MedVrsticami

Premier Janez Janša kritizira obseg javnega sektorja in napoveduje prestrukturiranje 10.9.2026

Analiziranih 8 virov Slovenščina

Predsednik vlade Janez Janša je ob obeležitvi stotih dni vlade podal ostro kritiko na račun povečanja števila zaposlenih v javnem sektorju od osamosvojitve Slovenije. Po njegovih besedah se je število javnih uslužbencev povečalo s 125.000 na 196.000, kar je označil za ključni razlog, da Slovenija po blaginji ni dosegla ravni Švice. Premier je izpostavil, da prekomerna administracija in inflacija predpisov zavirata gospodarski razvoj ter povzročata pomanjkanje delovne sile v gospodarstvu. Janša je napovedal ukrepe za "mehko prestrukturiranje" in decentralizacijo, s katerimi želi prerazporediti človeške vire v sektorje, kjer so dejansko potrebni. Ob tem je opozoril na neskladje med rastjo števila zaposlenih v šolstvu in upadom učnih dosežkov ter poudaril, da masa plač v javnem sektorju predstavlja velik izziv za proračunsko načrtovanje. Vlada namerava s pomočjo gospodarske rasti in zmanjševanja birokracije izboljšati učinkovitost javnih storitev.

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	Nova24TV	Večer	Tednik Demokracija	Portal GOV.SI	Domovina	Lokalec.si	primorske.si
V slovenskem gospodarstvu primanjkuje 150.000 delavcev na različnih delovnih mestih.	Večina virov podpira trditev, Domovina navaja 50.000.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja pomanjkanje 150 tisoč ljudi v gospodarstvu.	Da: Članek navaja primanjkljaj 150.000 ljudi v gospodarstvu.	Da: Članek navaja podatek o pomanjkanju 150.000 ljudi v gospodarstvu.	Da: Janša je izrecno navedel podatek o primanjkljaju 150.000 ljudi.	Ne: Članek navaja, da v gospodarstvu primanjkuje 50.000 ljudi.	Da: Članek navaja primanjkljaj 150.000 ljudi v gospodarstvu.	Da: Članek navaja Janševo oceno o pomanjkanju 150.000 ljudi.
Slovenija bi morala za normalen razvoj produktivno razporejati človeške vire.	Večina virov podpira trditev, le STA je ne omenja.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da je za razvoj treba produktivno razporejati vire.	Da: Članek navaja premierjevo izjavo o nujnosti produktivne razporeditve.	Da: Članek citira premierja, da je treba produktivno razporejati resurse.	Delno: Članek omenja neracionalno razporejanje razvojnih virov.	Da: Članek navaja, da je za normalen razvoj treba logično razporejati človeške vire.	Da: Članek navaja, da je za razvoj treba produktivno razporejati vire.	Da: Članek citira Janšo o nujnosti produktivnega razporejanja virov.
Število nacionalnih predpisov se je od osamosvojitve podeseterilo, kar ustvarja birokratsko močvirje.	Vsi viri razen STA trditev potrjujejo brez nasprotovanj.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje podeseteritev predpisov in birokratsko močvirje.	Da: Članek potrjuje podeseteritev predpisov in birokratsko močvirje.	Da: Članek potrjuje podeseteritev predpisov in birokratsko močvirje.	Da: Članek potrjuje podeseteritev predpisov in birokratsko močvirje.	Da: Članek potrjuje podeseteritev predpisov in uporablja izraz birokratsko močvirje.	Da: Članek potrjuje podeseteritev predpisov in birokratsko močvirje.	Da: Članek navaja podeseteritev predpisov in birokratsko močvirje.
Združevanje družin tujih delavcev predstavlja dodaten pritisk na socialne izdatke države.	STA trditve ne omenja, ostali viri jo podpirajo brez nasprotovanj.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da združevanje družin pritiska na socialne izdatke.	Da: Članek navaja, da združevanje družin pritiska na socialne izdatke.	Da: Članek navaja, da združevanje družin pritiska na socialne izdatke.	Da: Članek navaja, da združevanje družin pritiska na socialne izdatke.	Da: Članek navaja, da združevanje družin tujcev ustvarja pritisk na socialne izdatke.	Da: Članek navaja, da to predstavlja pritisk na socialne izdatke.	Da: Članek omenja dodatne socialne izdatke zaradi združevanja družin.
Povečanje števila zaposlenih v javnem sektorju ne zagotavlja nujno boljšega servisa za državljane.	Vsi viri razen STA trditev podpirajo; STA je ne omenja.	Ni omenjeno	Da: Članek eksplicitno navaja to trditev.	Da: Članek izrecno navaja, da več zaposlenih ne pomeni boljšega dela.	Da: Članek izrecno navaja, da več ljudi ne pomeni boljšega servisa.	Da: Janša poudarja, da več zaposlenih ne pomeni boljšega servisa.	Da: Članek eksplicitno navaja, da več zaposlenih ne pomeni boljšega servisa.	Da: Članek eksplicitno navaja, da več ljudi ne pomeni boljšega servisa.	Da: Članek neposredno navaja to premierjevo prepričanje.
Število zaposlenih v javnem sektorju se je od osamosvojitve povečalo s 125.000 na 196.000.	Večina virov trditev potrjuje, STA in GOV.SI je ne omenjata.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja točno te številke za obdobje od osamosvojitve.	Da: Članek navaja točno te številke kot podatke o zaposlenih.	Da: Članek navaja točno te številke za povečanje zaposlenih.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja točno te številke za obdobje od osamosvojitve.	Da: Članek navaja točno te številke za povečanje zaposlenih.	Da: Članek navaja te številke kot Janševe navedbe.
Slovenija po kupni moči od leta 2008 stagnira na ravni evropskega povprečja.	Večina virov trditev podpira, STA in GOV.SI je ne omenjata.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja stagnacijo kupne moči od leta 2008.	Da: Članek navaja stagnacijo standarda od leta 2008 dalje.	Da: Članek navaja, da smo od leta 2008 glede kupne moči stagnirali.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da Slovenija po kupni moči stagnira na ravni iz leta 2008.	Da: Članek navaja stagnacijo kupne moči od leta 2008.	Da: Članek navaja, da je po letu 2008 napredek pri dohitevanju zastal.
V osnovnih šolah se je število učiteljev povečalo za 42 odstotkov, medtem ko se je število učencev povečalo le za 7 odstotkov.	Večina virov trditev potrjuje, STA in GOV.SI je ne omenjata.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja te odstotke za osnovne šole.	Da: Članek navaja točno te odstotke za osnovne šole.	Da: Članek navaja točno te odstotke za osnovne šole.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja te odstotke za obdobje od leta 2002.	Da: Članek navaja točno te odstotke za učitelje in učence.	Da: Članek navaja te odstotke za obdobje od leta 2002.
Stanje v primopredajnih zapisnikih nekaterih ministrstev ne odraža dejanskega stanja, ki ga razkrivajo revizije.	Večina virov trditev podpira, STA in GOV.SI je ne omenjata.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da zapisniki ne odražajo dejanskega stanja.	Da: Članek navaja, da zapisniki ne odražajo dejanskega stanja.	Da: Članek navaja, da zapisniki ne odražajo dejanskega stanja.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da stanje v zapisnikih ne odraža dejanskega stanja po revizijah.	Da: Članek navaja, da zapisniki ne odražajo dejanskega stanja.	Da: Članek navaja, da se dejansko stanje razlikuje od zapisnikov.
Povečanje zaposlenih v obrambnem sektorju ter zdravstvu in socialnem varstvu je bilo delno upravičeno.	Večina virov podpira trditev, le STA in GOV.SI je ne omenjata.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da so bila povečanja v teh sektorjih upravičena.	Da: Članek navaja, da so bila povečanja v teh sektorjih upravičena.	Da: Članek navaja, da so bila povečanja v teh sektorjih upravičena.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da so bila povečanja v teh sektorjih deloma upravičena.	Da: Članek navaja, da so bila povečanja v teh sektorjih upravičena.	Da: Članek navaja, da so bila povečanja ponekod upravičena.
Vlada načrtuje prestrukturiranje in decentralizacijo javnega sektorja.	Večina virov potrjuje, STA in GOV.SI molčita.	Ni omenjeno	Da: Članek omenja načrte za prestrukturiranje in decentralizacijo.	Da: Naslov in vsebina članka potrjujeta te načrte vlade.	Da: Članek navaja, da premier napoveduje prestrukturiranje in decentralizacijo.	Ni omenjeno	Da: Članek omenja mehko prestrukturiranje in decentralizacijo kot prioriteto.	Da: Članek navaja, da premier napoveduje te ukrepe.	Da: Članek omenja mehko prestrukturiranje in decentralizacijo.
Rast mase plač v javnem sektorju predstavlja velik izziv za proračunsko stabilnost.	Nekateri viri potrjujejo, drugi molčijo; poudarki se razlikujejo.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da rast mase plač povzroča proračunske težave.	Da: Članek navaja rast mase plač kot razlog za proračunski glavobol.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da je masa bruto plač eden večjih razlogov za glavobol pri proračunu.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da je to največji glavobol pri pripravi proračuna.

claims

V slovenskem gospodarstvu primanjkuje 150.000 delavcev na različnih delovnih mestih.
Slovenija bi morala za normalen razvoj produktivno razporejati človeške vire.
Število nacionalnih predpisov se je od osamosvojitve podeseterilo, kar ustvarja birokratsko močvirje.
Združevanje družin tujih delavcev predstavlja dodaten pritisk na socialne izdatke države.
Povečanje števila zaposlenih v javnem sektorju ne zagotavlja nujno boljšega servisa za državljane.
Število zaposlenih v javnem sektorju se je od osamosvojitve povečalo s 125.000 na 196.000.
Slovenija po kupni moči od leta 2008 stagnira na ravni evropskega povprečja.
V osnovnih šolah se je število učiteljev povečalo za 42 odstotkov, medtem ko se je število učencev povečalo le za 7 odstotkov.
Stanje v primopredajnih zapisnikih nekaterih ministrstev ne odraža dejanskega stanja, ki ga razkrivajo revizije.
Povečanje zaposlenih v obrambnem sektorju ter zdravstvu in socialnem varstvu je bilo delno upravičeno.
Vlada načrtuje prestrukturiranje in decentralizacijo javnega sektorja.
Rast mase plač v javnem sektorju predstavlja velik izziv za proračunsko stabilnost.

