MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Slovenski premier Janez Janša se bo prvič po ponovnem prevzemu položaja srečal z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem na delovnem kosilu v Bruslju.
• Voditelji članic Nata so se junija lani v Haagu dogovorili, da bodo do leta 2035 obrambne izdatke zvišali na pet odstotkov BDP.
• Slovenska vlada naj bi na današnji seji potrdila rebalans letošnjega proračuna, ki povečuje sredstva za obrambno in finančno ministrstvo.
• Slovenska vlada je na četrtkovi seji predlagala dvig obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP v okviru rebalansa proračuna.
• Prejšnja Golobova vlada je v dva odstotka BDP vključila projekte, ki ne sodijo med temeljne obrambne izdatke.
• Janša je dejal, da bo Slovenija odslej v Natu držala besedo, vendar vsega, kar je obljubila prejšnja vlada, ne bo mogoče izpolniti letos.
• Janša je na vrhu Nata v Ankari napovedal, da bo Slovenija za dobavo ameriške opreme Kijevu v okviru pobude PURL namenila še 50 milijonov ameriških dolarjev.
• Slovenija bo izdatke za obrambo za leto 2026 zvišala tudi na račun dodatne vojaške pomoči Ukrajini v boju z rusko agresijo.
• Janša bo poleg srečanja z Ruttejem imel tudi sestanek s predsednico Evropskega parlamenta.
• Slovenija je edina članica Nata, ki letos ne bo dosegla cilja dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne potrebe.
• Janša je izjavil, da obrambni izdatki niso potrebni zaradi Nata, ampak zaradi narave sveta.
• Mark Rutte je v pismu opozoril Roberta Goloba, da Slovenija ni izpolnila cilja dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne potrebe.
• Janša je sredi julija obiskal Kijev, kjer se je srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

key differences

Janša bo poleg srečanja z Ruttejem imel tudi sestanek s predsednico Evropskega parlamenta.

Večina virov potrjuje sestanek, STA in N1 ga ne omenjata.

Janša je dejal, da bo Slovenija odslej v Natu držala besedo, vendar vsega, kar je obljubila prejšnja vlada, ne bo mogoče izpolniti letos.

Večina virov trditev potrjuje, STA in drugi je ne omenjajo.

Janša je izjavil, da obrambni izdatki niso potrebni zaradi Nata, ampak zaradi narave sveta.

Večina virov trditev omenja, STA in N1 je ne.

Janša je na vrhu Nata v Ankari napovedal, da bo Slovenija za dobavo ameriške opreme Kijevu v okviru pobude PURL namenila še 50 milijonov ameriških dolarjev.

STA trditev ignorira, ostali jo potrjujejo brez nasprotij.

Janša je sredi julija obiskal Kijev, kjer se je srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Le N1 poroča o obisku; ostali viri tega ne omenjajo.

Mark Rutte je v pismu opozoril Roberta Goloba, da Slovenija ni izpolnila cilja dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne potrebe.

Večina virov trditve ne omenja; le 24ur, Nova24TV in Žurnal24 jo potrjujejo.

Prejšnja Golobova vlada je v dva odstotka BDP vključila projekte, ki ne sodijo med temeljne obrambne izdatke.

Nekateri viri trditev potrjujejo, drugi je ne omenjajo.

Slovenija bo izdatke za obrambo za leto 2026 zvišala tudi na račun dodatne vojaške pomoči Ukrajini v boju z rusko agresijo.

Večina virov potrjuje trditev; STA in N1 je ne omenjata.

Slovenija je edina članica Nata, ki letos ne bo dosegla cilja dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne potrebe.

Polovica virov trditev potrjuje, polovica je ne omenja.

Slovenska vlada je na četrtkovi seji predlagala dvig obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP v okviru rebalansa proračuna.

Večina virov potrjuje, STA in N1 trditev ignorirata.

Slovenska vlada naj bi na današnji seji potrdila rebalans letošnjega proračuna, ki povečuje sredstva za obrambno in finančno ministrstvo.

Večina virov navaja, da je bil rebalans že sprejet v četrtek, N1 edini potrjuje današnjo trditev.

Slovenski premier Janez Janša se bo prvič po ponovnem prevzemu položaja srečal z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem na delovnem kosilu v Bruslju.

Večina potrjuje, nekateri izpuščajo podrobnosti (kosilo/prvič).

Voditelji članic Nata so se junija lani v Haagu dogovorili, da bodo do leta 2035 obrambne izdatke zvišali na pet odstotkov BDP.

Večina virov trditve ne omenja; dva jo podpirata, dva delno.

source analyses

24ur

Janša bo poleg srečanja z Ruttejem imel tudi sestanek s predsednico Evropskega parlamenta.

Da: Članek potrjuje predvideno srečanje z Roberto Metsola.

Janša je dejal, da bo Slovenija odslej v Natu držala besedo, vendar vsega, kar je obljubila prejšnja vlada, ne bo mogoče izpolniti letos.

