Da: Premier je izrazil prepričanje, da bo rast med najvišjimi v EU.
- Proračunski primanjkljaj bo znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP.
- Delno: Omenjen je le načrtovani 2,9-odstotni primanjkljaj.
- Razvojni zakon je trenutno blokiran, kar vpliva na javnofinančne napovedi.
- Da: Premier je potrdil blokado in vpliv na proračunske dokumente.
- Skupni proračunski odhodki se bodo zvišali za 700 milijonov evrov na 18,4 milijarde evrov.
- Delno: Članek navaja, da je vlada prvotno nameravala to storiti.
- Slovenija bo letos za obrambo namenila 2 odstotka BDP-ja.
- Ni omenjeno
- Sredstva za načrt za okrevanje in odpornost se povečujejo za 320 milijonov evrov.
- Ni omenjeno
- Umar je zvišal napoved letošnje gospodarske rasti z 2 odstotkov na 3,8 odstotka.
- Ni omenjeno
- Vlada je sprejela predlog rebalansa letošnjega proračuna.
- Da: Premier je potrdil, da je rebalans pod streho in gre v DZ.
- Vlada načrtuje mehko prestrukturiranje zaposlenih v javnem sektorju.
- Da: Premier je napovedal mehko razporejanje javnih uslužbencev.
- Število zaposlenih v javnem sektorju se je od leta 1991 povečalo za 56 odstotkov.
- Da: Premier je navedel ta podatek kot dejstvo.
- primorske.si
- Masa bruto plač v javnem sektorju se je v zadnjih desetih letih skoraj podvojila.
- Ni omenjeno
- Napoved gospodarske rasti za leti 2027 in 2028 se umirja na 2,5 oziroma 2,3 odstotka.
- Ni omenjeno
- Premier Janez Janša napoveduje, da bo slovenska gospodarska rast med najvišjimi v EU.
- Da: Premier je to napovedal v svojem govoru.
- Proračunski primanjkljaj bo znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP.
- Ni omenjeno
- Razvojni zakon je trenutno blokiran, kar vpliva na javnofinančne napovedi.
- Da: Premier je potrdil blokado zakona in vpliv na javne finance.
- Skupni proračunski odhodki se bodo zvišali za 700 milijonov evrov na 18,4 milijarde evrov.
- Da: Vlada namerava z rebalansom zvišati odhodke za 700 milijonov.
- Slovenija bo letos za obrambo namenila 2 odstotka BDP-ja.
- Ni omenjeno
- Sredstva za načrt za okrevanje in odpornost se povečujejo za 320 milijonov evrov.
- Ni omenjeno
- Umar je zvišal napoved letošnje gospodarske rasti z 2 odstotkov na 3,8 odstotka.
- Ni omenjeno
- Vlada je sprejela predlog rebalansa letošnjega proračuna.
- Da: Premier je potrdil, da je rebalans pod streho.
- Vlada načrtuje mehko prestrukturiranje zaposlenih v javnem sektorju.
- Ni omenjeno
- Število zaposlenih v javnem sektorju se je od leta 1991 povečalo za 56 odstotkov.
- Ni omenjeno
Analiza sentimenta
| Entiteta | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | Dnevnik | Večer | Slovenske Novice | SiOL | primorske.si |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Urad RS za makroekonomske analize in razvoj | Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik. | Nevtralno: omenjen kot vir analize, brez vrednotenja | Nevtralno: informativno omenjen v zvezi z napovedjo rasti | Nevtralno: informativno navedene napovedi | Nevtralno: omenjen kot vir napovedi, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot vir napovedi brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot vir napovedi, brez vrednotenja | Nevtralno: Umarjeva analiza informativno omenjena |
| Vlada Republike Slovenije | Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu ali poudarkih. | Nevtralno: informativno omenjena kot sprejemnica predloga | Nevtralno: opisana kot nosilec odločitev, brez vrednotenja | Nevtralno: opisano sprejetje rebalansa brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot subjekt dejanj, brez izrecnega vrednotenja | Nevtralno: informativno omenjena v zvezi s potrditvijo rebalansa | Nevtralno: opisana kot potrjevalka rebalansa, brez vrednotenja | Nevtralno: vlada sprejela predlog, brez vrednotenja |
| Slovenija | Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik. | Nevtralno: omenjena v kontekstu gospodarske rasti, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot država v gospodarskih in strukturnih opisih | Nevtralno: omenjena kot država v gospodarskih napovedih | Nevtralno: omenjena kot država, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena v kontekstu gospodarske rasti | Nevtralno: omenjena kot država z napovedjo rasti, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena v gospodarskih napovedih |
| Janez Janša | Vsi viri ga prikazujejo nevtralno, brez razlik. | Ni omenjeno | Nevtralno: citiran kot premier, brez meta-vrednotenja avtorja | Nevtralno: citiran kot premier brez meta-vrednotenja | Nevtralno: premier je govorec, citiran brez meta-vrednotenja avtorja | Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot govorec na izjavi za javnost, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: premier citiran, brez meta-vrednotenja |
| Andrej Šircelj | Vsi viri ga prikazujejo nevtralno, brez razlik. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot finančni minister, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot pojasnjevalec rebalansa | Nevtralno: minister je govorec, citiran brez meta-vrednotenja | Nevtralno: le omenjen kot pojasnjevalec rebalansa | Nevtralno: le informativno omenjen kot napovedovalec rebalansa | Nevtralno: minister omenjen, da bo pojasnil rebalans |
| Državni zbor Republike Slovenije | Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot prejemnik predloga rebalansa | Nevtralno: omenjen kot prejemnik predloga | Nevtralno: omenjen kot prejemnik predloga, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot prejemnik predloga rebalansa | Nevtralno: omenjen kot kraj zaslišanja, brez vrednotenja | Nevtralno: DZ omenjen kot prejemnik predloga |
| Ministrstvo za finance | Vsi viri so nevtralni, brez izrazitih razlik. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjeno v povezavi z objavo razreza izdatkov | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjeno kot porabnik sredstev, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeno kot porabnik sredstev | Nevtralno: omenjeno kot objavitelj razreza, brez vrednotenja | Nevtralno: ministrstvo omenjeno pri razrezu izdatkov |
| Ministrstvo za obrambo | Viri enotno nevtralni; izstopa le primorske.si s poudarkom na povečanih sredstvih. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjeno kot proračunski porabnik | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjeno kot porabnik sredstev, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeno kot porabnik sredstev | Nevtralno: omenjeno kot proračunski porabnik, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeno kot porabnik s povečanimi sredstvi |
| Evropska unija | Vsi viri poročajo nevtralno, brez izrazitih razlik. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena v kontekstu primerjave javnega sektorja | Nevtralno: omenjena v kontekstu primerjave rasti | Nevtralno: omenjena v kontekstu primerjave rasti, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena v kontekstu primerjave rasti | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena v kontekstu rasti |
| NATO | Večina virov NATO ignorira; Dnevnik ga omenja nevtralno. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen v zvezi z obrambno zavezo | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
entities
- Urad RS za makroekonomske analize in razvoj
- Vlada Republike Slovenije
- Slovenija
- Janez Janša
- Andrej Šircelj
- Državni zbor Republike Slovenije
- Ministrstvo za finance
- Ministrstvo za obrambo
- Evropska unija
- NATO
key differences
- Andrej Šircelj
- Vsi viri ga prikazujejo nevtralno, brez razlik.
