Vlada uvaja začasne ukrepe za izenačitev cen in 300 evrov dodatka v dolgotrajni oskrbi 9.9.2026
Vlada je na četrtkovi seji določila predlog zakona o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe, ki ga bo državni zbor obravnaval po nujnem postopku na petkovi izredni seji. Ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič je na novinarski konferenci 11. septembra predstavila ključne ukrepe, ki naslavljajo štiri največje težave: neenakost med uporabniki, pomanjkanje kadrov, preobremenjenost centrov za socialno delo in neustrezen minutni sistem obračunavanja. Ukrepi bodo praviloma veljali do 31. decembra 2027, razen nekaterih, ki so časovno omejeni do konca leta 2026.
Infografika
Analiza trditev
| Trditev | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | 24ur | Nova24TV | N1 | Portal GOV.SI | Domovina | Svet24 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Interventni poseg v sistem dolgotrajne oskrbe z začasnimi ukrepi je nujno potreben prvi korak. | Večina virov podpira trditev, 24ur in Svet24 jo le delno omenjata brez izrecne potrditve. | Da: Ministrica je to izjavila v naslovu in vsebini članka. | Da: Ministrica navaja, da je interventni poseg nujen prvi korak. | Delno: Ministrica navaja nujnost ukrepov zaradi težav pri izvajanju zakona. | Da: Ministrica navaja, da je predlagani zakon prvi korak v tej smeri. | Da: Ministrica je to izrecno navedla v naslovu in vsebini članka. | Delno: Članek omenja interventni zakon za učinkovitejše izvajanje sistema. | Da: Ministrica je izrecno poudarila, da je interventni poseg nujen prvi korak. | Delno: Članek navaja, da so ukrepi interventne narave in nujni za učinkovitost. |
| Trenutni sistem dolgotrajne oskrbe je poln birokracije in nepotrebnih administrativnih postopkov. | Večina virov podpira trditev, le GOV.SI in Svet24 jo omenjata delno. | Ni omenjeno | Da: Ministrica dobesedno navaja, da je sistem poln birokracije. | Da: Ministrica izpostavlja več birokracije in nepotrebne postopke na CSD. | Da: Ministrica je poudarila, da je sistem poln birokracije. | Da: Ministrica je poudarila, da je sistem poln birokracije. | Delno: Članek omenja potrebo po manj administrativnih obremenitvah. | Da: Ministrica je potrdila, da je sistem poln birokracije in nepotrebnih postopkov. | Delno: Članek omenja manj administrativnih obremenitev kot cilj ukrepov. |
| Vsi stanovalci domov za starejše z enakimi potrebami bodo za primerljivo oskrbo plačevali enako. | Večina virov podpira, Nova24TV in Svet24 le delno. | Ni omenjeno | Da: Ministrica potrjuje, da bodo z novim zakonom odpravili neenakost. | Da: Članek navaja, da bodo stanovalci z enakimi potrebami plačevali enako. | Delno: Ministrica navaja, da s predlogom odpravljajo neenakost pri plačilih. | Da: Predlog zakona predvideva odpravo neenakosti pri plačilih. | Ni omenjeno | Da: Predlog zakona predvideva izenačitev plačil za primerljivo oskrbo. | Delno: Ministrica je napovedala izenačenje plačevanja storitev za uporabnike. |
| Uvedba minutnega sistema obračunavanja storitev dolgotrajne oskrbe z oktobrom je neizvedljiva. | Večina virov trditev podpira, N1 in Nova24TV jo omilita. | Ni omenjeno | Da: Ministrica navaja, da bi bila uvedba z oktobrom neizvedljiva. | Da: Ministrica navaja, da bi bila uvedba z oktobrom neizvedljiva. | Delno: Ministrica meni, da ni dovolj podlag in ne vedo, ali je izvedljiv. | Delno: Ministrica meni, da ni dovolj podlag in ne vedo, ali je sistem sploh izvedljiv. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da bi bila uvedba z oktobrom neizvedljiva. | Delno: Članek omenja zamik minutnega načina, ne pa neizvedljivosti. |
| Dva stanovalca v istem domu za starejše z enakimi potrebami in enako oskrbo plačujeta različno ceno. | Viri potrjujejo trditev, a se razlikujejo v poudarku: STA in GOV.SI je ne omenjata. | Ni omenjeno | Da: Ministrica izrecno navaja ta primer kot največjo težavo. | Da: Ministrica to navaja kot eno od štirih največjih težav sistema. | Da: Ministrica je to navedla kot eno največjih težav sistema. | Da: Ministrica je to navedla kot eno od ugotovljenih težav v sistemu. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja to kot eno od težav, ki jih predlog zakona rešuje. | Delno: Ministrica napoveduje izenačenje plačevanja, kar implicira obstoječe razlike. |
| Vsi zaposleni v dolgotrajni oskrbi bodo od oktobra prejemali začasni dodatek v višini 300 evrov bruto. | Večina virov potrjuje, STA in GOV.SI ne omenjata. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da bodo zaposleni z oktobrom prejeli ta dodatek. | Da: Članek potrjuje dodatek za zaposlene pri izvajalcih od oktobra. | Da: Predlagan je dodatek 300 evrov bruto mesečno za vse zaposlene. | Da: Predlagan je dodatek za vse zaposlene pri izvajalcih od oktobra. | Ni omenjeno | Da: Predlog predvideva 300 evrov bruto dodatka za zaposlene od oktobra. | Delno: Predlog predvideva dodatek, a datum začetka ni eksplicitno naveden. |
| Začasni dodatek za zaposlene v dolgotrajni oskrbi bo veljal do 31. decembra 2027. | Večina virov potrjuje, le STA in Svet24 ne omenjata. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje, da bodo dodatek prejemali do tega datuma. | Da: Članek izrecno navaja ta datum veljavnosti dodatka. | Da: Članek navaja, da naj bi ga prejemali od oktobra do konca leta 2027. | Da: Članek navaja, da naj bi ga prejemali do konca leta 2027. | Delno: Članek navaja, da bodo interventni ukrepi veljali do 31. 12. 2027. | Da: Ukrepi, vključno z dodatkom, bodo veljali do 31. decembra 2027. | Ni omenjeno |
| Proračunski primanjkljaj za leto 2026 bo znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP. | Samo vir uradno potrjuje; ostali ne omenjajo ali so nepopolni. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Delno: Članek navaja te številke za rebalans, a ne omenja leta 2026. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja točno te številke za proračunski primanjkljaj. | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Enak dodatek v višini 300 evrov bruto bodo prejemali tudi zaposleni pri izvajalcih pomoči na domu. | Večina virov potrjuje, STA in Svet24 ne omenjata. | Ni omenjeno | Da: Ministrica potrjuje, da bodo prejeli isti dodatek. | Da: Članek potrjuje enak dodatek za zaposlene pri pomoči na domu. | Da: Članek izrecno omenja zaposlene pri izvajalcih pomoči na domu. | Da: Članek izrecno vključuje zaposlene pri izvajalcih pomoči na domu. | Ni omenjeno | Da: Ministrica je potrdila, da bodo dodatek prejemali tudi zaposleni pri pomoči na domu. | Ni omenjeno |
| Odločbe o dolgotrajni oskrbi ne bodo več vsebovale načrta priporočenih storitev. | RTV, N1, Nova24TV, Domovina, Svet24 potrjujejo; STA, 24ur, GOV.SI ne omenjajo. | Ni omenjeno | Da: Ministrica pojasnjuje, da odločbe tega ne bodo več vsebovale. | Ni omenjeno | Da: Ministrica je napovedala, da odločbe tega ne bodo več vsebovale. | Da: Članek navaja, da odločbe ne bodo več vsebovale tega načrta. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da odločbe ne bodo več vsebovale načrta priporočenih storitev. | Da: Članek navaja odpravo obveznosti priprave načrta priporočenih storitev. |
| Rebalans proračuna za leto 2026 na življenja državljanov ne bo imel negativnih vplivov. | Samo Nova24TV delno omenja izjavo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Delno: Minister Šircelj je to izjavil za predlagani rebalans. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Javni dolg se bo leta 2026 znižal pod 65 odstotkov BDP. | Noben vir ne podpira; Nova24TV navaja drugačno leto. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Delno: Članek navaja znižanje pod 65 odstotkov BDP letos, ne leta 2026. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
claims
- Interventni poseg v sistem dolgotrajne oskrbe z začasnimi ukrepi je nujno potreben prvi korak.
- Trenutni sistem dolgotrajne oskrbe je poln birokracije in nepotrebnih administrativnih postopkov.
- Vsi stanovalci domov za starejše z enakimi potrebami bodo za primerljivo oskrbo plačevali enako.
- Uvedba minutnega sistema obračunavanja storitev dolgotrajne oskrbe z oktobrom je neizvedljiva.
- Dva stanovalca v istem domu za starejše z enakimi potrebami in enako oskrbo plačujeta različno ceno.
- Vsi zaposleni v dolgotrajni oskrbi bodo od oktobra prejemali začasni dodatek v višini 300 evrov bruto.
- Začasni dodatek za zaposlene v dolgotrajni oskrbi bo veljal do 31. decembra 2027.
- Proračunski primanjkljaj za leto 2026 bo znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP.
- Enak dodatek v višini 300 evrov bruto bodo prejemali tudi zaposleni pri izvajalcih pomoči na domu.
- Odločbe o dolgotrajni oskrbi ne bodo več vsebovale načrta priporočenih storitev.
- Rebalans proračuna za leto 2026 na življenja državljanov ne bo imel negativnih vplivov.
- Javni dolg se bo leta 2026 znižal pod 65 odstotkov BDP.
key differences
- Dva stanovalca v istem domu za starejše z enakimi potrebami in enako oskrbo plačujeta različno ceno.
- Viri potrjujejo trditev, a se razlikujejo v poudarku: STA in GOV.SI je ne omenjata.
- Enak dodatek v višini 300 evrov bruto bodo prejemali tudi zaposleni pri izvajalcih pomoči na domu.
- Večina virov potrjuje, STA in Svet24 ne omenjata.
- Interventni poseg v sistem dolgotrajne oskrbe z začasnimi ukrepi je nujno potreben prvi korak.
- Večina virov podpira trditev, 24ur in Svet24 jo le delno omenjata brez izrecne potrditve.