Da: Janša je to zagotovil na vrhu v Ankari.

Janša je izjavil, da obrambni izdatki niso potrebni zaradi Nata, ampak zaradi narave sveta.

Da: Janša je to izjavil po seji vlade, kot navaja članek.

Janša je na vrhu Nata v Ankari napovedal, da bo Slovenija za dobavo ameriške opreme Kijevu v okviru pobude PURL namenila še 50 milijonov ameriških dolarjev.

Da: Janša je to naznanil v Ankari, kot navaja članek.

Janša je sredi julija obiskal Kijev, kjer se je srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Ni omenjeno

Mark Rutte je v pismu opozoril Roberta Goloba, da Slovenija ni izpolnila cilja dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne potrebe.

Da: Rutte je Goloba na to opozoril v pismu v začetku maja.

Prejšnja Golobova vlada je v dva odstotka BDP vključila projekte, ki ne sodijo med temeljne obrambne izdatke.

Da: Članek navaja, da je Rutte to zapisal v pismu Golobu.

Slovenija bo izdatke za obrambo za leto 2026 zvišala tudi na račun dodatne vojaške pomoči Ukrajini v boju z rusko agresijo.

Da: Članek potrjuje zvišanje izdatkov za 2026 zaradi pomoči Ukrajini.

Slovenija je edina članica Nata, ki letos ne bo dosegla cilja dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne potrebe.

Da: Članek navaja podatke Nata, da bi bila Slovenija edina brez cilja.

Slovenska vlada je na četrtkovi seji predlagala dvig obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP v okviru rebalansa proračuna.

Da: Članek navaja, da je vlada v četrtek predlagala dvig na 2 % BDP.

Slovenska vlada naj bi na današnji seji potrdila rebalans letošnjega proračuna, ki povečuje sredstva za obrambno in finančno ministrstvo.

Delno: Vlada je rebalans že sprejela v četrtek, članek ne omenja finančnega ministrstva.

Slovenski premier Janez Janša se bo prvič po ponovnem prevzemu položaja srečal z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem na delovnem kosilu v Bruslju.

Da: Članek potrjuje srečanje v ponedeljek na sedežu Nata v Bruslju.

Voditelji članic Nata so se junija lani v Haagu dogovorili, da bodo do leta 2035 obrambne izdatke zvišali na pet odstotkov BDP.

Da: Članek navaja dogovor iz Haaga o zvišanju na 5 % BDP do 2035.

N1

Janša bo poleg srečanja z Ruttejem imel tudi sestanek s predsednico Evropskega parlamenta.

Ni omenjeno

Janša je dejal, da bo Slovenija odslej v Natu držala besedo, vendar vsega, kar je obljubila prejšnja vlada, ne bo mogoče izpolniti letos.

Da: Citirano v besedilu.

Janša je izjavil, da obrambni izdatki niso potrebni zaradi Nata, ampak zaradi narave sveta.

Ni omenjeno

Janša je na vrhu Nata v Ankari napovedal, da bo Slovenija za dobavo ameriške opreme Kijevu v okviru pobude PURL namenila še 50 milijonov ameriških dolarjev.

Da: Potrjeno v besedilu.

Janša je sredi julija obiskal Kijev, kjer se je srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Da: Potrjeno v besedilu.

Mark Rutte je v pismu opozoril Roberta Goloba, da Slovenija ni izpolnila cilja dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne potrebe.

Ni omenjeno

Prejšnja Golobova vlada je v dva odstotka BDP vključila projekte, ki ne sodijo med temeljne obrambne izdatke.

Ni omenjeno

Slovenija bo izdatke za obrambo za leto 2026 zvišala tudi na račun dodatne vojaške pomoči Ukrajini v boju z rusko agresijo.

Ni omenjeno

Slovenija je edina članica Nata, ki letos ne bo dosegla cilja dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne potrebe.

Da: Članek navaja, da bo Slovenija letos edina članica pod to mejo.

Slovenska vlada je na četrtkovi seji predlagala dvig obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP v okviru rebalansa proračuna.

Ni omenjeno

Slovenska vlada naj bi na današnji seji potrdila rebalans letošnjega proračuna, ki povečuje sredstva za obrambno in finančno ministrstvo.

Da: Potrjeno v besedilu.

Slovenski premier Janez Janša se bo prvič po ponovnem prevzemu položaja srečal z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem na delovnem kosilu v Bruslju.

Delno: Članek potrjuje prvo srečanje v Bruslju, a ne omenja delovnega kosila.

Voditelji članic Nata so se junija lani v Haagu dogovorili, da bodo do leta 2035 obrambne izdatke zvišali na pet odstotkov BDP.

Ni omenjeno

Nova24TV

Janša bo poleg srečanja z Ruttejem imel tudi sestanek s predsednico Evropskega parlamenta.

