MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Unescov mednarodni dan jam in krasa se prvič obeležuje 13. septembra 2026.
• Pobudo za mednarodni dan jam in krasa je dala Mednarodna speleološka zveza (UIS) na predlog Slovenije.
• Slovenija ima več kot 200-letno tradicijo raziskovanja krasa in velja za eno od zibelk krasoslovja.
• Generalna konferenca Unesca je 13. september za mednarodni dan jam in krasa razglasila novembra 2025.
• Nadja Zupan Hajna je bila med letoma 2022 in 2025 predsednica Mednarodne speleološke zveze kot prva ženska na tem položaju.
• V Sloveniji je registriranih več kot 16.000 jam.
• Mednarodni dan jam in krasa je namenjen ozaveščanju, raziskovanju, izobraževanju in varstvu krasa.
• Onesnaženje na površju lahko v nekaj urah ali dneh prepotuje kilometre in doseže kraške vodonosnike ter pitno vodo.
• Slovensko krasoslovje je močno na področjih kraške hidrogeologije, geomorfologije in biospeleologije.
• V Sloveniji je več kot polovica oskrbe s pitno vodo vezana na kraške vodonosnike.
• Prva svetovna obeležitev mednarodnega dne poteka v Postojni.
• Kraška območja pokrivajo več kot petino svetovnega kopnega.
• Kras in jame so pomembni zaradi geodiverzitete, biodiverzitete, arheoloških zapisov in duhovnega pomena.
• Slovenija je formalno prevzela pobudo za mednarodni dan in jo pripeljala do razglasitve pri Unescu.
• Več kot milijarda ljudi je odvisna od vode iz kraških vodonosnikov.

key differences

Generalna konferenca Unesca je 13. september za mednarodni dan jam in krasa razglasila novembra 2025.

Večina virov potrjuje, nekateri brez meseca; STA in 24ur molčita.

Kras in jame so pomembni zaradi geodiverzitete, biodiverzitete, arheoloških zapisov in duhovnega pomena.

Delo edino eksplicitno potrjuje vse štiri pomene; drugi jih le delno omenjajo.

Kraška območja pokrivajo več kot petino svetovnega kopnega.

Nekateri viri trditev potrjujejo, drugi je ne omenjajo.

Mednarodni dan jam in krasa je namenjen ozaveščanju, raziskovanju, izobraževanju in varstvu krasa.

Večina podpira, 24ur ne omenja, Dnevnik le delno.

Nadja Zupan Hajna je bila med letoma 2022 in 2025 predsednica Mednarodne speleološke zveze kot prva ženska na tem položaju.

Dva vira potrjujeta, eden navaja drugo žensko.

Onesnaženje na površju lahko v nekaj urah ali dneh prepotuje kilometre in doseže kraške vodonosnike ter pitno vodo.

Večina virov trditve ne omenja; 24ur in Svet24 jo potrjujeta, Dnevnik delno.

Pobudo za mednarodni dan jam in krasa je dala Mednarodna speleološka zveza (UIS) na predlog Slovenije.

Nekateri viri potrjujejo, drugi izpuščajo ali obračajo vlogo.

Prva svetovna obeležitev mednarodnega dne poteka v Postojni.

Večina virov potrjuje, 24ur in Dnevnik ne omenjata.

Slovenija ima več kot 200-letno tradicijo raziskovanja krasa in velja za eno od zibelk krasoslovja.

Večina virov trditev podpira, a le RTV in primorske.si jo potrjujeta v celoti.

Slovenija je formalno prevzela pobudo za mednarodni dan in jo pripeljala do razglasitve pri Unescu.

Večina virov potrjuje, STA in 24ur ne omenjata.

Slovensko krasoslovje je močno na področjih kraške hidrogeologije, geomorfologije in biospeleologije.

Večina virov trditve ne omenja; Svet24 jo potrjuje, 24ur in Dnevnik delno.

Unescov mednarodni dan jam in krasa se prvič obeležuje 13. septembra 2026.

Večina virov navaja 2025, le GOV.SI in Svet24 trdita 2026.

V Sloveniji je registriranih več kot 16.000 jam.

Podatki se razlikujejo: 15.000–16.400, večina podpira, 24ur zanika.

V Sloveniji je več kot polovica oskrbe s pitno vodo vezana na kraške vodonosnike.

Samo Svet24 trditev izrecno navaja, drugi je ne omenjajo.

Več kot milijarda ljudi je odvisna od vode iz kraških vodonosnikov.

4 viri potrjujejo, 4 ne omenjajo; ni nasprotij.

source analyses

24ur

Generalna konferenca Unesca je 13. september za mednarodni dan jam in krasa razglasila novembra 2025.

Ni omenjeno

Kras in jame so pomembni zaradi geodiverzitete, biodiverzitete, arheoloških zapisov in duhovnega pomena.

Delno: Omenja geologijo, biologijo in arheološki pomen (svetišča).

Kraška območja pokrivajo več kot petino svetovnega kopnega.

Ni omenjeno

Mednarodni dan jam in krasa je namenjen ozaveščanju, raziskovanju, izobraževanju in varstvu krasa.

Ni omenjeno

Nadja Zupan Hajna je bila med letoma 2022 in 2025 predsednica Mednarodne speleološke zveze kot prva ženska na tem položaju.

Ni omenjeno

Onesnaženje na površju lahko v nekaj urah ali dneh prepotuje kilometre in doseže kraške vodonosnike ter pitno vodo.

Da: Članek potrjuje, da onesnaženje lahko v dveh urah doseže izvir.

Pobudo za mednarodni dan jam in krasa je dala Mednarodna speleološka zveza (UIS) na predlog Slovenije.

Ni omenjeno

Prva svetovna obeležitev mednarodnega dne poteka v Postojni.

Ni omenjeno

Slovenija ima več kot 200-letno tradicijo raziskovanja krasa in velja za eno od zibelk krasoslovja.

Delno: Članek omenja, da je Slovenija ena od zibelk raziskovanja podzemlja.

Slovenija je formalno prevzela pobudo za mednarodni dan in jo pripeljala do razglasitve pri Unescu.

Ni omenjeno

Slovensko krasoslovje je močno na področjih kraške hidrogeologije, geomorfologije in biospeleologije.

Delno: Članek omenja interdisciplinarnost, geologijo, podzemne vode in biologijo.

Unescov mednarodni dan jam in krasa se prvič obeležuje 13. septembra 2026.

Ni omenjeno

V Sloveniji je registriranih več kot 16.000 jam.

Ne: Članek navaja, da ima Slovenija več kot 15.000 registriranih jam.

V Sloveniji je več kot polovica oskrbe s pitno vodo vezana na kraške vodonosnike.

Ni omenjeno

Več kot milijarda ljudi je odvisna od vode iz kraških vodonosnikov.

Ni omenjeno

Delo

Generalna konferenca Unesca je 13. september za mednarodni dan jam in krasa razglasila novembra 2025.

Delno: Članek navaja, da je Unesco dan sprejel lani.

Kras in jame so pomembni zaradi geodiverzitete, biodiverzitete, arheoloških zapisov in duhovnega pomena.

Da: Članek eksplicitno našteva te razloge za pomen krasa.

Kraška območja pokrivajo več kot petino svetovnega kopnega.

Ne: Članek navaja, da zavzemajo skoraj petino kopnega.

Mednarodni dan jam in krasa je namenjen ozaveščanju, raziskovanju, izobraževanju in varstvu krasa.

Da: Članek poudarja pomen ozaveščanja, varstva in upravljanja.

Nadja Zupan Hajna je bila med letoma 2022 in 2025 predsednica Mednarodne speleološke zveze kot prva ženska na tem položaju.

Delno: Omenjena je kot nekdanja predsednica UIS, ostalo ni navedeno.

Onesnaženje na površju lahko v nekaj urah ali dneh prepotuje kilometre in doseže kraške vodonosnike ter pitno vodo.

Ni omenjeno

Pobudo za mednarodni dan jam in krasa je dala Mednarodna speleološka zveza (UIS) na predlog Slovenije.

Da: Članek potrjuje pobudo Slovenije in vlogo UIS pri pripravi.

Prva svetovna obeležitev mednarodnega dne poteka v Postojni.

Delno: Navedeno je, da je slovesna prireditev potekala v Postojni.

Slovenija ima več kot 200-letno tradicijo raziskovanja krasa in velja za eno od zibelk krasoslovja.

Delno: Omenjena je večstoletna tradicija in da je ena od zibelk.

Slovenija je formalno prevzela pobudo za mednarodni dan in jo pripeljala do razglasitve pri Unescu.

Da: Članek potrjuje, da si je Slovenija prizadevala za razglasitev.

Slovensko krasoslovje je močno na področjih kraške hidrogeologije, geomorfologije in biospeleologije.

Ni omenjeno

Unescov mednarodni dan jam in krasa se prvič obeležuje 13. septembra 2026.

Ne: Članek navaja, da se dan prvič praznuje danes (datum ni 2026).

V Sloveniji je registriranih več kot 16.000 jam.

Ni omenjeno

V Sloveniji je več kot polovica oskrbe s pitno vodo vezana na kraške vodonosnike.

Ni omenjeno

Več kot milijarda ljudi je odvisna od vode iz kraških vodonosnikov.

Da: Članek navaja, da so vir vode za več kot milijardo ljudi.

Dnevnik

Generalna konferenca Unesca je 13. september za mednarodni dan jam in krasa razglasila novembra 2025.

Da: Članek navaja razglasitev novembra 2025.

Kras in jame so pomembni zaradi geodiverzitete, biodiverzitete, arheoloških zapisov in duhovnega pomena.

Delno: Članek omenja arheološke, duhovne in vodne pomene, ne pa eksplicitno vseh.

Kraška območja pokrivajo več kot petino svetovnega kopnega.

Da: Članek navaja, da kras pokriva več kot 20 odstotkov površja.

Mednarodni dan jam in krasa je namenjen ozaveščanju, raziskovanju, izobraževanju in varstvu krasa.

Delno: Članek omenja ozaveščanje in pomen krasa, ne navaja vseh namenov.

Nadja Zupan Hajna je bila med letoma 2022 in 2025 predsednica Mednarodne speleološke zveze kot prva ženska na tem položaju.

Delno: Bila je predsednica od 2022, a članek navaja, da je bila druga ženska.

Onesnaženje na površju lahko v nekaj urah ali dneh prepotuje kilometre in doseže kraške vodonosnike ter pitno vodo.

Delno: Članek potrjuje hitro širjenje onesnaženja, a ne navaja časovnega okvira.

Pobudo za mednarodni dan jam in krasa je dala Mednarodna speleološka zveza (UIS) na predlog Slovenije.

Da: Članek potrjuje pobudo UIS na podlagi predloga Slovenije.

Prva svetovna obeležitev mednarodnega dne poteka v Postojni.

Ni omenjeno

Slovenija ima več kot 200-letno tradicijo raziskovanja krasa in velja za eno od zibelk krasoslovja.

Ni omenjeno

Slovenija je formalno prevzela pobudo za mednarodni dan in jo pripeljala do razglasitve pri Unescu.

Da: Članek potrjuje vlogo Slovenije pri formalni predložitvi in razglasitvi.

Slovensko krasoslovje je močno na področjih kraške hidrogeologije, geomorfologije in biospeleologije.

Delno: Članek omenja raziskovanje sedimentov, hidrogeologijo in inštitut.

Unescov mednarodni dan jam in krasa se prvič obeležuje 13. septembra 2026.

Ne: Članek navaja, da se bo prvič obeleževal letos (2025).

V Sloveniji je registriranih več kot 16.000 jam.

Da: Članek navaja podatek o 16.220 registriranih jamah.

V Sloveniji je več kot polovica oskrbe s pitno vodo vezana na kraške vodonosnike.

Delno: Članek navaja, da kras pokriva skoraj polovico Slovenije in je vir vode.