- Državni zbor Republike Slovenije
- Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
- Evropska unija
- Vsi viri poročajo nevtralno, brez izrazitih razlik.
- Janez Janša
- Vsi viri ga prikazujejo nevtralno, brez razlik.
- Ministrstvo za finance
- Vsi viri so nevtralni, brez izrazitih razlik.
- Ministrstvo za obrambo
- Viri enotno nevtralni; izstopa le primorske.si s poudarkom na povečanih sredstvih.
- NATO
- Večina virov NATO ignorira; Dnevnik ga omenja nevtralno.
- Slovenija
- Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
- Urad RS za makroekonomske analize in razvoj
- Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
- Vlada Republike Slovenije
- Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu ali poudarkih.
source analyses
- Dnevnik
- Andrej Šircelj
- Nevtralno: omenjen kot pojasnjevalec rebalansa
- Državni zbor Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjen kot prejemnik predloga
- Evropska unija
- Nevtralno: omenjena v kontekstu primerjave rasti
- Janez Janša
- Nevtralno: citiran kot premier brez meta-vrednotenja
- Ministrstvo za finance
- Ni omenjeno
- Ministrstvo za obrambo
- Ni omenjeno
- NATO
- Nevtralno: omenjen v zvezi z obrambno zavezo
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot država v gospodarskih napovedih
- Urad RS za makroekonomske analize in razvoj
- Nevtralno: informativno navedene napovedi
- Vlada Republike Slovenije
- Nevtralno: opisano sprejetje rebalansa brez vrednotenja
- RTV Slovenija
- Andrej Šircelj
- Nevtralno: omenjen kot finančni minister, brez vrednotenja
- Državni zbor Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjen kot prejemnik predloga rebalansa
- Evropska unija
- Nevtralno: omenjena v kontekstu primerjave javnega sektorja
- Janez Janša
- Nevtralno: citiran kot premier, brez meta-vrednotenja avtorja
- Ministrstvo za finance
- Nevtralno: omenjeno v povezavi z objavo razreza izdatkov
- Ministrstvo za obrambo
- Nevtralno: omenjeno kot proračunski porabnik
- NATO
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot država v gospodarskih in strukturnih opisih
- Urad RS za makroekonomske analize in razvoj
- Nevtralno: informativno omenjen v zvezi z napovedjo rasti
- Vlada Republike Slovenije
- Nevtralno: opisana kot nosilec odločitev, brez vrednotenja
- STA
- Andrej Šircelj
- Ni omenjeno
- Državni zbor Republike Slovenije
- Ni omenjeno
- Evropska unija
- Ni omenjeno
- Janez Janša
- Ni omenjeno
- Ministrstvo za finance
- Ni omenjeno
- Ministrstvo za obrambo
- Ni omenjeno
- NATO
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena v kontekstu gospodarske rasti, brez vrednotenja
- Urad RS za makroekonomske analize in razvoj
- Nevtralno: omenjen kot vir analize, brez vrednotenja
- Vlada Republike Slovenije
- Nevtralno: informativno omenjena kot sprejemnica predloga
- SiOL
- Andrej Šircelj
- Nevtralno: le informativno omenjen kot napovedovalec rebalansa
- Državni zbor Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjen kot kraj zaslišanja, brez vrednotenja
- Evropska unija
- Ni omenjeno
- Janez Janša
- Nevtralno: omenjen kot govorec na izjavi za javnost, brez meta-vrednotenja
- Ministrstvo za finance
- Nevtralno: omenjeno kot objavitelj razreza, brez vrednotenja
- Ministrstvo za obrambo
- Nevtralno: omenjeno kot proračunski porabnik, brez vrednotenja
- NATO
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot država z napovedjo rasti, brez vrednotenja
- Urad RS za makroekonomske analize in razvoj
- Nevtralno: omenjen kot vir napovedi, brez vrednotenja
- Vlada Republike Slovenije
- Nevtralno: opisana kot potrjevalka rebalansa, brez vrednotenja
- Slovenske Novice
- Andrej Šircelj
- Nevtralno: le omenjen kot pojasnjevalec rebalansa
- Državni zbor Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjen kot prejemnik predloga rebalansa
- Evropska unija
- Nevtralno: omenjena v kontekstu primerjave rasti
- Janez Janša
- Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja
- Ministrstvo za finance
- Nevtralno: omenjeno kot porabnik sredstev
- Ministrstvo za obrambo
- Nevtralno: omenjeno kot porabnik sredstev
- NATO
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena v kontekstu gospodarske rasti
- Urad RS za makroekonomske analize in razvoj
- Nevtralno: omenjen kot vir napovedi brez vrednotenja
- Vlada Republike Slovenije
- Nevtralno: informativno omenjena v zvezi s potrditvijo rebalansa
- Večer
- Andrej Šircelj
- Nevtralno: minister je govorec, citiran brez meta-vrednotenja
- Državni zbor Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjen kot prejemnik predloga, brez vrednotenja
- Evropska unija
- Nevtralno: omenjena v kontekstu primerjave rasti, brez vrednotenja