- Javni dolg se bo leta 2026 znižal pod 65 odstotkov BDP.
- Noben vir ne podpira; Nova24TV navaja drugačno leto.
- Odločbe o dolgotrajni oskrbi ne bodo več vsebovale načrta priporočenih storitev.
- RTV, N1, Nova24TV, Domovina, Svet24 potrjujejo; STA, 24ur, GOV.SI ne omenjajo.
- Proračunski primanjkljaj za leto 2026 bo znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP.
- Samo vir uradno potrjuje; ostali ne omenjajo ali so nepopolni.
- Rebalans proračuna za leto 2026 na življenja državljanov ne bo imel negativnih vplivov.
- Samo Nova24TV delno omenja izjavo.
- Trenutni sistem dolgotrajne oskrbe je poln birokracije in nepotrebnih administrativnih postopkov.
- Večina virov podpira trditev, le GOV.SI in Svet24 jo omenjata delno.
- Uvedba minutnega sistema obračunavanja storitev dolgotrajne oskrbe z oktobrom je neizvedljiva.
- Večina virov trditev podpira, N1 in Nova24TV jo omilita.
- Vsi stanovalci domov za starejše z enakimi potrebami bodo za primerljivo oskrbo plačevali enako.
- Večina virov podpira, Nova24TV in Svet24 le delno.
- Vsi zaposleni v dolgotrajni oskrbi bodo od oktobra prejemali začasni dodatek v višini 300 evrov bruto.
- Večina virov potrjuje, STA in GOV.SI ne omenjata.
- Začasni dodatek za zaposlene v dolgotrajni oskrbi bo veljal do 31. decembra 2027.
- Večina virov potrjuje, le STA in Svet24 ne omenjata.
source analyses
- 24ur
- Dva stanovalca v istem domu za starejše z enakimi potrebami in enako oskrbo plačujeta različno ceno.
- Da: Ministrica to navaja kot eno od štirih največjih težav sistema.
- Enak dodatek v višini 300 evrov bruto bodo prejemali tudi zaposleni pri izvajalcih pomoči na domu.
- Da: Članek potrjuje enak dodatek za zaposlene pri pomoči na domu.
- Interventni poseg v sistem dolgotrajne oskrbe z začasnimi ukrepi je nujno potreben prvi korak.
- Delno: Ministrica navaja nujnost ukrepov zaradi težav pri izvajanju zakona.
- Javni dolg se bo leta 2026 znižal pod 65 odstotkov BDP.
- Ni omenjeno
- Odločbe o dolgotrajni oskrbi ne bodo več vsebovale načrta priporočenih storitev.
- Ni omenjeno
- Proračunski primanjkljaj za leto 2026 bo znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP.
- Ni omenjeno
- Rebalans proračuna za leto 2026 na življenja državljanov ne bo imel negativnih vplivov.
- Ni omenjeno
- Trenutni sistem dolgotrajne oskrbe je poln birokracije in nepotrebnih administrativnih postopkov.
- Da: Ministrica izpostavlja več birokracije in nepotrebne postopke na CSD.
- Uvedba minutnega sistema obračunavanja storitev dolgotrajne oskrbe z oktobrom je neizvedljiva.
- Da: Ministrica navaja, da bi bila uvedba z oktobrom neizvedljiva.
- Vsi stanovalci domov za starejše z enakimi potrebami bodo za primerljivo oskrbo plačevali enako.
- Da: Članek navaja, da bodo stanovalci z enakimi potrebami plačevali enako.
- Vsi zaposleni v dolgotrajni oskrbi bodo od oktobra prejemali začasni dodatek v višini 300 evrov bruto.
- Da: Članek potrjuje dodatek za zaposlene pri izvajalcih od oktobra.
- Začasni dodatek za zaposlene v dolgotrajni oskrbi bo veljal do 31. decembra 2027.
- Da: Članek izrecno navaja ta datum veljavnosti dodatka.
- Domovina
- Dva stanovalca v istem domu za starejše z enakimi potrebami in enako oskrbo plačujeta različno ceno.
- Da: Članek navaja to kot eno od težav, ki jih predlog zakona rešuje.
- Enak dodatek v višini 300 evrov bruto bodo prejemali tudi zaposleni pri izvajalcih pomoči na domu.
- Da: Ministrica je potrdila, da bodo dodatek prejemali tudi zaposleni pri pomoči na domu.
- Interventni poseg v sistem dolgotrajne oskrbe z začasnimi ukrepi je nujno potreben prvi korak.
- Da: Ministrica je izrecno poudarila, da je interventni poseg nujen prvi korak.
- Javni dolg se bo leta 2026 znižal pod 65 odstotkov BDP.
- Ni omenjeno
- Odločbe o dolgotrajni oskrbi ne bodo več vsebovale načrta priporočenih storitev.
- Da: Članek navaja, da odločbe ne bodo več vsebovale načrta priporočenih storitev.
- Proračunski primanjkljaj za leto 2026 bo znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP.
- Ni omenjeno
- Rebalans proračuna za leto 2026 na življenja državljanov ne bo imel negativnih vplivov.
- Ni omenjeno
- Trenutni sistem dolgotrajne oskrbe je poln birokracije in nepotrebnih administrativnih postopkov.
- Da: Ministrica je potrdila, da je sistem poln birokracije in nepotrebnih postopkov.
- Uvedba minutnega sistema obračunavanja storitev dolgotrajne oskrbe z oktobrom je neizvedljiva.
- Da: Članek navaja, da bi bila uvedba z oktobrom neizvedljiva.
- Vsi stanovalci domov za starejše z enakimi potrebami bodo za primerljivo oskrbo plačevali enako.
- Da: Predlog zakona predvideva izenačitev plačil za primerljivo oskrbo.
- Vsi zaposleni v dolgotrajni oskrbi bodo od oktobra prejemali začasni dodatek v višini 300 evrov bruto.
- Da: Predlog predvideva 300 evrov bruto dodatka za zaposlene od oktobra.
- Začasni dodatek za zaposlene v dolgotrajni oskrbi bo veljal do 31. decembra 2027.
- Da: Ukrepi, vključno z dodatkom, bodo veljali do 31. decembra 2027.
- N1
- Dva stanovalca v istem domu za starejše z enakimi potrebami in enako oskrbo plačujeta različno ceno.
- Da: Ministrica je to navedla kot eno od ugotovljenih težav v sistemu.
- Enak dodatek v višini 300 evrov bruto bodo prejemali tudi zaposleni pri izvajalcih pomoči na domu.
- Da: Članek izrecno vključuje zaposlene pri izvajalcih pomoči na domu.
- Interventni poseg v sistem dolgotrajne oskrbe z začasnimi ukrepi je nujno potreben prvi korak.
- Da: Ministrica je to izrecno navedla v naslovu in vsebini članka.
- Javni dolg se bo leta 2026 znižal pod 65 odstotkov BDP.
- Ni omenjeno
- Odločbe o dolgotrajni oskrbi ne bodo več vsebovale načrta priporočenih storitev.
- Da: Članek navaja, da odločbe ne bodo več vsebovale tega načrta.
- Proračunski primanjkljaj za leto 2026 bo znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP.
- Ni omenjeno
- Rebalans proračuna za leto 2026 na življenja državljanov ne bo imel negativnih vplivov.
- Ni omenjeno
- Trenutni sistem dolgotrajne oskrbe je poln birokracije in nepotrebnih administrativnih postopkov.
- Da: Ministrica je poudarila, da je sistem poln birokracije.
- Uvedba minutnega sistema obračunavanja storitev dolgotrajne oskrbe z oktobrom je neizvedljiva.
- Delno: Ministrica meni, da ni dovolj podlag in ne vedo, ali je sistem sploh izvedljiv.
- Vsi stanovalci domov za starejše z enakimi potrebami bodo za primerljivo oskrbo plačevali enako.
- Da: Predlog zakona predvideva odpravo neenakosti pri plačilih.
- Vsi zaposleni v dolgotrajni oskrbi bodo od oktobra prejemali začasni dodatek v višini 300 evrov bruto.
- Da: Predlagan je dodatek za vse zaposlene pri izvajalcih od oktobra.
- Začasni dodatek za zaposlene v dolgotrajni oskrbi bo veljal do 31. decembra 2027.
- Da: Članek navaja, da naj bi ga prejemali do konca leta 2027.
- Nova24TV
- Dva stanovalca v istem domu za starejše z enakimi potrebami in enako oskrbo plačujeta različno ceno.
- Da: Ministrica je to navedla kot eno največjih težav sistema.
- Enak dodatek v višini 300 evrov bruto bodo prejemali tudi zaposleni pri izvajalcih pomoči na domu.
- Da: Članek izrecno omenja zaposlene pri izvajalcih pomoči na domu.
- Interventni poseg v sistem dolgotrajne oskrbe z začasnimi ukrepi je nujno potreben prvi korak.
- Da: Ministrica navaja, da je predlagani zakon prvi korak v tej smeri.
- Javni dolg se bo leta 2026 znižal pod 65 odstotkov BDP.
- Delno: Članek navaja znižanje pod 65 odstotkov BDP letos, ne leta 2026.
- Odločbe o dolgotrajni oskrbi ne bodo več vsebovale načrta priporočenih storitev.
- Da: Ministrica je napovedala, da odločbe tega ne bodo več vsebovale.
- Proračunski primanjkljaj za leto 2026 bo znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP.
- Delno: Članek navaja te številke za rebalans, a ne omenja leta 2026.
- Rebalans proračuna za leto 2026 na življenja državljanov ne bo imel negativnih vplivov.
- Delno: Minister Šircelj je to izjavil za predlagani rebalans.
- Trenutni sistem dolgotrajne oskrbe je poln birokracije in nepotrebnih administrativnih postopkov.
- Da: Ministrica je poudarila, da je sistem poln birokracije.
- Uvedba minutnega sistema obračunavanja storitev dolgotrajne oskrbe z oktobrom je neizvedljiva.
- Delno: Ministrica meni, da ni dovolj podlag in ne vedo, ali je izvedljiv.
- Vsi stanovalci domov za starejše z enakimi potrebami bodo za primerljivo oskrbo plačevali enako.
- Delno: Ministrica navaja, da s predlogom odpravljajo neenakost pri plačilih.