Več kot milijarda ljudi je odvisna od vode iz kraških vodonosnikov.

Da: Članek navaja, da je več kot milijarda ljudi odvisna od te vode.

Portal GOV.SI

Generalna konferenca Unesca je 13. september za mednarodni dan jam in krasa razglasila novembra 2025.

Da: Članek navaja razglasitev novembra 2025 v Samarkandu.

Kras in jame so pomembni zaradi geodiverzitete, biodiverzitete, arheoloških zapisov in duhovnega pomena.

Ni omenjeno

Kraška območja pokrivajo več kot petino svetovnega kopnega.

Da: Članek navaja, da jame in kras pokrivajo petino kopnega sveta.

Mednarodni dan jam in krasa je namenjen ozaveščanju, raziskovanju, izobraževanju in varstvu krasa.

Da: Članek dobesedno navaja te namene.

Nadja Zupan Hajna je bila med letoma 2022 in 2025 predsednica Mednarodne speleološke zveze kot prva ženska na tem položaju.

Ni omenjeno

Onesnaženje na površju lahko v nekaj urah ali dneh prepotuje kilometre in doseže kraške vodonosnike ter pitno vodo.

Ni omenjeno

Pobudo za mednarodni dan jam in krasa je dala Mednarodna speleološka zveza (UIS) na predlog Slovenije.

Ne: Članek navaja, da je pobudo podala Slovenija na predlog UIS.

Prva svetovna obeležitev mednarodnega dne poteka v Postojni.

Da: Članek navaja, da prva obeležitev poteka v Postojni.

Slovenija ima več kot 200-letno tradicijo raziskovanja krasa in velja za eno od zibelk krasoslovja.

Ni omenjeno

Slovenija je formalno prevzela pobudo za mednarodni dan in jo pripeljala do razglasitve pri Unescu.

Da: Članek potrjuje, da je Slovenija podala pobudo in dosegla uspeh.

Slovensko krasoslovje je močno na področjih kraške hidrogeologije, geomorfologije in biospeleologije.

Ni omenjeno

Unescov mednarodni dan jam in krasa se prvič obeležuje 13. septembra 2026.

Da: Članek navaja, da ga prvič obeležujemo 13. septembra 2026.

V Sloveniji je registriranih več kot 16.000 jam.

Delno: Članek navaja več kot 15.800 registriranih jam.

V Sloveniji je več kot polovica oskrbe s pitno vodo vezana na kraške vodonosnike.

Ni omenjeno

Več kot milijarda ljudi je odvisna od vode iz kraških vodonosnikov.

Da: Članek navaja, da so vir pitne vode za več kot milijardo ljudi.

RTV Slovenija

Generalna konferenca Unesca je 13. september za mednarodni dan jam in krasa razglasila novembra 2025.

Da: Članek navaja razglasitev novembra lani (glede na leto 2025).

Kras in jame so pomembni zaradi geodiverzitete, biodiverzitete, arheoloških zapisov in duhovnega pomena.

Ni omenjeno

Kraška območja pokrivajo več kot petino svetovnega kopnega.

Ni omenjeno

Mednarodni dan jam in krasa je namenjen ozaveščanju, raziskovanju, izobraževanju in varstvu krasa.

Da: Članek navaja ozaveščanje, raziskovanje in varovanje.

Nadja Zupan Hajna je bila med letoma 2022 in 2025 predsednica Mednarodne speleološke zveze kot prva ženska na tem položaju.

Da: Članek potrjuje navedeno funkcijo in status prve ženske predsednice.

Onesnaženje na površju lahko v nekaj urah ali dneh prepotuje kilometre in doseže kraške vodonosnike ter pitno vodo.

Ni omenjeno

Pobudo za mednarodni dan jam in krasa je dala Mednarodna speleološka zveza (UIS) na predlog Slovenije.

Delno: Pobuda je nastala v okviru UIS, Slovenija jo je formalno prevzela.

Prva svetovna obeležitev mednarodnega dne poteka v Postojni.

Da: Članek navaja, da prvo svetovno obeležitev gosti Slovenija v Postojni.

Slovenija ima več kot 200-letno tradicijo raziskovanja krasa in velja za eno od zibelk krasoslovja.

Da: Članek potrjuje 200-letno tradicijo in status zibelke krasoslovja.

Slovenija je formalno prevzela pobudo za mednarodni dan in jo pripeljala do razglasitve pri Unescu.

Da: Članek potrjuje, da je Slovenija formalno prevzela in vodila pobudo.

Slovensko krasoslovje je močno na področjih kraške hidrogeologije, geomorfologije in biospeleologije.

Ni omenjeno

Unescov mednarodni dan jam in krasa se prvič obeležuje 13. septembra 2026.

Ne: Članek navaja, da se dan prvič obeležuje letos (2025).

V Sloveniji je registriranih več kot 16.000 jam.

Da: Članek navaja, da je v slovenskem jamskem registru okoli 16.400 jam.

V Sloveniji je več kot polovica oskrbe s pitno vodo vezana na kraške vodonosnike.

Ni omenjeno

Več kot milijarda ljudi je odvisna od vode iz kraških vodonosnikov.

Da: Članek navaja, da je od vode iz kraških vodonosnikov odvisna milijarda.

STA

Generalna konferenca Unesca je 13. september za mednarodni dan jam in krasa razglasila novembra 2025.

Ni omenjeno

Kras in jame so pomembni zaradi geodiverzitete, biodiverzitete, arheoloških zapisov in duhovnega pomena.

Ni omenjeno

Kraška območja pokrivajo več kot petino svetovnega kopnega.

Ni omenjeno

Mednarodni dan jam in krasa je namenjen ozaveščanju, raziskovanju, izobraževanju in varstvu krasa.

Da: Članek navaja osveščanje o pomenu, raziskovanju in varovanju krasa.

Nadja Zupan Hajna je bila med letoma 2022 in 2025 predsednica Mednarodne speleološke zveze kot prva ženska na tem položaju.

Ni omenjeno

Onesnaženje na površju lahko v nekaj urah ali dneh prepotuje kilometre in doseže kraške vodonosnike ter pitno vodo.

Ni omenjeno

Pobudo za mednarodni dan jam in krasa je dala Mednarodna speleološka zveza (UIS) na predlog Slovenije.

Ni omenjeno

Prva svetovna obeležitev mednarodnega dne poteka v Postojni.

Da: Članek navaja, da prvo svetovno obeležitev gosti Slovenija (Postojna).

Slovenija ima več kot 200-letno tradicijo raziskovanja krasa in velja za eno od zibelk krasoslovja.

Delno: Članek omenja dolgo tradicijo raziskovanja jam in krasa v Sloveniji.

Slovenija je formalno prevzela pobudo za mednarodni dan in jo pripeljala do razglasitve pri Unescu.

Ni omenjeno

Slovensko krasoslovje je močno na področjih kraške hidrogeologije, geomorfologije in biospeleologije.

Ni omenjeno

Unescov mednarodni dan jam in krasa se prvič obeležuje 13. septembra 2026.

Ne: Članek navaja, da se dan prvič obeležuje danes, 13. septembra.

V Sloveniji je registriranih več kot 16.000 jam.

Ni omenjeno

V Sloveniji je več kot polovica oskrbe s pitno vodo vezana na kraške vodonosnike.

Ni omenjeno

Več kot milijarda ljudi je odvisna od vode iz kraških vodonosnikov.

Ni omenjeno

Svet24

Generalna konferenca Unesca je 13. september za mednarodni dan jam in krasa razglasila novembra 2025.

Da: UNESCO je dan razglasil soglasno novembra 2025.

Kras in jame so pomembni zaradi geodiverzitete, biodiverzitete, arheoloških zapisov in duhovnega pomena.

Delno: Omenjeni so geološki, biološki in vodni sistemi, ne pa duhovni pomen.

Kraška območja pokrivajo več kot petino svetovnega kopnega.

Ni omenjeno

Mednarodni dan jam in krasa je namenjen ozaveščanju, raziskovanju, izobraževanju in varstvu krasa.

Da: Članek navaja: raziskujmo, razumimo in varujmo.

Nadja Zupan Hajna je bila med letoma 2022 in 2025 predsednica Mednarodne speleološke zveze kot prva ženska na tem položaju.

Ni omenjeno

Onesnaženje na površju lahko v nekaj urah ali dneh prepotuje kilometre in doseže kraške vodonosnike ter pitno vodo.

Da: Članek potrjuje to hitrost in nevarnost za pitno vodo.

Pobudo za mednarodni dan jam in krasa je dala Mednarodna speleološka zveza (UIS) na predlog Slovenije.

Da: Pobudo je pripravila UIS, Slovenija pa jo je formalno predložila.

Prva svetovna obeležitev mednarodnega dne poteka v Postojni.

Da: Prva uradna obeležitev bo potekala v Postojni.

Slovenija ima več kot 200-letno tradicijo raziskovanja krasa in velja za eno od zibelk krasoslovja.

Delno: Omenjena je kot zibelka krasoslovja, a dolžina tradicije ni točno navedena.

Slovenija je formalno prevzela pobudo za mednarodni dan in jo pripeljala do razglasitve pri Unescu.

Da: Slovenija je predlog formalno predložila in odigrala ključno vlogo.

Slovensko krasoslovje je močno na področjih kraške hidrogeologije, geomorfologije in biospeleologije.

Da: Članek potrjuje moč na teh področjih.

Unescov mednarodni dan jam in krasa se prvič obeležuje 13. septembra 2026.

Da: Članek navaja, da bomo 13. septembra prvič obeležili ta dan.

V Sloveniji je registriranih več kot 16.000 jam.

Da: Navedeno je 16.220 registriranih jam.

V Sloveniji je več kot polovica oskrbe s pitno vodo vezana na kraške vodonosnike.

Da: Članek to izrecno navaja.

Več kot milijarda ljudi je odvisna od vode iz kraških vodonosnikov.

Ni omenjeno

primorske.si

Generalna konferenca Unesca je 13. september za mednarodni dan jam in krasa razglasila novembra 2025.

Delno: Članek omenja razglasitev na konferenci leta 2025, ne navaja meseca.

Kras in jame so pomembni zaradi geodiverzitete, biodiverzitete, arheoloških zapisov in duhovnega pomena.

Delno: Omenja biotsko raznovrstnost, dediščino ter zapise o podnebju/zgodovini.

Kraška območja pokrivajo več kot petino svetovnega kopnega.

Da: Članek navaja, da kras obsega več kot petino svetovnega kopnega.

Mednarodni dan jam in krasa je namenjen ozaveščanju, raziskovanju, izobraževanju in varstvu krasa.

Da: Članek navaja pomen raziskovanja, varovanja in večjega zavedanja.

Nadja Zupan Hajna je bila med letoma 2022 in 2025 predsednica Mednarodne speleološke zveze kot prva ženska na tem položaju.

Da: Članek potrjuje navedeno funkcijo in časovno obdobje.

Onesnaženje na površju lahko v nekaj urah ali dneh prepotuje kilometre in doseže kraške vodonosnike ter pitno vodo.

Ni omenjeno

Pobudo za mednarodni dan jam in krasa je dala Mednarodna speleološka zveza (UIS) na predlog Slovenije.

Delno: Pobuda je nastala v UIS, Slovenija jo je nato formalno prevzela.

Prva svetovna obeležitev mednarodnega dne poteka v Postojni.

Da: Članek navaja, da prva obeležitev poteka v Sloveniji, osrednja v Postojni.

Slovenija ima več kot 200-letno tradicijo raziskovanja krasa in velja za eno od zibelk krasoslovja.

Da: Članek dobesedno navaja to trditev.

Slovenija je formalno prevzela pobudo za mednarodni dan in jo pripeljala do razglasitve pri Unescu.

Da: Članek potrjuje, da je Slovenija vodila postopke do razglasitve.

Slovensko krasoslovje je močno na področjih kraške hidrogeologije, geomorfologije in biospeleologije.