Da: Janša se bo srečal tudi s predsednico Evropskega parlamenta.

Janša je dejal, da bo Slovenija odslej v Natu držala besedo, vendar vsega, kar je obljubila prejšnja vlada, ne bo mogoče izpolniti letos.

Da: Janša je zagotovil, da bo država držala besedo, a ne vsega letos.

Janša je izjavil, da obrambni izdatki niso potrebni zaradi Nata, ampak zaradi narave sveta.

Da: Janša je izjavil, da izdatki niso potrebni zgolj zaradi Nata.

Janša je na vrhu Nata v Ankari napovedal, da bo Slovenija za dobavo ameriške opreme Kijevu v okviru pobude PURL namenila še 50 milijonov ameriških dolarjev.

Da: Janša je v Ankari napovedal 50 milijonov dolarjev za pobudo PURL.

Janša je sredi julija obiskal Kijev, kjer se je srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Ni omenjeno

Mark Rutte je v pismu opozoril Roberta Goloba, da Slovenija ni izpolnila cilja dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne potrebe.

Da: Rutte je v pismu opozoril Goloba na neizpolnitev cilja.

Prejšnja Golobova vlada je v dva odstotka BDP vključila projekte, ki ne sodijo med temeljne obrambne izdatke.

Da: Članek navaja, da je vlada vključila projekte, ki tja ne sodijo.

Slovenija bo izdatke za obrambo za leto 2026 zvišala tudi na račun dodatne vojaške pomoči Ukrajini v boju z rusko agresijo.

Da: Članek potrjuje zvišanje izdatkov za 2026 tudi zaradi pomoči Ukrajini.

Slovenija je edina članica Nata, ki letos ne bo dosegla cilja dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne potrebe.

Da: Članek navaja, da zgolj Slovenija letos ne bo dosegla tega cilja.

Slovenska vlada je na četrtkovi seji predlagala dvig obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP v okviru rebalansa proračuna.

Delno: Članek navaja, da je bil rebalans sprejet v četrtek, ne predlagan.

Slovenska vlada naj bi na današnji seji potrdila rebalans letošnjega proračuna, ki povečuje sredstva za obrambno in finančno ministrstvo.

Delno: Članek navaja, da je bil rebalans že sprejet v četrtek.

Slovenski premier Janez Janša se bo prvič po ponovnem prevzemu položaja srečal z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem na delovnem kosilu v Bruslju.

Delno: Članek potrjuje srečanje na delovnem kosilu, ne pa, da je to prvič.

Voditelji članic Nata so se junija lani v Haagu dogovorili, da bodo do leta 2035 obrambne izdatke zvišali na pet odstotkov BDP.

Delno: Članek omenja vrh v Haagu in 5 odstotkov do 2035, a ne junija lani.

RTV Slovenija

Janša bo poleg srečanja z Ruttejem imel tudi sestanek s predsednico Evropskega parlamenta.

Da: Članek potrjuje dopoldanski sestanek z Roberto Metsola.

Janša je dejal, da bo Slovenija odslej v Natu držala besedo, vendar vsega, kar je obljubila prejšnja vlada, ne bo mogoče izpolniti letos.

Delno: Janša omenja, da je bilo obljubljeno že večkrat, zdaj dokazano.

Janša je izjavil, da obrambni izdatki niso potrebni zaradi Nata, ampak zaradi narave sveta.

Da: Janša je dejal, da obrambe ne potrebujemo zaradi Nata, ampak nas.

Janša je na vrhu Nata v Ankari napovedal, da bo Slovenija za dobavo ameriške opreme Kijevu v okviru pobude PURL namenila še 50 milijonov ameriških dolarjev.

Da: Članek potrjuje napoved v Ankari in znesek 50 milijonov dolarjev.

Janša je sredi julija obiskal Kijev, kjer se je srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Ni omenjeno

Mark Rutte je v pismu opozoril Roberta Goloba, da Slovenija ni izpolnila cilja dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne potrebe.

Ni omenjeno

Prejšnja Golobova vlada je v dva odstotka BDP vključila projekte, ki ne sodijo med temeljne obrambne izdatke.

Delno: Janša omenja, da je tokratni dosežek brez čarovnij o večkratni rabi.

Slovenija bo izdatke za obrambo za leto 2026 zvišala tudi na račun dodatne vojaške pomoči Ukrajini v boju z rusko agresijo.

Da: Članek navaja zvišanje izdatkov za 2026 zaradi pomoči Ukrajini.

Slovenija je edina članica Nata, ki letos ne bo dosegla cilja dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne potrebe.

Ni omenjeno

Slovenska vlada je na četrtkovi seji predlagala dvig obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP v okviru rebalansa proračuna.

Da: Vlada je sprejela rebalans, ki dosega 2,03 odstotka BDP.

Slovenska vlada naj bi na današnji seji potrdila rebalans letošnjega proračuna, ki povečuje sredstva za obrambno in finančno ministrstvo.

