MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Predlog rebalansa bo poslan v obravnavo v Državni zbor.
• Umar napoveduje umirjanje gospodarske rasti v letih 2027 in 2028.
• Vlada je sprejela predlog rebalansa letošnjega proračuna.
• Skupni proračunski odhodki se bodo zvišali za 700 milijonov evrov na 18,4 milijarde evrov.
• Ministrstvo za obrambo in finančno ministrstvo sta med proračunskimi porabniki z največjim povečanjem sredstev.
• Razvojni zakon je trenutno blokiran, kar otežuje oceno javnofinančnih učinkov.
• Gospodarska rast v prvem polletju je bila realno 4,1-odstotna.
• Umar je napoved gospodarske rasti za letošnje leto zvišal z 2 % na 3,8 %.
• Slovenija bo letos za obrambo namenila 2 % BDP.
• Janez Janša opozarja na preobsežen javni sektor in birokracijo.
• Vlada trdi, da stanje v primopredajnih zapisnikih ne ustreza dejanskemu stanju na ministrstvih.

key differences

Gospodarska rast v prvem polletju je bila realno 4,1-odstotna.

Večina virov potrjuje, STA in RTV ne omenjata.

Janez Janša opozarja na preobsežen javni sektor in birokracijo.

Samo RTV Slovenija poroča, ostali molčijo.

Ministrstvo za obrambo in finančno ministrstvo sta med proračunskimi porabniki z največjim povečanjem sredstev.

Vsi viri razen STA potrjujejo trditev, brez nasprotij.

Predlog rebalansa bo poslan v obravnavo v Državni zbor.

SiOL omenja napoved, ne postopka.

Razvojni zakon je trenutno blokiran, kar otežuje oceno javnofinančnih učinkov.

STA in SiOL ne omenjata, ostali potrjujejo blokado.

Skupni proračunski odhodki se bodo zvišali za 700 milijonov evrov na 18,4 milijarde evrov.

Vsi viri razen STA potrjujejo isto številko brez nasprotij.

Slovenija bo letos za obrambo namenila 2 % BDP.

Samo RTV Slovenija potrjuje trditev; ostali viri je ne omenjajo.

Umar je napoved gospodarske rasti za letošnje leto zvišal z 2 % na 3,8 %.

Samo RTV Slovenija potrjuje trditev, ostali je ne omenjajo.

Umar napoveduje umirjanje gospodarske rasti v letih 2027 in 2028.

RTV Slovenija navaja konkretne številke, drugi viri le omenjajo umirjanje.

Vlada je sprejela predlog rebalansa letošnjega proračuna.

Vsi viri potrjujejo trditev brez razlik.

Vlada trdi, da stanje v primopredajnih zapisnikih ne ustreza dejanskemu stanju na ministrstvih.

Samo RTV Slovenija poroča, drugi viri molčijo.

source analyses

RTV Slovenija

Gospodarska rast v prvem polletju je bila realno 4,1-odstotna.

Ni omenjeno

Janez Janša opozarja na preobsežen javni sektor in birokracijo.

Da: Janša je opozoril na preobsežen javni sektor in birokratsko močvirje.

Ministrstvo za obrambo in finančno ministrstvo sta med proračunskimi porabniki z največjim povečanjem sredstev.

Da: Dokument finančnega ministrstva potrjuje povečanje sredstev za ti dve.

Predlog rebalansa bo poslan v obravnavo v Državni zbor.

Da: Vlada bo predlog rebalansa poslala v DZ.

Razvojni zakon je trenutno blokiran, kar otežuje oceno javnofinančnih učinkov.

Da: Janša je potrdil, da je razvojni zakon blokiran in učinki niso znani.

Skupni proračunski odhodki se bodo zvišali za 700 milijonov evrov na 18,4 milijarde evrov.

Da: Članek navaja zvišanje odhodkov za 700 milijonov na 18,4 milijarde.

Slovenija bo letos za obrambo namenila 2 % BDP.

Da: Janša je potrdil, da bo Slovenija letos za obrambo namenila 2 % BDP.

Umar je napoved gospodarske rasti za letošnje leto zvišal z 2 % na 3,8 %.

Da: Umar je napoved zvišal z 2 % na 3,8 %.

Umar napoveduje umirjanje gospodarske rasti v letih 2027 in 2028.

Da: Umar napoveduje umiritev rasti na 2,5 % oziroma 2,3 %.

Vlada je sprejela predlog rebalansa letošnjega proračuna.

Da: Premier Janša je potrdil, da je bil predlog rebalansa sprejet.

Vlada trdi, da stanje v primopredajnih zapisnikih ne ustreza dejanskemu stanju na ministrstvih.

Da: Janša je dejal, da stanje v zapisnikih ni dejansko stanje.

STA

Gospodarska rast v prvem polletju je bila realno 4,1-odstotna.

Ni omenjeno

Janez Janša opozarja na preobsežen javni sektor in birokracijo.

Ni omenjeno

Ministrstvo za obrambo in finančno ministrstvo sta med proračunskimi porabniki z največjim povečanjem sredstev.

Ni omenjeno

Predlog rebalansa bo poslan v obravnavo v Državni zbor.