- Vsi zaposleni v dolgotrajni oskrbi bodo od oktobra prejemali začasni dodatek v višini 300 evrov bruto.
- Da: Predlagan je dodatek 300 evrov bruto mesečno za vse zaposlene.
- Začasni dodatek za zaposlene v dolgotrajni oskrbi bo veljal do 31. decembra 2027.
- Da: Članek navaja, da naj bi ga prejemali od oktobra do konca leta 2027.
- Portal GOV.SI
- Dva stanovalca v istem domu za starejše z enakimi potrebami in enako oskrbo plačujeta različno ceno.
- Ni omenjeno
- Enak dodatek v višini 300 evrov bruto bodo prejemali tudi zaposleni pri izvajalcih pomoči na domu.
- Ni omenjeno
- Interventni poseg v sistem dolgotrajne oskrbe z začasnimi ukrepi je nujno potreben prvi korak.
- Delno: Članek omenja interventni zakon za učinkovitejše izvajanje sistema.
- Javni dolg se bo leta 2026 znižal pod 65 odstotkov BDP.
- Ni omenjeno
- Odločbe o dolgotrajni oskrbi ne bodo več vsebovale načrta priporočenih storitev.
- Ni omenjeno
- Proračunski primanjkljaj za leto 2026 bo znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP.
- Da: Članek navaja točno te številke za proračunski primanjkljaj.
- Rebalans proračuna za leto 2026 na življenja državljanov ne bo imel negativnih vplivov.
- Ni omenjeno
- Trenutni sistem dolgotrajne oskrbe je poln birokracije in nepotrebnih administrativnih postopkov.
- Delno: Članek omenja potrebo po manj administrativnih obremenitvah.
- Uvedba minutnega sistema obračunavanja storitev dolgotrajne oskrbe z oktobrom je neizvedljiva.
- Ni omenjeno
- Vsi stanovalci domov za starejše z enakimi potrebami bodo za primerljivo oskrbo plačevali enako.
- Ni omenjeno
- Vsi zaposleni v dolgotrajni oskrbi bodo od oktobra prejemali začasni dodatek v višini 300 evrov bruto.
- Ni omenjeno
- Začasni dodatek za zaposlene v dolgotrajni oskrbi bo veljal do 31. decembra 2027.
- Delno: Članek navaja, da bodo interventni ukrepi veljali do 31. 12. 2027.
- RTV Slovenija
- Dva stanovalca v istem domu za starejše z enakimi potrebami in enako oskrbo plačujeta različno ceno.
- Da: Ministrica izrecno navaja ta primer kot največjo težavo.
- Enak dodatek v višini 300 evrov bruto bodo prejemali tudi zaposleni pri izvajalcih pomoči na domu.
- Da: Ministrica potrjuje, da bodo prejeli isti dodatek.
- Interventni poseg v sistem dolgotrajne oskrbe z začasnimi ukrepi je nujno potreben prvi korak.
- Da: Ministrica navaja, da je interventni poseg nujen prvi korak.
- Javni dolg se bo leta 2026 znižal pod 65 odstotkov BDP.
- Ni omenjeno
- Odločbe o dolgotrajni oskrbi ne bodo več vsebovale načrta priporočenih storitev.
- Da: Ministrica pojasnjuje, da odločbe tega ne bodo več vsebovale.
- Proračunski primanjkljaj za leto 2026 bo znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP.
- Ni omenjeno
- Rebalans proračuna za leto 2026 na življenja državljanov ne bo imel negativnih vplivov.
- Ni omenjeno
- Trenutni sistem dolgotrajne oskrbe je poln birokracije in nepotrebnih administrativnih postopkov.
- Da: Ministrica dobesedno navaja, da je sistem poln birokracije.
- Uvedba minutnega sistema obračunavanja storitev dolgotrajne oskrbe z oktobrom je neizvedljiva.
- Da: Ministrica navaja, da bi bila uvedba z oktobrom neizvedljiva.
- Vsi stanovalci domov za starejše z enakimi potrebami bodo za primerljivo oskrbo plačevali enako.
- Da: Ministrica potrjuje, da bodo z novim zakonom odpravili neenakost.
- Vsi zaposleni v dolgotrajni oskrbi bodo od oktobra prejemali začasni dodatek v višini 300 evrov bruto.
- Da: Članek navaja, da bodo zaposleni z oktobrom prejeli ta dodatek.
- Začasni dodatek za zaposlene v dolgotrajni oskrbi bo veljal do 31. decembra 2027.
- Da: Članek potrjuje, da bodo dodatek prejemali do tega datuma.
- STA
- Dva stanovalca v istem domu za starejše z enakimi potrebami in enako oskrbo plačujeta različno ceno.
- Ni omenjeno
- Enak dodatek v višini 300 evrov bruto bodo prejemali tudi zaposleni pri izvajalcih pomoči na domu.
- Ni omenjeno
- Interventni poseg v sistem dolgotrajne oskrbe z začasnimi ukrepi je nujno potreben prvi korak.
- Da: Ministrica je to izjavila v naslovu in vsebini članka.
- Javni dolg se bo leta 2026 znižal pod 65 odstotkov BDP.
- Ni omenjeno
- Odločbe o dolgotrajni oskrbi ne bodo več vsebovale načrta priporočenih storitev.
- Ni omenjeno
- Proračunski primanjkljaj za leto 2026 bo znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP.
- Ni omenjeno
- Rebalans proračuna za leto 2026 na življenja državljanov ne bo imel negativnih vplivov.
- Ni omenjeno
- Trenutni sistem dolgotrajne oskrbe je poln birokracije in nepotrebnih administrativnih postopkov.
- Ni omenjeno
- Uvedba minutnega sistema obračunavanja storitev dolgotrajne oskrbe z oktobrom je neizvedljiva.
- Ni omenjeno
- Vsi stanovalci domov za starejše z enakimi potrebami bodo za primerljivo oskrbo plačevali enako.
- Ni omenjeno
- Vsi zaposleni v dolgotrajni oskrbi bodo od oktobra prejemali začasni dodatek v višini 300 evrov bruto.
- Ni omenjeno
- Začasni dodatek za zaposlene v dolgotrajni oskrbi bo veljal do 31. decembra 2027.
- Ni omenjeno
- Svet24
- Dva stanovalca v istem domu za starejše z enakimi potrebami in enako oskrbo plačujeta različno ceno.
- Delno: Ministrica napoveduje izenačenje plačevanja, kar implicira obstoječe razlike.
- Enak dodatek v višini 300 evrov bruto bodo prejemali tudi zaposleni pri izvajalcih pomoči na domu.
- Ni omenjeno
- Interventni poseg v sistem dolgotrajne oskrbe z začasnimi ukrepi je nujno potreben prvi korak.
- Delno: Članek navaja, da so ukrepi interventne narave in nujni za učinkovitost.
- Javni dolg se bo leta 2026 znižal pod 65 odstotkov BDP.
- Ni omenjeno
- Odločbe o dolgotrajni oskrbi ne bodo več vsebovale načrta priporočenih storitev.
- Da: Članek navaja odpravo obveznosti priprave načrta priporočenih storitev.
- Proračunski primanjkljaj za leto 2026 bo znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP.
- Ni omenjeno
- Rebalans proračuna za leto 2026 na življenja državljanov ne bo imel negativnih vplivov.
- Ni omenjeno
- Trenutni sistem dolgotrajne oskrbe je poln birokracije in nepotrebnih administrativnih postopkov.
- Delno: Članek omenja manj administrativnih obremenitev kot cilj ukrepov.
- Uvedba minutnega sistema obračunavanja storitev dolgotrajne oskrbe z oktobrom je neizvedljiva.
- Delno: Članek omenja zamik minutnega načina, ne pa neizvedljivosti.
- Vsi stanovalci domov za starejše z enakimi potrebami bodo za primerljivo oskrbo plačevali enako.
- Delno: Ministrica je napovedala izenačenje plačevanja storitev za uporabnike.
- Vsi zaposleni v dolgotrajni oskrbi bodo od oktobra prejemali začasni dodatek v višini 300 evrov bruto.
- Delno: Predlog predvideva dodatek, a datum začetka ni eksplicitno naveden.
- Začasni dodatek za zaposlene v dolgotrajni oskrbi bo veljal do 31. decembra 2027.