Delno: Vlada je predlog rebalansa že sprejela na četrtkovi seji.

Slovenski premier Janez Janša se bo prvič po ponovnem prevzemu položaja srečal z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem na delovnem kosilu v Bruslju.

Da: Članek potrjuje srečanje v Bruslju na delovnem kosilu.

Voditelji članic Nata so se junija lani v Haagu dogovorili, da bodo do leta 2035 obrambne izdatke zvišali na pet odstotkov BDP.

Delno: Članek omenja haaško zavezo o 5 odstotkih do 2035, a ne datuma.

Reporter

Janša bo poleg srečanja z Ruttejem imel tudi sestanek s predsednico Evropskega parlamenta.

Da: Članek potrjuje sestanek z Roberto Metsola.

Janša je dejal, da bo Slovenija odslej v Natu držala besedo, vendar vsega, kar je obljubila prejšnja vlada, ne bo mogoče izpolniti letos.

Ni omenjeno

Janša je izjavil, da obrambni izdatki niso potrebni zaradi Nata, ampak zaradi narave sveta.

Ni omenjeno

Janša je na vrhu Nata v Ankari napovedal, da bo Slovenija za dobavo ameriške opreme Kijevu v okviru pobude PURL namenila še 50 milijonov ameriških dolarjev.

Da: Članek potrjuje to napoved z vrha v Ankari.

Janša je sredi julija obiskal Kijev, kjer se je srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Ni omenjeno

Mark Rutte je v pismu opozoril Roberta Goloba, da Slovenija ni izpolnila cilja dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne potrebe.

Ni omenjeno

Prejšnja Golobova vlada je v dva odstotka BDP vključila projekte, ki ne sodijo med temeljne obrambne izdatke.

Ni omenjeno

Slovenija bo izdatke za obrambo za leto 2026 zvišala tudi na račun dodatne vojaške pomoči Ukrajini v boju z rusko agresijo.

Da: Članek navaja zvišanje izdatkov za 2026 zaradi pomoči Ukrajini.

Slovenija je edina članica Nata, ki letos ne bo dosegla cilja dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne potrebe.

Ni omenjeno

Slovenska vlada je na četrtkovi seji predlagala dvig obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP v okviru rebalansa proračuna.

Da: Vlada je sprejela predlog rebalansa za dvig na 2,03 % BDP.

Slovenska vlada naj bi na današnji seji potrdila rebalans letošnjega proračuna, ki povečuje sredstva za obrambno in finančno ministrstvo.

Delno: Vlada je predlog rebalansa že sprejela na četrtkovi seji.

Slovenski premier Janez Janša se bo prvič po ponovnem prevzemu položaja srečal z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem na delovnem kosilu v Bruslju.

Delno: Srečanje je potrjeno, a lokacija in oblika kosila nista navedeni.

Voditelji članic Nata so se junija lani v Haagu dogovorili, da bodo do leta 2035 obrambne izdatke zvišali na pet odstotkov BDP.

Ni omenjeno

STA

Janša bo poleg srečanja z Ruttejem imel tudi sestanek s predsednico Evropskega parlamenta.

Ni omenjeno

Janša je dejal, da bo Slovenija odslej v Natu držala besedo, vendar vsega, kar je obljubila prejšnja vlada, ne bo mogoče izpolniti letos.

Ni omenjeno

Janša je izjavil, da obrambni izdatki niso potrebni zaradi Nata, ampak zaradi narave sveta.

Ni omenjeno

Janša je na vrhu Nata v Ankari napovedal, da bo Slovenija za dobavo ameriške opreme Kijevu v okviru pobude PURL namenila še 50 milijonov ameriških dolarjev.

Ni omenjeno

Janša je sredi julija obiskal Kijev, kjer se je srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Ni omenjeno

Mark Rutte je v pismu opozoril Roberta Goloba, da Slovenija ni izpolnila cilja dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne potrebe.

Ni omenjeno

Prejšnja Golobova vlada je v dva odstotka BDP vključila projekte, ki ne sodijo med temeljne obrambne izdatke.

Ni omenjeno

Slovenija bo izdatke za obrambo za leto 2026 zvišala tudi na račun dodatne vojaške pomoči Ukrajini v boju z rusko agresijo.

Ni omenjeno

Slovenija je edina članica Nata, ki letos ne bo dosegla cilja dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne potrebe.

Ni omenjeno

Slovenska vlada je na četrtkovi seji predlagala dvig obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP v okviru rebalansa proračuna.

Ni omenjeno

Slovenska vlada naj bi na današnji seji potrdila rebalans letošnjega proračuna, ki povečuje sredstva za obrambno in finančno ministrstvo.

Ni omenjeno

Slovenski premier Janez Janša se bo prvič po ponovnem prevzemu položaja srečal z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem na delovnem kosilu v Bruslju.

Da: Članek potrjuje srečanje na delovnem kosilu v Bruslju.