Da: Članek navaja, da bo predlog poslan v obravnavo.

Razvojni zakon je trenutno blokiran, kar otežuje oceno javnofinančnih učinkov.

Ni omenjeno

Skupni proračunski odhodki se bodo zvišali za 700 milijonov evrov na 18,4 milijarde evrov.

Ni omenjeno

Slovenija bo letos za obrambo namenila 2 % BDP.

Ni omenjeno

Umar je napoved gospodarske rasti za letošnje leto zvišal z 2 % na 3,8 %.

Ni omenjeno

Umar napoveduje umirjanje gospodarske rasti v letih 2027 in 2028.

Ni omenjeno

Vlada je sprejela predlog rebalansa letošnjega proračuna.

Da: Članek potrjuje, da je vlada sprejela predlog rebalansa.

Vlada trdi, da stanje v primopredajnih zapisnikih ne ustreza dejanskemu stanju na ministrstvih.

Ni omenjeno

SiOL

Gospodarska rast v prvem polletju je bila realno 4,1-odstotna.

Da: Članek potrjuje 4,1-odstotno realno rast v prvem polletju.

Janez Janša opozarja na preobsežen javni sektor in birokracijo.

Ni omenjeno

Ministrstvo za obrambo in finančno ministrstvo sta med proračunskimi porabniki z največjim povečanjem sredstev.

Da: Članek navaja, da se jima sredstva najbolj povečujejo.

Predlog rebalansa bo poslan v obravnavo v Državni zbor.

Delno: Članek omenja DZ v kontekstu napovedi ministra, ne pa postopka.

Razvojni zakon je trenutno blokiran, kar otežuje oceno javnofinančnih učinkov.

Ni omenjeno

Skupni proračunski odhodki se bodo zvišali za 700 milijonov evrov na 18,4 milijarde evrov.

Da: Članek potrjuje zvišanje odhodkov za 700 milijonov na 18,4 mrd.

Slovenija bo letos za obrambo namenila 2 % BDP.

Ni omenjeno

Umar je napoved gospodarske rasti za letošnje leto zvišal z 2 % na 3,8 %.

Ni omenjeno

Umar napoveduje umirjanje gospodarske rasti v letih 2027 in 2028.

Ni omenjeno

Vlada je sprejela predlog rebalansa letošnjega proračuna.

Da: Članek navaja, da je vlada potrdila rebalans proračuna.

Vlada trdi, da stanje v primopredajnih zapisnikih ne ustreza dejanskemu stanju na ministrstvih.

Ni omenjeno

Slovenske Novice

Gospodarska rast v prvem polletju je bila realno 4,1-odstotna.

Da: Članek navaja točno to vrednost za prvo polletje.

Janez Janša opozarja na preobsežen javni sektor in birokracijo.

Ni omenjeno

Ministrstvo za obrambo in finančno ministrstvo sta med proračunskimi porabniki z največjim povečanjem sredstev.

Da: Članek potrjuje, da se jima sredstva najbolj povečujejo.

Predlog rebalansa bo poslan v obravnavo v Državni zbor.

Da: Premier je potrdil, da ga bodo poslali v DZ.

Razvojni zakon je trenutno blokiran, kar otežuje oceno javnofinančnih učinkov.

Da: Članek izrecno navaja blokado zakona in neznane učinke.

Skupni proračunski odhodki se bodo zvišali za 700 milijonov evrov na 18,4 milijarde evrov.

Da: Članek navaja te številke kot namero vlade z rebalansom.

Slovenija bo letos za obrambo namenila 2 % BDP.

Ni omenjeno

Umar je napoved gospodarske rasti za letošnje leto zvišal z 2 % na 3,8 %.

Ni omenjeno

Umar napoveduje umirjanje gospodarske rasti v letih 2027 in 2028.

Delno: Članek omenja umirjanje za naslednji dve leti.

Vlada je sprejela predlog rebalansa letošnjega proračuna.

Da: Premier je potrdil, da je rebalans pod streho.

Vlada trdi, da stanje v primopredajnih zapisnikih ne ustreza dejanskemu stanju na ministrstvih.

Ni omenjeno

Večer

Gospodarska rast v prvem polletju je bila realno 4,1-odstotna.

Da: Članek navaja točno to stopnjo rasti za prvo polletje.

Janez Janša opozarja na preobsežen javni sektor in birokracijo.

Ni omenjeno

Ministrstvo za obrambo in finančno ministrstvo sta med proračunskimi porabniki z največjim povečanjem sredstev.

Da: Članek navaja podatke finančnega ministrstva.

Predlog rebalansa bo poslan v obravnavo v Državni zbor.

Da: Premier je potrdil pošiljanje v DZ.

Razvojni zakon je trenutno blokiran, kar otežuje oceno javnofinančnih učinkov.

Da: Premier je izpostavil blokado zakona in neznane učinke.

Skupni proračunski odhodki se bodo zvišali za 700 milijonov evrov na 18,4 milijarde evrov.

Da: Članek navaja te številke kot vladne namere.

Slovenija bo letos za obrambo namenila 2 % BDP.

Ni omenjeno

Umar je napoved gospodarske rasti za letošnje leto zvišal z 2 % na 3,8 %.