- Janez Janša
- Nevtralno: premier je govorec, citiran brez meta-vrednotenja avtorja
- Ministrstvo za finance
- Nevtralno: omenjeno kot porabnik sredstev, brez vrednotenja
- Ministrstvo za obrambo
- Nevtralno: omenjeno kot porabnik sredstev, brez vrednotenja
- NATO
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot država, brez vrednotenja
- Urad RS za makroekonomske analize in razvoj
- Nevtralno: omenjen kot vir napovedi, brez vrednotenja
- Vlada Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjena kot subjekt dejanj, brez izrecnega vrednotenja
- primorske.si
- Andrej Šircelj
- Nevtralno: minister omenjen, da bo pojasnil rebalans
- Državni zbor Republike Slovenije
- Nevtralno: DZ omenjen kot prejemnik predloga
- Evropska unija
- Nevtralno: omenjena v kontekstu rasti
- Janez Janša
- Nevtralno: premier citiran, brez meta-vrednotenja
- Ministrstvo za finance
- Nevtralno: ministrstvo omenjeno pri razrezu izdatkov
- Ministrstvo za obrambo
- Nevtralno: omenjeno kot porabnik s povečanimi sredstvi
- NATO
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena v gospodarskih napovedih
- Urad RS za makroekonomske analize in razvoj
- Nevtralno: Umarjeva analiza informativno omenjena
- Vlada Republike Slovenije
- Nevtralno: vlada sprejela predlog, brez vrednotenja
Scenariji
- scenarios
- description
- Vlada Janeza Janše učinkovito usmeri dodatnih 320 milijonov evrov v ključne razvojne projekte, kar poveča odpornost gospodarstva in potrdi Umarjeve napovedi o visoki rasti.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- Uspešno črpanje sredstev za okrevanje in odpornost
- valence
- positive
- description
- Državni zbor po predstavitvi ministra Andreja Širclja potrdi rebalans, s čimer se proračunska poraba uskladi s trenutnimi gospodarskimi gibanji brez bistvenih sprememb v strukturi.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- short
- title
- DZ potrdi rebalans brez večjih političnih pretresov
- valence
- neutral
- description
- Premier Janša sproži proces prerazporejanja javnih uslužbencev, kar povzroči nezadovoljstvo sindikatov in potencialne proteste zaradi strahu pred izgubo delovnih mest in pritiskov na plače.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- Napetosti v javnem sektorju zaradi napovedane racionalizacije
- valence
- negative
- description
- Z dodatnimi 296 milijoni evrov za obrambo Slovenija doseže 2-odstotni prag BDP, kar izboljša ugled države v zavezništvu NATO in omogoči modernizacijo opreme.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- long
- title
- Doseganje ciljev NATO in okrepitev obrambne stabilnosti
- valence
- positive
- description
- Zaradi blokade razvojnega zakona se ključne strukturne reforme preložijo na pripravo proračuna za leti 2027 in 2028, kar ohranja status quo v javnih financah.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- mid
- title
- Prenos razvojnih vprašanj v naslednje proračunsko obdobje
- valence
- neutral
- description
- Če Umarjeve napovedi o umirjanju rasti v letih 2027 in 2028 ne bodo dosežene, se bo povečani proračunski primanjkljaj izkazal za nevzdržen, kar bo zahtevalo dodatne reze.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- long
- title
- Fiskalna nestabilnost zaradi nepredvidenega upada gospodarske rasti
- valence
- negative
- description
- Uvedba naprednih tehnologij in umetne inteligence, ki jo zagovarja premier Janša, drastično zmanjša birokracijo in omogoči učinkovitejše delo javne uprave z manj zaposlenimi.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Digitalizacija javnega sektorja prinese nepričakovano visoke prihranke
- valence
- positive
- description
- Politična pat situacija glede blokiranega razvojnega zakona se razreši šele po temeljiti reorganizaciji ministrstev, kar začasno ustavi vse večje investicijske projekte.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- mid
- title
- Povezovanje razvojnega zakona s koalicijskimi pogajanji
- valence
- neutral
- description
- Povečanje mase plač na 10 milijard evrov do leta 2028 ob hkrati napovedanem upadu gospodarske rasti vodi v proračunski zlom in potrebo po drastičnem zvišanju davkov.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Strukturna kriza zaradi hitre rasti stroškov dela
- valence
- negative
Viri
- articles
- article order
- 8
- body
- z novimi podatki po vsej vesti Brdo pri Kranju, 10. septembra (STA) - Vlada se je danes seznanila z jesensko analizo Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) gospodarskih gibanj. "Gospodarska rast je bistveno popravljena, kar je olajšalo pripravo predloga rebalansa proračuna. ...