key differences

Povečanje zaposlenih v obrambnem sektorju ter zdravstvu in socialnem varstvu je bilo delno upravičeno.: Večina virov podpira trditev, le STA in GOV.SI je ne omenjata.
Povečanje števila zaposlenih v javnem sektorju ne zagotavlja nujno boljšega servisa za državljane.: Vsi viri razen STA trditev podpirajo; STA je ne omenja.
Rast mase plač v javnem sektorju predstavlja velik izziv za proračunsko stabilnost.: Nekateri viri potrjujejo, drugi molčijo; poudarki se razlikujejo.
Slovenija bi morala za normalen razvoj produktivno razporejati človeške vire.: Večina virov podpira trditev, le STA je ne omenja.
Slovenija po kupni moči od leta 2008 stagnira na ravni evropskega povprečja.: Večina virov trditev podpira, STA in GOV.SI je ne omenjata.
Stanje v primopredajnih zapisnikih nekaterih ministrstev ne odraža dejanskega stanja, ki ga razkrivajo revizije.: Večina virov trditev podpira, STA in GOV.SI je ne omenjata.
V osnovnih šolah se je število učiteljev povečalo za 42 odstotkov, medtem ko se je število učencev povečalo le za 7 odstotkov.: Večina virov trditev potrjuje, STA in GOV.SI je ne omenjata.
V slovenskem gospodarstvu primanjkuje 150.000 delavcev na različnih delovnih mestih.: Večina virov podpira trditev, Domovina navaja 50.000.
Vlada načrtuje prestrukturiranje in decentralizacijo javnega sektorja.: Večina virov potrjuje, STA in GOV.SI molčita.
Združevanje družin tujih delavcev predstavlja dodaten pritisk na socialne izdatke države.: STA trditve ne omenja, ostali viri jo podpirajo brez nasprotovanj.
Število nacionalnih predpisov se je od osamosvojitve podeseterilo, kar ustvarja birokratsko močvirje.: Vsi viri razen STA trditev potrjujejo brez nasprotovanj.
Število zaposlenih v javnem sektorju se je od osamosvojitve povečalo s 125.000 na 196.000.: Večina virov trditev potrjuje, STA in GOV.SI je ne omenjata.

source analyses

Domovina

Povečanje zaposlenih v obrambnem sektorju ter zdravstvu in socialnem varstvu je bilo delno upravičeno.: Da: Članek navaja, da so bila povečanja v teh sektorjih deloma upravičena.
Povečanje števila zaposlenih v javnem sektorju ne zagotavlja nujno boljšega servisa za državljane.: Da: Članek eksplicitno navaja, da več zaposlenih ne pomeni boljšega servisa.
Rast mase plač v javnem sektorju predstavlja velik izziv za proračunsko stabilnost.: Da: Članek navaja, da je masa bruto plač eden večjih razlogov za glavobol pri proračunu.
Slovenija bi morala za normalen razvoj produktivno razporejati človeške vire.: Da: Članek navaja, da je za normalen razvoj treba logično razporejati človeške vire.
Slovenija po kupni moči od leta 2008 stagnira na ravni evropskega povprečja.: Da: Članek navaja, da Slovenija po kupni moči stagnira na ravni iz leta 2008.
Stanje v primopredajnih zapisnikih nekaterih ministrstev ne odraža dejanskega stanja, ki ga razkrivajo revizije.: Da: Članek navaja, da stanje v zapisnikih ne odraža dejanskega stanja po revizijah.
V osnovnih šolah se je število učiteljev povečalo za 42 odstotkov, medtem ko se je število učencev povečalo le za 7 odstotkov.: Da: Članek navaja te odstotke za obdobje od leta 2002.
V slovenskem gospodarstvu primanjkuje 150.000 delavcev na različnih delovnih mestih.: Ne: Članek navaja, da v gospodarstvu primanjkuje 50.000 ljudi.
Vlada načrtuje prestrukturiranje in decentralizacijo javnega sektorja.: Da: Članek omenja mehko prestrukturiranje in decentralizacijo kot prioriteto.
Združevanje družin tujih delavcev predstavlja dodaten pritisk na socialne izdatke države.: Da: Članek navaja, da združevanje družin tujcev ustvarja pritisk na socialne izdatke.
Število nacionalnih predpisov se je od osamosvojitve podeseterilo, kar ustvarja birokratsko močvirje.: Da: Članek potrjuje podeseteritev predpisov in uporablja izraz birokratsko močvirje.
Število zaposlenih v javnem sektorju se je od osamosvojitve povečalo s 125.000 na 196.000.: Da: Članek navaja točno te številke za obdobje od osamosvojitve.

Lokalec.si

Povečanje zaposlenih v obrambnem sektorju ter zdravstvu in socialnem varstvu je bilo delno upravičeno.: Da: Članek navaja, da so bila povečanja v teh sektorjih upravičena.
Povečanje števila zaposlenih v javnem sektorju ne zagotavlja nujno boljšega servisa za državljane.: Da: Članek eksplicitno navaja, da več ljudi ne pomeni boljšega servisa.
Rast mase plač v javnem sektorju predstavlja velik izziv za proračunsko stabilnost.: Ni omenjeno
Slovenija bi morala za normalen razvoj produktivno razporejati človeške vire.: Da: Članek navaja, da je za razvoj treba produktivno razporejati vire.
Slovenija po kupni moči od leta 2008 stagnira na ravni evropskega povprečja.: Da: Članek navaja stagnacijo kupne moči od leta 2008.
Stanje v primopredajnih zapisnikih nekaterih ministrstev ne odraža dejanskega stanja, ki ga razkrivajo revizije.: Da: Članek navaja, da zapisniki ne odražajo dejanskega stanja.
V osnovnih šolah se je število učiteljev povečalo za 42 odstotkov, medtem ko se je število učencev povečalo le za 7 odstotkov.: Da: Članek navaja točno te odstotke za učitelje in učence.
V slovenskem gospodarstvu primanjkuje 150.000 delavcev na različnih delovnih mestih.: Da: Članek navaja primanjkljaj 150.000 ljudi v gospodarstvu.
Vlada načrtuje prestrukturiranje in decentralizacijo javnega sektorja.: Da: Članek navaja, da premier napoveduje te ukrepe.
Združevanje družin tujih delavcev predstavlja dodaten pritisk na socialne izdatke države.: Da: Članek navaja, da to predstavlja pritisk na socialne izdatke.
Število nacionalnih predpisov se je od osamosvojitve podeseterilo, kar ustvarja birokratsko močvirje.: Da: Članek potrjuje podeseteritev predpisov in birokratsko močvirje.
Število zaposlenih v javnem sektorju se je od osamosvojitve povečalo s 125.000 na 196.000.: Da: Članek navaja točno te številke za povečanje zaposlenih.

Nova24TV

Povečanje zaposlenih v obrambnem sektorju ter zdravstvu in socialnem varstvu je bilo delno upravičeno.: Da: Članek navaja, da so bila povečanja v teh sektorjih upravičena.
Povečanje števila zaposlenih v javnem sektorju ne zagotavlja nujno boljšega servisa za državljane.: Da: Članek eksplicitno navaja to trditev.
Rast mase plač v javnem sektorju predstavlja velik izziv za proračunsko stabilnost.: Da: Članek navaja, da rast mase plač povzroča proračunske težave.
Slovenija bi morala za normalen razvoj produktivno razporejati človeške vire.: Da: Članek navaja, da je za razvoj treba produktivno razporejati vire.
Slovenija po kupni moči od leta 2008 stagnira na ravni evropskega povprečja.: Da: Članek navaja stagnacijo kupne moči od leta 2008.
Stanje v primopredajnih zapisnikih nekaterih ministrstev ne odraža dejanskega stanja, ki ga razkrivajo revizije.: Da: Članek navaja, da zapisniki ne odražajo dejanskega stanja.
V osnovnih šolah se je število učiteljev povečalo za 42 odstotkov, medtem ko se je število učencev povečalo le za 7 odstotkov.: Da: Članek navaja te odstotke za osnovne šole.
V slovenskem gospodarstvu primanjkuje 150.000 delavcev na različnih delovnih mestih.: Da: Članek navaja pomanjkanje 150 tisoč ljudi v gospodarstvu.
Vlada načrtuje prestrukturiranje in decentralizacijo javnega sektorja.: Da: Članek omenja načrte za prestrukturiranje in decentralizacijo.
Združevanje družin tujih delavcev predstavlja dodaten pritisk na socialne izdatke države.: Da: Članek navaja, da združevanje družin pritiska na socialne izdatke.
Število nacionalnih predpisov se je od osamosvojitve podeseterilo, kar ustvarja birokratsko močvirje.: Da: Članek potrjuje podeseteritev predpisov in birokratsko močvirje.
Število zaposlenih v javnem sektorju se je od osamosvojitve povečalo s 125.000 na 196.000.: Da: Članek navaja točno te številke za obdobje od osamosvojitve.

Portal GOV.SI

Povečanje zaposlenih v obrambnem sektorju ter zdravstvu in socialnem varstvu je bilo delno upravičeno.: Ni omenjeno
Povečanje števila zaposlenih v javnem sektorju ne zagotavlja nujno boljšega servisa za državljane.: Da: Janša poudarja, da več zaposlenih ne pomeni boljšega servisa.
Rast mase plač v javnem sektorju predstavlja velik izziv za proračunsko stabilnost.: Ni omenjeno
Slovenija bi morala za normalen razvoj produktivno razporejati človeške vire.: Delno: Članek omenja neracionalno razporejanje razvojnih virov.
Slovenija po kupni moči od leta 2008 stagnira na ravni evropskega povprečja.: Ni omenjeno
Stanje v primopredajnih zapisnikih nekaterih ministrstev ne odraža dejanskega stanja, ki ga razkrivajo revizije.: Ni omenjeno
V osnovnih šolah se je število učiteljev povečalo za 42 odstotkov, medtem ko se je število učencev povečalo le za 7 odstotkov.: Ni omenjeno
V slovenskem gospodarstvu primanjkuje 150.000 delavcev na različnih delovnih mestih.: Da: Janša je izrecno navedel podatek o primanjkljaju 150.000 ljudi.
Vlada načrtuje prestrukturiranje in decentralizacijo javnega sektorja.: Ni omenjeno
Združevanje družin tujih delavcev predstavlja dodaten pritisk na socialne izdatke države.: Da: Članek navaja, da združevanje družin pritiska na socialne izdatke.
Število nacionalnih predpisov se je od osamosvojitve podeseterilo, kar ustvarja birokratsko močvirje.: Da: Članek potrjuje podeseteritev predpisov in birokratsko močvirje.
Število zaposlenih v javnem sektorju se je od osamosvojitve povečalo s 125.000 na 196.000.: Ni omenjeno