Ni omenjeno

Umar napoveduje umirjanje gospodarske rasti v letih 2027 in 2028.

Delno: Članek omenja umirjanje v naslednjih dveh letih.

Vlada je sprejela predlog rebalansa letošnjega proračuna.

Da: Premier je potrdil, da je rebalans pod streho.

Vlada trdi, da stanje v primopredajnih zapisnikih ne ustreza dejanskemu stanju na ministrstvih.

Ni omenjeno

primorske.si

Gospodarska rast v prvem polletju je bila realno 4,1-odstotna.

Da: Navedeno kot medletna rast BDP v prvem polletju.

Janez Janša opozarja na preobsežen javni sektor in birokracijo.

Ni omenjeno

Ministrstvo za obrambo in finančno ministrstvo sta med proračunskimi porabniki z največjim povečanjem sredstev.

Da: Potrjeno na podlagi razreza izdatkov finančnega ministrstva.

Predlog rebalansa bo poslan v obravnavo v Državni zbor.

Da: Premier je potrdil pošiljanje rebalansa v DZ.

Razvojni zakon je trenutno blokiran, kar otežuje oceno javnofinančnih učinkov.

Da: Premier je potrdil blokado in težave pri oceni učinkov.

Skupni proračunski odhodki se bodo zvišali za 700 milijonov evrov na 18,4 milijarde evrov.

Da: Navedeno kot vladna namera v besedilu.

Slovenija bo letos za obrambo namenila 2 % BDP.

Ni omenjeno

Umar je napoved gospodarske rasti za letošnje leto zvišal z 2 % na 3,8 %.

Ni omenjeno

Umar napoveduje umirjanje gospodarske rasti v letih 2027 in 2028.

Delno: Umar napoveduje umirjanje za naslednji dve leti (2025-2026).

Vlada je sprejela predlog rebalansa letošnjega proračuna.

Da: Potrjeno v naslovu in izjavi premierja.

Vlada trdi, da stanje v primopredajnih zapisnikih ne ustreza dejanskemu stanju na ministrstvih.

Ni omenjeno

Analiza sentimenta

entities

• Urad RS za makroekonomske analize in razvoj
• Vlada Republike Slovenije
• Slovenija
• Janez Janša
• Andrej Šircelj
• Državni zbor Republike Slovenije
• Ministrstvo za finance
• Ministrstvo za obrambo
• Evropska unija

key differences

Andrej Šircelj

Vsi viri ga prikazujejo nevtralno, brez razlik.

Državni zbor Republike Slovenije

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

Evropska unija

Viri enotno nevtralni; razlik ni.

Janez Janša

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

Ministrstvo za finance

Viri enotno nevtralni, brez kritike ali pohvale.

Ministrstvo za obrambo

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

Slovenija

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

Vlada Republike Slovenije

Vsi viri so nevtralni, brez razlik v poudarkih.

source analyses

RTV Slovenija

Andrej Šircelj

Nevtralno: omenjen kot finančni minister, ki napoveduje rebalans, brez vrednotenja

Državni zbor Republike Slovenije

Nevtralno: omenjen kot prejemnik predloga rebalansa, brez vrednotenja

Evropska unija

Nevtralno: omenjena v kontekstu primerjave javnega sektorja, brez vrednotenja

Janez Janša

Nevtralno: premier je naveden kot govorec, brez meta-vrednotenja avtorja članka

Ministrstvo za finance

Nevtralno: omenjeno v povezavi z objavo razreza izdatkov, brez vrednotenja

Ministrstvo za obrambo

Nevtralno: omenjeno kot proračunski porabnik, brez vrednotenja

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država v gospodarskih in proračunskih kontekstih, brez vrednotenja

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj

Nevtralno: informativno omenjen v zvezi z napovedjo gospodarske rasti

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: opisana kot nosilec sprejemanja rebalansa, brez izrecnega vrednotenja

STA

Andrej Šircelj

Ni omenjeno

Državni zbor Republike Slovenije

Ni omenjeno

Evropska unija

Ni omenjeno

Janez Janša

Ni omenjeno

Ministrstvo za finance

Ni omenjeno

Ministrstvo za obrambo

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: omenjena le kot lokacija (Brdo pri Kranju) brez vrednotenja

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj

Nevtralno: omenjen kot vir jesenske analize, brez vrednotenja

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: informativno navedena kot sprejemnica analize in pripravljavka rebalansa

SiOL

Andrej Šircelj

Nevtralno: le informativno omenjen v zvezi z napovedjo rebalansa

Državni zbor Republike Slovenije

Nevtralno: omenjen le kot kraj zaslišanja, brez vrednotenja

Evropska unija

Ni omenjeno

Janez Janša

Nevtralno: omenjen kot govorec na novinarski konferenci brez meta-vrednotenja

Ministrstvo za finance

Nevtralno: omenjeno v povezavi z objavo razreza izdatkov

Ministrstvo za obrambo

Nevtralno: omenjeno kot proračunski porabnik s povečanimi sredstvi

Slovenija

Nevtralno: omenjena v kontekstu gospodarske napovedi brez vrednotenja

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj

Nevtralno: omenjen kot vir napovedi, brez vrednotenja

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: opisana kot subjekt, ki se seznanja in potrjuje, brez vrednotenja

Slovenske Novice

Andrej Šircelj

Nevtralno: omenjen kot minister, ki bo pojasnil rebalans, brez vrednotenja.