- Ni omenjeno
Analiza sentimenta
| Entiteta | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | 24ur | Nova24TV | N1 | Portal GOV.SI | Domovina | Svet24 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Vlada Republike Slovenije | Večina virov nevtralna, le GOV.SI izrazito pozitiven. | Nevtralno: omenjena kot nosilka predloga zakona, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjena posredno prek ministrice, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjena kot potrjevalka predloga, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot potrjevalec rebalansa in nosilec ukrepov, brez izrecne pohvale ali kritike | Nevtralno: omenjena kot organ, ki je določil predlog zakona, brez vrednotenja. | Pozitivno: avtor poudarja zavezanost vlade k učinkovitemu in racionalnemu upravljanju javnih financ. | Nevtralno: omenjena kot organ, ki je določil predlog zakona, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot predlagateljica ukrepov, brez vrednotenja |
| Centri za socialno delo (CSD) | N1 negativno kritizira obremenjenost, drugi viri nevtralni. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjeni kot del sistema, ki ga želijo razbremeniti, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjeni kot nosilci postopkov, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeni kot vstopne točke z birokracijo, a brez meta-vrednotenja CSD | Negativno: ministrica kritizira njihovo obremenjenost in birokracijo. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjeni kot vstopne točke, ki jih predlog razbremenjuje, brez vrednotenja | Ni omenjeno |
| Slovenija | Vsi viri Slovenijo prikazujejo nevtralno, brez izrazitih razlik. | Nevtralno: država omenjena v datumu in kontekstu, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjena kot država, kjer se uvaja zakon, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjena kot država, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot država z varnim finančnim sistemom, brez izrecnega vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot država, kjer se sistem izvaja, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjena kot država z zavezami in gospodarskimi napovedmi, brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena kot država, brez vrednotenja |
| Mateja Ribič | Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu. | Nevtralno: ministrica je navedena kot govornica, brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: ministrica je glavna govorka, citirana brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: ministrica je govorka, ki opisuje težave in ukrepe brez meta-vrednotenja | Nevtralno: ministrica predstavi predlog zakona, citirana brez meta-vrednotenja | Nevtralno: ministrica predstavlja predlog zakona, citirana brez meta-vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: nastopa kot govorka, ki pojasnjuje predlog, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: ministrica je navedena kot napovedovalka ukrepov, brez meta-vrednotenja |
| Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve | Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik. | Nevtralno: ministrstvo omenjeno prek ministrice, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjeno kot institucija, ki jo vodi Ribič, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjeno prek ministrice, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: omenjeno prek ministrice, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: ministrstvo omenjeno prek ministrice, brez meta-vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjeno kot resor, ki ga vodi Ribič, brez vrednotenja | Nevtralno: navedeno kot vir predloga, brez vrednotenja |
| Državni zbor | Večina virov ne omenja; 24ur in GOV.SI ga navajata nevtralno. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot obravnavalec predloga, brez vrednotenja | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot prejemnik predloga zakona v obravnavo, brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| NATO | Večina virov NATO ignorira; dva ga omenjata nevtralno. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen v povezavi s povečanjem obrambnih sredstev, brez vrednotenja | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen v kontekstu zaveze glede obrambnih izdatkov, brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Andrej Šircelj | Edini vir, ki ga omenja, je Nova24TV, in sicer nevtralno. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: minister pojasnjuje rebalans, citiran brez avtorjevega vrednotenja | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Ministrstvo za finance | Večina virov ne omenja; Nova24TV edina poroča nevtralno. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjeno prek ministra, brez meta-vrednotenja | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) | Edini vir (GOV.SI) ga omenja nevtralno, drugi ga ignorirajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot avtor napovedi, brez meta-vrednotenja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
entities
- Vlada Republike Slovenije
- Centri za socialno delo (CSD)
- Slovenija
- Mateja Ribič
- Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve
- Državni zbor
- NATO
- Andrej Šircelj
- Ministrstvo za finance
- Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR)
key differences
- Andrej Šircelj
- Edini vir, ki ga omenja, je Nova24TV, in sicer nevtralno.
- Centri za socialno delo (CSD)
- N1 negativno kritizira obremenjenost, drugi viri nevtralni.
- Državni zbor
- Večina virov ne omenja; 24ur in GOV.SI ga navajata nevtralno.
- Mateja Ribič
- Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu.
- Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve
- Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
- Ministrstvo za finance
- Večina virov ne omenja; Nova24TV edina poroča nevtralno.
- NATO
- Večina virov NATO ignorira; dva ga omenjata nevtralno.
- Slovenija
- Vsi viri Slovenijo prikazujejo nevtralno, brez izrazitih razlik.
- Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR)
- Edini vir (GOV.SI) ga omenja nevtralno, drugi ga ignorirajo.
- Vlada Republike Slovenije
- Večina virov nevtralna, le GOV.SI izrazito pozitiven.
source analyses
- 24ur
- Andrej Šircelj
- Ni omenjeno
- Centri za socialno delo (CSD)
- Nevtralno: omenjeni kot nosilci postopkov, brez vrednotenja
- Državni zbor
- Nevtralno: omenjen kot obravnavalec predloga, brez vrednotenja
- Mateja Ribič
- Nevtralno: ministrica je govorka, ki opisuje težave in ukrepe brez meta-vrednotenja
- Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve
- Nevtralno: omenjeno prek ministrice, brez meta-vrednotenja
- Ministrstvo za finance
- Ni omenjeno
- NATO
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot država, brez vrednotenja
- Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR)
- Ni omenjeno
- Vlada Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjena kot potrjevalka predloga, brez vrednotenja
- Domovina
- Andrej Šircelj
- Ni omenjeno
- Centri za socialno delo (CSD)
- Nevtralno: omenjeni kot vstopne točke, ki jih predlog razbremenjuje, brez vrednotenja
- Državni zbor
- Ni omenjeno
- Mateja Ribič
- Nevtralno: nastopa kot govorka, ki pojasnjuje predlog, brez meta-vrednotenja
- Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve
- Nevtralno: omenjeno kot resor, ki ga vodi Ribič, brez vrednotenja
- Ministrstvo za finance
- Ni omenjeno
- NATO
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Ni omenjeno
- Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR)
- Ni omenjeno
- Vlada Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjena kot organ, ki je določil predlog zakona, brez meta-vrednotenja
- N1
- Andrej Šircelj
- Ni omenjeno
- Centri za socialno delo (CSD)
- Negativno: ministrica kritizira njihovo obremenjenost in birokracijo.
- Državni zbor
- Ni omenjeno
- Mateja Ribič
- Nevtralno: ministrica predstavlja predlog zakona, citirana brez meta-vrednotenja.
- Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve
- Nevtralno: ministrstvo omenjeno prek ministrice, brez meta-vrednotenja.
- Ministrstvo za finance
- Ni omenjeno
- NATO
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot država, kjer se sistem izvaja, brez vrednotenja.
- Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR)
- Ni omenjeno
- Vlada Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjena kot organ, ki je določil predlog zakona, brez vrednotenja.
- Nova24TV
- Andrej Šircelj
- Nevtralno: minister pojasnjuje rebalans, citiran brez avtorjevega vrednotenja
- Centri za socialno delo (CSD)
- Nevtralno: omenjeni kot vstopne točke z birokracijo, a brez meta-vrednotenja CSD
- Državni zbor
- Ni omenjeno
- Mateja Ribič
- Nevtralno: ministrica predstavi predlog zakona, citirana brez meta-vrednotenja
- Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve
- Nevtralno: omenjeno prek ministrice, brez meta-vrednotenja
- Ministrstvo za finance
- Nevtralno: omenjeno prek ministra, brez meta-vrednotenja
- NATO
- Nevtralno: omenjen v povezavi s povečanjem obrambnih sredstev, brez vrednotenja
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot država z varnim finančnim sistemom, brez izrecnega vrednotenja
- Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR)
- Ni omenjeno
- Vlada Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjena kot potrjevalec rebalansa in nosilec ukrepov, brez izrecne pohvale ali kritike
- Portal GOV.SI
- Andrej Šircelj
- Ni omenjeno
- Centri za socialno delo (CSD)
- Ni omenjeno
- Državni zbor
- Nevtralno: omenjen kot prejemnik predloga zakona v obravnavo, brez vrednotenja.
- Mateja Ribič
- Ni omenjeno
- Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve
- Ni omenjeno
- Ministrstvo za finance
- Ni omenjeno
- NATO
- Nevtralno: omenjen v kontekstu zaveze glede obrambnih izdatkov, brez vrednotenja.
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot država z zavezami in gospodarskimi napovedmi, brez vrednotenja.
- Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR)
- Nevtralno: omenjen kot avtor napovedi, brez meta-vrednotenja.
- Vlada Republike Slovenije
- Pozitivno: avtor poudarja zavezanost vlade k učinkovitemu in racionalnemu upravljanju javnih financ.
- RTV Slovenija
- Andrej Šircelj
- Ni omenjeno
- Centri za socialno delo (CSD)
- Nevtralno: omenjeni kot del sistema, ki ga želijo razbremeniti, brez vrednotenja.
- Državni zbor
- Ni omenjeno
- Mateja Ribič
- Nevtralno: ministrica je glavna govorka, citirana brez meta-vrednotenja.
- Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve
- Nevtralno: omenjeno kot institucija, ki jo vodi Ribič, brez vrednotenja.
- Ministrstvo za finance
- Ni omenjeno
- NATO
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot država, kjer se uvaja zakon, brez vrednotenja.
- Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR)
- Ni omenjeno
- Vlada Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjena posredno prek ministrice, brez vrednotenja.
- STA
- Andrej Šircelj
- Ni omenjeno
- Centri za socialno delo (CSD)
- Ni omenjeno
- Državni zbor
- Ni omenjeno
- Mateja Ribič
- Nevtralno: ministrica je navedena kot govornica, brez meta-vrednotenja.
- Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve
- Nevtralno: ministrstvo omenjeno prek ministrice, brez vrednotenja.
- Ministrstvo za finance
- Ni omenjeno
- NATO
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: država omenjena v datumu in kontekstu, brez vrednotenja.
- Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR)
- Ni omenjeno
- Vlada Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjena kot nosilka predloga zakona, brez vrednotenja.