STA

Povečanje zaposlenih v obrambnem sektorju ter zdravstvu in socialnem varstvu je bilo delno upravičeno.: Ni omenjeno
Povečanje števila zaposlenih v javnem sektorju ne zagotavlja nujno boljšega servisa za državljane.: Ni omenjeno
Rast mase plač v javnem sektorju predstavlja velik izziv za proračunsko stabilnost.: Ni omenjeno
Slovenija bi morala za normalen razvoj produktivno razporejati človeške vire.: Ni omenjeno
Slovenija po kupni moči od leta 2008 stagnira na ravni evropskega povprečja.: Ni omenjeno
Stanje v primopredajnih zapisnikih nekaterih ministrstev ne odraža dejanskega stanja, ki ga razkrivajo revizije.: Ni omenjeno
V osnovnih šolah se je število učiteljev povečalo za 42 odstotkov, medtem ko se je število učencev povečalo le za 7 odstotkov.: Ni omenjeno
V slovenskem gospodarstvu primanjkuje 150.000 delavcev na različnih delovnih mestih.: Ni omenjeno
Vlada načrtuje prestrukturiranje in decentralizacijo javnega sektorja.: Ni omenjeno
Združevanje družin tujih delavcev predstavlja dodaten pritisk na socialne izdatke države.: Ni omenjeno
Število nacionalnih predpisov se je od osamosvojitve podeseterilo, kar ustvarja birokratsko močvirje.: Ni omenjeno
Število zaposlenih v javnem sektorju se je od osamosvojitve povečalo s 125.000 na 196.000.: Ni omenjeno

Tednik Demokracija

Povečanje zaposlenih v obrambnem sektorju ter zdravstvu in socialnem varstvu je bilo delno upravičeno.: Da: Članek navaja, da so bila povečanja v teh sektorjih upravičena.
Povečanje števila zaposlenih v javnem sektorju ne zagotavlja nujno boljšega servisa za državljane.: Da: Članek izrecno navaja, da več ljudi ne pomeni boljšega servisa.
Rast mase plač v javnem sektorju predstavlja velik izziv za proračunsko stabilnost.: Ni omenjeno
Slovenija bi morala za normalen razvoj produktivno razporejati človeške vire.: Da: Članek citira premierja, da je treba produktivno razporejati resurse.
Slovenija po kupni moči od leta 2008 stagnira na ravni evropskega povprečja.: Da: Članek navaja, da smo od leta 2008 glede kupne moči stagnirali.
Stanje v primopredajnih zapisnikih nekaterih ministrstev ne odraža dejanskega stanja, ki ga razkrivajo revizije.: Da: Članek navaja, da zapisniki ne odražajo dejanskega stanja.
V osnovnih šolah se je število učiteljev povečalo za 42 odstotkov, medtem ko se je število učencev povečalo le za 7 odstotkov.: Da: Članek navaja točno te odstotke za osnovne šole.
V slovenskem gospodarstvu primanjkuje 150.000 delavcev na različnih delovnih mestih.: Da: Članek navaja podatek o pomanjkanju 150.000 ljudi v gospodarstvu.
Vlada načrtuje prestrukturiranje in decentralizacijo javnega sektorja.: Da: Članek navaja, da premier napoveduje prestrukturiranje in decentralizacijo.
Združevanje družin tujih delavcev predstavlja dodaten pritisk na socialne izdatke države.: Da: Članek navaja, da združevanje družin pritiska na socialne izdatke.
Število nacionalnih predpisov se je od osamosvojitve podeseterilo, kar ustvarja birokratsko močvirje.: Da: Članek potrjuje podeseteritev predpisov in birokratsko močvirje.
Število zaposlenih v javnem sektorju se je od osamosvojitve povečalo s 125.000 na 196.000.: Da: Članek navaja točno te številke za povečanje zaposlenih.

Večer

Povečanje zaposlenih v obrambnem sektorju ter zdravstvu in socialnem varstvu je bilo delno upravičeno.: Da: Članek navaja, da so bila povečanja v teh sektorjih upravičena.
Povečanje števila zaposlenih v javnem sektorju ne zagotavlja nujno boljšega servisa za državljane.: Da: Članek izrecno navaja, da več zaposlenih ne pomeni boljšega dela.
Rast mase plač v javnem sektorju predstavlja velik izziv za proračunsko stabilnost.: Da: Članek navaja rast mase plač kot razlog za proračunski glavobol.
Slovenija bi morala za normalen razvoj produktivno razporejati človeške vire.: Da: Članek navaja premierjevo izjavo o nujnosti produktivne razporeditve.
Slovenija po kupni moči od leta 2008 stagnira na ravni evropskega povprečja.: Da: Članek navaja stagnacijo standarda od leta 2008 dalje.
Stanje v primopredajnih zapisnikih nekaterih ministrstev ne odraža dejanskega stanja, ki ga razkrivajo revizije.: Da: Članek navaja, da zapisniki ne odražajo dejanskega stanja.
V osnovnih šolah se je število učiteljev povečalo za 42 odstotkov, medtem ko se je število učencev povečalo le za 7 odstotkov.: Da: Članek navaja točno te odstotke za osnovne šole.
V slovenskem gospodarstvu primanjkuje 150.000 delavcev na različnih delovnih mestih.: Da: Članek navaja primanjkljaj 150.000 ljudi v gospodarstvu.
Vlada načrtuje prestrukturiranje in decentralizacijo javnega sektorja.: Da: Naslov in vsebina članka potrjujeta te načrte vlade.
Združevanje družin tujih delavcev predstavlja dodaten pritisk na socialne izdatke države.: Da: Članek navaja, da združevanje družin pritiska na socialne izdatke.
Število nacionalnih predpisov se je od osamosvojitve podeseterilo, kar ustvarja birokratsko močvirje.: Da: Članek potrjuje podeseteritev predpisov in birokratsko močvirje.
Število zaposlenih v javnem sektorju se je od osamosvojitve povečalo s 125.000 na 196.000.: Da: Članek navaja točno te številke kot podatke o zaposlenih.

primorske.si

Povečanje zaposlenih v obrambnem sektorju ter zdravstvu in socialnem varstvu je bilo delno upravičeno.: Da: Članek navaja, da so bila povečanja ponekod upravičena.
Povečanje števila zaposlenih v javnem sektorju ne zagotavlja nujno boljšega servisa za državljane.: Da: Članek neposredno navaja to premierjevo prepričanje.
Rast mase plač v javnem sektorju predstavlja velik izziv za proračunsko stabilnost.: Da: Članek navaja, da je to največji glavobol pri pripravi proračuna.
Slovenija bi morala za normalen razvoj produktivno razporejati človeške vire.: Da: Članek citira Janšo o nujnosti produktivnega razporejanja virov.
Slovenija po kupni moči od leta 2008 stagnira na ravni evropskega povprečja.: Da: Članek navaja, da je po letu 2008 napredek pri dohitevanju zastal.
Stanje v primopredajnih zapisnikih nekaterih ministrstev ne odraža dejanskega stanja, ki ga razkrivajo revizije.: Da: Članek navaja, da se dejansko stanje razlikuje od zapisnikov.
V osnovnih šolah se je število učiteljev povečalo za 42 odstotkov, medtem ko se je število učencev povečalo le za 7 odstotkov.: Da: Članek navaja te odstotke za obdobje od leta 2002.
V slovenskem gospodarstvu primanjkuje 150.000 delavcev na različnih delovnih mestih.: Da: Članek navaja Janševo oceno o pomanjkanju 150.000 ljudi.
Vlada načrtuje prestrukturiranje in decentralizacijo javnega sektorja.: Da: Članek omenja mehko prestrukturiranje in decentralizacijo.
Združevanje družin tujih delavcev predstavlja dodaten pritisk na socialne izdatke države.: Da: Članek omenja dodatne socialne izdatke zaradi združevanja družin.
Število nacionalnih predpisov se je od osamosvojitve podeseterilo, kar ustvarja birokratsko močvirje.: Da: Članek navaja podeseteritev predpisov in birokratsko močvirje.
Število zaposlenih v javnem sektorju se je od osamosvojitve povečalo s 125.000 na 196.000.: Da: Članek navaja te številke kot Janševe navedbe.