Državni zbor Republike Slovenije

Nevtralno: DZ je omenjen kot prejemnik predloga, brez vrednotenja.

Evropska unija

Nevtralno: omenjena v kontekstu napovedi rasti, brez vrednotenja.

Janez Janša

Nevtralno: premier je naveden kot govorec brez meta-vrednotenja avtorja članka.

Ministrstvo za finance

Nevtralno: omenjeno v povezavi z objavo razreza izdatkov, brez vrednotenja.

Ministrstvo za obrambo

Nevtralno: omenjeno kot porabnik s povečanimi sredstvi, brez vrednotenja.

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država z gospodarsko rastjo, brez vrednotenja.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj

Nevtralno: Umar je informativno omenjen kot vir napovedi, brez vrednotenja.

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: vlada je omenjena kot potrjevalka rebalansa, brez izrecnega vrednotenja.

Večer

Andrej Šircelj

Nevtralno: omenjen kot minister, ki bo pojasnil rebalans

Državni zbor Republike Slovenije

Nevtralno: omenjen kot prejemnik predloga brez vrednotenja

Evropska unija

Nevtralno: omenjena v primerjavi rasti brez vrednotenja

Janez Janša

Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja

Ministrstvo za finance

Nevtralno: omenjeno kot objavitelj razreza brez vrednotenja

Ministrstvo za obrambo

Nevtralno: omenjeno kot porabnik s povečanimi sredstvi brez vrednotenja

Slovenija

Nevtralno: omenjena v kontekstu napovedi rasti brez vrednotenja

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj

Nevtralno: omenjen kot vir napovedi brez vrednotenja

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: omenjena kot sprejemnica predloga brez vrednotenja

primorske.si

Andrej Šircelj

Nevtralno: omenjen kot pojasnjevalec brez vrednotenja

Državni zbor Republike Slovenije

Nevtralno: omenjen kot prejemnik predloga brez vrednotenja

Evropska unija

Nevtralno: omenjena kot primerjalni okvir brez vrednotenja

Janez Janša

Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja

Ministrstvo za finance

Nevtralno: omenjeno kot porabnik sredstev brez vrednotenja

Ministrstvo za obrambo

Nevtralno: omenjeno kot porabnik sredstev brez vrednotenja

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država z napovedjo rasti brez vrednotenja

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj

Nevtralno: omenjen kot vir analize brez vrednotenja

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: omenjena kot subjekt odločanja brez vrednotenja

Scenariji

scenarios

• description

  Zaradi 3,8-odstotne rasti BDP in izboljšanih javnofinančnih prihodkov vlada Janeza Janše skozi rebalans nameni več sredstev za socialo in zdravstvo. To krepi kupno moč gospodinjstev in zmanjšuje socialne napetosti.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  short

  title

  Gospodarska rast omogoči dodatne socialne transferje

  valence

  positive

• description

  Kljub povečanju odhodkov za 700 milijonov evrov na 18,4 milijarde evrov višja gospodarska rast ohranja primanjkljaj v mejah fiskalnih pravil. Minister Šircelj in vlada ohranita verodostojnost pri Bruslju, a brez večjih presežkov.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Proračunski primanjkljaj ostaja pod nadzorom

  valence

  neutral

• description

  Zaradi zaveze o 2 % BDP za obrambo se sredstva preusmerjajo na ministrstvo za obrambo na račun ministrstva za zdravje. Posledično se podaljšajo čakalne vrste in poslabša dostopnost zdravstvenih storitev.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Obrambni izdatki stisnejo investicije v zdravstvo

  valence

  negative

• description

  Po odblokadi razvojnega zakona v DZ se sprostijo javnofinančni učinki, ki jih omenja Janša. To skupaj s koalicijsko pogodbo okrepi investicije v raziskave in inovacije ter dvigne produktivnost.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  long

  title

  Razvojni zakon spodbudi dolgoročno rast

  valence

  positive

• description

  Zaradi blokade razvojnega zakona ostajajo negotovi javnofinančni učinki, kar oteži pripravo proračuna za 2027 in 2028. Vlada in Umar se soočita z večjo negotovostjo napovedi.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Blokada razvojnega zakona zamakne proračunski načrt

  valence

  neutral

• description

  Janševo opozorilo o preobsežnem javnem sektorju in birokratskem močvirju se uresniči: stroški plač in administracije rastejo hitreje od prihodkov. Rebalans ne zadošča, potreben je nov krč.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  long

  title

  Preobsežen javni sektor poveča proračunski primanjkljaj

  valence

  negative

• description

  Povečanje obrambnih izdatkov na 2 % BDP v kombinaciji z razvojnim zakonom pritegne tuje investitorje v obrambno industrijo in tehnološke startupe. Gospodarska rast presega napovedi Umarja.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Slovenija postane regionalni obrambni in tehnološki hub