Ni omenjeno

Unescov mednarodni dan jam in krasa se prvič obeležuje 13. septembra 2026.

Ne: Članek navaja, da je bila prva obeležitev leta 2025.

V Sloveniji je registriranih več kot 16.000 jam.

Da: Članek navaja, da je evidentiranih približno 16.400 jam.

V Sloveniji je več kot polovica oskrbe s pitno vodo vezana na kraške vodonosnike.

Ni omenjeno

Več kot milijarda ljudi je odvisna od vode iz kraških vodonosnikov.

Da: Članek potrjuje, da je to vir vode za več kot milijardo ljudi.

Analiza sentimenta

entities

• Kras (pokrajina)
• Unesco
• Slovenija
• Postojna
• Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU
• Mednarodna speleološka zveza (UIS)
• Nadja Zupan Hajna
• Škocjanske jame
• Postojnska jama
• Nataša Pirc Musar
• Slovenska nacionalna komisija za Unesco
• Jamarska zveza Slovenije
• Ministrstvo za okolje in prostor
• Mitja Prelovšek
• Igor Benko

key differences

Igor Benko

Samo 24ur ga omenja, nevtralno kot predsednika zveze.

Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU

Večina virov pozitivna, STA in RTV nevtralna; poudarki na tradiciji in mednarodnem ugledu.

Jamarska zveza Slovenije

Večina virov ne omenja; le 24ur in GOV.SI jo nevtralno navajata.

Kras (pokrajina)

Nevtralni viri opisujejo strokovno, Delo in 24ur poudarjata ponos in ranljivost.

Mednarodna speleološka zveza (UIS)

Večina virov nevtralna, le GOV.SI in Svet24 pozitivno poudarjata zasluge.

Ministrstvo za okolje in prostor

Večina virov ignorira, le RTV in primorske.si nevtralno omenjata.

Mitja Prelovšek

Edini vir ga omenja nevtralno, ostali molčijo.

Nadja Zupan Hajna

Večina virov je nevtralnih; Dnevnik in RTV izrazito pohvalna.

Nataša Pirc Musar

Viri nevtralni, brez razlik v prikazu.

Postojna

Večina virov nevtralna, RTV in Svet24 izrazito pozitivna.

Postojnska jama

Vsi viri nevtralni; ni bistvenih razlik v prikazu.

Slovenija

Večina virov pozitivno, STA nevtralno; poudarki se razlikujejo.

Slovenska nacionalna komisija za Unesco

Večina virov ne omenja; redki jo navajajo nevtralno brez vrednotenja.

Unesco

Večina virov nevtralna, Dnevnik in GOV.SI izrazito pohvalna.

Škocjanske jame

Pozitivna (24ur, Delo) vs. nevtralna (GOV.SI, Svet24) obravnava.

source analyses

24ur

Igor Benko

Nevtralno: citiran kot predsednik zveze, brez meta-vrednotenja.

Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU

Pozitivno: avtor navaja, da je inštitut upravičeno cenjen zaradi 80-letne tradicije.

Jamarska zveza Slovenije

Nevtralno: omenjena kot organizacija, ki povezuje 48 društev, brez vrednotenja.

Kras (pokrajina)

Pozitivno: opisana kot mednarodni strokovni izraz in pomemben vodni vir, a tudi ranljiv.

Mednarodna speleološka zveza (UIS)

Ni omenjeno

Ministrstvo za okolje in prostor

Ni omenjeno

Mitja Prelovšek

Nevtralno: citiran kot strokovnjak, brez meta-vrednotenja njegove vloge.

Nadja Zupan Hajna

Ni omenjeno

Nataša Pirc Musar

Ni omenjeno

Postojna

Ni omenjeno

Postojnska jama

Ni omenjeno

Slovenija

Pozitivno: opisana kot zibelka raziskovanja podzemlja in cenjena v krasoslovju.

Slovenska nacionalna komisija za Unesco

Ni omenjeno

Unesco

Nevtralno: omenjen kot organizacija, ki je Škocjanske jame vpisala na seznam svetovne dediščine.

Škocjanske jame

Pozitivno: opisane kot velik simbol slovenskega podzemlja in pomembna svetovna dediščina.

Delo

Igor Benko

Ni omenjeno

Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU

Pozitivno: opisano, da nadaljuje tradicijo raziskovanja; implicitna pohvala.

Jamarska zveza Slovenije

Ni omenjeno

Kras (pokrajina)

Pozitivno: opisano kot ponos in vir pomembnih dobrin; avtor poudarja njegov pomen.

Mednarodna speleološka zveza (UIS)

Nevtralno: omenjena kot okvir, v katerem je bila pripravljena pobuda; ni vrednotenja.

Ministrstvo za okolje in prostor

Ni omenjeno

Mitja Prelovšek

Ni omenjeno

Nadja Zupan Hajna

Nevtralno: kot govorka citirana brez meta-vrednotenja; ni pohvala ali kritika.

Nataša Pirc Musar

Ni omenjeno

Postojna

Nevtralno: omenjena kot območje s tradicijo raziskovanja; ni meta-vrednotenja.

Postojnska jama

Nevtralno: omenjena kot prizorišče slovesnosti; ni vrednotenja.

Slovenija

Pozitivno: opisana kot domovina klasičnega krasa in zibelka krasoslovja; avtor poudarja njeno pobudo.

Slovenska nacionalna komisija za Unesco

Ni omenjeno

Unesco

Nevtralno: omenjen kot organizacija, ki je sprejela pobudo; ni meta-vrednotenja.

Škocjanske jame

Pozitivno: opisane kot najpomembnejši primeri kraške dediščine; izrecna pohvala.

Dnevnik

Igor Benko

Ni omenjeno

Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU

Pozitivno: avtor ga označi kot enega vodilnih na svetu

Jamarska zveza Slovenije

Ni omenjeno

Kras (pokrajina)

Pozitivno: avtor poudari njegov svetovni pomen in potrebo po zaščiti

Mednarodna speleološka zveza (UIS)

Nevtralno: omenjena kot pobudnica in nosilka predloga

Ministrstvo za okolje in prostor

Ni omenjeno

Mitja Prelovšek

Ni omenjeno

Nadja Zupan Hajna

Pozitivno: avtor jo pohvali kot eno najzaslužnejših in vodilno krasoslovko

Nataša Pirc Musar

Ni omenjeno

Postojna

Nevtralno: omenjena kot sedež UIS in lokacija inštituta

Postojnska jama

Nevtralno: omenjena kot primer znane jame

Slovenija

Pozitivno: avtor izpostavi zaslugo Slovenije za predlog in diplomatsko delo

Slovenska nacionalna komisija za Unesco

Ni omenjeno

Unesco

Pozitivno: avtor pohvali Unesco za razglasitev mednarodnega dneva jam in krasa

Škocjanske jame

Ni omenjeno

Portal GOV.SI

Igor Benko

Ni omenjeno

Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU

Pozitivno: naveden kot strokovni podpornik in organizator, kar odraža priznanje njegovega dela.

Jamarska zveza Slovenije

Nevtralno: omenjena kot strokovni podpornik, brez meta-vrednotenja.

Kras (pokrajina)

Nevtralno: omenjen kot del naravne dediščine, brez meta-vrednotenja.

Mednarodna speleološka zveza (UIS)

Pozitivno: omenjena kot pobudnica in organizatorka, kar ji pripisuje zasluge.

Ministrstvo za okolje in prostor

Ni omenjeno

Mitja Prelovšek

Ni omenjeno

Nadja Zupan Hajna

Ni omenjeno

Nataša Pirc Musar

Nevtralno: omenjena kot častna pokroviteljica, brez meta-vrednotenja.

Postojna

Nevtralno: omenjena kot sedež UIS in kraj prve obeležitve, brez meta-vrednotenja.

Postojnska jama

Nevtralno: omenjena kot prizorišče slovesnosti, brez meta-vrednotenja.

Slovenija

Pozitivno: avtor izrecno označuje razglasitev kot izjemen diplomatski uspeh Slovenije in potrditev odličnosti.

Slovenska nacionalna komisija za Unesco

Nevtralno: omenjena kot sodelujoča pri pobudi, brez meta-vrednotenja.

Unesco

Pozitivno: avtor poudarja, da je razglasitev v okviru UNESCO izjemen diplomatski uspeh Slovenije.

Škocjanske jame

Nevtralno: omenjene kot strokovni podpornik pobude, brez meta-vrednotenja.

RTV Slovenija

Igor Benko

Ni omenjeno

Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU

Nevtralno: omenjen kot delovno mesto govorke, brez vrednotenja

Jamarska zveza Slovenije

Ni omenjeno

Kras (pokrajina)

Nevtralno: omenjen kot območje raziskovanja in varovanja, brez vrednotenja

Mednarodna speleološka zveza (UIS)

Nevtralno: omenjena kot pobudnica in nosilka pobude, brez meta-vrednotenja

Ministrstvo za okolje in prostor

Nevtralno: omenjeno v zvezi s skrbništvom jam, brez vrednotenja

Mitja Prelovšek

Ni omenjeno

Nadja Zupan Hajna

Pozitivno: izpostavljena kot prva ženska predsednica UIS in ključna pobudnica

Nataša Pirc Musar

Nevtralno: citirana kot govorka, brez meta-vrednotenja

Postojna

Pozitivno: označena kot 'pomembno središče raziskovanja' in sedež organizacij

Postojnska jama

Nevtralno: omenjena kot prizorišče slovesnosti, brez vrednotenja

Slovenija

Pozitivno: opisana kot 'zibelka krasoslovja' in gostiteljica prve obeležitve

Slovenska nacionalna komisija za Unesco

Nevtralno: omenjena kot sodelujoča pri pripravi pobude, brez vrednotenja

Unesco

Nevtralno: omenjen kot razglasitelj mednarodnega dne, brez vrednotenja

Škocjanske jame

Ni omenjeno

STA

Igor Benko

Ni omenjeno

Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU

Ni omenjeno

Jamarska zveza Slovenije

Ni omenjeno

Kras (pokrajina)

Nevtralno: omenjen v kontekstu tradicije raziskovanja, brez vrednotenja

Mednarodna speleološka zveza (UIS)

Ni omenjeno

Ministrstvo za okolje in prostor

Ni omenjeno

Mitja Prelovšek

Ni omenjeno

Nadja Zupan Hajna

Ni omenjeno

Nataša Pirc Musar

Ni omenjeno

Postojna

Nevtralno: navedena kot kraj dogodka, brez vrednotenja

Postojnska jama

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: informativno navedena kot gostiteljica obeležitve

Slovenska nacionalna komisija za Unesco

Ni omenjeno

Unesco

Nevtralno: omenjen kot ustanovitelj mednarodnega dne, brez vrednotenja

Škocjanske jame

Ni omenjeno

Svet24

Igor Benko

Ni omenjeno

Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU

Pozitivno: poudarjena dolga tradicija in mednarodna vpetost.

Jamarska zveza Slovenije

Ni omenjeno

Kras (pokrajina)

Pozitivno: označen kot svetovni referenčni primer in zibelka krasoslovja.

Mednarodna speleološka zveza (UIS)

Pozitivno: pripisana zasluga za pripravo pobude.

Ministrstvo za okolje in prostor

Ni omenjeno

Mitja Prelovšek

Ni omenjeno

Nadja Zupan Hajna

Nevtralno: strokovnjakinja, ki podaja informacije in mnenja.

Nataša Pirc Musar

Ni omenjeno

Postojna

Pozitivno: izbrana za prvo uradno obeležitev, kar je pozitivno.

Postojnska jama

Nevtralno: omenjena kot naravni laboratorij in turistična jama.

Slovenija

Pozitivno: označena kot zibelka krasoslovja, prejela priznanje.

Slovenska nacionalna komisija za Unesco

Ni omenjeno

Unesco

Pozitivno: priznanje in soglasna razglasitev dneva, povezano z varovanjem.