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	Nova24TV	Večer	Tednik Demokracija	Portal GOV.SI	Domovina	Lokalec.si	primorske.si
Slovensko gospodarstvo	Nekateri viri (primorske.si) hvalijo rast, drugi (Lokalec.si) kritizirajo pomanjkanje delavcev.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjeno kot področje, kjer manjka delovna sila	Nevtralno: omenjeno kot področje s pomanjkanjem delavcev, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjeno kot področje s pomanjkanjem delovne sile	Nevtralno: omenjeno kot okolje s pomanjkanjem delovne sile, brez vrednotenja	Nevtralno: Omenjeno kot prizadeto zaradi pomanjkanja delovne sile, brez vrednotenja.	Negativno: Janša trdi, da mu primanjkuje 150.000 delavcev zaradi napačne razporeditve.	Pozitivno: Janša ga označi za spodbudnega z visoko rastjo.
Javni sektor	Večinoma negativno, le GOV.SI nevtralen.	Negativno: Janša kritizira povečanje obsega zaposlenih	Negativno: označen kot obsežen, neracionalen, birokratsko močvirje	Negativno: Janša ga označi kot neracionalno razporejen in vir birokratskega močvirja	Negativno: Janša kritizira povečanje zaposlenih kot neracionalno	Nevtralno: omenjen kot predmet razprave, brez izrecnega vrednotenja	Negativno: Janša ga kritizira kot prenapihnjen in neučinkovit, kar je prevladujoč ton.	Negativno: Janša ga kritizira kot neracionalno povečan in vir težav.	Negativno: Janša kritizira preveliko število zaposlenih in birokratsko močvirje.
Robert Golob	Nova24TV negativno, Večer in Primorske nevtralno.	Ni omenjeno	Negativno: njegova plačna reforma označena kot razlog za glavobol	Nevtralno: omenjen kot avtor plačne reforme, brez vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot prejšnji premier, brez meta-vrednotenja.
Evropska unija	Večina virov nevtralna, Domovina izstopa z negativnim prikazom.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena v kontekstu primerjave gospodarske rasti	Nevtralno: omenjena kot referenčna točka za gospodarsko rast, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena v kontekstu povprečnega standarda	Ni omenjeno	Negativno: Janša kritizira evropsko birokracijo kot brezmejno, kar je negativno vrednotenje.	Nevtralno: Omenjena kot referenca za povprečni standard.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu gospodarske rasti, brez vrednotenja.
Janez Janša	Vsi viri ga prikazujejo nevtralno, brez razlik.	Nevtralno: le kot govorec, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: Janša je govorec, ki kritizira javni sektor, vendar ni meta-vrednoten	Nevtralno: premier je govorec, citiran brez meta-vrednotenja avtorja	Nevtralno: članek poroča o njegovih izjavah brez meta-vrednotenja	Nevtralno: govorec, ki kritizira sistem, brez meta-vrednotenja avtorja	Nevtralno: Janša je govorec, ki kritizira druge entitete, vendar ni meta-vrednoten s strani avtorja.	Nevtralno: Govorec, ki kritizira druge entitete, brez meta-vrednotenja avtorja.	Nevtralno: Govorec, ki izraža mnenja in kritike, brez meta-vrednotenja s strani avtorja.
Vlada Republike Slovenije	Vsi viri so nevtralni, brez razlik v poudarkih.	Nevtralno: omenjena v kontekstu seje, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot subjekt, ki sprejema rebalans proračuna	Nevtralno: omenjena kot subjekt Janševih dejanj, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot subjekt, ki sprejema rebalans proračuna	Nevtralno: omenjena posredno prek premierja, brez vrednotenja	Nevtralno: Omenjena kot subjekt, ki sprejema rebalans in nadaljuje delo, brez vrednotenja.	Nevtralno: Omenjena kot subjekt, ki sprejema rebalans proračuna.	Nevtralno: Omenjena kot subjekt, ki izvaja revizije, brez vrednotenja.
Osnovne šole	Večinoma negativno, izpostavljena kritika Janše; STA in GOV.SI molčita.	Ni omenjeno	Negativno: povečanje učiteljev ob slabših rezultatih PISA	Negativno: Janša kritizira nesorazmerno rast števila učiteljev glede na učence	Negativno: Janša kritizira nesorazmerno rast števila učiteljev	Ni omenjeno	Negativno: Janša kritizira povečanje števila učiteljev brez izboljšanja znanja.	Negativno: Janša kritizira nesorazmerno rast števila učiteljev glede na učence.	Negativno: Janša kritizira slabše rezultate PISA kljub več učiteljem.
Švica	Viri enotno nevtralni, brez kritične analize.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot merilo blaginje, ki ga Slovenija ni dosegla	Nevtralno: uporabljena kot merilo blaginje, brez vrednotenja	Nevtralno: uporabljena kot merilo blaginje brez vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot primerjalna referenca, brez vrednotenja.	Nevtralno: Omenjena kot primerjalni standard blaginje.	Nevtralno: Omenjena kot primerjalna referenca za blaginjo.
Urad za makroekonomske analize in razvoj	Večina virov ga ne omenja; Domovina ga navaja nevtralno kot vir.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot vir analize, brez vrednotenja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Andrej Šircelj	Večina virov ne omenja; Domovina ga nevtralno navaja kot ministra.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot minister, ki bo pojasnil rebalans, brez vrednotenja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Slovenska policija	Večina virov entitete ne omenja; edini vir je nevtralen.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena le statistično, brez vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno

entities

Slovensko gospodarstvo
Javni sektor
Robert Golob
Evropska unija
Janez Janša
Vlada Republike Slovenije
Osnovne šole
Švica
Urad za makroekonomske analize in razvoj
Andrej Šircelj
Slovenska policija

key differences

Andrej Šircelj: Večina virov ne omenja; Domovina ga nevtralno navaja kot ministra.
Evropska unija: Večina virov nevtralna, Domovina izstopa z negativnim prikazom.
Janez Janša: Vsi viri ga prikazujejo nevtralno, brez razlik.
Javni sektor: Večinoma negativno, le GOV.SI nevtralen.
Osnovne šole: Večinoma negativno, izpostavljena kritika Janše; STA in GOV.SI molčita.
Robert Golob: Nova24TV negativno, Večer in Primorske nevtralno.
Slovenska policija: Večina virov entitete ne omenja; edini vir je nevtralen.
Slovensko gospodarstvo: Nekateri viri (primorske.si) hvalijo rast, drugi (Lokalec.si) kritizirajo pomanjkanje delavcev.
Urad za makroekonomske analize in razvoj: Večina virov ga ne omenja; Domovina ga navaja nevtralno kot vir.
Vlada Republike Slovenije: Vsi viri so nevtralni, brez razlik v poudarkih.
Švica: Viri enotno nevtralni, brez kritične analize.

source analyses

Domovina

Andrej Šircelj: Nevtralno: Omenjen kot minister, ki bo pojasnil rebalans, brez vrednotenja.
Evropska unija: Negativno: Janša kritizira evropsko birokracijo kot brezmejno, kar je negativno vrednotenje.
Janez Janša: Nevtralno: Janša je govorec, ki kritizira druge entitete, vendar ni meta-vrednoten s strani avtorja.
Javni sektor: Negativno: Janša ga kritizira kot prenapihnjen in neučinkovit, kar je prevladujoč ton.
Osnovne šole: Negativno: Janša kritizira povečanje števila učiteljev brez izboljšanja znanja.
Robert Golob: Ni omenjeno
Slovenska policija: Ni omenjeno
Slovensko gospodarstvo: Nevtralno: Omenjeno kot prizadeto zaradi pomanjkanja delovne sile, brez vrednotenja.
Urad za makroekonomske analize in razvoj: Nevtralno: Omenjen kot vir analize, brez vrednotenja.
Vlada Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjena kot subjekt, ki sprejema rebalans in nadaljuje delo, brez vrednotenja.
Švica: Nevtralno: Omenjena kot primerjalna referenca, brez vrednotenja.

Lokalec.si

Andrej Šircelj: Ni omenjeno
Evropska unija: Nevtralno: Omenjena kot referenca za povprečni standard.
Janez Janša: Nevtralno: Govorec, ki kritizira druge entitete, brez meta-vrednotenja avtorja.
Javni sektor: Negativno: Janša ga kritizira kot neracionalno povečan in vir težav.
Osnovne šole: Negativno: Janša kritizira nesorazmerno rast števila učiteljev glede na učence.
Robert Golob: Ni omenjeno
Slovenska policija: Ni omenjeno
Slovensko gospodarstvo: Negativno: Janša trdi, da mu primanjkuje 150.000 delavcev zaradi napačne razporeditve.
Urad za makroekonomske analize in razvoj: Ni omenjeno
Vlada Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjena kot subjekt, ki sprejema rebalans proračuna.
Švica: Nevtralno: Omenjena kot primerjalni standard blaginje.

Nova24TV

Andrej Šircelj: Ni omenjeno
Evropska unija: Nevtralno: omenjena v kontekstu primerjave gospodarske rasti
Janez Janša: Nevtralno: Janša je govorec, ki kritizira javni sektor, vendar ni meta-vrednoten
Javni sektor: Negativno: označen kot obsežen, neracionalen, birokratsko močvirje
Osnovne šole: Negativno: povečanje učiteljev ob slabših rezultatih PISA
Robert Golob: Negativno: njegova plačna reforma označena kot razlog za glavobol
Slovenska policija: Ni omenjeno
Slovensko gospodarstvo: Nevtralno: omenjeno kot področje, kjer manjka delovna sila
Urad za makroekonomske analize in razvoj: Ni omenjeno
Vlada Republike Slovenije: Nevtralno: omenjena kot subjekt, ki sprejema rebalans proračuna
Švica: Nevtralno: omenjena kot merilo blaginje, ki ga Slovenija ni dosegla

Portal GOV.SI

Andrej Šircelj: Ni omenjeno
Evropska unija: Ni omenjeno
Janez Janša: Nevtralno: govorec, ki kritizira sistem, brez meta-vrednotenja avtorja
Javni sektor: Nevtralno: omenjen kot predmet razprave, brez izrecnega vrednotenja
Osnovne šole: Ni omenjeno
Robert Golob: Ni omenjeno
Slovenska policija: Nevtralno: omenjena le statistično, brez vrednotenja
Slovensko gospodarstvo: Nevtralno: omenjeno kot okolje s pomanjkanjem delovne sile, brez vrednotenja
Urad za makroekonomske analize in razvoj: Ni omenjeno
Vlada Republike Slovenije: Nevtralno: omenjena posredno prek premierja, brez vrednotenja
Švica: Ni omenjeno

STA

Andrej Šircelj: Ni omenjeno
Evropska unija: Ni omenjeno
Janez Janša: Nevtralno: le kot govorec, brez meta-vrednotenja
Javni sektor: Negativno: Janša kritizira povečanje obsega zaposlenih
Osnovne šole: Ni omenjeno
Robert Golob: Ni omenjeno
Slovenska policija: Ni omenjeno
Slovensko gospodarstvo: Ni omenjeno
Urad za makroekonomske analize in razvoj: Ni omenjeno
Vlada Republike Slovenije: Nevtralno: omenjena v kontekstu seje, brez vrednotenja
Švica: Ni omenjeno

Tednik Demokracija

Andrej Šircelj: Ni omenjeno
Evropska unija: Nevtralno: omenjena v kontekstu povprečnega standarda
Janez Janša: Nevtralno: članek poroča o njegovih izjavah brez meta-vrednotenja
Javni sektor: Negativno: Janša kritizira povečanje zaposlenih kot neracionalno
Osnovne šole: Negativno: Janša kritizira nesorazmerno rast števila učiteljev
Robert Golob: Ni omenjeno
Slovenska policija: Ni omenjeno
Slovensko gospodarstvo: Nevtralno: omenjeno kot področje s pomanjkanjem delovne sile
Urad za makroekonomske analize in razvoj: Ni omenjeno
Vlada Republike Slovenije: Nevtralno: omenjena kot subjekt, ki sprejema rebalans proračuna
Švica: Nevtralno: uporabljena kot merilo blaginje brez vrednotenja

Večer

Andrej Šircelj: Ni omenjeno
Evropska unija: Nevtralno: omenjena kot referenčna točka za gospodarsko rast, brez vrednotenja
Janez Janša: Nevtralno: premier je govorec, citiran brez meta-vrednotenja avtorja
Javni sektor: Negativno: Janša ga označi kot neracionalno razporejen in vir birokratskega močvirja
Osnovne šole: Negativno: Janša kritizira nesorazmerno rast števila učiteljev glede na učence
Robert Golob: Nevtralno: omenjen kot avtor plačne reforme, brez vrednotenja
Slovenska policija: Ni omenjeno
Slovensko gospodarstvo: Nevtralno: omenjeno kot področje s pomanjkanjem delavcev, brez vrednotenja
Urad za makroekonomske analize in razvoj: Ni omenjeno
Vlada Republike Slovenije: Nevtralno: omenjena kot subjekt Janševih dejanj, brez vrednotenja
Švica: Nevtralno: uporabljena kot merilo blaginje, brez vrednotenja

primorske.si

Andrej Šircelj: Ni omenjeno
Evropska unija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu gospodarske rasti, brez vrednotenja.
Janez Janša: Nevtralno: Govorec, ki izraža mnenja in kritike, brez meta-vrednotenja s strani avtorja.
Javni sektor: Negativno: Janša kritizira preveliko število zaposlenih in birokratsko močvirje.
Osnovne šole: Negativno: Janša kritizira slabše rezultate PISA kljub več učiteljem.
Robert Golob: Nevtralno: Omenjen kot prejšnji premier, brez meta-vrednotenja.
Slovenska policija: Ni omenjeno
Slovensko gospodarstvo: Pozitivno: Janša ga označi za spodbudnega z visoko rastjo.
Urad za makroekonomske analize in razvoj: Ni omenjeno
Vlada Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjena kot subjekt, ki izvaja revizije, brez vrednotenja.
Švica: Nevtralno: Omenjena kot primerjalna referenca za blaginjo.