  valence

  positive

• description

  Janševa izjava o neskladju med primopredajnimi zapisniki in dejanskim stanjem sproži parlamentarno preiskovalno komisijo. To zamoti proračunski proces, a ne spremeni ključnih makroekonomskih kazalcev.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  mid

  title

  Primopredajni zapisniki sprožijo politično preiskavo

  valence

  neutral

• description

  Umarjeva napoved umiritve rasti na 2,5 % v 2027 se izkaže za preveč optimistično. Zaradi visokih fiksnih odhodkov in blokade razvojnega zakona Slovenija zapade v postopek presežnega primanjkljaja pri EU.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Umiritev rasti v 2027 sproži fiskalno krizo

  valence

  negative

Viri

articles

• article order

  6

  body

  Brdo pri Kranju, 10. septembra (STA) Vlada se je danes seznanila z jesensko analizo Urada RS za makroekonomske analize in razvoj gospodarskih gibanj. Gospodarska rast je bistveno popravljena, kar je olajšalo pripravo predloga rebalansa proračuna. Rebalans je pod streho, sedaj ga bomo poslali v ...

  language

  slv

  published at

  2026-09-10T11:31:56

  source

  STA

  title

  Vlada sprejela predlog rebalansa letošnjega proračuna

  url

  https://www.sta.si/3597033/

• article order

  7

  body

  Finančni minister Andrej Šircelj je pripravo rebalansa napovedal junija na zaslišanju v DZ-ju pred nastopom mandata. Vlada je nato izhodišča za pripravo predloga rebalansa sprejela sredi julija, ko je sporočila, da se bodo skupni odhodki z zdaj veljavnih 17,7 milijarde evrov zvišali za 700 milijonov evrov na 18,4 milijarde evrov. Po seji vlade je premier Janez Janša potrdil, da je bil predlog rebalansa sprejet. Dodal je, da se je vlada še pred tem seznanila tudi z jesensko napovedjo gospodarske rasti Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) in da je bistveno popravljena ocena gospodarske rasti za letos olajšala tudi pripravo rebalansa. "In to kljub neznanki, ki ostaja zato, ker je razvojni zakon blokiran in zaradi tega niso znani nekateri javnofinančni učinki, ki bi jih ta zakon prinesel. Tako da se ta problem v bistvu zdaj prelaga v proces priprave proračunskih dokumentov za naslednji dve leti," je dodal. Namesto prvotno napovedane dveodstotne rasti ta kar 3,8-odstotna Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je namreč močno izboljšal napoved gospodarske rasti za letos. Namesto dveodstotne rasti bruto domačega proizvoda po novem pričakuje 3,8-odstotno rast, ki je predvsem posledica znatnega pospeška v prvem polletju. V letih 2027 in 2028 se bo rast umirila na 2,5 oziroma na 2,3 odstotka. Po prvih napovedih vlade namerava ta z rebalansom letošnjega proračuna skupne odhodke zvišati za približno 700 milijonov evrov na 18,4 milijarde evrov. Konec julija je finančno ministrstvo objavilo razrez proračunskih izdatkov. Iz dokumenta je razvidno, da sta ministrstvo za obrambo ter finančno ministrstvo med proračunskimi porabniki, ki se jim sredstva najbolj povečujejo. Janša je potrdil, da bo Slovenija letos za obrambo namenila dva odstotka BDP-ja. "In to brez čarovnij ali t. i. trojne ali pa četverne rabe," je pristavil. Vlada bo sicer predlog rebalansa zdaj poslala v DZ, minister za finance Šircelj pa ga bo podrobneje pojasnil v petek. "Kar je bilo v primopredajnih zapisnikih, ni ravno tisto, kar je tudi dejansko stanje" Premier je dodal, da po seji vlade sledi še popoldanski delovni posvet, na katerem bodo po prvih 100 dnevih od prisege ministrske ekipe razpravljali o širši sliki, v kateri je Slovenija, ter o makroekonomskih podatkih, kar bo po njegovih navedbah predstavljalo tudi že začetek proračunske razprave za prihodnji dve leti. "Prvih 100 dni vsake nove vlade je običajno namenjenih temu, da se preveri stanje, ki se ga je dobilo v roke po primopredaji, da se ekipira in da se koalicijska pogodba operacionalizira," je poudaril. Pojasnil je, da na nekaterih ministrstvih revizije sicer še potekajo ali pa se nanje čaka, "tako da neke dokončne slike nimamo". Dodal je, da se ob tem že kaže, da "marsikaj od tega, kar je bilo v primopredajnih zapisnikih, ni ravno tisto, kar je tudi dejansko stanje, ki smo ga dobili v roke". Prerazporejanje resursov in ljudi in "nepregledno birokratsko močvirje" Kot "enega od osrednjih odgovorov na vprašanje, zakaj Slovenija po osamosvojitvi po blaginji ljudi še ni postala Švica", je Janša ob tem navedel povečanje zaposlenih v javnem sektorju, ki se je od osamosvojitve s 125.000 povečalo na 196.000. "Da se država normalno razvija, je treba logično, produktivno razporejati resurse in ljudi," je dodal. Po njegovi oceni so bila povečanja zaposlitev v nekaterih delih javnega sektorja upravičena, pri čemer je omenil obrambo, a dodal, da