Voditelji članic Nata so se junija lani v Haagu dogovorili, da bodo do leta 2035 obrambne izdatke zvišali na pet odstotkov BDP.

Ni omenjeno

SiOL

Janša bo poleg srečanja z Ruttejem imel tudi sestanek s predsednico Evropskega parlamenta.

Da: Članek potrjuje srečanje s predsednico Evropskega parlamenta.

Janša je dejal, da bo Slovenija odslej v Natu držala besedo, vendar vsega, kar je obljubila prejšnja vlada, ne bo mogoče izpolniti letos.

Ni omenjeno

Janša je izjavil, da obrambni izdatki niso potrebni zaradi Nata, ampak zaradi narave sveta.

Ni omenjeno

Janša je na vrhu Nata v Ankari napovedal, da bo Slovenija za dobavo ameriške opreme Kijevu v okviru pobude PURL namenila še 50 milijonov ameriških dolarjev.

Da: Članek potrjuje napoved 50 milijonov dolarjev za pobudo PURL.

Janša je sredi julija obiskal Kijev, kjer se je srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Ni omenjeno

Mark Rutte je v pismu opozoril Roberta Goloba, da Slovenija ni izpolnila cilja dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne potrebe.

Ni omenjeno

Prejšnja Golobova vlada je v dva odstotka BDP vključila projekte, ki ne sodijo med temeljne obrambne izdatke.

Ni omenjeno

Slovenija bo izdatke za obrambo za leto 2026 zvišala tudi na račun dodatne vojaške pomoči Ukrajini v boju z rusko agresijo.

Da: Članek navaja zvišanje izdatkov za 2026 zaradi pomoči Ukrajini.

Slovenija je edina članica Nata, ki letos ne bo dosegla cilja dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne potrebe.

Ni omenjeno

Slovenska vlada je na četrtkovi seji predlagala dvig obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP v okviru rebalansa proračuna.

Da: Vlada je predlagala dvig na 2,03 odstotka BDP.

Slovenska vlada naj bi na današnji seji potrdila rebalans letošnjega proračuna, ki povečuje sredstva za obrambno in finančno ministrstvo.

Delno: Članek omenja sprejetje predloga rebalansa na četrtkovi seji.

Slovenski premier Janez Janša se bo prvič po ponovnem prevzemu položaja srečal z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem na delovnem kosilu v Bruslju.

Da: Članek potrjuje srečanje na delovnem kosilu v Bruslju.

Voditelji članic Nata so se junija lani v Haagu dogovorili, da bodo do leta 2035 obrambne izdatke zvišali na pet odstotkov BDP.

Ni omenjeno

Svet24

Janša bo poleg srečanja z Ruttejem imel tudi sestanek s predsednico Evropskega parlamenta.

Da: Članek potrjuje sestanek z Roberto Metsola.

Janša je dejal, da bo Slovenija odslej v Natu držala besedo, vendar vsega, kar je obljubila prejšnja vlada, ne bo mogoče izpolniti letos.

Ni omenjeno

Janša je izjavil, da obrambni izdatki niso potrebni zaradi Nata, ampak zaradi narave sveta.

Ni omenjeno

Janša je na vrhu Nata v Ankari napovedal, da bo Slovenija za dobavo ameriške opreme Kijevu v okviru pobude PURL namenila še 50 milijonov ameriških dolarjev.

Da: Članek potrjuje napoved 50 milijonov dolarjev za pobudo PURL.

Janša je sredi julija obiskal Kijev, kjer se je srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Ni omenjeno

Mark Rutte je v pismu opozoril Roberta Goloba, da Slovenija ni izpolnila cilja dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne potrebe.

Ni omenjeno

Prejšnja Golobova vlada je v dva odstotka BDP vključila projekte, ki ne sodijo med temeljne obrambne izdatke.

Ni omenjeno

Slovenija bo izdatke za obrambo za leto 2026 zvišala tudi na račun dodatne vojaške pomoči Ukrajini v boju z rusko agresijo.

Da: Članek navaja zvišanje izdatkov za 2026 zaradi pomoči Ukrajini.

Slovenija je edina članica Nata, ki letos ne bo dosegla cilja dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne potrebe.

Ni omenjeno

Slovenska vlada je na četrtkovi seji predlagala dvig obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP v okviru rebalansa proračuna.

Da: Vlada je sprejela predlog rebalansa z dvigom na 2,03 % BDP.

Slovenska vlada naj bi na današnji seji potrdila rebalans letošnjega proračuna, ki povečuje sredstva za obrambno in finančno ministrstvo.

Delno: Vlada je predlog rebalansa že sprejela na četrtkovi seji.

Slovenski premier Janez Janša se bo prvič po ponovnem prevzemu položaja srečal z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem na delovnem kosilu v Bruslju.

Da: Članek potrjuje srečanje na delovnem kosilu v Bruslju.