Scenariji

scenarios

description
Vlada Janeza Janše z davčnimi spodbudami uspešno preusmeri presežne kadre iz birokracije v pomanjkljive sektorje gospodarstva. To zmanjša potrebo po tuji delovni sili in poveča produktivnost ter kupno moč prebivalstva.
plausibility
realistic
time horizon
mid
title
Uspešno mehko prestrukturiranje javne uprave v gospodarstvo
valence
positive
description
Ministrstva začnejo z dolgoročnim procesom debirokratizacije, ki zmanjša število predpisov, vendar ne zmanjša bistveno števila zaposlenih. Administrativni postopki za državljane postanejo bolj pregledni in učinkovitejši.
plausibility
realistic
time horizon
long
title
Postopna racionalizacija administrativnih procesov in predpisov
valence
neutral
description
Napovedi o prestrukturiranju javnega sektorja sprožijo ostre proteste sindikatov javnih uslužbencev. Konflikt med vlado in sindikati paralizira delovanje državnih institucij in upočasni sprejemanje nujnih reform.
plausibility
realistic
time horizon
short
title
Stavkovni val zaradi krčenja javnega sektorja
valence
negative
description
Vlada implementira tehnološke rešitve, ki nadomestijo številne ročne administrativne naloge. To omogoči preusmeritev kadrov v ključne javne storitve, kot sta zdravstvo in šolstvo, brez povečanja skupne mase plač.
plausibility
plausible
time horizon
mid
title
Digitalizacija javnih storitev poveča kakovost servisa
valence
positive
description
Vlada preseli del državnih uradov iz Ljubljane v druge regije, kar uravnoteži regionalni razvoj. Učinek na učinkovitost javne uprave ostaja mešan, saj logistični izzivi izničijo nekatere prihranke.
plausibility
plausible
time horizon
long
title
Decentralizacija državne uprave po slovenskih regijah
valence
neutral
description
Zaradi negotovosti glede statusa javnih uslužbencev in napovedanega krčenja plačne mase najbolj usposobljeni kadri zapustijo državno upravo. To vodi do znižanja kakovosti strokovnih odločitev in storitev.
plausibility
plausible
time horizon
mid
title
Odliv strokovnega kadra iz javne uprave v tujino
valence
negative
description
Prestrukturiranje javnega sektorja sprosti kritično maso izobraženih ljudi, ki ustanovijo inovativna podjetja. Zmanjšanje regulativnega bremena omogoči hiter gospodarski preboj in dvig standarda na nivo Švice.
plausibility
speculative
time horizon
long
title
Slovenija postane regionalno središče za visoko tehnološke storitve
valence
positive
description
Vlada izvede korenito spremembo plačnega sistema, ki temelji na individualni uspešnosti. Sistem postane bolj pravičen za delovne posameznike, a povzroči dolgotrajne pravne spore zaradi kršitev kolektivnih pogodb.
plausibility
speculative
time horizon
mid
title
Popolna reforma plačnega sistema javnega sektorja
valence
neutral
description
Preveč agresivna implementacija načrtov za zmanjšanje kadrov privede do pomanjkanja osebja v šolah in zdravstvu. To povzroči padec kakovosti storitev, kar prisili vlado v drago in neorganizirano zaposlovanje novih delavcev.
plausibility
speculative
time horizon
short
title
Kolaps ključnih javnih storitev zaradi hitrega odpuščanja
valence
negative