Škocjanske jame

Nevtralno: omenjene kot primer, kjer meritve kažejo vpliv obiska.

primorske.si

Igor Benko

Ni omenjeno

Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU

Nevtralno: omenjen kot delodajalec govorke, brez meta-vrednotenja

Jamarska zveza Slovenije

Ni omenjeno

Kras (pokrajina)

Nevtralno: omenjen kot območje s tradicijo raziskovanja, brez vrednotenja

Mednarodna speleološka zveza (UIS)

Nevtralno: opisana kot pobudnica mednarodnega dne, brez meta-vrednotenja

Ministrstvo za okolje in prostor

Nevtralno: omenjeno kot vir informacij o pogodbah, brez vrednotenja

Mitja Prelovšek

Ni omenjeno

Nadja Zupan Hajna

Nevtralno: citirana kot govorka, brez meta-vrednotenja avtorja

Nataša Pirc Musar

Nevtralno: omenjena kot častna pokroviteljica, brez vrednotenja

Postojna

Nevtralno: omenjena kot središče raziskovanja in prizorišče konference, brez vrednotenja

Postojnska jama

Nevtralno: omenjena kot prizorišče slovesnosti, brez vrednotenja

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot nosilka pobude in zibelka krasoslovja, brez izrecne pohvale

Slovenska nacionalna komisija za Unesco

Nevtralno: omenjena kot sodelujoča v postopku, brez vrednotenja

Unesco

Nevtralno: omenjen kot organizacija, ki je razglasila mednarodni dan, brez vrednotenja

Škocjanske jame

Ni omenjeno

Scenariji

scenarios

• description

  Mednarodni dan jam in krasa utrdi položaj Slovenije kot globalnega središča za raziskovanje krasa. Poveča se mednarodno sodelovanje, Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU in Mednarodna speleološka zveza pridobita več sredstev za projekte, kar pospeši odkritja novih jam in zaščito vodonosnikov.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Slovenija okrepi vlogo v svetovnem krasoslovju

  valence

  positive

• description

  Ministrstvo za okolje in prostor nadaljuje s sklepanjem pogodb o skrbništvu podzemnih jam, kar formalizira upravljanje turističnih jam, a povzroči tudi administrativne zaplete in nezadovoljstvo med manjšimi jamarskimi društvi, ki si želijo več avtonomije. Število registriranih jam še naprej raste, a postopki postanejo počasnejši.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Pogodbe o skrbništvu jam prinesejo birokracijo

  valence

  neutral

• description

  Kljub večji ozaveščenosti ostaja onesnaževanje kraških vodonosnikov resen problem, saj kmetijstvo in neurejena odplake na kraških območjih, kot so tista v Indoneziji in Maroku, še naprej ogrožajo pitno vodo za več kot milijardo ljudi. Slovenija, kjer je več kot polovica pitne vode iz kraških virov, se sooči z več lokalnimi incidenti onesnaženja.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Onesnaženje kraških vodonosnikov se poslabša

  valence

  negative

• description

  Ob mednarodnem dnevu Postojnska jama in druge turistične jame razvijejo nove, trajnostne oblike ogledov, vključno z virtualno resničnostjo in izobraževalnimi programi za šole. To poveča prihodke lokalne skupnosti in okrepi zavedanje o pomenu varovanja krasa, hkrati pa zmanjša pritisk na najbolj občutljive dele jam.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Novi turistični produkti na podlagi jam

  valence

  positive

• description

  Pobuda ljudstva Haida iz Kanade in drugih staroselskih skupnosti, ki so podprle mednarodni dan, sproži širšo razpravo o pravicah do jam in kraških virov. Slovenija se znajde v diplomatskem položaju, kjer mora usklajevati nacionalno zakonodajo o jamah kot javnem dobru s pozivi k priznanju tradicionalnih pravic.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  long

  title

  Mednarodni dan sproži razpravo o lastništvu jam

  valence

  neutral

• description

  Večja prepoznavnost mednarodnega dne privede do močnega porasta obiska tudi v manj urejenih jamah, kar povzroči poškodbe kapnikov, motnje habitatov redkih vrst, kot je človeška ribica, in povečanje odpadkov. Jamarska zveza Slovenije in Zavod RS za varstvo narave opozarjata na potrebo po strožjih omejitvah.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Povečan turizem ogrozi občutljive ekosisteme

  valence

  negative

• description

  Na podlagi uspeha mednarodnega dne Slovenija pridobi sredstva za ustanovitev mednarodnega raziskovalnega centra za kraške podnebne arhive v Postojni. Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU v sodelovanju s tujimi univerzami začne uporabljati jamske sedimente za rekonstrukcijo paleoklime, kar pomembno prispeva k globalnim podnebnim modelom.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Slovenija postane vodilna v podzemni klimatski znanosti

  valence

  positive

• description

  Mednarodni dan jam in krasa spodbudi uporabo jam kot nevtralnih prostorov za mednarodna pogajanja o vodnih virih. Slovenija gosti prvi vrh o kraški vodi v Postojnski jami, kjer se srečajo predstavniki držav z obsežnimi kraškimi območji, a dogodek ne prinese konkretnih sporazumov zaradi različnih interesov glede izkoriščanja vode.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Jame postanejo prizorišče diplomatskih srečanj

  valence

  neutral

• description

  Ministrstvo za okolje in prostor v želji po zaščiti jam uvede strožji nadzor in omejitve dostopa tudi za amaterske jamarje, kar sproži protest Jamarske zveze Slovenije. Več zaprtih odsekov v visokogorju, kot so jame na Kaninu, ostane neraziskanih, kar upočasni odkrivanje novih rovov in povzroči razkol med znanstveniki in rekreativnimi jamarji.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Nadzor nad jamami vodi v konflikte z jamarji

  valence

  negative

Viri

articles

• article order

  0

  body

  Postojna, 13. septembra (STA) - Unescov mednarodni dan jam in krasa, ki ga danes zaznamujemo prvič, je namenjen osveščanju o pomenu kraškega sveta, njegovega raziskovanja in varovanja. Prvo svetovno obeležitev gosti Slovenija, ki ima dolgo tradicijo raziskovanja jam in krasa ter pomembno mesto ...

  language

  slv

  published at

  2026-09-13T03:01:47

  source

  STA

  title

  Prvič zaznamujemo Unescov mednarodni dan jam in krasa

  url

  https://www.sta.si/3596576/

• article order

  1

  body

  Unescov mednarodni dan jam in krasa, ki ga letos zaznamujemo prvič, je namenjen ozaveščanju o pomenu kraškega sveta, njegovemu raziskovanju in varovanju. Prvo svetovno obeležitev gosti Slovenija, ki ima pomembno mesto v zgodovini krasoslovja in jamarstva. Večdnevno dogajanje v Postojni je sklenila petkova obeležitev mednarodnega dne, katere osrednje prizorišče je bila Postojnska jama. "To je zgodovinski trenutek za svetovno skupnost, ki raziskuje, razume in varuje jame in kras, obenem pa je to tudi posebno priznanje Sloveniji," je na osrednji slovesnosti poudarila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Opozorila je, da kraška območja niso pomembna le za Slovenijo. Več kot milijarda ljudi je odvisna od vode iz kraških vodonosnikov, zato je mednarodni dan jam in krasa tudi poziv k mednarodnemu sodelovanju in skupni odgovornosti. V času podnebnih sprememb, izgube biotske raznovrstnosti in vse večjih pritiskov na vodne vire je takšno sodelovanje še posebej pomembno, je poudarila. Pobuda slovenskih krasoslovcev Pobuda za mednarodni dan je nastala v okviru Mednarodne speleološke zveze (UIS), ki je leta 2021 razglasila mednarodno leto jam in krasa. Namen je bil povečati prepoznavnost kraškega sveta in opozoriti na pomen njegovega raziskovanja ter varovanja. "Mednarodni dan ni cilj, ampak začetek. Je priložnost, da se večje zavedanje o kraškem svetu spremeni v večje razumevanje, odgovornost in njegovo varovanje," je ob prvi obeležitvi poudarila krasoslovka Nadja Zupan Hajna z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Zupan Hajna, ki je bila med letoma 2022 in 2025 predsednica zveze kot njena prva ženska predsednica, si je razglasitev mednarodnega dne zastavila kot enega ključnih ciljev svojega mandata. V okviru UIS je vodila pripravo predloga in strokovnih utemeljitev ter pridobivanje mednarodne podpore. Pobudo je nato formalno prevzela Slovenija in jo v sodelovanju s Slovensko nacionalno komisijo za Unesco, pristojnim ministrstvom ter stalnim predstavništvom Slovenije pri Unescu v Parizu pripeljala do razglasitve. Generalna konferenca Unesca je 13. september za mednarodni dan jam in krasa razglasila novembra lani. Da prva svetovna obeležitev poteka prav v Sloveniji, ni naključje. Slovenija ima več kot 200-letno tradicijo raziskovanja krasa in velja za eno od zibelk krasoslovja. Kras obsega približno polovico njenega površja, v slovenskem jamskem registru pa je evidentiranih okoli 16.400 jam. Postojna je že več stoletij eno od pomembnih središč raziskovanja kraških pojavov, danes pa je tam tudi sedež Mednarodne speleološke zveze in Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Od raziskovanja do varovanja Mednarodni dan spremlja tudi štiridnevna znanstvena konferenca Raziskujmo, razumimo in varujmo: k trajnostnemu upravljanju jam in krasa, na kateri strokovnjaki razpravljajo o raziskovanju jam, kraških vodonosnikih, varstvu podzemnih ekosistemov in trajnostnem upravljanju kraške dediščine. Program je vključeval tudi strokovna predavanja, predstavitve in ekskurzije po kraškem svetu. Poseben poudarek je namenjen varovanju. Podzemne jame so zaradi svoje občutljivosti izpostavljene onesnaževanju, neurejenemu odvajanju odpadnih voda, odlaganju odpadkov, gradnji, gnojenju ter pridobivanju surovin. Ministrstvo za okolje in prostor je letos začelo sklepati prve pogodbe o skrbništvu podzemnih jam, s katerimi želi urediti skrb za jame, med drugim tudi tiste, ki so urejene za turistični obisk. Prvi mednarodni dan jam in krasa tako ni namenjen le praznovanju slovenskega krasoslovja, temveč predvsem opozorilu na pomen podzemnega sveta, ki ostaja v veliki meri neraziskan in hkrati zelo ranljiv. Kot poudarjajo organizatorji, naj bi večje zavedanje o kraškem svetu vodilo v njegovo boljše razumevanje, odgovorno upravljanje in dolgoročno varovanje.

  language

  slv

  published at

  2026-09-13T09:35:30

  source

  RTV Slovenija

  title

  Svet pozornost usmerja v podzemlja: Postojna gosti prvi mednarodni dan jam in krasa

  url

  https://www.rtvslo.si/okolje/svet-pozornost-usmerja-v-podzemlja-postojna-gosti-prvi-mednarodni-dan-jam-in-krasa/793613