Voditelji članic Nata so se junija lani v Haagu dogovorili, da bodo do leta 2035 obrambne izdatke zvišali na pet odstotkov BDP.

Ni omenjeno

Žurnal24

Janša bo poleg srečanja z Ruttejem imel tudi sestanek s predsednico Evropskega parlamenta.

Da: Janša ima predvideno srečanje z Roberto Metsola.

Janša je dejal, da bo Slovenija odslej v Natu držala besedo, vendar vsega, kar je obljubila prejšnja vlada, ne bo mogoče izpolniti letos.

Da: Janša je to izjavil na vrhu v Ankari.

Janša je izjavil, da obrambni izdatki niso potrebni zaradi Nata, ampak zaradi narave sveta.

Da: Janša je to poudaril po seji vlade.

Janša je na vrhu Nata v Ankari napovedal, da bo Slovenija za dobavo ameriške opreme Kijevu v okviru pobude PURL namenila še 50 milijonov ameriških dolarjev.

Da: Janša je to naznanil v Ankari.

Janša je sredi julija obiskal Kijev, kjer se je srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Ni omenjeno

Mark Rutte je v pismu opozoril Roberta Goloba, da Slovenija ni izpolnila cilja dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne potrebe.

Da: Rutte je Goloba na to opozoril v pismu v začetku maja.

Prejšnja Golobova vlada je v dva odstotka BDP vključila projekte, ki ne sodijo med temeljne obrambne izdatke.

Da: Rutte je to zapisal v pismu, kar članek povzema.

Slovenija bo izdatke za obrambo za leto 2026 zvišala tudi na račun dodatne vojaške pomoči Ukrajini v boju z rusko agresijo.

Da: Članek potrjuje zvišanje izdatkov za 2026 zaradi pomoči Ukrajini.

Slovenija je edina članica Nata, ki letos ne bo dosegla cilja dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne potrebe.

Da: Članek navaja podatke Nata, da bi bila Slovenija edina.

Slovenska vlada je na četrtkovi seji predlagala dvig obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP v okviru rebalansa proračuna.

Da: Vlada je sprejela rebalans, ki dosega 2,03 odstotka BDP.

Slovenska vlada naj bi na današnji seji potrdila rebalans letošnjega proračuna, ki povečuje sredstva za obrambno in finančno ministrstvo.

Delno: Vlada je rebalans že sprejela v četrtek, ne danes.

Slovenski premier Janez Janša se bo prvič po ponovnem prevzemu položaja srečal z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem na delovnem kosilu v Bruslju.

Delno: Srečanje bo, a članek ne omenja, da gre za delovno kosilo.

Voditelji članic Nata so se junija lani v Haagu dogovorili, da bodo do leta 2035 obrambne izdatke zvišali na pet odstotkov BDP.

Da: Članek navaja dogovor iz Haaga o 5 odstotkih do leta 2035.

Analiza sentimenta

entities

• Slovenija
• Robert Golob
• Janez Janša
• Mark Rutte
• Nato
• Ukrajina
• Bruselj
• Ankara
• PURL
• Evropski parlament
• Rusija
• Haag
• Volodimir Zelenski

key differences

Ankara

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

Bruselj

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

Evropski parlament

Vsi viri poročajo nevtralno, brez izrazitih razlik.

Haag

Viri enotno nevtralni; razlika le v omembi ali izpustu.

Janez Janša

Vsi viri poročajo nevtralno, brez izrazite razlike v sentimentu ali poudarkih.

Mark Rutte

Vsi viri so nevtralni; brez izrazitih razlik.

Nato

Vsi viri so nevtralni; ni bistvenih razlik.

PURL

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

Robert Golob

Nekateri viri kritični, drugi nevtralni; izstopa očitek o prevari.

Rusija

Viri enotno negativni; razlika le v izpostavljenosti.

Slovenija

Zelo razhajanje: pohvala dosežka (RTV) proti obtožbam goljufanja (Nova24).

Ukrajina

Vsi viri poročajo nevtralno, brez izrazitih razlik.

Volodimir Zelenski

Edini vir (N1) ga omenja nevtralno.

source analyses

24ur

Ankara

Nevtralno: Ankara je omenjena kot lokacija vrha, brez vrednotenja.

Bruselj

Nevtralno: Bruselj je omenjen kot lokacija srečanja, brez vrednotenja.

Evropski parlament

Nevtralno: Evropski parlament je omenjen v povezavi s srečanjem, brez vrednotenja.

Haag

Nevtralno: Haag je omenjen kot lokacija dogovora, brez vrednotenja.

Janez Janša

Nevtralno: Janša je glavni subjekt, opisan kot gost in govorec, brez meta-vrednotenja.

Mark Rutte

Nevtralno: Rutte je omenjen kot gostitelj in avtor pisma, brez vrednotenja.

Nato

Nevtralno: Nato je omenjen kot organizacija, ki objavlja podatke in ima pobude, brez vrednotenja.