- Svet24
- Andrej Šircelj
- Ni omenjeno
- Centri za socialno delo (CSD)
- Ni omenjeno
- Državni zbor
- Ni omenjeno
- Mateja Ribič
- Nevtralno: ministrica je navedena kot napovedovalka ukrepov, brez meta-vrednotenja
- Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve
- Nevtralno: navedeno kot vir predloga, brez vrednotenja
- Ministrstvo za finance
- Ni omenjeno
- NATO
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot država, brez vrednotenja
- Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR)
- Ni omenjeno
- Vlada Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjena kot predlagateljica ukrepov, brez vrednotenja
Scenariji
- scenarios
- description
- Začasni dodatek v višini 300 evrov bruto, ki ga bodo zaposleni prejemali do konca leta 2027, skupaj s poenostavitvijo birokracije na CSD-jih, privabi nove delavce in zadrži obstoječe. Ministrica Ribič tako doseže kadrovsko stabilnost, kar omogoči boljšo oskrbo stanovalcev domov za starejše in uporabnikov pomoči na domu.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- Uspešna stabilizacija kadra v dolgotrajni oskrbi
- valence
- positive
- description
- Z izenačitvijo cen oskrbe za vse stanovalce z enakimi potrebami nekateri uporabniki dobijo dobropis, drugi pa občutijo zvišanje stroškov. To vodi v mešane odzive: del društev upokojencev pozdravlja pravičnost, a nekateri posamezniki opozarjajo na višje mesečne izdatke.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- short
- title
- Izenačitev cen povzroči finančne prilagoditve
- valence
- neutral
- description
- Kljub napovedim ministra Šircelja, da bo primanjkljaj ostal pri 2,9 % BDP, dodatni stroški za dodatek zaposlenim v dolgotrajni oskrbi in večji obrambni izdatki (2,03 % BDP) povzročijo preseganje fiskalnih omejitev. To sproži postopke Evropske komisije in pritiske na znižanje porabe.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- Proračunski primanjkljaj preseže fiskalna pravila
- valence
- negative
- description
- Zaradi izenačitve dodatka za zaposlene v pomoči na domu s tistimi v institucijah se občutno poveča obseg storitev na domu. Več starejših lahko ostane v domačem okolju, kar razbremeni domove za starejše in zmanjša čakalne vrste, kot je napovedala ministrica Ribič.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- long
- title
- Razvoj pomoči na domu zmanjša pritisk na domove
- valence
- positive
- description
- Odprava obveznosti priprave načrta priporočenih storitev in osebnega obiska svetovalcev CSD-jev sicer razbremeni vstopne točke, a povzroči zmedo pri prekategorizaciji uporabnikov. Multidisciplinarni timi so preobremenjeni, kar vodi v zamude pri odločanju o pravicah.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- short
- title
- Poenostavitev birokracije razkrije nove administrativne težave
- valence
- neutral
- description
- Zaradi podaljšanja prehodnega obdobja financiranja po obračunskem dnevu do konca prihodnjega leta izvajalci dolgotrajne oskrbe ohranijo nejasne stroškovne podlage. To vodi v spore med ministrstvom in domovi za starejše glede višine povračil, kar dodatno obremeni že tako krhke finance domov.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- mid
- title
- Zamik minutnega sistema povzroči finančne netransparentnosti
- valence
- negative
- description
- Uspešna izvedba začasnih ukrepov – izenačitev cen, kadrovski dodatek in poenostavitev postopkov – postane zgled za celovito reformo dolgotrajne oskrbe. Ministrica Ribič na podlagi pozitivnih rezultatov pridobi podporo koalicije in opozicije za dolgoročno sistemsko ureditev, ki vključuje tudi financiranje iz naslova NOO.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Interventni ukrepi postanejo model za socialne reforme
- valence
- positive
- description
- Višja gospodarska rast (3,8 % v 2026) in povečani davčni prihodki, ki jih napoveduje minister Šircelj, omogočijo lažje financiranje dodatnih stroškov dolgotrajne oskrbe, ne da bi bilo treba krčiti druge socialne prejemke. A inflacija (3,1 %) zviša življenjske stroške uporabnikov, kar delno izniči pozitivne učinke izenačitve cen.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- mid
- title
- Gospodarska rast omili proračunske pritiske dolgotrajne oskrbe
- valence
- neutral
- description
- Ob morebitni zaostritvi naftne krize, ki jo omenja minister Šircelj, vlada zaradi nujnih ukrepov za blaženje šokov (npr. znižanje trošarin) zamrzne izplačilo 300-evropskega dodatka zaposlenim v dolgotrajni oskrbi. To sproži val odhodov kadra iz panoge in poslabšanje kakovosti oskrbe, kar ministrica Ribič prizna kot nepredviden stranski učinek.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- short
- title
- Naftna kriza sproži zamrznitev dodatka za zaposlene
- valence
- negative
Viri
- articles
- article order
- 11
- body
- Ljubljana, 11. septembra (STA) Interventni poseg v sistem dolgotrajne oskrbe z začasnimi ukrepi je nujno potreben prvi korak, je danes dejala ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič. V današnji predstavitvi predloga zakona o začasnih ukrepih za učinkovitejše ...
- language
- slv
- published at
- 2026-09-11T11:09:32
- source
- STA
- title
- Ribič: Interventni poseg v sistem dolgotrajne oskrbe z začasnimi ukrepi prvi korak
- url
- https://www.sta.si/3597525/
- article order
- 16
- body
- "Namesto enostavnejšega sistema imamo več birokracije, namesto enake obravnave vseh uporabnikov so nastale razlike med primerljivimi upravičenci in namesto stabilnega sistema so ostala številna odprta vprašanja glede financiranja kadrov in tudi glede same organizacije izvajanja," je obstoječi sistem dolgotrajne oskrbe uvodoma ocenila ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič. Zato so po prevzemu vodenja ministrstva skupaj z izvajalci, zaposlenimi in tudi drugimi deležniki pregledali stanje in identificirali štiri največje težave, zaradi katerih so nato ocenili, da je potreben interventni poseg z začasnimi ukrepi. Kot največjo težavo je izpostavila neenakost med uporabniki: "Danes namreč dva stanovalca v istem domu za starejše z enakimi potrebami in enako oskrbo plačujeta različno ceno. Takšna ureditev ni pravična." Z novim zakonom bodo po njenih besedah odpravili omenjeno neenakost: "Vsi stanovalci domov za starejše z enakimi potrebami bodo za primerljivo oskrbo plačevali enako. Zagotovljen pa bo tudi poračun v obliki dobropisa za nazaj." 300 evrov bruto dodatka za vse zaposlene v dolgotrajni oskrbi Velika težava je tudi pomanjkanje kadra, česar se nameravajo z intervencijskim zakonom lotiti tako, da bodo vsi zaposleni pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe z oktobrom začeli prejemati začasni dodatek v višini 300 evrov bruto. "Ta dodatek je prvi konkreten korak k temu, da delo v dolgotrajni oskrbi postane privlačnejše," je razložila Ribič in dodala, da ga bodo zaposleni prejemali do 31. decembra 2027, namenjen pa je podpori zaposlenim, zadržanju usposobljenih kadrov in zagotavljanju zadostnih kadrovskih zmogljivosti v obdobju vzpostavljanja sistema dolgotrajne oskrbe. Enak dodatek pa bodo prejemali tudi zaposleni pri izvajalcih pomoči na domu: "To je zelo pomembno, saj sistem dolgotrajne oskrbe na domu trenutno deluje res v zelo, zelo ozkem obsegu. Do sistemske ureditve dolgotrajne oskrbe na domu moramo torej ohraniti storitve pomoči na domu, ki starejšim omogočajo, da čim dlje ostanejo v domačem okolju, in pa zaposlenim, ki to pomoč izvajajo, zagotoviti isti dodatek kot zaposlenim pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe v instituciji." Poenostavitev birokracije na CSD-jih Kot problematično so ocenili tudi veliko obremenitev vstopnih točk na CSD-jih in "nepotrebne administrativne postopke, ki podaljšujejo odločanje in zmanjšujejo čas za delo z uporabniki". "Če poenostavljeno rečem, trenutni sistem je poln birokracije," je dejala in dodala, da bodo z intervencijskim zakonom razbremenili vstopne točke na centrih za socialno delo. Odločbe tako po njenih pojasnilih ne bodo več vsebovale načrta priporočenih storitev dolgotrajne oskrbe. Poleg tega svetovalcem iz vstopnih točk zaradi sprememb pri uporabniku dolgotrajne oskrbe - na primer ob poslabšanju zdravstvenega stanja - ne bo treba več treba hoditi osebno, ampak bo lahko predlog prekategorizacije naredil multidisciplinarni tim. V primeru nepravočasno izdelanega osebnega načrta pa CSD-jem ne bo več treba izdajati odločb o prenehanju same pravice do dolgotrajne oskrbe, je naštela. Prehod na minutni sistem obračunavanja bo zamaknjen Neustrezen je po mnenju ministrice tudi trenutni minutni sistem obračunavanja: "Prehod na minutni sistem nima vseh strokovnih in tudi ne informacijskih podlag, zato bi bila njegova uvedba z oktobrom v bistvu neizvedljiva." Zato s predlogom zakona podaljšujejo prehodno obdobje za to minutno obračunavanje storitev: "Ta ukrep je pomemben predvsem za same izvajalce in ne toliko za stanovalce. Zakon je namreč predvidel, da bi se storitve obračunavale po minutah, vendar za to zaenkrat še nimamo ne dovolj dobrih strokovnih in tudi ne dovolj dobrih informacijskih podlag, prav tako pa tudi še ne vemo, ali je tak način obračunavanja v praksi res tisti, ki je najbolj primeren in sploh izvedljiv. Zato to prehodno obdobje podaljšujemo. Naš cilj je, da potem v tem času pripravimo vse potrebno, da bo sistem pozneje lahko deloval stabilno in učinkovito," je razložila. Ribič je sicer večkrat poudarila, da v trenutnem sistemu dolgotrajne oskrbe ne gre le za "tehnične pomanjkljivosti zakona", ampak "povzročajo velike nepravičnosti in stiske". Kot je dejala, gre sicer za reformo, od katere "ljudje upravičeno pričakujejo veliko": "Predvsem ljudje pričakujejo večjo dostopnost do storitev, manjše finančno breme in pa večjo socialno varnost." S predlogom intervencijskega zakona po njenih besedah rešujejo najakutnejše težave: "Naš cilj je, da sistem dolgotrajne oskrbe ne obstaja samo na papirju, ampak da deluje v vsakdanjem življenju in ta predlog tega zakona je prvi korak v tej smeri. Pred nami je nedvomno še veliko dela, v sistem dolgotrajne oskrbe moramo poseči na sistemski ravni in to bo tudi naša prioriteta v prihodnje," je še sklenila.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-11T10:23:06
- source
- RTV Slovenija
- title
- Dolgotrajna oskrba: V predlogu tudi izenačitev vseh stanovalcev in začasni dodatek za zaposlene
- url
- https://www.rtvslo.si/slovenija/dolgotrajna-oskrba-v-predlogu-tudi-izenacitev-vseh-stanovalcev-in-zacasni-dodatek-za-zaposlene/793454
- article order
- 17
- body
- Zaradi težav pri izvajanju zakona o dolgotrajni oskrbi vlada uvaja začasne ukrepe. Med glavnimi novostmi so izenačitev cen oskrbe za stanovalce domov, poenostavitev postopkov na CSD in uvedba dodatka v višini 300 evrov bruto za zaposlene v tej panogi. "Namesto enostavnejšega sistema imamo več birokracije. Namesto enake obravnave vseh uporabnikov so nastale razlike med primerljivimi upravičenci. In namesto stabilnega sistema so ostala številna odprta vprašanja glede financiranja kadrov in tudi glede same organizacije izvajanja," je ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič opisala razloge za sprejem predloga zakona o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe. Državni zbor ga bo obravnaval na petkovi izredni seji, in sicer po nujnem postopku. Ministrica ocenjuje, da trenutno uveljavljen sistem dolgotrajne oskrbe ni bil pripravljen na izvajanje, kot ga je sam zakon predvidel. Kot je še pojasnila, so po prevzemu vodenja ministrstva zato skupaj z izvajalci, zaposlenimi in tudi drugimi deležniki pregledali stanje in identificirali štiri največje težave. Prva je neenakost med uporabniki. "Danes namreč dva stanovalca v istem domu za starejše z enakimi potrebami in enako oskrbo plačujeta različno ceno. Takšna ureditev ni pravična," je poudarila. Druga težava je pomanjkanje kadrov, tretja velika obremenitev vstopnih točk na CSD-jih. "Tam imamo namreč nepotrebne administrativne postopke, ki podaljšujejo odločanje in zmanjšujejo čas za delo z uporabniki," je pojasnila. "In četrtič, imamo neustrezen minutni sistem obračunavanja in prehod na minutni sistem nima vseh strokovnih in tudi ne informacijskih podlag, zato bi bila njegova uvedba z oktobrom v bistvu neizvedljiva." Predlog, ki so ga včeraj potrdili na vladi, omenjene težave rešuje z začasnimi ukrepi, ki bodo veljali do 31. decembra naslednje leto. Kaj prinašajo? Vsi stanovalci domov za starejše z enakimi potrebami bodo za primerljivo oskrbo plačevali enako, zagotovljen pa bo tudi poračun v obliki dobropisa za nazaj. Vsi zaposleni pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe začnejo z oktobrom prejemati začasni dodatek v višini 300 evrov bruto. Dodatek bo veljal do 31. decembra 2027. Enak dodatek bodo prejemali tudi zaposleni pri izvajalcih pomoči na domu. "To je zelo pomembno, saj sistem dolgotrajne oskrbe na domu trenutno deluje res v zelo ozkem obsegu. Do sistemske ureditve dolgotrajne oskrbe na domu moramo torej ohraniti storitve pomoči na domu, ki starejšim omogočajo, da čim dlje ostanejo v domačem okolju, in pa zaposlenim, ki to pomoč izvajajo, zagotoviti isti dodatek kot zaposlenim pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe v instituciji," je pojasnila Ribičeva. Pole tega, napoveduje ministrica, s predlogom razbremenjujejo vstopne točke na centrih za socialno delo. "Poenostavljamo določene postopke s ciljem, da bi bilo manj birokracije za zaposlene na vstopnih točkah in da bodo zato zaposleni imeli več časa za reševanje konkretnih primerov."