se je zelo povečalo tudi število zaposlenih na drugih področjih. Glede področij, kjer je rast zaposlovanja po njegovih opažanjih še posebej izstopala, je navedel javno upravo in šolstvo. Kot je dejal, je cilj aktualne vlade "mehko prestrukturiranje oz. razporeditev ključnega razvojnega potenciala, torej nas ljudi". Podrobnosti bodo znane po objavi proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti, je dejal in dodal: "Kar se tiče ožjega sektorja države oz. državne uprave, so del proračunskega načrtovanja tudi kadrovski načrti, poleg tega je prišlo do zmanjšanja števila ministrstev, do manjšega števila naslovov, kar omogoča racionalizacijo." Kot je še dodal, je ključen razlog za mehek prehod "stanje na trgu dela v Sloveniji". "Delavcev primanjkuje, v Sloveniji se išče ljudi različnih profilov za gospodarstvo in je popolnoma normalno, da gredo tja, kjer so dejanske potrebe, kjer lahko potencialno tudi več zaslužijo itn., kot pa da so nekje, kjer trije ljudje delajo isto delo." "Državna uprava bo v naslednjih letih bistveno manj v Ljubljani, kot je oz. kot je bila doslej. Tako, da tudi to v veliki meri pomaga zmanjševati stroške, prihraniti čas, dokazati, da pač Slovenija ni zgolj glavno mesto," je še poudaril. Mednarodne primerjave sicer kažejo, da je Slovenija v nekaterih delih javnega sektorja v evropskem povprečju, ponekod pa ga presega, je dodal premier. "Dejstvo pa je, da to povzroča enega od glavnih strukturnih problemov, zaradi katerega je danes Slovenija še vedno na 91 odstotkih evropskega povprečja po kupni moči na prebivalca, tako kot je bilo leta 2008," je dodal. Poudaril je, da ob tem v slovenskem gospodarstvu manjka 150.000 ljudi na različnih delovnih mestih. "Niso to samo nizko plačana dela, ampak tudi visoko zahtevna, visoko izobražena," je poudaril. Po njegovih navedbah je ob tem izdanih tudi približno 150.000 delovnih dovoljenj za tujce. "Ob združevanju družin vsakemu, ki tukaj dobi delovno dovoljenje za eno leto, to seveda predstavlja dodaten pritisk na socialne izdatke, in ob rekordno nizki brezposelnosti imamo eksponentno rast sredstev za socialo na ta račun," je opozoril. Kot drugo ključno težavo, ki ovira razvoj, pa je Janša navedel število predpisov, zakonov in raznoraznih aktov, ki so od osamosvojitve do danes Slovenijo spremenili v "nepregledno birokratsko močvirje". "Na državni ravni trenutno mislim, da velja preko 22.000 različnih predpisov. In ni pravnika ali pa pravne službe, ki bi to obvladal," je dejal. Poudaril je, da je zato ključno, da se delavci prerazporejajo na način, da imamo od tega dodano vrednost, ne le dodatnih birokratskih problemov. Na vladni mizi tudi ukrepi za učinkovitejše izvajanje dolgotrajne oskrbe Vlada je imela na dnevnem redu seje med drugim tudi predlog zakona o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe. Intervencijski poseg v sistem dolgotrajne oskrbe je ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič napovedala konec avgusta. Na ministrstvu predlagajo izenačenje plačevanja storitev za uporabnike, ki jih prejemajo po zakonu o socialnem varstvu, in tiste, ki so vključeni v sistem dolgotrajne oskrbe. Prav tako je ministrica napovedala mesečni dodatek 300 evrov bruto za vse zaposlene v dolgotrajni oskrbi, razbremenitev vstopnih točk in zamik minutnega načina. Kot izhaja iz gradiva za vladno sejo, se ključne predlagane rešitve nanašajo še na možnost sklepanja pogodb za izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe s samostojnimi podjetniki posamezniki, odpravo obveznosti priprave načrta priporočenih storitev dolgotrajne oskrbe, uvedbo prednostne obravnave uporabnika v zvezi s ponovno oceno upravičenosti zaradi bistvenih sprememb pri uporabniku, učinkovitejše izvajanje ponovnih ocen upravičenosti uporabnikov zaradi sprememb njihovega stanja ter na administrativne razbremenitve, vezane na sklepanje osebnega načrta. Poenostaviti želijo postopke prevedbe uporabnikov v sistem dolgotrajne oskrbe, rahljajo pa tudi določila glede zagotavljanja posteljnih zmogljivosti za izvajanje nadomestne oskrbe. Predlagane rešitve so intervencijske narave, časovno omejene, po navedbah ministrstva pa ne posegajo v temeljno ureditev sistema dolgotrajne oskrbe, temveč zagotavljajo njegovo učinkovitejše izvajanje. Ministrstvo predlaga, da zakonski predlog v DZ pošljejo po nujnem postopku. Opozicija je ključnim rešitvam naklonjena.

  language

  slv

  published at

  2026-09-10T12:55:22

  source

  RTV Slovenija

  title

  Vlada potrdila rebalans; Janša opozoril na preobsežen javni sektor in "močvirje birokracije"

  url

  https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-potrdila-rebalans-jansa-opozoril-na-preobsezen-javni-sektor-in-mocvirje-birokracije/793338