PURL

Nevtralno: PURL je omenjena kot Natova pobuda, brez vrednotenja.

Robert Golob

Negativno: Golob je kritiziran, ker ni izpolnil cilja, Rutte ga je opozoril.

Rusija

Negativno: Rusija je označena kot agresor, kar je negativno vrednotenje.

Slovenija

Negativno: Članek navaja, da je Slovenija edina članica, ki ne bi dosegla cilja, kar je kritika.

Ukrajina

Nevtralno: Ukrajina je omenjena v kontekstu pomoči in boja z agresijo, brez vrednotenja.

Volodimir Zelenski

Ni omenjeno

N1

Ankara

Nevtralno: omenjena kot kraj vrha Nata; ni vrednotenja.

Bruselj

Nevtralno: omenjen kot kraj pogovorov; ni vrednotenja.

Evropski parlament

Ni omenjeno

Haag

Ni omenjeno

Janez Janša

Nevtralno: omenjen kot premier, ki obiskuje Nato; ni meta-vrednotenja.

Mark Rutte

Nevtralno: omenjen kot gostitelj pogovorov; ni vrednotenja.

Nato

Nevtralno: omenjen kot organizacija, kjer potekajo srečanja in ocene.

PURL

Nevtralno: omenjena kot Natova pobuda za pomoč Ukrajini; ni vrednotenja.

Robert Golob

Ni omenjeno

Rusija

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: informativno omenjena glede obrambnih izdatkov in pomoči.

Ukrajina

Nevtralno: omenjena kot prejemnica vojaške pomoči; ni vrednotenja.

Volodimir Zelenski

Nevtralno: omenjen kot ukrajinski predsednik, s katerim se je Janša srečal.

Nova24TV

Ankara

Nevtralno: Ankara je omenjena kot kraj vrha, brez vrednotenja.

Bruselj

Nevtralno: Bruselj je omenjen kot kraj srečanja, brez vrednotenja.

Evropski parlament

Nevtralno: Evropski parlament je omenjen prek predsednice, brez vrednotenja.

Haag

Nevtralno: Haag je omenjen kot kraj vrha, brez vrednotenja.

Janez Janša

Nevtralno: Janša je govorec, ki pojasnjuje in zagotavlja izpolnitev ciljev; ni meta-vrednotenja.

Mark Rutte

Nevtralno: Rutte je citiran kot kritik Slovenije, a ni meta-vrednotenja njega.

Nato

Nevtralno: Nato je omenjen kot zavezništvo in okvir dogovorov, brez vrednotenja.

PURL

Nevtralno: PURL je omenjena kot Natova pobuda, brez vrednotenja.

Robert Golob

Negativno: Golobova vlada je obtožena poskusa prevare in neizpolnjevanja obljub.

Rusija

Ni omenjeno

Slovenija

Negativno: Slovenija je označena kot država, ki poskuša prevarati zavezništvo z nepravilnim beleženjem izdatkov.

Ukrajina

Nevtralno: Ukrajina je omenjena kot prejemnica pomoči, brez vrednotenja.

Volodimir Zelenski

Ni omenjeno

RTV Slovenija

Ankara

Nevtralno: Ankara je omenjena kot kraj vrha Nata, brez vrednotenja.

Bruselj

Nevtralno: Bruselj je omenjen kot kraj srečanja, brez vrednotenja.

Evropski parlament

Nevtralno: Evropski parlament je omenjen prek predsednice, brez vrednotenja.

Haag

Nevtralno: Haag je omenjen v zvezi z zavezo o obrambnih izdatkih, brez vrednotenja.

Janez Janša

Nevtralno: Janša je govorec, ki poudarja dosežke in mnenja, brez meta-vrednotenja avtorja.

Mark Rutte

Nevtralno: Rutte je omenjen kot generalni sekretar Nata, brez vrednotenja.

Nato

Nevtralno: Nato je omenjen kot organizacija, brez izrecnega vrednotenja.

PURL

Nevtralno: PURL je omenjen kot Natova pobuda, brez vrednotenja.

Robert Golob

Ni omenjeno

Rusija

Negativno: Rusija je označena kot agresor ("ruska agresija"), kar je izrecno negativno vrednotenje.

Slovenija

Pozitivno: Janša poudarja, da Slovenija prvič dosega 2 % BDP za obrambo, kar je pozitivno vrednotenje.

Ukrajina

Nevtralno: Ukrajina je omenjena kot prejemnica pomoči, brez vrednotenja.