- language
- slv
- published at
- 2026-09-10T14:03:52
- source
- STA
- title
- Vlada sprejela predlog rebalansa letošnjega proračuna (dopolnjeno)
- url
- https://www.sta.si/3597178/
- article order
- 7
- body
- Finančni minister Andrej Šircelj je pripravo rebalansa napovedal junija na zaslišanju v DZ-ju pred nastopom mandata. Vlada je nato izhodišča za pripravo predloga rebalansa sprejela sredi julija, ko je sporočila, da se bodo skupni odhodki z zdaj veljavnih 17,7 milijarde evrov zvišali za 700 milijonov evrov na 18,4 milijarde evrov. Po seji vlade je premier Janez Janša potrdil, da je bil predlog rebalansa sprejet. Dodal je, da se je vlada še pred tem seznanila tudi z jesensko napovedjo gospodarske rasti Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) in da je bistveno popravljena ocena gospodarske rasti za letos olajšala tudi pripravo rebalansa. "In to kljub neznanki, ki ostaja zato, ker je razvojni zakon blokiran in zaradi tega niso znani nekateri javnofinančni učinki, ki bi jih ta zakon prinesel. Tako da se ta problem v bistvu zdaj prelaga v proces priprave proračunskih dokumentov za naslednji dve leti," je dodal. Namesto prvotno napovedane dveodstotne rasti ta kar 3,8-odstotna Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je namreč močno izboljšal napoved gospodarske rasti za letos. Namesto dveodstotne rasti bruto domačega proizvoda po novem pričakuje 3,8-odstotno rast, ki je predvsem posledica znatnega pospeška v prvem polletju. V letih 2027 in 2028 se bo rast umirila na 2,5 oziroma na 2,3 odstotka. Po prvih napovedih vlade namerava ta z rebalansom letošnjega proračuna skupne odhodke zvišati za približno 700 milijonov evrov na 18,4 milijarde evrov. Konec julija je finančno ministrstvo objavilo razrez proračunskih izdatkov. Iz dokumenta je razvidno, da sta ministrstvo za obrambo ter finančno ministrstvo med proračunskimi porabniki, ki se jim sredstva najbolj povečujejo. Janša je potrdil, da bo Slovenija letos za obrambo namenila dva odstotka BDP-ja. "In to brez čarovnij ali t. i. trojne ali pa četverne rabe," je pristavil. Vlada bo sicer predlog rebalansa zdaj poslala v DZ, minister za finance Šircelj pa ga bo podrobneje pojasnil v petek. "Kar je bilo v primopredajnih zapisnikih, ni ravno tisto, kar je tudi dejansko stanje" Premier je dodal, da po seji vlade sledi še popoldanski delovni posvet, na katerem bodo po prvih 100 dnevih od prisege ministrske ekipe razpravljali o širši sliki, v kateri je Slovenija, ter o makroekonomskih podatkih, kar bo po njegovih navedbah predstavljalo tudi že začetek proračunske razprave za prihodnji dve leti. "Prvih 100 dni vsake nove vlade je običajno namenjenih temu, da se preveri stanje, ki se ga je dobilo v roke po primopredaji, da se ekipira in da se koalicijska pogodba operacionalizira," je poudaril. Pojasnil je, da na nekaterih ministrstvih revizije sicer še potekajo ali pa se nanje čaka, "tako da neke dokončne slike nimamo". Dodal je, da se ob tem že kaže, da "marsikaj od tega, kar je bilo v primopredajnih zapisnikih, ni ravno tisto, kar je tudi dejansko stanje, ki smo ga dobili v roke". Prerazporejanje resursov in ljudi in "nepregledno birokratsko močvirje" Kot "enega od osrednjih odgovorov na vprašanje, zakaj Slovenija po osamosvojitvi po blaginji ljudi še ni postala Švica", je Janša ob tem navedel povečanje zaposlenih v javnem sektorju, ki se je od osamosvojitve s 125.000 povečalo na 196.000. "Da se država normalno razvija, je treba logično, produktivno razporejati resurse in ljudi," je dodal. Po njegovi oceni so bila povečanja zaposlitev v nekaterih delih javnega sektorja upravičena, pri čemer je omenil obrambo, a dodal, da se je zelo povečalo tudi število zaposlenih na drugih področjih. Glede področij, kjer je rast zaposlovanja po njegovih opažanjih še posebej izstopala, je navedel javno upravo in šolstvo. Kot je dejal, je cilj aktualne vlade "mehko prestrukturiranje oz. razporeditev ključnega razvojnega potenciala, torej nas ljudi". Podrobnosti bodo znane po objavi proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti, je dejal in dodal: "Kar se tiče ožjega sektorja države oz. državne uprave, so del proračunskega načrtovanja tudi kadrovski načrti, poleg tega je prišlo do zmanjšanja števila ministrstev, do manjšega števila naslovov, kar omogoča racionalizacijo." Kot je še dodal, je ključen razlog za mehek prehod "stanje na trgu dela v Sloveniji". "Delavcev primanjkuje, v Sloveniji se išče ljudi različnih profilov za gospodarstvo in je popolnoma normalno, da gredo tja, kjer so dejanske potrebe, kjer lahko potencialno tudi več zaslužijo itn., kot pa da so nekje, kjer trije ljudje delajo isto delo." "Državna uprava bo v naslednjih letih bistveno manj v Ljubljani, kot je oz. kot je bila doslej. Tako, da tudi to v veliki meri pomaga zmanjševati stroške, prihraniti čas, dokazati, da pač Slovenija ni zgolj glavno mesto," je še poudaril. Mednarodne primerjave sicer kažejo, da je Slovenija v nekaterih delih javnega sektorja v evropskem povprečju, ponekod pa ga presega, je dodal premier. "Dejstvo pa je, da to povzroča enega od glavnih strukturnih problemov, zaradi katerega je danes Slovenija še vedno na 91 odstotkih evropskega povprečja po kupni moči na prebivalca, tako kot je bilo leta 2008," je dodal. Poudaril je, da ob tem v slovenskem gospodarstvu manjka 150.000 ljudi na različnih delovnih mestih. "Niso to samo nizko plačana dela, ampak tudi visoko zahtevna, visoko izobražena," je poudaril. Po njegovih navedbah je ob tem izdanih tudi približno 150.000 delovnih