Viri

articles

article order
4
body
z dodatnimi izjavami v zadnjih štirih odstavkih Brdo pri Kranju, 10. septembra (STA) - Predsednik vlade Janez Janša je bil na novinarski konferenci po današnji vladni seji ob stotih dneh vlade kritičen do povečanja obsega zaposlenih v javnem sektorju od osamosvojitve Slovenije, kar je po ...
language
slv
published at
2026-09-10T12:58:58
source
STA
title
Janša kritičen do večanja kadrovskega obsega v javnem sektorju (dopolnjeno)
url
https://www.sta.si/3597118/
article order
5
body
"Gospodarski potencial države zavira tudi obsežen javni sektor. Nekaj 10 tisoč ljudi, ki so tam, kjer to ni potrebno, manjka v gospodarstvu, zato moramo uvažati tujo delovno silo," je med drugim na novinarski konferenci po današnji vladni seji ob stotih dneh vlade opozoril premier Janez Janša. Predsednik vlade Janez Janša pravi, da je bilo prvih sto dni vlade intenzivnih. Delalo se je tudi po 16 ur na dan, med drugim je bilo namreč treba analizirati in premetavati številke, da so prišli do jasne slike, kje se Slovenija trenutno nahaja. Kot pravi, povsem dokončne slike še vedno ni, saj so revizije po ministrstvih še vedno v teku. "Se pa že kaže, da marsikaj od tega, kar je bilo v primopredajnih zapisnikih, ni ravno tisto, kar je tudi dejansko stanje," je povedal. Število zaposlenih v javnem sektorju se je krepko povečalo Po seji vlade, na kateri je vlada sprejela tudi rebalans proračuna, je Janša izpostavil podatke glede zaposlenih v javnem sektorju. Njihovo število se je od osamosvojitve naprej povečalo s 125 tisoč na 196 tisoč. To povečanje je po navedbah STA označil kot "enega od osrednjih odgovorov na vprašanje, zakaj Slovenija po osamosvojitvi po blaginji ljudi še ni postala Švica". Ob tem je omenil, da smo povprečni standard Evrope glede kupne moči pospešeno dohitevali od osamosvojitve do leta 2008, od takrat naprej pa smo stagnirali. "Zato, da se država normalno razvija, je treba logično, produktivno razporejati resurse in ljudje smo pač tukaj glavni," je prepričan Janša. Po njegovih besedah smo na neracionalen način razporedili del najpomembnejšega razvojnega resursa. Iz tega razloga pa se nam dogaja, da nam v slovenskem gospodarstvu manjka 150 tisoč ljudi na različnih delovnih mestih, ne zgolj nizko plačanih. Kot je povedal, je približno toliko izdanih delovnih dovoljenj za tujce, pri čemer pa je potrebno zavedanje, da združevanje družin prispeva k dodatnemu pritisku na socialne izdatke. "Ob rekordno nizki brezposelnosti imamo eksponentno rast sredstev za socialo na ta račun," je omenil. Obstaja preveč predpisov, ki jih pravne službe ne obvladajo več Kot negativni učinek napačnega razporejanja resursov je izpostavil tudi umetno ustvarjanje delovnih mest v administraciji, kar povzroči tudi inflacijo regulative. Od osamosvojitve smo po njegovih besedah podeseterili število predpisov, ki veljajo na nacionalni ravni. "Napačno prerazporejanje virov, veliko ljudi in institucij dela isto stvar, kar povzroči tudi porast in obseg zakonodaje. To je postalo nepregledno birokratsko močvirje," je namreč poudaril. To, da več ljudi dela v nekaterih delih javnega sektorja, po besedah Janše še ne pomeni, da je delo opravljeno bolje in da je servis za državljane boljši. Sam sicer meni, da so bila povečanja zaposlitev v določenih delih javnega sektorja upravičena. Nekatere stvari se je namreč postavljalo na noge, denimo slovensko obrambo. Za povečanja v civilnem delu državne uprave sam ne vidi nobenih razlogov. Skoki v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu so po njegovih besedah v luči demografske slike v državi vsaj delno upravičeni. Izpostavil je, da se je število učencev v osnovnih šolah od leta 2002 povečalo za sedem odstotkov, število učiteljev pa za 42 odstotkov. "Od 13 učencev na učitelja smo prišli na 9,6 učenca in ob tem vsak dan poslušamo, da je učiteljev premalo." V nadaljevanju govora je spomnil na rezultate raziskave PISA 2025, ki kažejo na upad dosežkov slovenskih 15-letnikov. "Ob bistveno manjšem številu učiteljev in večjem številu učencev so bili rezultati boljši, kot so zdaj," je bil jasen. Za 92 odstotkov se je v desetih letih povečala masa bruto plač za javni sektor V desetih letih se je masa bruto plač za javni sektor povečala za kar 92 odstotkov, je bilo mogoče slišati na današnji novinarski konferenci. Rast mase sredstev za plače v javnem sektorju, še posebej po plačni reformi vlade Roberta Goloba, po besedah Janše predstavlja razlog največjega glavobola ob proračunskem načrtovanju. Ob tem je pojasnil, da to nikakor tudi "ne pomeni, da so plače marsikje v javnem sektorju previsoke, ampak da tisti, ki resno delajo, niso plačani dovolj, ker so plačani tudi tisti, ki bolj ustvarjajo birokratske ovire". Pozitivne trende gospodarske rasti za letos je omenil kot dobro novico. Prepričan je, da bodo ukrepi iz koalicijske pogodbe prispevali k generiranju gospodarske rasti, ki bo po njegovih napovedih med najvišjimi v EU. S tem bo ustvarjena tudi možnost za "mehko prestrukturiranje ali prerazporeditev ključnega razvojnega potenciala, nas ljudi," je povedal. Prav tako se je dotaknil zmanjšanja števila ministrstev in načrtov za decentralizacijo, ki v veliki meri pomagajo pri zmanjševanju stroškov. Po njegovem bomo priča mehkemu prehodu, tudi zaradi stanja na trgu dela, v Sloveniji se namreč soočamo s pomanjkanjem. Kot pravi, je "popolnoma normalno, da gredo tja, kjer so dejanske potrebe, kjer lahko potencialno tudi več zaslužijo".
language
slv
published at
2026-09-10T17:30:42
source
Nova24TV
title
Premier Janša: Masa bruto plač v javnem sektorju se je v desetih letih povečala za kar 92 %
url
https://nova24tv.si/premier-jansa-masa-bruto-plac-v-javnem-sektorju-se-je-v-desetih-letih-povecala-za-kar-92/
article order
3
body
Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. To je po mnenju Janeza Janše razlog, da Slovenija po blaginji ljudi še ni postala Švica. Napoveduje prestrukturiranje in decentralizacijo. Prvih sto dni vlade je bilo po Janševih besedah zelo intenzivnih, delali so tudi po 16 ur na dan, pri čemer je bilo veliko dolgočasnega, "ker smo analizirali in premetavali številke in skušali priti do jasne slike, kje Slovenija danes je". Revizije po nekaterih ministrstvih še potekajo, tako da dokončne slike še nimajo, "se pa že kaže, da marsikaj od tega, kar je bilo v primopredajnih zapisnikih, ni ravno tisto, kar je tudi dejansko stanje," je dejal na novinarski konferenci po današnji seji vlade, na kateri je vlada sprejela tudi rebalans proračuna. Izpostavil je podatke o zaposlenih v javnem sektorju, katerih število se je od osamosvojitve naprej povečalo s 125.000 na 196.000. To povečanje je označil kot enega od osrednjih odgovorov na vprašanje, zakaj Slovenija po osamosvojitvi po blaginji ljudi še ni postala Švica. Kot je navedel, smo od osamosvojitve do leta 2008 pospešeno dohitevali povprečni standard Evrope glede kupne moči, od takrat naprej pa stagnirali. "Zato, da se država normalno razvija, je treba logično, produktivno razporejati resurse in ljudje smo pač tukaj glavni," je poudaril premier. Kot meni Janša, smo del najpomembnejšega razvojnega resursa neracionalno razporedili, zato v slovenskem gospodarstvu manjka 150.000 ljudi na različnih delovnih mestih, ne le nizko plačanih. Približno toliko je po njegovih navedbah tudi izdanih delovnih dovoljenj za tujce, pri čemer pa to zaradi združevanja družin predstavlja dodaten pritisk na socialne izdatke. "Ob rekordno nizki brezposelnosti imamo eksponentno rast sredstev za socialo na ta račun," je dejal. Kot negativni učinek napačnega razporejanja resursov pa je izpostavil tudi umetno ustvarjanje delovnih mest v administraciji, kar da povzroči tudi inflacijo regulative. V Sloveniji smo od osamosvojitve podeseterili število predpisov, ki veljajo na nacionalni ravni, kar je postalo "nepregledno birokratsko močvirje", je dejal. Poudaril je, da to, da v nekaterih javnega sektorja dela več ljudi, ne pomeni, da je delo bolje opravljeno in da je servis za državljane boljši. V nekaterih delih javnega sektorja so bila povečanja po njegovi oceni upravičena, saj smo "nekatere stvari postavljali na noge, recimo slovensko obrambo". Nobenih razlogov pa po njegovem prepričanju ni za povečanja v civilnem delu državne uprave. Izpostavil je tudi skoke v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu, kjer so ti "zaradi demografske slike v državi vsaj delno upravičeni". Opozoril pa je, da se je v osnovnih šolah število učencev od leta 2002 povečalo za sedem odstotkov, število učiteljev pa za 42 odstotkov. "Od 13 učencev na učitelja smo prišli na 9,6 učenca in ob tem vsak dan poslušamo, da je učiteljev premalo," je dejal. Ob tem je omenil tudi nedavno predstavljene rezultate raziskave PISA 2025, ki kažejo upad dosežkov slovenskih 15-letnikov. "Ob bistveno manjšem številu učiteljev in večjem številu učencev so bili rezultati boljši, kot so zdaj," je dodal. Razlog največjega glavobola ob proračunskem načrtovanju je po njegovih besedah rast mase sredstev za plače v javnem sektorju, še posebej po plačni reformi vlade Roberta Goloba. Kot je poudaril, to ne pomeni, da so plače marsikje v javnem sektorju previsoke, ampak da tisti, ki resno delajo, niso plačani dovolj, ker so plačani tudi tisti, "ki bolj ustvarjajo birokratske ovire". Kot dobro novico je izpostavil pozitivne trende gospodarske rasti za letos. Ukrepi iz koalicijske pogodbe bodo po njegovih napovedih generirali gospodarsko rast, ki bo "med najvišjimi v EU". S tem bo ustvarjena tudi možnost za "mehko prestrukturiranje ali prerazporeditev ključnega razvojnega potenciala, nas ljudi", je pojasnil. Med drugim je omenil zmanjšanje števila ministrstev pa tudi načrte za decentralizacijo, ki da "v veliki meri pomaga zmanjševati stroške". Mehek prehod pa se bo po njegovem mnenju zgodil tudi zaradi stanja na trgu dela, saj v Sloveniji delavcev primanjkuje in je "popolnoma normalno, da gredo tja, kjer so dejanske potrebe, kjer lahko potencialno tudi več zaslužijo".
language
slv
published at
2026-09-10T13:27:49
source
Večer
title
Janša napoveduje prestrukturiranje in decentralizacijo javnega sektorja
url
https://vecer.com/slovenija/jansa-napoveduje-prestrukturiranje-in-decentralizacijo-javnega-sektorja-10426759
article order
0
body