• article order

  9

  body

  Temen svet rovov, brezen, podzemnih rek in bitij, ki jih ne najdemo nikjer drugje. Slovenija je zaradi krasa postala ena od zibelk raziskovanja podzemlja, Škocjanske jame pa so že štiri desetletja na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Koliko podzemlja še čaka na raziskovalce in zakaj je lahko onesnaženje, ki ga povzročimo na površju, v nekaj urah že v našem kozarcu? "Če bi odkrili površje Zemlje, bi spodaj videli Slovenijo, ki je prepredena z najrazličnejšimi rovi - od tistih neprehodnih do tistih, kamor jamarji lahko sežemo," pravi dr. Mitja Prelovšek z Inštituta za raziskovanje krasa, ZRC SAZU. Slovenija ima več kot 15.000 registriranih jam, raziskovanje pa še zdaleč ni končano. Najgloblja slovenska jama sega več kot 1500 metrov v globino. "Trenutno je na Kaninu oziroma Rombonu najgloblja jama. Seveda se konča s sifonom. Jama je gotovo še globlja, ampak čaka na naslednje generacije raziskovalcev," pojasnjuje Prelovšek. Kjer podzemlje nima konca Največ jam je v dinarskem svetu jugozahodne Slovenije, pomembna kraška območja pa so tudi v Alpah, predvsem v Kamniško-Savinjskih Alpah, ter na Dolenjskem in Štajerskem. Prekmurje je pri tem izjema. A tudi tam, kjer jame poznamo, še zdaleč ne pomeni, da poznamo celotno njihovo zgodbo. Ena največjih zmot o jamah je prav predstava, da se na koncu preprosto končajo. "Velikokrat tudi jamarji mislijo, da se jama kar konča, pa se pravzaprav nobena ne konča. Samo obstajajo zožitve, podori, sifoni. In ko se enkrat prebijemo skozi te zožene dele, seveda sledi nadaljevanje," pravi Prelovšek. Sam je to izkusil pri raziskovanju podzemlja ob gradnji drugega tira. "Izginil sem v približno meter širok rov, pa me ni bilo ven eno uro. Delavci si niso znali predstavljati, kako mi lahko tistih pet metrov vzame toliko časa. Na drugi strani pa se je jama odprla in prišli smo celo do največje dvorane, ki je velika 55 krat 65 metrov." Jamarji imajo privilegij, da lahko vidijo "skrito Slovenijo" V Sloveniji se z raziskovanjem jam ukvarja približno 1500 jamarjev. Jamarska zveza Slovenije povezuje 48 društev, delujejo pa tudi društva, ki niso njeni člani. Za predsednika Jamarske zveze Slovenije Igorja Benka je prav to eden največjih privilegijev jamarstva. "Jamarji imamo privilegij, da lahko vidimo ta drugi del Slovenije. Lahko je žal vsakemu Slovencu, ki tega ne vidi, ker je to izredno lepo," pravi Benko. Toda podzemlje ni za vsakogar. Za marsikoga so že pogled v brezno, tema in občutek utesnjenosti dovolj, da se ne želi spustiti pod površje. "Nekateri ne bodo nikoli videli, ker jih je strah, čutijo tesnobo, imajo strah oziroma respekt do teh naravnih vrednot. Mislim, da bi morali Slovenci res bolj pogledati in spoznati krasoslovje." In prav jamarji vedo, da lepote jam niso nujno tam, kjer jih pričakujejo. "Več časa, ko se ukvarjaš z jamami, bolj spreminjaš okus. Ko enkrat spoznaš visokogorje, ti je to všeč. Jame v visokogorju niso kapniške, ampak so izrednih velikih dimenzij - brezna, dvorane, balvani, stvari, ki jih vidiš. Kakšno energijo ima narava, da je s tako močjo lahko take stvari ustvarila in spremenila v jame?" se sprašuje Benko. Kras, po katerem je dobil ime ves svet Slovenija je majhna, vendar je njena vloga pri raziskovanju krasa vse prej kot majhna. Beseda kras je postala mednarodni strokovni izraz za posebne pokrajine, v katerih voda raztaplja kamnino, ponika v podzemlje ter ustvarja značilne površinske in podzemne pojave. "Tako kot imamo primer vulkana v Italiji, tako imamo v Sloveniji Kras. Torej po eni strani vulkanski svet in po drugi strani kraški svet," pojasnjuje Prelovšek. Kraške pokrajine obstajajo po vsem svetu, recimo tudi na Kitajskem, kjer so danes nekateri izmed največjih znanih podzemnih prostorov. "Kitajska je imela seveda močne civilizacije in ogromna prostranstva krasa, ampak v globalni svet ni bila tako močno vpeta. S svojimi raziskavami je v sfero raziskav prišla razmeroma pozno," pravi Prelovšek. "Imamo precejšnjo zgodovino raziskav. Poznamo precej dobro, tudi interdisciplinarno smo usmerjeni. Spoznamo se na kraško površje, geologijo, podzemlje, podzemne vode, podzemno biologijo, poseben jamski svet, ki obstaja živalski. S tega vidika in pa z vidika 80-letne tradicije na Inštitutu za raziskovanje krasa smo seveda lahko upravičeno cenjeni." Škocjanske jame: štiri desetletja na Unescovem seznamu Med največjimi simboli slovenskega podzemlja so Škocjanske jame, ki so bile leta 1986 vpisane na Unescov seznam svetovne dediščine. Njihova posebnost je povezana predvsem z ogromnim podzemnim kanjonom reke Reke. Škocjanske jame so bile leta 1986 dane pod UNESCO. "Reka, ki izgine pod površjem, je ustvarila enega največjih kanjonov na svetu. Podzemlje in ta voda tudi potujeta približno 40 kilometrov in prideta na površje pri izviru Timave", pojasnjuje Benko. Pomen jam pa ni zgolj geološki. Škocjanske jame so bile tudi v prazgodovini zelo pomembne, saj so bile neke vrste svetišče. Tako da je to pravi kraj, da so ga izbrali za UNESCO. Letos pa je pomen kraškega sveta dobil še dodatno mednarodno pozornost. Prvič se obeležuje mednarodni dan jam in krasa, ki je povezan z Unescom. Človeška ribica - pošast podzemlja Podzemlje ni samo kamen. Je tudi življenje, ki se je skozi evolucijo prilagodilo razmeram, v katerih ni sončne svetlobe in je hrane zelo malo. In prav podzemlje je po Prelovškovih besedah eno od okolij, kjer obstaja velika možnost novih odkritij. Če kje obstaja možnost, je ravno v podzemlju - tako na Zemlji kakor navsezadnje v vesolju, tudi na Luni. Ni izključeno, da bi obstajalo življenje v vulkanskih jamah, ki tam obstajajo. Življenje v podzemlju je specifično zelo prilagojeno na pogoje brez sončne svetlobe, brez rastlinskih ostankov. Organizmi imajo zelo dolg razmnoževalni cikel, zelo počasen metabolizem, kar pomeni, da lahko v zelo skromnih razmerah preživijo razmeroma dolgo časa in se celo razmnožujejo. Glavnina jamskih živali je izredno majhnih, velikih milimeter ali manj. Prava pošast v podzemlju je človeška ribica, ki druge večje živali prekaša kar za 30-krat. Druge večje živali so približno dva, tri centimetre, človeška ribica pa zraste 30 centimetrov. Kar se zgodi na površju, lahko konča v našem kozarcu Podzemlje pa ima tudi svojo šibko točko. Kraški svet je zaradi svoje prepustnosti izredno ranljiv. Voda lahko brez večjih naravnih ovir hitro prodre skozi razpoke in rove ter se pojavi na drugem koncu kraškega sistema. "To je tisto, kar bi povedal kot nekdo, ki živi na Krasu in v Sloveniji: podzemlje je najbolj ranljivo. Ker v bistvu, če je karkoli onesnaženo - če se na primer v neki vrtači ali na cesti izlije cisterna - je to lahko v dveh urah že v nekem izviru, ki je pomemben za več tisoč ljudi," opozarja Benko. Zato kraški svet ni samo naravna znamenitost. Je tudi pomemben vodni vir. Predstavljajte si, da je kras kot neke cevi, po katerih voda izredno hitro potuje. Če je visok vodostaj, lahko voda v parih urah prepotuje več kilometrov. In tako se zgodba podzemlja sklene tam, kjer se je začela - pri človeku na površju. Morda je zato največji čar jamarstva prav v tem, da podzemlje ni le neznani svet, ki ga občudujemo. Je del sveta, v katerem živimo tudi sami.

  language

  slv

  published at

  2026-09-13T10:23:18

  source

  24ur

  title

  Pod Slovenijo leži še ena Slovenija

  url

  https://www.24ur.com/novice/slovenija/pod-slovenijo-lezi-se-ena-slovenija.html

• article order

  8

  body

  Danes prvič praznujemo mednarodni dan jam in krasa, ki ga je organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) lani sprejela na pobudo Slovenije. Te dni pri nas poteka mednarodna konferenca, slovesna prireditev ob dnevu pa je sinoči potekala v Postojnski jami. Kraška območja zavzemajo skoraj petino kopnega. V njih se skrivajo edinstveni podzemni ekosistemi, fosilni zapisi in sledi človekove preteklosti. So vir pitne vode za več kot milijardo ljudi. A kljub temu je kraško podzemlje slabo poznano, ranljivo in pogosto premalo zaščiteno. Zato si je Slovenija prizadevala za razglasitev mednarodnega dneva jam in krasa. Slovenija je domovina klasičnega krasa in ena od zibelk svetovnega krasoslovja, območje Postojne pa ima večstoletno tradicijo raziskovanja kraških pojavov. To tradicijo že skoraj 80 let nadaljuje Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Pomen raziskovanja in odgovornega upravljanja krasa potrjujejo izkušnje Škocjanskih jam, ki so od leta 1986 vpisane na Unescov seznam svetovne dediščine in predstavljajo enega najpomembnejših primerov kraške dediščine v svetovnem merilu. "Kras človeštvu ponuja zelo veliko. Več, kot se večina zaveda," poudarja dr. Nadja Zupan Hajna, raziskovalka na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU in nekdanja predsednica Mednarodne speleološke zveze (UIS), ki je pobudo za mednarodni dan v okviru UIS vsebinsko pripravila ter vodila njeno pot od začetne ideje do predložitve Unescu. "Kras in jame so pomembni zaradi geodiverzitete in biodiverzitete, tam živijo edinstvene živalske vrste. Jame so arhivi preteklosti. V njih najdemo dokaze o razvoju človeštva pa o razvoju drugih vrst in njihovem izumiranju. V številnih delih sveta so povezane tudi z duhovnostjo, za staroselce so pogosto sveti prostori," našteva. "Imajo tudi ekonomsko vrednost, saj so pomembne za turizem in kmetijstvo. Predvsem pa so jame in kras za vse nas pomemben vir vode. V podzemlju so ogromna skladišča vode, ki jo ponekod že črpajo za vsakodnevno rabo." Že starodavni Maji so po njenih besedah svoja mesta gradili v bližini kraških podzemnih voda, da so jih lahko izkoriščali za pitje in namakanje. "Pri nas smo na kras zelo ponosni, raziskave segajo že daleč v preteklost. Ni pa povsod tako. Nekateri se niti ne zavedajo, da živijo na kraškem ozemlju. Zato želimo s tem dnem opozoriti na pomen jam, da bi jih zaščitili, kajti dobrine, ki nam jih ponujajo, so z naraščanjem prebivalstva vse bolj ogrožene. Spopadamo se s podnebno krizo. Podzemne vode v kraških tleh ne smemo onesnažiti, saj bo ob vse večjem pomanjkanju vode v prihodnosti lahko še kako pomembna," opozarja. "Če ni ravnovesja med ekonomskim razvojem in varovanjem krasa, si lahko hitro uničimo prihodnost," poudarja. Kot primer navaja Maroko, kjer so zaloge vode v podzemlju velike, a je ta zaradi slabega upravljanja okolja že lahko onesnažena. "Ponekod v Indoneziji ljudje živijo na krasu, pa se tega ne zavedajo. Odpadne vode v nekaterih vaseh spuščajo v podzemlje, nato pa podzemno vodo uporabljajo za preskrbo. Ozaveščanje je zato zelo pomembno, da ljudje vedo, kako varovati kras." Nadja Zupan Hajna želi, da bodo z aktivnostmi ob tem dnevu javnost iz leta v leto ozaveščali o pomenu tega področja, da ga je treba varovati in trajnostno upravljati. "V to je treba vključevati ne le posebne skupnosti, kot so raziskovalci ali jamarji, ampak predvsem lokalne skupnosti in odločevalce."