dovoljenj za tujce. "Ob združevanju družin vsakemu, ki tukaj dobi delovno dovoljenje za eno leto, to seveda predstavlja dodaten pritisk na socialne izdatke, in ob rekordno nizki brezposelnosti imamo eksponentno rast sredstev za socialo na ta račun," je opozoril. Kot drugo ključno težavo, ki ovira razvoj, pa je Janša navedel število predpisov, zakonov in raznoraznih aktov, ki so od osamosvojitve do danes Slovenijo spremenili v "nepregledno birokratsko močvirje". "Na državni ravni trenutno mislim, da velja preko 22.000 različnih predpisov. In ni pravnika ali pa pravne službe, ki bi to obvladal," je dejal. Poudaril je, da je zato ključno, da se delavci prerazporejajo na način, da imamo od tega dodano vrednost, ne le dodatnih birokratskih problemov. Na vladni mizi tudi ukrepi za učinkovitejše izvajanje dolgotrajne oskrbe Vlada je imela na dnevnem redu seje med drugim tudi predlog zakona o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe. Intervencijski poseg v sistem dolgotrajne oskrbe je ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič napovedala konec avgusta. Na ministrstvu predlagajo izenačenje plačevanja storitev za uporabnike, ki jih prejemajo po zakonu o socialnem varstvu, in tiste, ki so vključeni v sistem dolgotrajne oskrbe. Prav tako je ministrica napovedala mesečni dodatek 300 evrov bruto za vse zaposlene v dolgotrajni oskrbi, razbremenitev vstopnih točk in zamik minutnega načina. Kot izhaja iz gradiva za vladno sejo, se ključne predlagane rešitve nanašajo še na možnost sklepanja pogodb za izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe s samostojnimi podjetniki posamezniki, odpravo obveznosti priprave načrta priporočenih storitev dolgotrajne oskrbe, uvedbo prednostne obravnave uporabnika v zvezi s ponovno oceno upravičenosti zaradi bistvenih sprememb pri uporabniku, učinkovitejše izvajanje ponovnih ocen upravičenosti uporabnikov zaradi sprememb njihovega stanja ter na administrativne razbremenitve, vezane na sklepanje osebnega načrta. Poenostaviti želijo postopke prevedbe uporabnikov v sistem dolgotrajne oskrbe, rahljajo pa tudi določila glede zagotavljanja posteljnih zmogljivosti za izvajanje nadomestne oskrbe. Predlagane rešitve so intervencijske narave, časovno omejene, po navedbah ministrstva pa ne posegajo v temeljno ureditev sistema dolgotrajne oskrbe, temveč zagotavljajo njegovo učinkovitejše izvajanje. Ministrstvo predlaga, da zakonski predlog v DZ pošljejo po nujnem postopku. Opozicija je ključnim rešitvam naklonjena.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-10T12:55:22
- source
- RTV Slovenija
- title
- Vlada potrdila rebalans; Janša opozoril na preobsežen javni sektor in "močvirje birokracije"
- url
- https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-potrdila-rebalans-jansa-opozoril-na-preobsezen-javni-sektor-in-mocvirje-birokracije/793338
- article order
- 11
- body
- Vlada je danes po seznanitvi z jesensko analizo Umar, ki je napoved letošnje gospodarske rasti zvišal za 1,8 odstotne točke na 3,8 odstotka, sprejela predog rebalansa državnega proračuna. Proračunski prihodki so načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, kar je za 6,3 odstotka več kot v lani sprejetem proračunu, načrtovani odhodki pa znašajo 18,8 milijarde evrov in so od dosedanjih višji za 6,2 odstotka. Proračunski primanjkljaj bo znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki je marca v pomladanski napovedi Sloveniji za letošnje leto napovedal gospodarsko rast v višini dveh odstotkov, je tokratno napoved zvišal na 3,8 odstotka. V letu 2027 naj bi bila rast 2,5-odstotna, leta 2028 pa 2,3-odstotna. Medletna rast BDP je sicer v prvem polletju znašala 4,1 odstotka. Umarjeva napoved in izboljšanje gospodarskih gibanj sta po besedah premierja Janeza Janše olajšala pripravo rebalansa proračuna za letošnje leto. "Dobra novica je, da imamo, kar se tiče gospodarske rasti za letos, pozitivne trende. Za naslednji dve leti Umar napoveduje bistveno umirjanje. A koalicijska pogodba je razvojno naravnana, ukrepi bodo generirali gospodarsko rast. Tudi glede na napoved Umarja za naslednji dve leti napovedujem, da bo rast med najvišjimi v EU in da bo ustvarjena možnost za prerazporeditev ključnega razvojnega potenciala, to je nas, ljudi," je po seji vlade povedal premier Janez Janša., Ob tem je opozoril,, da je interventni zakon blokiran in da zaradi tega niso znani nekateri javnofinančni učinki, ki bi jih ta zakon prinesel. "Tako se ta problem prelaga v proces priprave proračunskih dokumentov za naslednji dve leti," je dejal. Sredstva za obrambo se zvišujejo za 296 milijonov evrov V predlogu rebalansa so proračunski prihodki načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, kar je za 6,3 odstotka več kot v lani sprejetem proračunu. Načrtovani odhodki znašajo 18,8 milijarde evrov in so od dosedanjih višji za 6,2 odstotka. Proračunski primanjkljaj bo znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP, kar je po navedbah vlade skladno s fiskalnimi pravili ter cilji iz prvotno sprejetega proračuna za leto 2026. V ospredju prilagoditev je zagotovitev celotnega obsega pravic porabe za ukrepe iz načrta za okrevanje in odpornost, katerih črpanje je možno le še do konca leta. Sredstva za proračunski sklad načrta za okrevanje in odpornost se glede na sprejeti proračun povečujejo za 320 milijonov evrov. Sredstva za obrambne izdatke se zvišujejo za 296 milijonov evrov, kar pomeni, da skupen obseg teh sredstev dosega 2,03 odstotka BDP. S tem se spoštuje zaveza, dana na vrhu zveze NATO, so