Predsednik vlade Janez Janša je bil na novinarski konferenci po današnji vladni seji ob stotih dneh vlade kritičen do povečanja obsega zaposlenih v javnem sektorju od osamosvojitve Slovenije, kar je po njegovem mnenju razlog, da Slovenija po blaginji ljudi še ni postala Švica. Napoveduje prestrukturiranje in decentralizacijo. Prvih sto dni vlade je bilo po Janševih besedah zelo intenzivnih, delali so tudi po 16 ur na dan, pri čemer je bilo veliko dolgočasnega, "ker smo analizirali in premetavali številke in skušali priti do jasne slike, kje Slovenija danes je". Revizije po nekaterih ministrstvih še potekajo, tako da dokončne slike še nimajo, "se pa že kaže, da marsikaj od tega, kar je bilo v primopredajnih zapisnikih, ni ravno tisto, kar je tudi dejansko stanje," je dejal na novinarski konferenci po današnji seji vlade, na kateri je vlada sprejela tudi rebalans proračuna. Izpostavil je podatke o zaposlenih v javnem sektorju, katerih število se je od osamosvojitve naprej povečalo s 125.000 na 196.000. To povečanje je označil kot enega od osrednjih odgovorov na vprašanje, zakaj Slovenija po osamosvojitvi po blaginji ljudi še ni postala Švica. Kot je navedel, smo od osamosvojitve do leta 2008 pospešeno dohitevali povprečni standard Evrope glede kupne moči, od takrat naprej pa stagnirali. "Zato, da se država normalno razvija, je treba logično, produktivno razporejati resurse in ljudje smo pač tukaj glavni," je poudaril premier. Kot meni Janša, smo del najpomembnejšega razvojnega resursa neracionalno razporedili, zato v slovenskem gospodarstvu manjka 150.000 ljudi na različnih delovnih mestih, ne le nizko plačanih. Približno toliko je po njegovih navedbah tudi izdanih delovnih dovoljenj za tujce, pri čemer pa to zaradi združevanja družin predstavlja dodaten pritisk na socialne izdatke. "Ob rekordno nizki brezposelnosti imamo eksponentno rast sredstev za socialo na ta račun," je dejal. Predsednik vlade Janez Janša je bil na novinarski konferenci po današnji vladni seji ob stotih dneh vlade kritičen do povečanja obsega zaposlenih v javnem sektorju od osamosvojitve Slovenije, kar je po njegovem mnenju razlog, da Slovenija po blaginji ljudi še ni postala Švica. Napoveduje prestrukturiranje in decentralizacijo. Prvih sto dni vlade je bilo po Janševih besedah zelo intenzivnih, delali so tudi po 16 ur na dan, pri čemer je bilo veliko dolgočasnega, "ker smo analizirali in premetavali številke in skušali priti do jasne slike, kje Slovenija danes je". Revizije po nekaterih ministrstvih še potekajo, tako da dokončne slike še nimajo, "se pa že kaže, da marsikaj od tega, kar je bilo v primopredajnih zapisnikih, ni ravno tisto, kar je tudi dejansko stanje," je dejal na novinarski konferenci po današnji seji vlade, na kateri je vlada sprejela tudi rebalans proračuna. Izpostavil je podatke o zaposlenih v javnem sektorju, katerih število se je od osamosvojitve naprej povečalo s 125.000 na 196.000. To povečanje je označil kot enega od osrednjih odgovorov na vprašanje, zakaj Slovenija po osamosvojitvi po blaginji ljudi še ni postala Švica. Kot je navedel, smo od osamosvojitve do leta 2008 pospešeno dohitevali povprečni standard Evrope glede kupne moči, od takrat naprej pa stagnirali. "Zato, da se država normalno razvija, je treba logično, produktivno razporejati resurse in ljudje smo pač tukaj glavni," je poudaril premier. Kot meni Janša, smo del najpomembnejšega razvojnega resursa neracionalno razporedili, zato v slovenskem gospodarstvu manjka 150.000 ljudi na različnih delovnih mestih, ne le nizko plačanih. Približno toliko je po njegovih navedbah tudi izdanih delovnih dovoljenj za tujce, pri čemer pa to zaradi združevanja družin predstavlja dodaten pritisk na socialne izdatke. "Ob rekordno nizki brezposelnosti imamo eksponentno rast sredstev za socialo na ta račun," je dejal. Kot negativni učinek napačnega razporejanja resursov pa je izpostavil tudi umetno ustvarjanje delovnih mest v administraciji, kar da povzroči tudi inflacijo regulative. V Sloveniji smo od osamosvojitve podeseterili število predpisov, ki veljajo na nacionalni ravni, kar je postalo "nepregledno birokratsko močvirje", je dejal. Poudaril je, da to, da v nekaterih javnega sektorja dela več ljudi, ne pomeni, da je delo bolje opravljeno in da je servis za državljane boljši. V nekaterih delih javnega sektorja so bila povečanja po njegovi oceni upravičena, saj smo "nekatere stvari postavljali na noge, recimo slovensko obrambo". Nobenih razlogov pa po njegovem prepričanju ni za povečanja v civilnem delu državne uprave. Izpostavil je tudi skoke v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu, kjer so ti "zaradi demografske slike v državi vsaj delno upravičeni". Opozoril pa je, da se je v osnovnih šolah število učencev od leta 2002 povečalo za sedem odstotkov, število učiteljev pa za 42 odstotkov. "Od 13 učencev na učitelja smo prišli na 9,6 učenca in ob tem vsak dan poslušamo, da je učiteljev premalo," je dejal. Ob tem je omenil tudi nedavno predstavljene rezultate raziskave PISA 2025, ki kažejo upad dosežkov slovenskih 15-letnikov. "Ob bistveno manjšem številu učiteljev in večjem številu učencev so bili rezultati boljši, kot so zdaj," je dodal. Kot negativni učinek napačnega razporejanja resursov pa je izpostavil tudi umetno ustvarjanje delovnih mest v administraciji, kar da povzroči tudi inflacijo regulative. V Sloveniji smo od osamosvojitve podeseterili število predpisov, ki veljajo na nacionalni ravni, kar je postalo "nepregledno birokratsko močvirje", je dejal. Poudaril je, da to, da v nekaterih javnega sektorja dela več ljudi, ne pomeni, da je delo bolje opravljeno in da je servis za državljane boljši. V nekaterih delih javnega sektorja so bila povečanja po njegovi oceni upravičena, saj smo "nekatere stvari postavljali na noge, recimo slovensko obrambo". Nobenih razlogov pa po njegovem prepričanju ni za povečanja v civilnem delu državne uprave. Izpostavil je tudi skoke v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu, kjer so ti "zaradi demografske slike v državi vsaj delno upravičeni". Opozoril pa je, da se je v osnovnih šolah število učencev od leta 2002 povečalo za sedem odstotkov, število učiteljev pa za 42 odstotkov. "Od 13 učencev na učitelja smo prišli na 9,6 učenca in ob tem vsak dan poslušamo, da je učiteljev premalo," je dejal. Ob tem je omenil tudi nedavno predstavljene rezultate raziskave PISA 2025, ki kažejo upad dosežkov slovenskih 15-letnikov. "Ob bistveno manjšem številu učiteljev in večjem številu učencev so bili rezultati boljši, kot so zdaj," je dodal.
language
slv
published at
2026-09-10T12:34:53
source
Tednik Demokracija
title
Premier Janša: Da se država normalno razvija, je treba logično, produktivno razporejati resurse in ljudje smo pač tukaj glavni
url
https://demokracija.si/fokus/premier-jansa-da-se-drzava-normalno-razvija-je-treba-logicno-produktivno-razporejati-resurse-in-ljudje-smo-pac-tukaj-glavni/
article order
9
body
Del najpomembnejšega razvojnega resursa smo neracionalno razporedili. "V tem trenutku v slovenskem gospodarstvu manjka 150.000 ljudi na različnih delovnih mestih," je poudaril Janša in dodal, da imamo ob tem izdanih približno toliko delovnih dovoljenj za tujce, pri čemer to zaradi združevanja družin predstavlja dodaten pritisk na socialne izdatke. Ob rekordno nizki brezposelnosti imamo torej na ta račun eksponentno rast sredstev za socialo. Predsednik vlade je kot eno od posledic napačnega razporejanja virov izpostavil tudi podvajanje nalog, saj veliko ljudi in institucij opravlja enake ali podobne naloge. Posledica takšnega sistema ni le večja poraba javnih sredstev, temveč tudi nenehno povečevanje obsega predpisov in administrativnih postopkov. "Veliko ljudi in institucij dela isto stvar. Stranski produkt tega je vedno več birokracije in vedno več predpisov. Prišli smo do nepreglednega birokratskega močvirja." Opozoril je, da je Slovenija od osamosvojitve podeseterila število predpisov na nacionalni ravni. Njihov obseg je po njegovih besedah postal tako velik, da je sistem nepregleden. V Sloveniji na državni ravni trenutno velja več kot 22.000 različnih predpisov. "Imamo preveč predpisov, ki jih niti pravne službe ne obvladajo več. To, da nekje dela več ljudi, še ne pomeni, da je servis za ljudi boljši." Janša je poudaril, da razprava o obsegu javnega sektorja ne pomeni zmanjševanja njegovega pomena. Javni sektor mora biti kakovosten servis državljanom, vendar mora biti hkrati učinkovit, še posebej v razmerah, ko gospodarstvu primanjkuje delovne sile. Uspešnost javnega sektorja se zato ne more meriti zgolj po številu zaposlenih, temveč predvsem po kakovosti in dostopnosti storitev za državljane. Razlike med posameznimi deli javnega sektorja so velike. Med letoma 2000 in 2025 se je število zaposlenih v izobraževanju povečalo s 50.700 na 72.900 oziroma za 43,8 odstotka, v zdravstvu in socialnem varstvu pa z 32.800 na 49.100 oziroma za 49,7 odstotka. V civilnem delu državne uprave je bilo povečanje 4,5-odstotno, medtem ko se je število zaposlenih v policiji zmanjšalo za 5,6 odstotka.
language
slv
published at
2026-09-10T16:35:10
source
Portal GOV.SI
title
Premier Janša: Potrebujemo učinkovit javni sektor, ki bo servis državljanom, in močno gospodarstvo
url
https://www.gov.si/novice/2026-09-10-premier-jansa-potrebujemo-ucinkovit-javni-sektor-ki-bo-servis-drzavljanom-in-mocno-gospodarstvo/
article order
8
body
Slovenija po kupni moči še vedno stagnira na ravni iz leta 2008. Med osrednjimi razlogi za takšen položaj predsednik vlade Janez Janša vidi nelogično razporejanje človeških virov. Gospodarstvo tare pomanjkanje delovne sile, medtem ko se je število zaposlenih v javnem sektorju drastično povečalo, prav tako birokracija, je premier opozoril po sprejemu rebalansa proračuna za letošnje leto. Med možnimi rešitvami je Janša omenil možnost "mehkega prestrukturiranja" oziroma preusmeritve človeških virov. Še pred sprejemom proračuna so se ministri seznanili z jesensko analizo Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), v kateri je bistveno popravljena gospodarska rast za letos. Kot je poudaril premier, je to olajšalo pripravo rebalansa za letošnje leto kljub neznanki, ki ostaja, ker je razvojni zakon blokiran. Zaradi tega namreč niso znani nekateri javnofinančni učinki, ki bi jih ta zakon prinesel, je pojasnil. Minister za finance Andrej Šircelj bo sprejeti rebalans podrobno pojasnil jutri. Delo bo vladna ekipa nadaljevala na popoldanskem delovnem posvetu, na katerem bodo pretresali položaj države ob skorajšnjih 100 dneh nove vlade. Po nekaterih ministrstvih sicer še vedno poteka revizija ali pa jih revizija še čaka, zato dokončne slike nimajo. Se pa po besedah Janeza Janše marsikje kaže, da stanje v primopredajnih zapisnikih ne odraža dejanskega stanja. Zakaj Slovenija ni Švica? Na posvetu bodo razmere osvetlili tudi izhajajoč iz prioritet iz koalicijske pogodbe, torej gospodarske rasti, blaginje za vse, debirokratizacije in decentralizacije, pa deloma tudi z vidika podlage proračunskih dokumentov za naslednji dve leti, je povedal Janša. V okviru dosedanjih analiz so namreč prišli do zanimivih ugotovitev. Ena osrednjih pa ponuja odgovor na vprašanje, "zakaj Slovenija po osamosvojitvi po blaginji ljudi še ni postala Švica". Kot je poudaril Janša, je za normalen razvoj države treba logično razporejati človeške vire. V Sloveniji pa se je število zaposlenih v javnem sektorju v tem času povečalo s 125.000 na 196.000. V nekaterih delih javnega sektorja so bila ta povečanja upravičena, denimo pri postavljanju obrambnih zmogljivosti. Toda povečevanja so bila v teh sektorjih minimalna ali pa je bila rast celo negativna. Se je pa zelo povečalo število zaposlenih v nekaterih drugih sektorjih, to pa po besedah predsednika vlade povzroča strukturne probleme, zaradi katerih je danes Slovenija še vedno na 91 odstotkih evropskega povprečja po kupni moči na prebivalca, torej tam