  language

  slv

  published at

  2026-09-13T04:03:21

  source

  Delo

  title

  "Kras človeštvu ponuja zelo veliko. Več, kot se večina zaveda"

  url

  https://www.delo.si/novice/znanoteh/kras-clovestvu-ponuja-zelo-veliko-vec-kot-se-vecina-zaveda

• article order

  5

  body

  Krasoslovka in geologinja dr. Nadja Zupan Hajna je ena najzaslužnejših, da je Unesco 13. september razglasil za mednarodni dan jam in krasa. Letos se bo zgodilo prvič, da bomo 13. septembra praznovali Unescov mednarodni dan jam in krasa. To je dan, ki je bil razglašen prav na pobudo Mednarodne speleološke zveze (UIS) in na podlagi predloga Republike Slovenije. V prvi vrsti je bila zato zaslužna ena vodilnih krasoslovk in geologinj na svetu, Nadja Zupan Hajna, ki že 38 let deluje na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU. To je bil daleč najbolj zahteven projekt v njenem življenju, priznava, zaradi vseh birokratskih in diplomatskih poti, ki jih kot raziskovalka ni bila vajena, čeprav že skoraj dvajset let deluje v predsedstvu Mednarodne speleološke zveze, katere predsednica je postala leta 2022, in to šele kot druga ženska. Že vso poklicno pot raziskuje jamske sedimente in se po skoraj štirih desetletjih enako navdušuje nad kamninami kot takrat, ko je bila še otrok. Videla je kras in jame na vseh celinah, ki niso pokrite z ledom, čeprav še vedno ne vsega, ugotovila, da je kras mnogo starejši, kot so mislili pred tem. Zaradi vsega znanja se bolj kot kdorkoli drug zaveda, kako pomemben je in njegovi vodonosniki kot vir pitne vode za ves svet. Zato ji je bilo verjetno namenjeno, da je bila ona tista, ki je močno potisnila voz naprej, da smo dobili Unescov mednarodni dan jam in krasa ter da je unescov odbor spoznal, da so kras in jame veliko več kot le turistična atrakcija. Mistika jam Pretekle tedne se je raziskovalka mudila v Britanski Kolumbiji v Kanadi, na otočju Haida Gwaii, kjer je bila leta 2024 formalno priznana pravica ljudstva Haida do njihovega tradicionalnega ozemlja. Z njimi sodeluje že deset let, tudi oni so poslali podporno pismo za mednarodni dan jam in krasa, saj gojijo poseben odnos do njih. "Zgodba o njihovem nastanku govori, da so prišli iz školjke, ki jo je na silo odprl krokar, ena od interpretacij pa je tudi, da so prišli iz jame, zato so zanje v duhovnem smislu zelo pomembne," je povedala. Slovenci sicer ne poznamo takih, tesno z naravo povezanih zgodb o lastnem izvoru, imamo pa veliko arheoloških ostankov v jamah, od Potočke zijalke pod Olševo, Betalovega spodmola pri Postojni do Divjih bab na Cerkljanskem. Povsod po svetu so jame povezane z nekdanjimi bivališči človeka in ves njegov razvoj lahko razberemo iz njih, razlaga Nadja Zupan Hajna. Nekateri ostanki segajo celo tri milijone let nazaj, stare poslikave iz španskih in francoskih jam pa kažejo, da so imeli ljudje od nekdaj tudi mističen odnos do jam. "Še Valvazor se je v 17. stoletju malo bal jam, videl je tam zmajeve mladičke in različne pošasti. Toda danes najdemo po svetu veliko svetišč v jamah, uporabljajo jih za bolnišnice za zdravljenje astme, vojska jih uporablja za skladišča, v Braziliji igrajo otroci v jamah nogomet, v Kolumbiji pa imajo kokainski karteli v njih skrite svoje zaloge. Jame so od nekdaj uporabne," odvrne. Toda Nadja vse do študija geologije kaj več od Postojnske jame in Rakovega Škocjana ni poznala, iskreno pove. "Po koncu študija sem dobila vabilo za delo na Inštitutu za raziskovanje krasa v Postojni in tam sem se prvič srečala z neturističnimi jamami. Ko sem bila prvič v Predjami, sem bila v trenutku navdušena, prevzeli so me predvsem jamski sedimenti in vse, povezano z njimi." Jamske naplavine razkrivajo marsikatero informacijo. Kako so se odlagale, koliko so stare, katere vrste so nekoč živele in se razvijale, kako se je spreminjalo naše podnebje. Ko je prišla na inštitut leta 1987, je še veljalo prepričanje, da so jamski sedimenti iz časa zadnje ledene dobe, kras in jame pa stari okoli milijona let. Toda Nadja Zupan Hajna je s pomočjo paleomagnetne metode, ki so jo že uporabljali na Češkem, ugotovila, da so nekateri sedimenti stari več kot milijon let, jame pa zato gotovo še več. Slovenski inštitut za raziskovanje krasa je eden vodilnih na svetu, ekipa krasoslovcev pa je ugotovila tudi, da dokazi o obstoju kraške pokrajine segajo več kot 20 milijonov let v preteklost. "S sodelavci smo v Grofovi jami nad Brestovico pri Komnu našli glino, nastalo s preperevanjem vulkanskega pepela Smrekovca. Datacije kažejo starost okoli 23 milijonov let in dokazujejo, da je kraška pokrajina v severozahodnih Dinaridih obstajala že v poznem oligocenu," pojasni. Veliko je sodelovala s krasoslovcem Andrejem Mihevcem, naredila sta profil sedimentov v Račiški pečini, jami, ki jo je vojska dolgo uporabljala za skladišče, in iz njega razbrala 3,4 milijona let zgodovine. Sedimenti so med drugim razkrili jamske polžke, stare dva milijona let, razvoj voluharice in kosti jamskih medvedov. "Tudi zato je Mednarodna zveza geoloških znanosti (IUGS) profil v Račiški pečini uvrstila med 200 svetovnih geoloških dediščinskih lokalitet IUGS. Na jamo in vse, kar smo odkrili tam, pa je ponosno tudi lokalno prebivalstvo," razloži. Svetovna pomembnost krasa Račiška pečina je njen največji raziskovalni dosežek, ta trenutek pa je najbolj ponosna na uspešno pot do Unescove razglasitve mednarodnega dneva jam in krasa. Za mednarodno priznanje jam in krasa si je prizadevala že v okviru Mednarodnega leta jam in krasa 2021-2022, ko pa je leta 2022 prevzela predsedovanje Mednarodni speleološki zvezi, si je kot enega glavnih ciljev mandata zadala uresničitev ideje o Unescovem mednarodnem dnevu jam in krasa. "V diplomaciji in birokraciji nisem tako dobra kot v raziskovanju in sem se morala bolj potruditi za uspeh," danes zadovoljno pove. Gotovo je pomagalo, da je bila predsednica UIS-a, ki ima sedež v Postojni. "Jamark je veliko žensk po vsem svetu, toda vodij je več moških. Če pa si vztrajen in se trudiš, potem spoznajo tvoje delo in lahko ne glede na spol postaneš predsednica take organizacije. Ko sem prevzela predsedništvo, sem si zadala za nalogo, da v svojem mandatu izpeljem idejo za mednarodni dan jam in krasa. In sem jo. Čeprav so me prepričevali še v drugi mandat, se mi zdi, da sem naredila dovolj." Pobudo je podprlo več kot 150 organizacij in institucij z vsega sveta, nato pa jo je podprla tudi slovenska vlada. Republika Slovenija je predlog septembra 2025 formalno predložila UNESCO. Slovenska veleposlanica v Parizu in Stalna delegacija Republike Slovenije pri UNESCO sta opravili veliko diplomatskega dela za pridobivanje podpore. Ob predložitvi izvršnemu odboru je bilo 15 držav predlagateljic, do Generalne konference UNESCO pa je pobudo sopodprlo 67 držav članic. Novembra 2025 je bila soglasno sprejeta in 13. september je bil razglašen za Unescov mednarodni dan jam in krasa, je strnila Zupan Hajna. To je pomembno tudi zato, ker kras pokriva več kot 20 odstotkov nepoledenelega zemeljskega površja, Slovenije pa skoraj polovico. "Jamarstvo ne pomeni le športno udejstvovanje, ampak stoji za tem veliko raziskav in vedenja. Z mednarodnim dnem bomo lahko obenem ozaveščali ljudi, ki živijo na krasu, kaj kras je kako deluje in zakaj so jame in kras pomembni." To, da je kras velik zbiralnik podzemnih voda za svetovno prebivalstvo, je bilo odločujoče tudi pri Unescovem odboru. "Voda v krasu je pomembna za cel svet, že sedaj je več kot milijarda ljudi odvisna od kraške podzemne vode. Podzemne kraške vode so skrite in ljudje ne vedo, kakšne zaloge pitne vode sploh imajo pod sabo. Kraški vodonosniki imajo zaradi hitrega pretakanja skozi razpoke in kanale omejeno sposobnost naravne filtracije, zato se onesnaženje lahko zelo hitro razširi do izvirov, posledice pa je pogosto težko in dolgotrajno odpraviti," je jasna raziskovalka. Kraški svet zaradi kamnitega površja ni bil nikoli močno poseljen, z naraščajočim prebivalstvom pa postajajo tudi ti kraji vedno bolj poseljeni, pritisk na kras pa večji. "Na krasu voda skozi razpoke in kanale potuje hitro, zato se lahko tudi onesnaženje hitro prenese do izvirov. Kar v kras spuščamo, pride na površje pri izviru. Abu Dhabi na primer stoji na sadri, ki se ob stiku z odpadno vodo raztaplja, kar predstavlja pomembno geotehnično tveganje za infrastrukturo. Na Floridi zaradi prekomernega črpanja podzemne vode prihaja do udorov, ko cele hiše izginjajo pod zemljo. Velik problem je v Mehiki, na Jukatanu, kjer so pri gradnji železnice Tren Maya skozi jamske strope in kraški vodonosnik vgradili na tisoče jeklenih in betonskih pilotov. Na nekaterih so že dokumentirani korozija, izločanje železovih oksidov in onesnaženje vode, kar vzbuja resne pomisleke glede dolgoročnega vpliva na kraški vodonosnik. Dostikrat se vlade in lokalno prebivalstvo tega ne zavedajo. Zato upamo, da bo več ljudi po svetu doseglo to vedenje o krasu in kako je treba z njim upravljati, da bomo ohranili pitno vodo tudi za prihodnje rodove." Z Marsa na Zemljo V naši državi imamo to dobro urejeno, saj imamo Zakon o varstvu podzemnih jam, po katerem so vse jame naravne vrednote državnega pomena in naravno javno dobro v lasti države. Zupan Hajna ponudi zadnji podatek, koliko jam imamo v Sloveniji, 16220. Vsako leto jih odkrijejo nekaj sto, lani je bilo novih 381 jam. Ko je bila Nadja še mlajša, se je spustila tudi v brezna, sedaj pravi, da če bi bilo res nekaj zanimivega, bi se spustila 30 metrov globoko, več pa ne. "V jame nisem nikoli šla zaradi rekreacije, ampak vedno, ker je bilo tam nekaj tako zanimivega," odvrne. Ker ima tako poseben odnos do jam, jo tudi žalosti, kadar ljudje trgajo kapnike ali pišejo grafite v jamah. Fotografija je dovolj, če utrgaš kapnik, utrgaš lahko milijon let zgodovine. Pred leti se je srečala tudi z raziskovanjem krasa na Marsu. S kolegoma iz Italije je na območju Noctis Labyrinthus analizirala svetle nanose z značilnostmi evaporitnih mineralov in prepoznala reliefne oblike, ki kažejo na kraške procese ter nekdanjo prisotnost tekoče vode, verjetno zaradi taljenja ledu ali snega. Na podlagi orbitalnih posnetkov pa ni mogoče potrditi, ali so tam tudi jame. "Da bi to zanesljivo vedeli, bo treba na Mars," se nasmeje. Nadja je sicer še vedno članica posebne skupine za zunajzemeljske jame pri Evropski vesoljski agenciji, se pa trenutno s tem ne ukvarja več, zanimajo jo bolj zemeljske zadeve.