zapisali na vladi. Dodatna proračunska sredstva so namenjena tudi pokrivanju obveznosti iz naslova zimskega regresa, dviga minimalne plače in uskladitve plač javnih uslužbencev v tujini. Vlada je predlog rebalansa poslala v DZ, minister za finance Andrej Šircelj pa ga bo podrobneje pojasnil danes. Umar močno izboljšal napoved letošnje gospodarske rasti Medtem ko je bila lani gospodarska rast zgolj 1,5-odstotna, naj bi se letos po napovedih Umarja zvišala na 3,8 odstotka, kar je bistveno več od pomladanskih pričakovanj. Izraziti pospešek v prvi polovici leta po oceni Umarja izhaja iz več dejavnikov: močnega izvoznega okrevanja, dodatno spodbujenega tudi z zagonom novih industrijskih zmogljivosti v farmaciji in avtomobilski industriji, zaključevanja velikih investicijskih projektov ter nadaljnje rasti razpoložljivega dohodka in trošenja gospodinjstev. Široko osnovana gospodarska rast kaže na odpornost in prilagajanje gospodarstva v razmerah povečane ekonomske in geopolitične negotovosti v mednarodnem okolju, ugotavljajo na Umarju. Nekateri dejavniki, zlasti pospešek investicij v letu lokalnih volitev in ob zaključevanju velikih investicijskih projektov (NOO in drugi tir), pa so enkratne narave, zato bo njihov učinek postopoma slabel, pravijo. Domače povpraševanje letos poleg močne investicijske aktivnosti krepi tudi zasebna potrošnja, ob visoki zaposlenosti, hitrejši rasti plač in izboljšanem zaupanju potrošnikov. Po napovedih Umarja se bo povečala tudi državna potrošnja, predvsem zaradi polne uveljavitve sistema dolgotrajne oskrbe ter večje zaposlenosti v zdravstvu in socialnem varstvu. Prav tako bo precej višji izvoz, ki je lani pretežno stagniral; k temu pa prispevata večja izvozna učinkovitost ter povečanje proizvodnih zmogljivosti domače farmacevtske in avtomobilske industrije. Zaposlenost bo letos nekoliko višja kot lani, v prihodnjih dveh letih pa bo zaradi omejene ponudbe delovne sile stagnirala, a na visoki ravni in ob nizki brezposelnosti. Rast plač se bo letos okrepila, nato bo sledilo postopno umirjanj. Inflacija bo v povprečju 3,1-odstotna in bo presegla pomladansko napoved, ki je znašala 2,6 odstotka, predvsem zaradi višjih cen energentov in storitev, proti koncu leta pa pričakujejo tudi ponovno rast cen hrane. V prihodnjih dveh letih se bo inflacija ob odsotnosti novih zunanjih šokov postopno umirjala, pravijo na Umar. Uresničitev napovedi sicer spremljajo velika, pretežno negativna tveganja, predvsem iz mednarodnega okolja, ki so povezana z nadaljnjim potekom vojne na Bližnjem vzhodu in razmerami na svetovnih energetskih trgih. Pomemben vir negotovosti ostajajo trgovinske napetosti in razmere na finančnih trgih, dodatna tveganja pa predstavljajo tudi morebitni izrazitejši vplivi podnebnih sprememb ter večji popravki vrednosti naložb, povezanih z umetno inteligenco, pojasnjujejo na Umarju. V domačem gospodarskem okolju so tveganja povezana predvsem z izrazitejšim pomanjkanjem delovne sile, ki bi lahko še okrepilo pritiske na rast stroškov dela in konkurenčnost podjetij. x Velike spremembe pri dolgotrajni oskrbi Vlada je imela na dnevnem redu seje med drugim predlog zakona o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe. Intervencijski poseg v sistem dolgotrajne oskrbe je ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič napovedala konec avgusta. Na ministrstvu predlagajo izenačenje plačevanja storitev za uporabnike, ki jih prejemajo po zakonu o socialnem varstvu, in tiste, ki so vključeni v sistem dolgotrajne oskrbe. Prav tako je ministrica napovedala mesečni dodatek 300 evrov bruto za vse zaposlene v dolgotrajni oskrbi, razbremenitev vstopnih točk in zamik minutnega načina. Kot izhaja iz gradiva za vladno sejo, se ključne predlagane rešitve nanašajo še na možnost sklepanja pogodb za izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe s samostojnimi podjetniki posamezniki, odpravo obveznosti priprave načrta priporočenih storitev dolgotrajne oskrbe, uvedbo prednostne obravnave uporabnika v zvezi s ponovno oceno upravičenosti zaradi bistvenih sprememb pri uporabniku, učinkovitejše izvajanje ponovnih ocen upravičenosti uporabnikov zaradi sprememb njihovega stanja ter na administrativne razbremenitve, vezane na sklepanje osebnega načrta. Poenostaviti želijo postopke prevedbe uporabnikov v sistem dolgotrajne oskrbe, rahljajo pa tudi določila glede zagotavljanja posteljnih zmogljivosti za izvajanje nadomestne oskrbe. Predlagane rešitve so intervencijske narave, časovno omejene, po navedbah ministrstva pa ne posegajo v temeljno ureditev sistema dolgotrajne oskrbe, temveč zagotavljajo njegovo učinkovitejše izvajanje. Ministrstvo predlaga, da zakonski predlog v DZ pošljejo po nujnem postopku. Opozicija je ključnim rešitvam naklonjena. Na področju dolgotrajne oskrbe naj bi se v kratkem obetale velike spremembe. Vsi zaposleni v domovih za starejše, od oskrbovalcev do čistilk - kader torej, ki ga kronično primanjkuje - naj bi dobili po 300 evrov bruto dodatka na mesec. Kot je konec avgusta napovedala ministrica Mateja Ribič, naj bi jeseni popravili tudi krivice, ki so jih ob prehodu v novi sistem doživeli nekateri starostniki, ko so za enake storitve plačevali več od ostalih.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-10T14:34:58
- source
- Dnevnik
- title
- Vlada ob močno izboljšani napovedi gospodarske rasti sprejela rebalans proračuna
- url
- https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/vlada-ob-mocno-izboljsani-napovedi-gospodarske-rasti-sprejela-rebalans-proracuna-2826801/