- language
- slv
- published at
- 2026-09-11T11:06:07
- source
- 24ur
- title
- Izenačitev cen, manj birokracije in 300 evrov dodatka
- url
- https://www.24ur.com/novice/slovenija/izenacitev-cen-manj-birokracije-in-300-evrov-dodatka.html
- article order
- 13
- body
- "Ničesar ne bomo vzeli, izplačani bodo vsi socialni prejemki, štipendije, pokojnine, plače," je izpostavil minister za finance Andrej Šircelj. "Rebalans na življenja državljanov ne bo imel negativnih vplivov, kvečjemu pozitivne," je dodal. Ministrica za demografijo Mateja Ribič pa je V predlogu rebalansa, ki ga je vlada potrdila v četrtek, so proračunski prihodki načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, kar je 6,3 odstotka več kot v lani sprejetem proračunu, načrtovani odhodki pa znašajo 18,8 milijarde evrov in so od dosedanjih višji za 6,2 odstotka. Proračunski primanjkljaj naj bi tako nanesel 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Bistvo predlaganega rebalansa je prav ohranitev primanjkljaja v okviru fiskalnih pravil, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal Šircelj. "To pomeni, da je vlada naredila določen napor predvsem v smeri zagotavljanja večje učinkovitosti porabe javnega denarja. Ob tem bi rad poudaril, da so se seveda nekatera sredstva, kot na primer sredstva za obrambo, povečala predvsem zato, da se zagotovi raven vlaganja v varnost, ki je določena s pogodbo o članstvu v Natu," je utemeljil. Prilivi od davkov vse višji Javnofinančne prihodke pa so pristojni predvideli na podlagi podatkov o rasti davčnih prihodkov v prvih osmih mesecih letos. Ti so se skupaj medletno povečali za 10,9 odstotka. Davek od dohodkov pravnih oseb in dohodnina sta se okrepila za 10 odstotkov, prispevki za socialno varnost za 7,1 odstotka, DDV oziroma davki na blago in storitve za 7,3 odstotka, je nanizal finančni minister. "To so glavni davki, ki polnijo proračun in računam, da bodo njihove stopnje rasti do konca leta ne le iste, temveč se bodo še nekoliko povečale, mislim, da za približno pet odstotkov," je navedel. Javni dolg se niža Kot posebej pomemben za stabilnost javnih financ je omenil še javni dolg, ki naj bi se letos po najnovejši napovedi znižal pod 65 odstotkov BDP. To je pomembno tudi v luči bonitetnih ocen, je spomnil. Šircelj je posledično prepričan, da ima Slovenija varen, stabilen in predvidljiv finančni sistem. Omogoča ga robustno gospodarstvo, "ki dobro deluje tudi v težkih razmerah". Blaženje naftnih šokov Pri tem je spomnil na naftno krizo, ki se je v drugem četrtletju povečala, pa se je BDP medletno kljub temu okrepil za pet odstotkov. Zadovoljen je tudi s podatki v bančnem sektorju, kjer se kreditiranje povečuje, "prav tako imamo, bom rekel, zelo močan bančni sistem z močno bilančno vsoto, z visoko dobičkonosnostjo". Vlada je po ministrovih besedah optimistična tudi za preostanek leta. Zavedajo se, da naftna kriza moti normalno gospodarsko aktivnost, a bodo naredili vse, da znižajo naftne šoke, je zagotovil in spomnil na načrte v zvezi z znižanjem trošarin na energente. Dolgotrajna oskrba: odpraviti razlike med oskrbovanci Na novinarski konferenci je ministrica za demografijo Mateja Ribič predstavila predlog zakona o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe, ki ga je vlada določila na četrtkovi seji. Po njenih besedah ljudje od sistema dolgotrajne oskrbe upravičeno pričakujejo veliko, predvsem večjo dostopnost do storitev, manjše finančno breme in večjo socialno varnost. A kot je dejala, sistem dolgotrajne oskrbe, ki so ga "podedovali", ni bil pripravljen na izvajanje, kot je to predvidel zakon. Skupaj z izvajalci, zaposlenimi in drugimi deležniki so pregledali stanje. Med največjimi težavami, ki so jih ugotovili, je kot prvo navedla neenakost med uporabniki. "Danes namreč dva stanovalca v istem domu za starejše, z enakimi potrebami in enako oskrbo, plačujeta različno ceno," je navedla. Izpostavila je še pomanjkanje kadrov ter veliko obremenitev vstopnih točk na centrih za socialno delo, kjer so po njenih besedah nekateri nepotrebni administrativni postopki, ki podaljšujejo odločanje in zmanjšujejo čas za delo z uporabniki. "Trenutni sistem je poln birokracije," je poudarila ministrica. S predlogom tako odpravljajo neenakost pri plačilih med uporabniki. 300 evrov dodatka za osebje Prav tako po njenih besedah ustvarjajo pogoje za kadrovsko stabilnost sistema. Kot prvi korak, da bi delo v dolgotrajni oskrbi postalo privlačnejše, predlagajo začasni dodatek v višini 300 evrov bruto mesečno za vse zaposlene pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe, kot tudi za zaposlene pri izvajalcih pomoči na domu. Prejemali naj bi ga od oktobra do konca leta 2027. Ministrica je dodala, da predlagajo tudi nekatere rešitve za zmanjšanje birokracije in razbremenitev vstopnih točk na centrih za socialno delo. Odločbe ne bodo več vsebovale načrta priporočenih storitev dolgotrajne oskrbe. Zaradi sprememb pri uporabniku dolgotrajne oskrbe, na primer ob poslabšanju zdravstvenega stanja, svetovalcem iz vstopnih točk ne bo treba hoditi do stanovalcev, ampak bo lahko predlog prekategorizacije naredil multidisciplinarni tim. V primeru nepravočasno izdelanega osebnega načrta pa centrom za socialno delo ne bo več treba izdajati odločb o prenehanju same pravice do dolgotrajne oskrbe. Predlog zakona vključuje tudi podaljšanje prehodnega obdobja načina financiranja storitev dolgotrajne oskrbe po obračunskem dnevu do konca prihodnjega leta. Za obračunavanje storitev po minutah, kot je predvidel zakona, namreč po besedah Ribič še ni dovolj dobrih strokovnih in tudi ne informacijskih podlag ter ne vedo, ali je tak sistem res najbolj primeren in sploh izvedljiv. Ribič je danes poudarila, da je njihov cilj, da v času, ko bodo veljali začasni ukrepi, pripravijo vse potrebno, da bo sistem dolgotrajne oskrbe pozneje lahko deloval stabilno in učinkovito, da "ne obstaja samo na papirju". Predlagani zakon je tako po njenih besedah prvi korak v tej smeri. Z začasnimi ukrepi rešujejo najnujnejša področja. Kot je dodala, jih na tem področju čaka še veliko dela, tudi poseg na sistemski ravni. "Pred sistemskim posegom moramo premagati še eno zelo pomembno oviro in to je referendum o razvojnem zakonu. Ta poleg odprave plačila prispevkov za dolgotrajno oskrbo za upokojence in upokojenke ter osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, vsebuje še veliko razvojno naravnanih sistemskih sprememb," je še dejala ministrica.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-11T11:24:32
- source
- Nova24TV
- title
- Rebalans brez negativnih vplivov in odprava krivic pri dolgotrajni oskrbi
- url
- https://nova24tv.si/rebalans-brez-negativnih-vplivov-in-odprava-krivic-pri-dolgotrajni-oskrbi/
- article order
- 9
- body
- Interventni poseg v sistem dolgotrajne oskrbe z začasnimi ukrepi je nujno potreben prvi korak, je dejala ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič. Pojasnila je, da rešujejo najnujnejša področja, da pa jih v prihodnje čaka še veliko dela, tudi poseg na sistemski ravni. Ministrica Mateja Ribič je na novinarski konferenci predstavila predlog zakona o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe, ki ga je vlada določila na četrtkovi seji. Po njenih besedah ljudje od sistema dolgotrajne oskrbe upravičeno pričakujejo veliko, predvsem večjo dostopnost do storitev, manjše finančno breme in večjo socialno varnost. A kot je dejala, sistem dolgotrajne oskrbe, ki so ga "podedovali", ni bil pripravljen na izvajanje, kot je to predvidel zakon. Skupaj z izvajalci, zaposlenimi in drugimi deležniki so pregledali stanje. Med največjimi težavami, ki so jih ugotovili, je kot prvo navedla neenakost med uporabniki. "Danes namreč dva stanovalca v istem domu za starejše, z enakimi potrebami in enako oskrbo, plačujeta različno ceno," je navedla. Izpostavila je še pomanjkanje kadrov ter veliko obremenitev vstopnih točk na centrih za socialno delo, kjer so po njenih besedah nekateri nepotrebni administrativni postopki, ki podaljšujejo odločanje in zmanjšujejo čas za delo z uporabniki. "Trenutni sistem je poln birokracije," je poudarila ministrica. S predlogom tako odpravljajo neenakost pri plačilih med uporabniki. Predvideno je, da bodo vsi stanovalci domov za starejše z enakimi potrebami za primerljivo oskrbo plačevali enako. Tistim, ki so plačevali več, pa bo zagotovljen tudi poračun v obliki dobropisa za nazaj. Prav tako po njenih besedah ustvarjajo pogoje za kadrovsko stabilnost sistema. Kot prvi korak, da bi delo v dolgotrajni oskrbi postalo privlačnejše, predlagajo začasni dodatek v višini 300 evrov