  language

  slv

  published at

  2026-09-13T07:02:15

  source

  Dnevnik

  title

  "Če utrgaš kapnik, utrgaš milijon let zgodovine": Slovenka, ki je prepričala Unesco o svetovnem pomenu krasa

  url

  https://www.dnevnik.si/nedeljski/med-ljudmi/povabljeni-ste-na-kavo/ce-utrgas-kapnik-utrgas-milijon-let-zgodovine-slovenka-ki-je-prepricala-unesco-o-svetovnem-pomenu-krasa-2820020/

• article order

  4

  body

  Razglasitev 13. septembra za Mednarodni dan jam in krasa v okviru UNESCO je izjemen diplomatski uspeh Slovenije. Je rezultat uspešne več let trajajoče diplomatske akcije in potrditev odličnosti slovenskega krasoslovja. Uspeh kampanje namreč temelji tudi na dolgoletnem vrhunskem delu slovenskih znanstvenikov na področju raziskovanja in varovanja jam in krasa ter z njim povezanih pojavov. Generalna konferenca UNESCO je novembra 2025 v Samarkandu razglasila Mednarodni dan jam in krasa, ki ga bomo poslej po vsem svetu obeleževali 13. septembra. Pobudo je podala Republika Slovenija na predlog Mednarodne speleološke zveze (UIS) s sedežem v Postojni, v sodelovanju s Slovensko nacionalno komisijo za UNESCO, takratnim Ministrstvom za naravne vire in prostor, Ministrstvom za zunanje in evropske zadeve in Stalno delegacijo Republike Slovenije pri UNESCO v Parizu. Pobuda za Mednarodni dan jam in krasa je nastala leta 2021, po uspešno izvedenem projektu Mednarodnega leta jam in krasa 2021 (IYCK 2021), ki je potekalo na pobudo Mednarodne speleološke zveze. Slednji je takrat predsedovala Slovenija. Cilj je bil spodbujati, podpirati in olajšati znanstvene raziskave, upravljanje, izobraževanje in raziskovanje jam, kraških območij in podzemnih voda na mednarodni ravni ter povečati mednarodno sodelovanje. V tem obdobju je bilo organiziranih približno 1100 dejavnosti s strani nacionalnih speleoloških in drugih strokovnih organizacij ter institucij, pa tudi s strani različnih mednarodnih organizacij iz 65 držav. Mednarodni dan jam in krasa prispeva k prepoznavanju jam in kraških območij po vsem svetu in obenem izpostavlja izjemno pomembno vlogo Slovenije na tem področju. Prispeva k večji ozaveščenosti deležnikov - mednarodnih institucij, državnih uprav, lokalnih skupnosti, znanosti, izobraževalnega sektorja, turizma in širše javnosti o obstoju teh naravnih pojavov, o pomenu razumevanja naravnih procesov in o potrebi po njihovi zaščiti in trajnostni rabi. Jame in kras pokrivajo petino kopnega sveta in so vir pitne vode za več kot milijardo ljudi. Kljub temu ostajajo te podzemne pokrajine slabo poznane in ranljive. Mednarodni dan jam in krasa, ki ga prvič obeležujemo 13. septembra 2026, je namenjen ozaveščanju, raziskovanju, izobraževanju in varstvu krasa. Slovenija, z več kot 15.800 registriranimi jamami, bogato kraško dediščino ter Inštitutom za raziskovanje krasa ZRC SAZU in Mednarodno speleološko zvezo (International Union of Speleology - UIS) s sedežem v Postojni, je z razglasitvijo Mednarodnega dneva jam in krasa prejela veliko priznanje za dolgoletno znanstveno, jamarsko in naravovarstveno delo. Slovenski strokovni podporniki pobude so bili Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU), Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Jamarska zveza Slovenije, Geološki zavod Slovenije, Zavod RS za varstvo narave, Univerza v Ljubljani - Biotehniška fakulteta, Slovensko geološko društvo, Zveza slovenskih geografov, Geomorfološko društvo Slovenije, Društvo Dinaricum, Park Škocjanske jame, Postojnska jama d.d. Prva obeležitev Mednarodnega dneva jam in krasa poteka med 10. in 13. septembrom 2026 v Postojni, pod pokroviteljstvom UNESCO in častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar. Slovesnosti, ki bo potekala 12. septembra zvečer v Postojnski jami, se bo v imenu Ministrstva za zunanje in evropske zadeve udeležil v. d. generalnega direktorja Direktorata za gospodarsko diplomacijo in razvojno-humanitarno pomoč veleposlanik mag. Jernej Videtič. Organizatorja dogodka sta Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU in Mednarodna speleološka zveza (UIS).

  language

  slv

  published at

  2026-09-13T05:05:18

  source

  Portal GOV.SI

  title

  Prvič obeležujemo Mednarodni dan jam in krasa, ki je bil lani razglašen na pobudo Slovenije

  url

  https://www.gov.si/novice/2026-09-13-prvic-obelezujemo-mednarodni-dan-jam-in-krasa-ki-je-bil-lani-razglasen-na-pobudo-slovenije/