- article order
- 12
- body
- Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Vlada se je, kot je napovedala, včeraj seznanila z jesensko napovedjo gospodarskih gibanj Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). "Gospodarska rast je bistveno popravljena, kar je olajšalo pripravo predloga rebalansa proračuna. Rebalans je pod streho, sedaj ga bomo poslali v državni zbor," je na novinarski konferenci po seji vlade povedal premier Janez Janša in dodal, da so lahko pripravili rebalans proračuna za letošnje leto kljub neznanki, ki ostaja, saj je razvojni zakon blokiran in zaradi tega niso znani nekateri javno finančni učinki, ki bi jih ta zakon prinesel. "Zato se ta problem prelaga v postopek priprave proračunskih dokumentov za naslednji dve leti. Dobra novica pa je, da imamo, kar se tiče gospodarske rasti za letos, pozitivne trende. Koalicijska pogodba je razvojno naravnana, zato bodo ukrepi bodo generirali gospodarsko rast." Premier Janša je namreč kljub napovedim Umarja o umirjanju gospodarske rasti v prihodnjih dveh letih prepričan, da bo rast v Sloveniji med najvišji v EU. S čimer je po njegovem dana možnost za prerazporeditev ključnega razvojnega potenciala, "to je nas, ljudi", je plastično ocenil. Ob čemer se je obregnil ob javni sektor, tako glede rasti mase plač kot tudi povečevanja števila zaposlenih. Z grafi je utemeljeval in napovedoval mehko razporejanje javnih uslužbencev tam, kjer bodo ocenili, da, kot je dejal, "trije delajo enako stvar", in očitno napovedal vročo jesen v javnem sektorju. Pojasnil je, da je bila rast zaposlenih v javnem sektorju od leta 1991 56-odstotna oziroma da je danes več kot 70 tisoč več zaposlenih. Glede na to, da smo bili takrat v analogni dobi s skromnimi računalniki, danes pa imamo omrežja, umetno inteligenco in oblake podatkov, premier ne vidi razlogov za tolikšno povečanje števila zaposlenih. Medtem ko se je masa bruto plač v zadnjih desetih letih skoraj podvojila, saj je zrasla iz štiri milijarde na 7,7 milijarde evrov. Zaradi Golobove plačne reforme pa se bo ta do leta 2028 povečala na skoraj 10 milijard evrov. Opozoril je tudi na povečanje števila zaposlenih v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu, kjer so ti, kot je dejal, zaradi demografske slike v državi vsaj delno upravičeni. Poudaril je še, da se v osnovnih šolah število učencev od leta 2002 povečalo za sedem odstotkov, število učiteljev pa za 42 odstotkov. Zadnje raziskave kažejo na upad dosežkov 15-letnikov, zato Janša meni, da je tu nekaj narobe, kajti naraščanje števila zaposlenih v javnem sektorju ni generiralo več znanja. Ob čemer se je število učencev na učitelja od leta 2003 do 2026 znižalo z 12,8 na 9,6 učenca, je z grafi še ponazoril premier. Na vprašanje, kako si v vladi predstavljajo napovedano mehko prestrukturiranje zaposlenih v javnem sektorju, je Janša odgovoril, da zmanjšanje števila ministrstev omogoča racionalizacijo in da so v proračunskih dokumentih za leti 2027 in 2028 kadrovski načrti že zajeti. "Tudi decentralizacija državne uprave, po kateri bo manj institucij v Ljubljani, bo zmanjšala stroške in privarčevala čas. Ključen razlog za omenjeno prerazporejanje zaposlenih v javnem sektorju je tudi stanje na trgu dela, ki potrebuje nove kadre." Vlada bo predlog rebalansa poslala v državni zbor, minister za finance Andrej Šircelj pa ga bo podrobneje predstavil danes. Spomnimo, da je po prvotnih napovedih vlade nameravala z rebalansom proračuna za letos skupne odhodke zvišati za približno 700 milijonov evrov na 18,4 milijarde evrov. Iz objavljenega razreza proračunskih dokumentov je razvidno, da sta ministrstvo za obrambo ter finančno ministrstvo med proračunskimi porabniki, ki se jim sredstva najbolj povečujejo. O rebalansu proračuna je finančni minister Andrej Šircelj spregovoril tudi v intervjuju za Večerovo prilogo V soboto. Pojasnil je, da so pred potrditvijo rebalansa proračuna počakali na jesensko napoved Umarja: "Želeli smo dobiti čim bolj realno sliko javnih financ, predvsem primanjkljaja. Upam, da bo primanjkljaj glede na bruto domači proizvod manjši. Za zdaj je v proračunu načrtovan 2,9-odstotni primanjkljaj, upamo na še nekoliko nižjega." Na vprašanje o opozorilih fiskalnega sveta, da se lahko primanjkljaj približa 3,5 odstotkom BDP, pa je odgovoril: "Mnenje fiskalnega sveta želimo v največji možni meri upoštevati. Ob čemer je pomemben podatek o primanjkljaju celotnega sektorja države, kjer so vključeni še proračuni občin, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in seveda nekatera državna podjetja. Naredil bom vse, da bo tudi ta celotni proračun, ko ga bomo jeseni poslali na Evropsko komisijo, prav tako pod tremi odstotki oziroma da bo vsaj imel trend padanja navzdol, kar pomeni, da bomo storili vse, da ne bo presežnega primanjkljaja." V intervjuju je beseda tekla še o davku na dodano vrednost, posledicah interventnega zakona, demografskem skladu, o napovedanem preštevanju javnih uslužbencev in subvencijah za električne avtomobile.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-11T04:06:44
- source
- Večer
- title
- (PRORAČUN) Od štirih proti desetim milijardam za plače. Premier z grafi nad plače in zaposlene v javnem sektorju
- url
- https://vecer.com/slovenija/jansa-10426760
- article order
- 1
- body