• article order

  3

  body

  Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. "Gospodarska rast je bistveno popravljena, kar je olajšalo pripravo predloga rebalansa proračuna. Rebalans je pod streho, sedaj ga bomo poslali v DZ," je na novinarski konferenci po seji vlade povedal premier Janez Janša. Umarjeva napoved in izboljšanje gospodarskih gibanj za letos je po premierjevih besedah olajšalo pripravo rebalansa proračuna za letošnje leto in to kljub neznanki, ki ostaja zato, ker je razvojni zakon blokiran in zaradi tega niso znani nekateri javnofinančni učinki, ki bi jih ta zakon prinesel. "Tako se ta problem prelaga v proces priprave proračunskih dokumentov za naslednji dve leti," je dodal. "Dobra novica je, da imamo, kar se tiče gospodarske rasti za letos, pozitivne trende. Za naslednji dve leti Umar napoveduje bistveno umirjanje. A koalicijska pogodba je razvojno naravnana, ukrepi bodo generirali gospodarsko rast. Tudi glede na napoved Umarja za naslednji dve leti napovedujem, da bo rast med najvišji v EU in da bo ustvarjena možnost za prerazporeditev ključnega razvojnega potenciala, to je nas ljudi," je orisal Janša. Vlada bo predlog rebalansa sedaj poslala v DZ, minister za finance Andrej Šircelj pa ga bo podrobneje pojasnil v petek. Medtem bo Umar svojo najnovejšo napoved gospodarskih gibanj 2026 predstavil na današnji novinarski konferenci ob 14. uri. Po prvih napovedih vlade namerava ta z rebalansom letošnjega proračuna skupne odhodke zvišati za približno 700 milijonov evrov na 18,4 milijarde evrov. Konec julija je finančno ministrstvo objavilo razrez proračunskih izdatkov. Iz dokumenta je razvidno, da sta ministrstvo za obrambo ter finančno ministrstvo med proračunskimi porabniki, ki se jim sredstva najbolj povečujejo. Umar je marca v pomladanski napovedi Sloveniji za letošnje leto napovedal gospodarsko rast v višini dveh odstotkov. Podobne so tudi napovedi mednarodnih institucij. Gospodarska gibanja pa so medtem ugodna. V prvem polletju je bila medletna rast bruto domačega proizvoda realno pri 4,1 odstotka.

  language

  slv

  published at

  2026-09-10T11:41:58

  source

  Večer

  title

  Vlada sprejela predlog rebalansa letošnjega proračuna, to je povedal Janša ...

  url

  https://vecer.com/slovenija/rebalans-proracuna-jansa-vlada-2026-10426736

• article order

  1

  body

  Umarjeva napoved in izboljšanje gospodarskih gibanj za letos je po premierjevih besedah olajšalo pripravo rebalansa proračuna za letošnje leto. Vlada se je danes seznanila z jesensko analizo Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) gospodarskih gibanj. "Gospodarska rast je bistveno popravljena, kar je olajšalo pripravo predloga rebalansa proračuna. Rebalans je pod streho, sedaj ga bomo poslali v DZ," je po seji vlade povedal premier Janez Janša. Umarjeva napoved in izboljšanje gospodarskih gibanj za letos je po premierjevih besedah olajšalo pripravo rebalansa proračuna za letošnje leto in to kljub neznanki, ki ostaja zato, ker je razvojni zakon blokiran in zaradi tega niso znani nekateri javnofinančni učinki, ki bi jih ta zakon prinesel. "Tako se ta problem prelaga v proces priprave proračunskih dokumentov za naslednji dve leti," je dodal. "Dobra novica je, da imamo, kar se tiče gospodarske rasti za letos, pozitivne trende. Za naslednji dve leti Umar napoveduje bistveno umirjanje. A koalicijska pogodba je razvojno naravnana, ukrepi bodo generirali gospodarsko rast. Tudi glede na napoved Umarja za naslednji dve leti napovedujem, da bo rast med najvišji v EU in da bo ustvarjena možnost za prerazporeditev ključnega razvojnega potenciala, to je nas ljudi," je orisal Janša. Vlada bo predlog rebalansa sedaj poslala v DZ, minister za finance Andrej Šircelj pa ga bo podrobneje pojasnil v petek. Medtem bo Umar svojo najnovejšo napoved gospodarskih gibanj 2026 predstavil na današnji novinarski konferenci ob 14. uri. Po prvih napovedih vlade namerava ta z rebalansom letošnjega proračuna skupne odhodke zvišati za približno 700 milijonov evrov na 18,4 milijarde evrov. Konec julija je finančno ministrstvo objavilo razrez proračunskih izdatkov. Iz dokumenta je razvidno, da sta ministrstvo za obrambo ter finančno ministrstvo med proračunskimi porabniki, ki se jim sredstva najbolj povečujejo. Umar je marca v pomladanski napovedi Sloveniji za letošnje leto napovedal gospodarsko rast v višini dveh odstotkov. Podobne so tudi napovedi mednarodnih institucij. Gospodarska gibanja pa so medtem ugodna. V prvem polletju je bila medletna rast bruto domačega proizvoda realno pri 4,1 odstotka.