bruto mesečno za vse zaposlene pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe, kot tudi za zaposlene pri izvajalcih pomoči na domu. Prejemali naj bi ga od oktobra do konca leta 2027. Odločbe ne bodo več vsebovale načrta priporočenih storitev dolgotrajne oskrbe. Zaradi sprememb pri uporabniku dolgotrajne oskrbe, na primer ob poslabšanju zdravstvenega stanja, svetovalcem iz vstopnih točk ne bo treba hoditi do stanovalcev, ampak bo lahko predlog prekategorizacije naredil multidisciplinarni tim. V primeru nepravočasno izdelanega osebnega načrta pa centrom za socialno delo ne bo več treba izdajati odločb o prenehanju same pravice do dolgotrajne oskrbe. Predlog zakona vključuje tudi podaljšanje prehodnega obdobja načina financiranja storitev dolgotrajne oskrbe po obračunskem dnevu do konca prihodnjega leta. Za obračunavanje storitev po minutah, kot je predvidel zakona, namreč po besedah Ribič še ni dovolj dobrih strokovnih in tudi ne informacijskih podlag ter ne vedo, ali je tak sistem res najbolj primeren in sploh izvedljiv. Ribič je danes poudarila, da je njihov cilj, da v času, ko bodo veljali začasni ukrepi, pripravijo vse potrebno, da bo sistem dolgotrajne oskrbe pozneje lahko deloval stabilno in učinkovito, da "ne obstaja samo na papirju". Predlagani zakon je tako po njenih besedah prvi korak v tej smeri. Z začasnimi ukrepi rešujejo najnujnejša področja. Kot je dodala, jih na tem področju čaka še veliko dela, tudi poseg na sistemski ravni. "Pred sistemskim posegom moramo premagati še eno zelo pomembno oviro in to je referendum o razvojnem zakonu. Ta poleg odprave plačila prispevkov za dolgotrajno oskrbo za upokojence in upokojenke ter osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, vsebuje še veliko razvojno naravnanih sistemskih sprememb," je še dejala ministrica.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-11T11:23:25
- source
- N1
- title
- Ministrica Ribič: Interventni poseg v dolgotrajno oskrbo je nujen prvi korak
- url
- https://n1info.si/novice/slovenija/ministrica-ribic-interventni-poseg-v-dolgotrajno-oskrbo-je-nujen-prvi-korak/
- article order
- 12
- body
- To view this video please enable JavaScript, and consider upgrading to a web browser that supports HTML5 video Vlada je določila predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2026 skupaj s spremljajočimi proračunskimi dokumenti. Pri pripravi rebalansa smo upoštevali časovno omejitev črpanja sredstev Sklada za okrevanje in odpornost, spremembe delovne zakonodaje ter dodatne obveznosti glede obrambnih izdatkov, v skladu s sprejetimi zavezami države. V predlogu rebalansa so proračunski prihodki načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, kar je za 6,3 odstotka več kot v lani sprejetem proračunu. Načrtovani odhodki pa znašajo 18,8 milijarde evrov in so od dosedanjih višji za 6,2 odstotka. Proračunski primanjkljaj bo znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je skladno s fiskalnimi pravili ter cilji iz prvotno sprejetega proračuna za leto 2026. Vlada s tem dokazuje svojo zavezanost k učinkovitemu in racionalnemu upravljanju javnih financ. V ospredju prilagoditev je zagotovitev celotnega obsega pravic porabe za ukrepe iz Načrta za okrevanje in odpornost, katerih črpanje je možno le še do konca leta, v lani sprejetih proračunih za leti 2026 in 2027 pa je bilo predvideno, da se bo del teh sredstev črpal še v letu 2027. Sredstva za proračunski sklad Načrta za okrevanje in odpornost se tako glede na sprejeti proračun povečujejo za 320 milijonov evrov. V lani sprejetem proračunu za leto 2026 so bila prenizko načrtovana tudi sredstva za obrambne izdatke. V predlogu rebalansa se le-ta zvišujejo za 296 milijonov evrov, kar pomeni, da skupen obseg teh sredstev dosega 2,03 odstotka BDP. S tem se spoštuje zaveza, dana na vrhu zveze NATO. Dodatna proračunska sredstva so namenjena tudi pokrivanju obveznosti iz naslova zimskega regresa, dviga minimalne plače in uskladitve plač javnih uslužbencev v tujini - v teh primerih gre za zakonske obveznosti, ki so bile sprejete po uveljavitvi proračuna za leto 2026. Vlada se je seznanila z Jesensko napovedjo gospodarskih gibanj 2026, ki jo je pripravil Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Letos bo gospodarska rast (3,8 %) precej višja kot lani (1,5 %) in znatno nad Umarjevimi pomladanskimi pričakovanji (2 %). Široko osnovana gospodarska rast kaže na odpornost in prilagajanje gospodarstva v razmerah povečane ekonomske in geopolitične negotovosti v mednarodnem okolju. Nekateri dejavniki, zlasti pospešek investicij pred zaključkom velikih investicijskih projektov, pa so enkratne narave. V prihodnjih dveh letih bo gospodarska rast zaradi postopnega izostajanja učinkov enkratnih dejavnikov zmernejša (2,5 % leta 2027 in 2,3 % leta 2028). Inflacija bo letos v povprečju 3,1-odstotna in bo presegla pomladansko napoved (2,6 %), zlasti zaradi višjih cen energentov in storitev. V prihodnjih dveh letih se bo ob odsotnosti novih zunanjih šokov inflacija postopno umirjala. Uresničitev Jesenske napovedi spremljajo velika, pretežno negativna tveganja, predvsem iz mednarodnega okolja, povezana z nadaljnjim potekom vojne na Bližnjem vzhodu in razmerami na svetovnih energetskih trgih. Nekatera tveganja izvirajo tudi iz domačega gospodarskega okolja, zlasti izrazitejše pomanjkanje delovne sile, ki bi lahko še okrepilo pritiske na rast stroškov dela in konkurenčnost podjetij. Možna pa je tudi višja gospodarska rast ob umiritvi geopolitičnih razmer in uspešni izvedbi razvojnih ukrepov. Vlada je določila besedilo predloga Zakona o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe in ga pošlje v obravnavo Državnemu zboru po nujnem postopku. Interventni zakon prinaša vrsto začasnih ukrepov za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe (DO), manj administrativnih obremenitev ter večjo prožnost pri zagotavljanju storitev uporabnikom. Ukrepi odgovarjajo na izkušnje iz začetnega obdobja izvajanja sistema in bodo praviloma veljali do 31. decembra 2027. V ospredju ostaja uporabnik: njegove dejanske potrebe, kontinuiteta oskrbe, pravna varnost, dostopnost storitev in socialna varnost. Predlagane spremembe ne posegajo v temeljni obseg priznanih pravic do dolgotrajne oskrbe. Gre predvsem za prehodne in interventne rešitve, ki bodo omogočile, da se sistem v obdobju do konca leta 2027 učinkoviteje vzpostavi in stabilizira. Predlog zagotavlja tudi nadaljevanje e-oskrbe za uporabnike, ki jo že prejemajo v okviru dosedanjega sistema, do vzpostavitve pogojev za prehod na ureditev po Zakonu o dolgotrajni oskrbi. Predlagani interventni ukrepi tako predstavljajo prilagoditev sistema izkušnjam iz prakse: manj nepotrebnih postopkov, večja odzivnost, učinkovitejša uporaba kadrovskih in institucionalnih zmogljivosti ter predvsem večja varnost in kontinuiteta za uporabnike dolgotrajne oskrbe.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-10T13:58:08
- source
- Portal GOV.SI
- title
- 10. redna seja Vlade Republike Slovenije
- url
- https://www.gov.si/novice/2026-09-10-10-redna-seja-vlade-republike-slovenije/
- article order
- 19
- body
- Vlada s predlogom interventnega zakona rešuje več težav hkrati - od neenakih položnic in počasnih postopkov do pomanjkanja kadra v domovih za starejše. Namen novega sistema dolgotrajne oskrbe naj bi starejšim in njihovim svojcem prinesel večjo varnost ter tudi dostopnejšo oskrbo. Vendar so se v prvih mesecih pokazale razlike. Dva stanovalca sta lahko bivala v istem domu in prejemala podobno oskrbo. Vendar sta se njuni položnici razlikovali za več sto evrov. Razlog ni bil v kakovosti ali količini pomoči. Razlika je nastala glede na to, kdaj in po kateri pravni podlagi je bil posameznik vključen v sistem. Na neenako obravnavo je opozoril tudi Varuh človekovih pravic ter izpostavil načelo enakosti pred zakonom. Vlada se je na ugotovljene probleme in neenakosti odzvala in želi nastale razlike odpraviti s predlogom interventnega zakona. Predlog poleg izenačitve plačevanja in poračunov za del stanovalcev prinaša tudi 300 evrov bruto mesečnega dodatka upravičenim zaposlenim v sistemu dolgotrajne oskrbe in pri pomoči družini na domu, poenostavljanje nekaterih postopkov ter dodatne možnosti za zagotavljanje kadra. Po uvedbi se je novi sistem srečal z več težavami hkrati - od dolgih postopkov in neenakih stroškov do pomanjkanja ljudi, ki bi dejansko oskrbo izvajali. Dva stanovalca, podobna oskrba, različna položnica Razlike so se pokazale pri stanovalcih domov za starejše. Stanovalec, ki je bil že vključen v sistem dolgotrajne oskrbe, je plačeval nastanitev