- Umarjeva napoved in izboljšanje gospodarskih gibanj za letos je po premierjevih besedah olajšalo pripravo rebalansa proračuna za letošnje leto. Vlada se je danes seznanila z jesensko analizo Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) gospodarskih gibanj. "Gospodarska rast je bistveno popravljena, kar je olajšalo pripravo predloga rebalansa proračuna. Rebalans je pod streho, sedaj ga bomo poslali v DZ," je po seji vlade povedal premier Janez Janša. Umarjeva napoved in izboljšanje gospodarskih gibanj za letos je po premierjevih besedah olajšalo pripravo rebalansa proračuna za letošnje leto in to kljub neznanki, ki ostaja zato, ker je razvojni zakon blokiran in zaradi tega niso znani nekateri javnofinančni učinki, ki bi jih ta zakon prinesel. "Tako se ta problem prelaga v proces priprave proračunskih dokumentov za naslednji dve leti," je dodal. "Dobra novica je, da imamo, kar se tiče gospodarske rasti za letos, pozitivne trende. Za naslednji dve leti Umar napoveduje bistveno umirjanje. A koalicijska pogodba je razvojno naravnana, ukrepi bodo generirali gospodarsko rast. Tudi glede na napoved Umarja za naslednji dve leti napovedujem, da bo rast med najvišji v EU in da bo ustvarjena možnost za prerazporeditev ključnega razvojnega potenciala, to je nas ljudi," je orisal Janša. Vlada bo predlog rebalansa sedaj poslala v DZ, minister za finance Andrej Šircelj pa ga bo podrobneje pojasnil v petek. Medtem bo Umar svojo najnovejšo napoved gospodarskih gibanj 2026 predstavil na današnji novinarski konferenci ob 14. uri. Po prvih napovedih vlade namerava ta z rebalansom letošnjega proračuna skupne odhodke zvišati za približno 700 milijonov evrov na 18,4 milijarde evrov. Konec julija je finančno ministrstvo objavilo razrez proračunskih izdatkov. Iz dokumenta je razvidno, da sta ministrstvo za obrambo ter finančno ministrstvo med proračunskimi porabniki, ki se jim sredstva najbolj povečujejo. Umar je marca v pomladanski napovedi Sloveniji za letošnje leto napovedal gospodarsko rast v višini dveh odstotkov. Podobne so tudi napovedi mednarodnih institucij. Gospodarska gibanja pa so medtem ugodna. V prvem polletju je bila medletna rast bruto domačega proizvoda realno pri 4,1 odstotka.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-10T11:30:34
- source
- Slovenske Novice
- title
- Vlada potrdila rebalans proračuna, Janša poudaril: "Dobra novica je ..."
- url
- https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/vlada-potrdila-rebalans-letosnjega-proracuna-premier-jansa-o-podrobnostih-prenos-v-zivo
- article order
- 13
- body
- Vlada je na včerajšnji seji sprejela rebalans proračuna za letos, danes pa ga bo ob 11.30 podrobneje predstavil finančni minister Andrej Šircelj. Izjavo bomo spremljali v živo. "Vlada je sprejela rebalans proračuna za letos, s katerim namerava skupne odhodke zvišati za približno 700 milijonov evrov na 18,4 milijarde evrov. Seznanili smo se z jesensko analizo Umarja. Bistveno je popravljena gospodarska rast za letos, kar je olajšalo pripravo predloga rebalansa proračuna. Rebalans je pod streho," je v četrtek po seji vlade povedal premier Janez Janša.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-11T09:24:49
- source
- SiOL
- title
- Kaj bo o rebalansu proračuna povedal Šircelj? #vŽivo
- url
- https://siol.net/novice/slovenija/kaj-bo-o-rebalansu-proracuna-povedal-sircelj-701162
- article order
- 0
- body
- Vlada se je danes seznanila z jesensko analizo Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) gospodarskih gibanj. "Gospodarska rast je bistveno popravljena, kar je olajšalo pripravo predloga rebalansa proračuna. Rebalans je pod streho, zdaj ga bomo poslali v DZ," je na novinarski konferenci po seji vlade povedal premier Janez Janša. BRDO PRI KRANJU * Umarjeva napoved in izboljšanje gospodarskih gibanj za letos je po premierjevih besedah olajšalo pripravo rebalansa proračuna za letošnje leto in to kljub neznanki, ki ostaja zato, ker je razvojni zakon blokiran in zaradi tega niso znani nekateri javnofinančni učinki, ki bi jih ta zakon prinesel. "Tako se ta problem prelaga v proces priprave proračunskih dokumentov za naslednji dve leti," je dodal Janez Janša. "Dobra novica je, da imamo, kar se tiče gospodarske rasti za letos, pozitivne trende. Za naslednji dve leti Umar napoveduje bistveno umirjanje. A koalicijska pogodba je razvojno naravnana, ukrepi bodo generirali gospodarsko rast. Tudi glede na napoved Umarja za naslednji dve leti napovedujem, da bo rast med najvišjimi v EU in da bo ustvarjena možnost za prerazporeditev ključnega razvojnega potenciala, to je nas ljudi," je orisal Janša. Vlada bo predlog rebalansa zdaj poslala v DZ, minister za finance Andrej Šircelj pa ga bo podrobneje pojasnil v petek. Po prvih napovedih vlade namerava ta z rebalansom letošnjega proračuna skupne odhodke zvišati za približno 700 milijonov evrov na 18,4 milijarde evrov. Konec julija je finančno ministrstvo objavilo razrez proračunskih izdatkov. Iz dokumenta je razvidno, da sta ministrstvo za obrambo ter finančno ministrstvo med proračunskimi porabniki, ki se jim sredstva najbolj povečujejo. Umar je marca v pomladanski napovedi Sloveniji za letošnje leto napovedal gospodarsko rast v višini dveh odstotkov. Podobne so tudi napovedi mednarodnih institucij. Gospodarska gibanja pa so medtem ugodna. V prvem polletju je bila medletna rast bruto domačega proizvoda realno pri 4,1 odstotka.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-10T12:25:14
- source
- primorske.si
- title
- Vlada sprejela predlog rebalansa letošnjega proračuna
- url
- https://primorske.si/slovenija/vlada-sprejela-predlog-rebalansa-letosnjega-proracuna/
- source scope
- analyzed source count
- 7
- omitted articles
- omitted source count
- 0
- total source count
- 7