kot leta 2008. "Potem ko smo od osamosvojitve do 2008 pospešeno dohitevali povprečni standard Evrope oziroma Evropske unije, smo od takrat naprej stagnirali," je poudaril. Nepregledno birokratsko močvirje Neracionalna razporeditev najpomembnejšega razvojnega resursa je poleg tega temeljnega problema povzročila še dva dodatna; prvi je, da v tem trenutku v slovenskem gospodarstvu manjka 50.000 ljudi na različnih delovnih mestih. Kot je poudaril premier, ne gre le za slabo plačana, pač pa tudi za visoko zahtevna delovna mesta. Približno toliko je tudi izdanih delovnih dovoljenj za tujce, pri čemer poznejše združevanje družin ustvarja dodaten pritisk na socialne izdatke. Druga posledica neprimernega razporejanja človeških virov pa je v tem, da v institucijah, kjer več ljudi dela iste stvari in se umetno ustvarjajo delovna mesta, to vodi do inflacije zakonodaje in regulative. "V Sloveniji smo od osamosvojitve podeseterili število predpisov, zakonov, aktov, ki veljajo na nacionalni ravni. To je postano nepregledno birokratsko močvirje," je opomnil Janša. Kot je ponazoril, na državni ravni velja kar 22.000 različnih predpisov. "Ni pravnika ali pravne službe, ki bo to obvladal," je dejal. Položaj pa še dodatno poslabšuje evropska birokacija, ki tudi "nima meja". Da v nekaterih delih sektorja dela več ljudi, tako po njegovih besedah ne pomeni, da je delo tudi bolje opravljeno in da je servis za državljane boljši, kar je temeljni smoter javne uprave. V Sloveniji smo od osamosvojitve podeseterili število predpisov, zakonov, aktov, ki veljajo na nacionalni ravni. To je postano nepregledno birokratsko močvirje. Presežek javnih uslužbencev manjka v gospodarstvu Teh nekaj 10.000 ljudi, ki so zaposleni v delu javnega sektorja, kjer to ni potrebno, manjka v gospodarstvu in zato moramo uvažati tujo delovno silo, je poudaril Janša. Ne glede na to, kakšne barve bi bila vlada, bi se znašla pred odločitvijo; ali v času, ko delovne sile primanjkuje, naredi "mehko prestrukturiranje in prerazporedimo človeške resurse", kar bo prineslo dodano vrednost in ne dodatnega birokratskega problema, ali pa tega ne naredi, država pa še vedno caplja na mestu. Pri tem je eden večjih razlogov za glavobol vlade ob proračunskem načrtovanju v masi bruto plač. Že lani so se te povečale trikrat bolj, kot se je povečala produktivnost. Kot poudarja Janša, to ne pomeni, da so plače ponekod v javnem sektorju previsoke; nasprotno. Dejstvo, da je v nekaterih segmentih javnega sektorja zaposlenih 100 namesto 50 ljudi, pomeni, da so tisti, ki dejansko delajo učinkovito, slabše plačani na račun tistih, za katere to ne velja. Ko gre za visoke skoke v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu, so povečevanja v luči demografske slike sicer deloma upravičena. Na drugi strani pa je razvidno tudi znatno povečanje števila uslužbencev v civilnem delu državne uprave, in to zlasti v zadnjem obdobju. Za tako ogromno povečanje po besedah Janše ni nobenega razloga, sploh ob dejstvu, da smo danes, za razliko od analogne dobe leta 1991, v dobi umetne inteligence, oblakov in informacij na dosegu roke. Več učiteljev ni ustvarilo več znanja Janša se je posebej dotaknil povečevanja števila učiteljev v osnovnih šolah. Od leta 2002 se je število učencev povečalo za sedem odstotkov, število učiteljev pa za kar 42 odstotkov. "Potem pa vsak dan poslušamo, da je učiteljev premalo, in to od sindikata, ki se zdaj ukvarja z zbiranjem podpisov za neki referendum," je predsednik vlade dregnil v predstavnike sindikata SVIZ in aktivacijo Branimirja Štruklja pri referendumu o interventnem zakonu. Med drugim je spomnil na mednarodne analize, ki so pokazale, da znanje slovenskih učencev v zadnjem času nenehno upada. To pa pomeni, da strmo naraščanje zaposlenih v šolstvu ni ustvarilo novega znanja. Seveda so tudi učitelji, ki delajo dobro, in očitno gre za strukturni problem, je povedal Janša, ki težavo vidi tudi v tem, da se je 20 let mlade vpisovalo v programe, ki jih gospodarstvo ni potrebovalo.
language
slv
published at
2026-09-10T13:42:40
source
Domovina
title
Janša ob sprejemu rebalansa proračuna: Višek javnih uslužbencev manjka v gospodarstvu
url
https://www.domovina.je/jansa-ob-sprejemu-rebalansa-proracuna-visek-javnih-usluzbencev-manjka-v-gospodarstvu
article order
1
body
Predsednik vlade Janez Janša je bil na novinarski konferenci po današnji vladni seji ob stotih dneh vlade kritičen do povečanja obsega zaposlenih v javnem sektorju od osamosvojitve Slovenije, kar je po njegovem mnenju razlog, da Slovenija po blaginji ljudi še ni postala Švica. Napoveduje prestrukturiranje in decentralizacijo. Prvih sto dni vlade je bilo po Janševih besedah zelo intenzivnih, delali so tudi po 16 ur na dan, pri čemer je bilo veliko dolgočasnega, "ker smo analizirali in premetavali številke in skušali priti do jasne slike, kje Slovenija danes je". Revizije po nekaterih ministrstvih še potekajo, tako da dokončne slike še nimajo, "se pa že kaže, da marsikaj od tega, kar je bilo v primopredajnih zapisnikih, ni ravno tisto, kar je tudi dejansko stanje," je dejal na novinarski konferenci po današnji seji vlade, na kateri je vlada sprejela tudi rebalans proračuna. Izpostavil je podatke o zaposlenih v javnem sektorju, katerih število se je od osamosvojitve naprej povečalo s 125.000 na 196.000. To povečanje je označil kot enega od osrednjih odgovorov na vprašanje, zakaj Slovenija po osamosvojitvi po blaginji ljudi še ni postala Švica. Kot je navedel, smo od osamosvojitve do leta 2008 pospešeno dohitevali povprečni standard Evrope glede kupne moči, od takrat naprej pa stagnirali. "Zato, da se država normalno razvija, je treba logično, produktivno razporejati resurse in ljudje smo pač tukaj glavni," je poudaril premier. Kot meni Janša, smo del najpomembnejšega razvojnega resursa neracionalno razporedili, zato v slovenskem gospodarstvu manjka 150.000 ljudi na različnih delovnih mestih, ne le nizko plačanih. Približno toliko je po njegovih navedbah tudi izdanih delovnih dovoljenj za tujce, pri čemer pa to zaradi združevanja družin predstavlja dodaten pritisk na socialne izdatke. "Ob rekordno nizki brezposelnosti imamo eksponentno rast sredstev za socialo na ta račun," je dejal. Kot negativni učinek napačnega razporejanja resursov pa je izpostavil tudi umetno ustvarjanje delovnih mest v administraciji, kar da povzroči tudi inflacijo regulative. V Sloveniji smo od osamosvojitve podeseterili število predpisov, ki veljajo na nacionalni ravni, kar je postalo "nepregledno birokratsko močvirje", je dejal. Poudaril je, da to, da v nekaterih javnega sektorja dela več ljudi, ne pomeni, da je delo bolje opravljeno in da je servis za državljane boljši. V nekaterih delih javnega sektorja so bila povečanja po njegovi oceni upravičena, saj smo "nekatere stvari postavljali na noge, recimo slovensko obrambo". Nobenih razlogov pa po njegovem prepričanju ni za povečanja v civilnem delu državne uprave. Izpostavil je tudi skoke v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu, kjer so ti "zaradi demografske slike v državi vsaj delno upravičeni". Opozoril pa je, da se je v osnovnih šolah število učencev od leta 2002 povečalo za sedem odstotkov, število učiteljev pa za 42 odstotkov. "Od 13 učencev na učitelja smo prišli na 9,6 učenca in ob tem vsak dan poslušamo, da je učiteljev premalo," je dejal. Ob tem je omenil tudi nedavno predstavljene rezultate raziskave PISA 2025, ki kažejo upad dosežkov slovenskih 15-letnikov. "Ob bistveno manjšem številu učiteljev in večjem številu učencev so bili rezultati boljši, kot so zdaj," je dodal.
language
slv
published at
2026-09-10T13:57:51
source
Lokalec.si
title
Janša kritičen do večanja kadrovskega obsega v javnem sektorju
url
https://www.lokalec.si/jansa-kriticen-do-vecanja-kadrovskega-obsega-v-javnem-sektorju/
article order
7
body
"Zato, da se država normalno razvija, je treba logično, produktivno razporejati resurse in ljudje smo pač tukaj glavni," je po včerajšnji seji vlade na Brdu pri Kranju dejal njen predsednik Janez Janša. Prvih sto dni vlade je označil za zelo intenzivne; nekatere revizije po ministrstvih še niso končane, po njegovih besedah pa se že kaže, da se dejansko stanje ponekod razlikuje od primopredajnih zapisnikov. Rast števila zaposlenih v javnem sektorju V ospredje je postavil število zaposlenih v javnem sektorju, ki naj bi se od osamosvojitve povečalo s približno 125.000 na 196.000. Prav v tem vidi enega od odgovorov, zakaj Slovenija po blaginji ni postala druga Švica. Do leta 2008 je država po njegovih besedah hitro dohitevala evropsko povprečje po kupni moči, nato pa je napredek zastal. Janša ocenjuje, da v gospodarstvu danes manjka okoli 150.000 ljudi na različnih delovnih mestih. Približno toliko naj bi bilo tudi izdanih delovnih dovoljenj za tujce. Ob tem je opozoril na dodatne socialne izdatke, povezane z združevanjem družin, in dejal, da imamo ob rekordno nizki brezposelnosti "eksponentno rast sredstev za socialo". Opozoril je tudi na širjenje administracije in predpisov. Po njegovih navedbah se je število nacionalnih predpisov od osamosvojitve podeseterilo, sistem pa je postal "nepregledno birokratsko močvirje". Več zaposlenih, je prepričan premier, ne pomeni nujno, da bodo storitve za državljane boljše. Vse manj učencev na enega učitelja Povečanja so bila po premierjevem mnenju ponekod upravičena, denimo pri vzpostavljanju obrambnega sistema, deloma tudi v zdravstvu, izobraževanju in socialnem varstvu zaradi demografskih sprememb. Kritičen pa je bil do civilnega dela državne uprave. Posebej je izpostavil osnovne šole. Od leta 2002 naj bi se število učencev povečalo za sedem odstotkov, število učiteljev pa za 42 odstotkov, razmerje pa naj bi se znižalo s 13 na 9,6 učenca na učitelja. Ob tem je spomnil na slabše rezultate slovenskih 15-letnikov v raziskavi PISA 2025 in pripomnil, da so bili dosežki v času z manj učitelji in več učenci boljši. Plačna masa največji glavobol Največji glavobol pri pripravi proračuna je po Janševih besedah povzročila rast mase plač v javnem sektorju, še zlasti po plačni reformi prejšnje vlade Roberta Goloba. Ob tem je poudaril, da problem ni nujno v previsokih plačah: številni, ki resno delajo, po njegovi oceni niso dovolj plačani, ker sistem financira tudi tiste, ki "bolj ustvarjajo birokratske ovire". Kot bolj spodbuden je predstavil gospodarski položaj. Ukrepi iz koalicijske pogodbe naj bi po njegovih napovedih omogočili eno najvišjih gospodarskih rasti v EU in s tem prostor za "mehko prestrukturiranje" zaposlenosti. Omenil je zmanjšanje števila ministrstev in decentralizacijo. Prehod naj bi olajšalo tudi pomanjkanje delavcev: po njegovem je normalno, da ljudje odidejo tja, kjer so dejanske potrebe in kjer lahko tudi več zaslužijo. * nr
language
slv
published at
2026-09-10T18:27:29
source
primorske.si
title
Janša: V javnem sektorju preveč zaposlenih, v gospodarstvu pa premalo
url
https://primorske.si/slovenija/jansa-v-javnem-sektorju-prevec-zaposlenih-v-gospodarstvu-pa-premalo/

source scope

analyzed source count

omitted articles

omitted source count

total source count