in prehrano, medtem ko so se storitve dolgotrajne oskrbe financirale iz obveznega zavarovanja. Drugače je lahko veljalo za človeka, ki je v dom prišel pozneje in na odločbo o dolgotrajni oskrbi še čakal. Tak stanovalec je bil lahko sprejet na podlagi Zakona o socialnem varstvu in je moral do vključitve v novi sistem plačevati tudi storitve oskrbe. Tako sta lahko dva človeka bivala v istem domu, potrebovala primerljivo pomoč, vendar je bila njuna končna položnica precej različna. V javnosti so bili predstavljeni tudi primeri, pri katerih je razlika znašala približno 500 evrov na mesec. V maju je na takšne primere opozoril Varuh človekovih pravic. Izpostavil je vprašanje, ali so ljudje v primerljivem položaju zaradi različne pravne podlage obravnavani neenako, ter opozoril na ustavno načelo enakosti pred zakonom. Ministrstvu je priporočil, naj uredi sistem tako, da človek zaradi drugačne poti vključitve v dolgotrajno oskrbo ne bo finančno v slabšem položaju, če prejema primerljivo oskrbo. Ministrstvo je obrazložilo, da gre za različni pravni ureditvi z različnim načinom financiranja. Vendar se je za stanovalca in njegove svojce ta razlika pokazala tudi na položnici. Vlada želi razlike odpraviti in sistem stabilizirati Ureditev dolgotrajne oskrbe je postala ena od prednostnih nalog novega ministrstva. Ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič je že ob prevzemu poslov junija med ključnimi nalogami izpostavila prav ureditev sistema dolgotrajne oskrbe. Nova vlada s predlogom interventnega zakona išče rešitve za težave, ki so se pokazale v prvih mesecih njegovega izvajanja. Ribičeva je bila ob predstavitvi ukrepov neposredna. "Dva uporabnika za iste oziroma primerljive storitve ne bosta več plačevala različnih položnic," je napovedala konec avgusta. Po pojasnilih ministrstva so višje račune plačevali predvsem uporabniki, ki so bili v institucionalno varstvo vključeni po Zakonu o socialnem varstvu, medtem ko je bil uporabnikom, že vključenim v sistem dolgotrajne oskrbe, del storitev krit iz novega zavarovanja. Vlada je predlagala dva načina. Od 1. oktobra 2026 naj bi se plačevanje določenih stanovalcev začasno izenačilo z načinom plačevanja uporabnikov dolgotrajne oskrbe. Takšna ureditev naj bi veljala do konca leta 2027 oziroma do trenutka, ko posameznik dobi izvršljivo odločbo o pravici do dolgotrajne oskrbe. Za upravičene oskrbovance, ki so v preteklosti zaradi drugačne pravne podlage plačevali več, predlog predvideva tudi enkratni poračun za obdobje od vključitve v institucionalno varstvo do 30. septembra letos. Ministrica je avgusta pojasnila, da naj bi bili pri poračunu upoštevani tudi dejanski plačniki in doplačniki. To pomeni, da ne gre samo za denar, ki ga je iz svojega žepa poravnal stanovalec, ampak tudi za morebitna doplačila svojcev ali občine. Preplačilo naj bi se po takratnih pojasnilih uredilo v obliki dobropisa. Načrt vlade je rešiti še več težav. Ribičeva je ob predstavitvi predloga opozorila: "Namesto enostavnejšega sistema imamo več birokracije." Izpostavila je tudi razlike med primerljivimi uporabniki ter odprta vprašanja glede financiranja, kadrov in organizacije izvajanja. Zato predlog interventnega zakona posega širše. Poleg izenačitve plačil in poračunov predvideva 300 evrov bruto mesečnega dodatka za zaposlene v dolgotrajni oskrbi in pri pomoči družini na domu, več možnosti pri zagotavljanju manjkajočega kadra ter poenostavitev nekaterih postopkov. Če izvajalec potrebnega človeka ne bo mogel zaposliti, bo lahko pod določenimi pogoji sodeloval tudi s samostojnim podjetnikom, strokovni pogoji pa naj bi ostali enaki. Vlada poudarja, da s predlogom ne zmanjšuje že priznanih pravic uporabnikov. Ukrepe predstavlja kot prehodne rešitve, s katerimi želi sistem do konca leta 2027 stabilizirati, zmanjšati administrativne ovire in zagotoviti večjo varnost uporabnikov. Predlog zakona je predlagan v obravnavo po nujnem postopku. Prvi popravki sistema, ki bo moral zdržati vse večji pritisk Tudi Skupnost socialnih zavodov Slovenije pozdravlja del predlaganih sprememb. Predlog zakona prinaša nekatere nujne in dolgo pričakovane rešitve. Med njimi je odprava razlik med uporabniki, ki so bili sprejeti po različnih pravnih podlagah. Pozdravljajo tudi poenostavitev postopkov in 300 evrov bruto dodatka zaposlenim v dolgotrajni oskrbi. Toda pri kadrih opozarjajo, da gre za začasno rešitev. Dodatek bo po vladnem predlogu veljal od 1. oktobra letos do konca leta 2027. Njegov namen je predvsem zadržati usposobljene zaposlene in zagotoviti dovolj ljudi v času vzpostavljanja sistema. Če izvajalec potrebnega kadra ne bo mogel zagotoviti z zaposlitvijo, bo lahko začasno sodeloval tudi s samostojnim podjetnikom, ki bo moral izpolnjevati enake strokovne pogoje. V Skupnosti socialnih zavodov menijo, da bodo za dolgoročnejšo rešitev potrebni večji sistemski posegi. Med drugim predlagajo poseben plačni steber za dolgotrajno oskrbo, kolektivno pogodbo in najmanj 20-odstotni dvig plač. Hkrati opozarjajo na še vedno dolge postopke ocenjevanja upravičencev in odsotnost enotnega informacijskega sistema. Vlada zato predlog interventnega zakona predstavlja kot prehodno rešitev, s katero želi sistem do konca leta 2027 stabilizirati. Do takrat podaljšuje tudi obstoječi način financiranja, saj pogoji za prehod na končni model še niso v celoti vzpostavljeni. Po navedbah vlade ukrepi ne zmanjšujejo že priznanih pravic uporabnikov. Časa za iskanje učinkovitega sistema pa ni veliko. Projekcije prebivalstva kažejo, da bo leta 2030 že 24,2 odstotka prebivalcev Slovenije starih najmanj 65 let, leta 2050 pa 30,3 odstotka. Delež ljudi, starejših od 80 let, naj bi se do sredine stoletja povečal na 10,9 odstotka. Dolgotrajna oskrba zato ne bo vprašanje le sedanjih uporabnikov in njihovih svojcev. Z vse starejšim prebivalstvom bo od sposobnosti države, da zagotovi dovolj kadra, dostopne storitve in finančno vzdržen sistem, odvisen vse večji del slovenskih družin. Predlog interventnega zakona je tako predvsem prvi korak pri odpravljanju težav, ki so se pokazale ob začetku novega sistema.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-13T08:04:52
- source
- Domovina
- title
- Interventni zakon popravlja sistem dolgotrajne oskrbe
- url
- https://www.domovina.je/interventni-zakon-popravlja-sistem-dolgotrajne-oskrbe
- article order
- 3
- body
- Predsednik vlade bo po napovedih spregovoril tudi o predlogu zakona o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe. Zakonski predlog prinaša vrsto začasnih ukrepov za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe, manj administrativnih obremenitev ter večjo prožnost pri zagotavljanju storitev uporabnikom, so sporočili z urada vlade za komuniciranje. Novinarsko konferenco prenašamo v živo: Ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič je napovedala izenačenje plačevanja storitev za uporabnike, ki jih prejemajo po zakonu o socialnem varstvu, in tiste v sistemu dolgotrajne oskrbe. Za vse zaposlene v dolgotrajni oskrbi predlog predvideva mesečni dodatek v višini 300 evrov bruto. Obenem načrtujejo razbremenitev vstopnih točk in zamik minutnega načina, izhaja iz gradiva za vladno sejo. Sodelovanje s samostojnimi podjetniki in lažje ocenjevanje Med predlaganimi rešitvami je možnost sklepanja pogodb za izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe s samostojnimi podjetniki posamezniki. Ukrepi prinašajo tudi odpravo obveznosti priprave načrta priporočenih storitev dolgotrajne oskrbe. Predlog uvaja prednostno obravnavo uporabnika pri ponovni oceni upravičenosti zaradi bistvenih sprememb stanja ter učinkovitejše izvajanje tovrstnih ponovnih ocen. Prinaša tudi administrativne razbremenitve, vezane na sklepanje osebnega načrta. Hitrejša prevedba uporabnikov Vlada želi poenostaviti postopke prevedbe uporabnikov v sistem dolgotrajne oskrbe. Hkrati se rahljajo določila glede zagotavljanja posteljnih zmogljivosti za izvajanje nadomestne oskrbe. Predlagane rešitve so časovno omejene in interventne narave ter po navedbah ministrstva ne posegajo v temeljno ureditev sistema, temveč zagotavljajo učinkovitejše izvajanje. Ministrstvo predlaga obravnavo po nujnem postopku, ključnim rešitvam pa je naklonjena tudi opozicija.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-10T11:12:25
- source
- Svet24
- title
- Predsednik vlade Janša o napačnem razporejanju resursov v državi (v živo)
- url
- https://svet24.si/novice/politika/seja-vlade-jansa-dolgotrajna-oskrba-1925404
- source scope
- analyzed source count
- 8
- omitted articles
- omitted source count
- 0
- total source count
- 8