• article order

  6

  body

  V Sloveniji je več kot polovica oskrbe s pitno vodo vezana na kraške vodonosnike, kjer lahko tisto, kar počnemo na površju, hitro konča globoko pod zemljo. Onesnaženje lahko skozi razpoke in podzemne kanale v nekaj urah ali dneh prepotuje kilometre in doseže tudi zajetja pitne vode. Ob prvem Unescovem mednarodnem dnevu jam in krasa smo se z dr. Nadjo Zupan Hajna z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU in Mednarodne speleološke zveza UIS pogovarjali o svetu pod našimi nogami, ki ga večinoma ne vidimo - čeprav je od njega lahko odvisno tudi to, kaj priteče iz naše pipe. Letos bomo 13. septembra prvič obeležili Unescov mednarodni dan jam in krasa. Kaj takšno priznanje pomeni za Slovenijo, ki velja za eno od zibelk krasoslovja? Za Slovenijo je to veliko priznanje, hkrati pa tudi odgovornost. Le malo naravnih pojavov je tako tesno povezanih z imenom neke dežele, da ime pokrajine postane mednarodni znanstveni izraz. Beseda kras - karst, ki jo danes uporabljajo po vsem svetu, izvira iz našega Krasa, Klasičnega krasa, ki je postal svetovni referenčni primer te pokrajine. Pomembno pa je poudariti, da to ni slovenski mednarodni dan. Pobudo je pripravila Mednarodna speleološka zveza UIS, Republika Slovenija pa je predlog formalno predložila UNESCO in odigrala ključno diplomatsko vlogo pri njegovi uveljavitvi. Zato sem še posebej vesela, da bo prva uradna obeležitev potekala prav v Postojni. UNESCO je 13. september razglasil soglasno novembra 2025. Slovenija je po krasu in jamah znana po vsem svetu. Kako pomembno vlogo ima slovensko krasoslovje danes v svetovnem merilu in na katerih področjih smo še posebej močni? Slovensko krasoslovje je še vedno zelo močno mednarodno vpeto. Imamo dolgo tradicijo, Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU deluje že od leta 1947, v Sloveniji je registriran tudi sedež Mednarodne speleološke zveze, tukaj pa imamo tudi izjemne naravne laboratorije - od Postojnske in Planinske jame do Škocjanskih jam, Klasičnega krasa, kraških polj in visokogorskega krasa. Posebej močni smo na področjih kraške hidrogeologije in raziskovanja kraških voda, geomorfologije in razvoja jam, jamskih sedimentov in njihovega datiranja, biospeleologije, modeliranja kraških procesov ter vse bolj tudi sodobnega 3D-dokumentiranja jam. Velika prednost slovenskega krasoslovja je, da kras obravnavamo interdisciplinarno - kot povezan sistem kamnine, vode, površja, podzemlja in živega sveta. Koliko kraških jam je danes registriranih v Sloveniji in koliko od njih je odprtih oziroma urejenih za obiskovalce? Ali še vedno odkrivamo nove jame? Po zadnjih podatkih Katastra jam je bilo 29. junija 2026 v Sloveniji registriranih 16.220 jam. Samo v letu 2025 je bilo registriranih 381 novih jam, kar lepo kaže, da raziskovanje še zdaleč ni končano. Po Zakonu o varstvu podzemnih jam je za organiziran turistični obisk urejenih 22 jam; pri posameznih jamah je seveda dostop lahko sezonski ali omejen na vodene obiske. To pomeni, da je turistično urejen samo neznaten delež našega podzemlja. Velika večina jam je dostopna le jamarjem oziroma raziskovalcem ali pa sploh ni enostavno dostopna. Ali v Sloveniji še obstajajo območja, pod katerimi bi se lahko skrivali veliki jamski sistemi, za katere danes sploh še ne vemo? Zagotovo. Koliko podzemlja še ne poznamo, pa je nemogoče oceniti. To, kar človek lahko razišče kot jamo, je samo dostopni del veliko večjega kraškega podzemnega sistema. Voda se pretaka tudi skozi rove in razpoke, v katere človek nikoli ne bo mogel vstopiti. Prav velike jame so za znanstvenike dragocene zato, ker nam omogočijo neposreden pogled v sicer skriti kraški vodonosnik. Velik potencial za nova odkritja imajo tako visokogorski kras kot obsežna dinarska kraška območja. Poleg povsem novih jam jamarji vsako leto odkrivajo tudi nove rove v že znanih sistemih. Zato se lahko jama, ki jo poznamo desetletja, z novim odkritjem nenadoma podaljša za kilometre. Kako dobro Slovenci v resnici poznamo bogastvo krasa, ki ga imamo? Ga znamo dovolj ceniti in varovati? Mislim, da Slovenci kras poznamo bolje kot prebivalci marsikatere države, ker z njim dejansko živimo, vendar ga pogosto še vedno dojemamo predvsem skozi vidne pojave - Postojnsko jamo, Škocjanske jame, vrtače, kraška polja. Veliko manj se zavedamo, da je pod našimi nogami povezan vodni, geološki in biološki sistem. Slovenija je na primer izjemna tudi po podzemeljski biotski raznovrstnosti. Postojnsko-planinski jamski sistem sodi med vrstno najbogatejše znane jamske sisteme na svetu, Slovenija pa ima dve od samo treh območij na svetu, ki sodijo med tako imenovane dvojne vroče točke podzemeljske biotske raznovrstnosti - Postojnsko-planinski sistem in Križno jamo. To je bogastvo, ki ga na površju sploh ne vidimo. Kateri so danes največji viri onesnaževanja in drugega ogrožanja slovenskih jam in podzemnih voda? Največje nevarnosti prihajajo prav s površja: neustrezno odvajanje komunalnih in industrijskih odpadnih voda, kmetijstvo z gnojili in pesticidi, promet in nesreče z nevarnimi snovmi, odlaganje odpadkov, urbanizacija, gradbeni posegi in kamnolomi. Pomemben problem je lahko tudi prekomerno črpanje podzemne vode, drugod po svetu pa so veliki pritiski tudi zaradi rudarstva in velikih infrastrukturnih projektov. Kraški sistemi lahko onesnaževala prenašajo hitro in na velike razdalje, pri tem pa je naravna filtracija omejena. Tudi pri nas onesnaženje jam še ni preteklost. V 15 jamah, ki so bile na novo registrirane leta 2025, je bilo opaženo onesnaženje. Če nekdo na površju odvrže odpadke ali v tla spusti škodljive snovi, kako hitro lahko posledice dosežejo kraško podzemlje? Na krasu je povezava med površjem in podzemljem izjemno neposredna. Voda skozi razpoke, brezna in večje kanale prodira hitro, zato lahko onesnaženje v ugodnih hidravličnih razmerah prepotuje kilometre v urah ali dneh. To ni podzemna voda, ki bi se počasi filtrirala skozi debele plasti sedimenta. Zato pri krasu pogosto uporabljamo sledilne poskuse, s katerimi ugotavljamo, kam voda dejansko odteka. Onesnaženje na mestu, za katero ljudje mislijo, da nima nobene povezave z izvirom, se lahko pozneje pojavi prav v zajetju pitne vode. Kraški vodonosniki so zaradi hitrega toka skozi razširjene razpoke in kanale ter omejene naravne filtracije posebej ranljivi. Kako najti pravo ravnovesje med turizmom in varovanjem jam? Turizem sam po sebi ni nekaj negativnega. Dobro upravljana turistična jama lahko ogromno prispeva k izobraževanju, razumevanju in tudi varovanju krasa. Problem nastane, kadar število obiskovalcev ali infrastruktura presežeta sposobnost jamskega okolja, da spremembe prenese. Potrebni so stalno spremljanje jamske klime, temperature, CO₂ in drugih parametrov, ustrezno vodenje obiskovalcev, kakovostna infrastruktura, čim manj moteča razsvetljava in po potrebi omejevanje dostopa do najbolj občutljivih delov. Prav zdaj v Sloveniji v več turističnih jamah obnavljajo infrastrukturo tako, da bo vpliv obiskovanja manjši - med drugim zmanjšujejo probleme umetne svetlobe in lampenflore. Bi morali pri najbolj obiskanih jamah razmišljati tudi o strožjih omejitvah števila obiskovalcev? Če meritve pokažejo, da je to potrebno, vsekakor. Vendar ni mogoče določiti ene številke, ki bi veljala za vse jame. Vsaka jama ima svojo prostornino, prezračevanje, hidrološke razmere, občutljivo favno in svojo sposobnost, da se po obisku ponovno vzpostavijo naravne razmere. Meja bi zato morala temeljiti na podatkih, ne na občutku. Spremljati je treba temperaturo, vlago, CO₂, kakovost vode, biološke spremembe in stanje jamskih tvorb ter temu prilagajati velikost skupin, čas med obiski in dnevno število obiskovalcev. Gospodarski interes ne sme prevladati takrat, ko začnemo meriti trajno degradacijo jamskega okolja. Trajnostni turizem pomeni prav to, da lahko jama ostane obiskovana, ne da bi zaradi tega izgubljala vrednosti, zaradi katerih jo ljudje sploh želijo videti. Kaj pravzaprav obiskovalec s svojo prisotnostjo spremeni v jami? Že sama prisotnost ljudi v jami pomeni dodaten vir toplote, izdihanega CO₂, vlage, prahu in mikroorganizmov. Pri velikem številu obiskovalcev lahko te spremembe postanejo merljive. V Škocjanskih jamah so na primer meritve pokazale jasno povezavo med številom obiskovalcev in temperaturo v delu jame. Zelo pomembna je tudi umetna razsvetljava, saj omogoči rast alg in drugih organizmov - tako imenovane lampenflore - tam, kjer je naravno ne bi bilo. Dotikanje kapnikov in jamskih sten pa lahko poškoduje izjemno občutljive površine. Zato se morda posamezen obiskovalec zdi nepomemben, toda pri stotisočih obiskovalcev na leto se učinki lahko seštevajo. Ali posledice podnebnih sprememb že zaznavate tudi pod zemljo? Da, vendar moramo biti pri razlagi previdni. Vsakega posameznega toplega leta, poplave ali suše ne moremo avtomatično pripisati podnebnim spremembam. Za to potrebujemo dolge časovne nize meritev. Najhitreje se spremembe pokažejo v kraški hidrologiji. Spremembe količine in razporeditve padavin vplivajo na napajanje vodonosnikov, sušna obdobja na nizke pretoke, intenzivni nalivi pa lahko povzročajo zelo hiter dvig podzemne vode in velike poplave. Pri naših raziskavah Škocjanskih jam vidimo, kako ekstremne padavine povzročijo visoke pretoke in prenos velikih količin sedimenta. Tudi temperatura jam dolgoročno odraža razmere na površju, vendar počasneje. Posebej občutljive so ledene jame. Na rast kapnikov pa vplivajo količina infiltracijske vode, vegetacija, temperatura in kemizem vode, zato se lahko spreminjata tudi hitrost in način njihove rasti. Kako ranljivi so kraški vodonosniki in katerim nevarnostim namenjamo premalo pozornosti? So izjemno ranljivi prav zaradi lastnosti, zaradi katerih so tudi tako pomembni. Voda se lahko skozi velike kanale pretaka zelo hitro, zato je sposobnost naravne filtracije precej manjša kot pri mnogih drugih vodonosnikih. Hkrati kraška voda v Sloveniji zagotavlja več kot polovico oskrbe s pitno vodo. Po mojem premalo razmišljamo o celotnem zaledju izvira. Ni dovolj zaščititi samo nekaj sto metrov okoli vodnega zajetja. Voda, ki priteče na izviru, je lahko padla kot dež mnogo kilometrov stran. Zato so pri načrtovanju cest, industrijskih območij, kmetijstva in drugih dejavnosti zelo pomembni poznavanje podzemnih vodnih povezav, sledilni poskusi in dolgoročno spremljanje kakovosti vode. Kraški vodonosniki lahko onesnaževala hitro prenašajo na velike razdalje. Kaj nam lahko kapniki, sedimenti in drugi jamski zapisi povedo o podnebju in okolju v preteklosti - in kako nam to pomaga danes? Jame so izjemni naravni arhivi, ker so sedimenti v njih zaščiteni pred erozijo in hitrimi spremembami, ki na površju pogosto uničijo stare zapise. Kapniki lahko hranijo podatke o preteklih padavinah, temperaturi, vegetaciji in kemizmu vode. Klastični sedimenti nam govorijo o nekdanjih rekah, velikih poplavah, spremembah povodij, dviganju površja in razvoju samih jam. Fosilni ostanki pa povedo, katere živali so nekoč živele v jami in njeni okolici. Pri svojem delu se veliko ukvarjam prav z datiranjem jamskih sedimentov, med drugim s paleomagnetizmom. V Račiški pečini smo na primer sestavili zapis, ki obsega približno 3,4 milijona let, v drugih slovenskih jamah pa sedimenti pogosto segajo več milijonov let v preteklost. Ti zapisi nam ne povedo neposredno, kakšno bo podnebje čez petdeset let. Povedo pa nam, kako so se vodni sistemi, pokrajina in živi svet odzivali na velike spremembe v preteklosti. S tem lahko bolje razumemo današnje procese in preverjamo modele, s katerimi ocenjujemo prihodnje spremembe. Če bi ob prvem Unescovem mednarodnem dnevu jam in krasa lahko javnosti predali eno sporočilo: kaj bi morali Slovenci spremeniti v svojem odnosu do krasa in jam? Predvsem bi si želela, da bi kras prenehali dojemati samo kot lepo pokrajino in jame kot zanimive luknje v tleh. Kras je povezan sistem površja, kamnine, podzemne vode, jam in življenja. Kar naredimo na površju, ima lahko posledice globoko pod zemljo in se lahko na koncu vrne k nam v kozarcu pitne vode. Moje osnovno sporočilo je zelo preprosto: znanje in razumevanje sta temelj učinkovitega varovanja. Če razumemo, kako kras deluje, bomo tudi drugače načrtovali gradnjo, ravnali z odpadno vodo, uporabljali prostor in obiskovali jame. Ne gre za to, da bi kras zaprli pred človekom, ampak da ga uporabljamo in doživljamo tako, da ga pri tem ne uničujemo. To je pravzaprav tudi bistvo UNESCO Mednarodnega dneva jam in krasa: raziskujmo, razumimo in varujmo.

  language

  slv

  published at

  2026-09-12T03:46:38

  source

  Svet24

  title

  Onesnaženje kilometre stran lahko doseže tudi vašo pitno vodo

  url

  https://svet24.si/novice/dr-nadja-zupan-hajna-kras-jame-voda-intervju-1925627

• article order

  2

  body

  POSTOJNA > Kras po navedbah raziskovalcev obsega več kot petino svetovnega kopnega, kraška voda pa je vir pitne vode za več kot milijardo ljudi. Jame in kras so pomembni tudi zaradi biotske raznovrstnosti, naravne in kulturne dediščine ter zapisov o podnebju in zgodovini Zemlje. Hkrati so kraški sistemi zaradi svojih značilnosti posebej občutljivi na onesnaževanje in druge človekove vplive. Priložnost za večje razumevanje "Mednarodni dan ni cilj, ampak začetek. Je priložnost, da se večje zavedanje o kraškem svetu spremeni v večje razumevanje, odgovornost in njegovo varovanje," je ob prvi obeležitvi poudarila krasoslovka Nadja Zupan Hajna z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Pobuda za mednarodni dan je nastala v okviru Mednarodne speleološke zveze (UIS), ki je leta 2021 razglasila mednarodno leto jam in krasa ter z njim želela povečati prepoznavnost kraškega sveta in opozoriti na pomen njegovega raziskovanja in varovanja. Zupan Hajna, ki je zvezo med letoma 2022 in 2025 vodila kot prva ženska, si je razglasitev mednarodnega dne zastavila za enega ključnih ciljev svojega mandata. V okviru UIS je vodila pripravo predloga in strokovnih utemeljitev ter pridobivanje mednarodne podpore. Pobudo je nato formalno prevzela Slovenija ter jo v sodelovanju s Slovensko nacionalno komisijo za Unesco, pristojnim ministrstvom in stalno slovensko delegacijo pri Unescu v Parizu vodila skozi postopke do razglasitve na Generalni konferenci Unesca leta 2025. Mednarodni dan bomo tako vsako leto zaznamovali 13. septembra. Zibelka krasoslovja Da prva svetovna obeležitev poteka prav v Sloveniji, ni naključje. Slovenija ima več kot 200-letno tradicijo raziskovanja krasa in velja za eno od zibelk krasoslovja. Kras obsega približno polovico njenega površja, v slovenskem jamskem registru pa je trenutno evidentiranih približno 16.400 jam. Prav na območju planote Kras so zgodaj sistematično preučevali značilne kraške pojave, pomembno središče raziskovanja je skozi stoletja postala Postojna, kjer deluje Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Pogodbe o skrbništvu Vse podzemne jame na območju Slovenije so naravne vrednote državnega pomena in naravno javno dobro, so ob tej priložnosti poudarili na ministrstvu za okolje in prostor, ki je letos začelo sklepati prve pogodbe o skrbništvu podzemnih jam. Z njimi država formalno ureja status skrbnikov v skladu z zakonom o varstvu podzemnih jam za jame, urejene za turistični obisk in določene z odredbo o skrbništvu podzemnih jam. Kot so zapisali na ministrstvu, želijo s sklenitvijo pogodb zagotoviti ohranitev jamskega okolja tudi v jamah, urejenih za turistični obisk, in hkrati omogočiti kakovosten obisk, ki bo prispeval k ozaveščanju o izjemnosti in pomenu jamskega okolja. Praznovanje spremlja večdnevna mednarodna znanstvena konferenca v Postojni, na kateri strokovnjaki z različnih koncev sveta razpravljajo o raziskovanju in varovanju krasa, kraških vodonosnikih ter trajnostnem upravljanju kraške dediščine. Osrednja slovesnost je v soboto potekala v Postojnski jami. Dogodki potekajo pod častnim pokroviteljstvom predsednice republike Nataše Pirc Musar in pokroviteljstvom Unesca.

  language

  slv

  published at

  2026-09-15T02:46:58

  source

  primorske.si

  title

  Prvič smo zaznamovali Unescov mednarodni dan jam in krasa

  url

  https://primorske.si/primorska/srednja-primorska/prvic-smo-zaznamovali-unescov-mednarodni-dan-jam-in-krasa/

source scope

analyzed source count

8

omitted articles

omitted source count

0

total source count

8