  language

  slv

  published at

  2026-09-10T11:30:34

  source

  Slovenske Novice

  title

  Vlada potrdila rebalans proračuna, Janša poudaril: "Dobra novica je ..."

  url

  https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/vlada-potrdila-rebalans-letosnjega-proracuna-premier-jansa-o-podrobnostih-prenos-v-zivo

• article order

  5

  body

  Po seji vlade bo predsednik vlade Janez Janša podal izjavo za javnost. Spremljali jo bomo v živo. Na seji so se sicer seznanili z jesensko napovedjo Umarja in potrdili rebalans letošnjega državnega proračuna. Kot je bilo napovedano pred sejo vlade, se je vlada seznanila z najnovejšimi napovedmi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) in predvidoma potrdila rebalans letošnjega proračuna, s katerim namerava skupne odhodke zvišati za približno 700 milijonov evrov na 18,4 milijarde evrov. Finančni minister Andrej Šircelj je pripravo rebalansa napovedal junija na zaslišanju v DZ pred nastopom mandata. Vlada je nato izhodišča za pripravo predloga rebalansa sprejela sredi julija, ko je sporočila, da se bodo skupni odhodki z zdaj veljavnih 17,7 milijarde evrov zvišali na 18,4 milijarde evrov. Konec julija je finančno ministrstvo objavilo razrez proračunskih izdatkov. Iz dokumenta je razvidno, da sta ministrstvo za obrambo ter finančno ministrstvo, ki bdi nad proračunskim skladom za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, med proračunskimi porabniki, ki se jim sredstva najbolj povečujejo. Da bo rebalans čim bolj realen, se je vlada pred njegovo potrditvijo odločila počakati na jesensko napoved Umarja. Marca je ta v svoji pomladanski napovedi Sloveniji za letošnje leto napovedal gospodarsko rast v višini dveh odstotkov. Podobne so tudi napovedi mednarodnih institucij. Gospodarska gibanja pa so medtem ugodna. V prvem polletju je bila medletna rast bruto domačega proizvoda realno pri 4,1 odstotka.

  language

  slv

  published at

  2026-09-10T10:15:28

  source

  SiOL

  title

  Kaj bo po seji vlade povedal Janez Janša? #vŽivo

  url

  https://siol.net/novice/slovenija/kaj-bo-po-seji-vlade-povedal-janez-jansa-vzivo-701067

• article order

  0

  body

  Vlada se je danes seznanila z jesensko analizo Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) gospodarskih gibanj. "Gospodarska rast je bistveno popravljena, kar je olajšalo pripravo predloga rebalansa proračuna. Rebalans je pod streho, zdaj ga bomo poslali v DZ," je na novinarski konferenci po seji vlade povedal premier Janez Janša. BRDO PRI KRANJU * Umarjeva napoved in izboljšanje gospodarskih gibanj za letos je po premierjevih besedah olajšalo pripravo rebalansa proračuna za letošnje leto in to kljub neznanki, ki ostaja zato, ker je razvojni zakon blokiran in zaradi tega niso znani nekateri javnofinančni učinki, ki bi jih ta zakon prinesel. "Tako se ta problem prelaga v proces priprave proračunskih dokumentov za naslednji dve leti," je dodal Janez Janša. "Dobra novica je, da imamo, kar se tiče gospodarske rasti za letos, pozitivne trende. Za naslednji dve leti Umar napoveduje bistveno umirjanje. A koalicijska pogodba je razvojno naravnana, ukrepi bodo generirali gospodarsko rast. Tudi glede na napoved Umarja za naslednji dve leti napovedujem, da bo rast med najvišjimi v EU in da bo ustvarjena možnost za prerazporeditev ključnega razvojnega potenciala, to je nas ljudi," je orisal Janša. Vlada bo predlog rebalansa zdaj poslala v DZ, minister za finance Andrej Šircelj pa ga bo podrobneje pojasnil v petek. Po prvih napovedih vlade namerava ta z rebalansom letošnjega proračuna skupne odhodke zvišati za približno 700 milijonov evrov na 18,4 milijarde evrov. Konec julija je finančno ministrstvo objavilo razrez proračunskih izdatkov. Iz dokumenta je razvidno, da sta ministrstvo za obrambo ter finančno ministrstvo med proračunskimi porabniki, ki se jim sredstva najbolj povečujejo. Umar je marca v pomladanski napovedi Sloveniji za letošnje leto napovedal gospodarsko rast v višini dveh odstotkov. Podobne so tudi napovedi mednarodnih institucij. Gospodarska gibanja pa so medtem ugodna. V prvem polletju je bila medletna rast bruto domačega proizvoda realno pri 4,1 odstotka.

  language

  slv

  published at

  2026-09-10T12:25:14

  source

  primorske.si

  title

  Vlada sprejela predlog rebalansa letošnjega proračuna

  url

  https://primorske.si/slovenija/vlada-sprejela-predlog-rebalansa-letosnjega-proracuna/

source scope

analyzed source count

6

omitted articles

omitted source count

0

total source count

6