Volodimir Zelenski

Ni omenjeno

Reporter

Ankara

Nevtralno: omenjena kot kraj vrha Nata, brez vrednotenja

Bruselj

Ni omenjeno

Evropski parlament

Nevtralno: omenjen v povezavi s srečanjem, brez vrednotenja

Haag

Ni omenjeno

Janez Janša

Nevtralno: opisan kot premier, ki se sestaja in pojasnjuje zadeve, brez meta-vrednotenja

Mark Rutte

Nevtralno: omenjen kot generalni sekretar Nata, brez vrednotenja

Nato

Nevtralno: omenjen kot organizacija, kjer potekajo sestanki in pobude

PURL

Nevtralno: omenjena kot Natova pobuda, brez vrednotenja

Robert Golob

Ni omenjeno

Rusija

Negativno: označena kot agresor v besedilu 'rusko agresijo'

Slovenija

Nevtralno: informativno omenjena v povezavi s proračunom in izdatki

Ukrajina

Nevtralno: omenjena kot prejemnica pomoči, brez vrednotenja

Volodimir Zelenski

Ni omenjeno

STA

Ankara

Ni omenjeno

Bruselj

Nevtralno: omenjen kot kraj srečanja, brez vrednotenja.

Evropski parlament

Ni omenjeno

Haag

Ni omenjeno

Janez Janša

Nevtralno: omenjen kot gost kosila, brez meta-vrednotenja.

Mark Rutte

Nevtralno: omenjen kot gostitelj, brez meta-vrednotenja.

Nato

Nevtralno: omenjen kot organizacija, brez vrednotenja.

PURL

Ni omenjeno

Robert Golob

Ni omenjeno

Rusija

Ni omenjeno

Slovenija

Ni omenjeno

Ukrajina

Nevtralno: omenjena kot tema pogovorov, brez vrednotenja.

Volodimir Zelenski

Ni omenjeno

SiOL

Ankara

Nevtralno: omenjena kot lokacija vrha brez vrednotenja

Bruselj

Nevtralno: omenjen kot lokacija srečanja brez vrednotenja

Evropski parlament

Nevtralno: omenjen v kontekstu srečanja brez vrednotenja

Haag

Ni omenjeno

Janez Janša

Nevtralno: omenjen kot gostitelj in govorec brez meta-vrednotenja

Mark Rutte

Nevtralno: omenjen kot gostitelj brez vrednotenja

Nato

Nevtralno: omenjen kot organizacija brez vrednotenja

PURL

Nevtralno: omenjen kot Natova pobuda brez vrednotenja

Robert Golob

Ni omenjeno

Rusija

Negativno: označena kot agresor v besedilu

Slovenija

Nevtralno: omenjena v kontekstu proračuna in pomoči brez vrednotenja

Ukrajina

Nevtralno: omenjena kot prejemnica pomoči brez vrednotenja

Volodimir Zelenski

Ni omenjeno

Svet24

Ankara

Nevtralno: Ankara je omenjena kot lokacija vrha, brez vrednotenja.

Bruselj

Nevtralno: Bruselj je omenjen kot lokacija, brez vrednotenja.

Evropski parlament

Nevtralno: Evropski parlament je omenjen v zvezi s srečanjem, brez vrednotenja.

Haag

Ni omenjeno

Janez Janša

Nevtralno: Janša je gostitelj in govorec, omenjen brez meta-vrednotenja.

Mark Rutte

Nevtralno: Rutte je gostitelj, omenjen brez meta-vrednotenja.

Nato

Nevtralno: Nato je omenjen kot organizacija, brez vrednotenja.

PURL

Nevtralno: PURL je omenjen kot Natova pobuda, brez vrednotenja.

Robert Golob

Ni omenjeno

Rusija

Negativno: Rusija je označena kot agresor ("ruska agresija").

Slovenija

Nevtralno: Slovenija je omenjena v zvezi s proračunskimi predlogi, brez vrednotenja.

Ukrajina

Nevtralno: Ukrajina je omenjena kot prejemnica pomoči, brez vrednotenja.

Volodimir Zelenski

Ni omenjeno

Žurnal24

Ankara

Nevtralno: Ankara je omenjena kot kraj vrha; ni vrednotenja.

Bruselj

Nevtralno: Bruselj je omenjen kot kraj srečanj in sedež institucij; ni vrednotenja.

Evropski parlament

Nevtralno: Evropski parlament je omenjen kot institucija; ni vrednotenja.

Haag

Nevtralno: Haag je omenjen kot kraj dogovora; ni vrednotenja.

Janez Janša

Nevtralno: Janša je govorec, ki pojasnjuje svoja stališča; ni meta-vrednotenja.

Mark Rutte

Nevtralno: Rutte je omenjen kot sogovornik in avtor pisma; ni vrednotenja.

Nato

Nevtralno: Nato je omenjen kot zavezništvo in okvir srečanja; ni vrednotenja.

PURL

Nevtralno: PURL je omenjen kot Natova pobuda; ni vrednotenja.

Robert Golob

Nevtralno: Golob je omenjen kot prejšnji premier, ki je bil opozorjen; ni vrednotenja.

Rusija

Negativno: Rusija je označena kot agresor v kontekstu ukrajinskega boja.

Slovenija

Nevtralno: Slovenija je omenjena v kontekstu izdatkov in zavez; ni vrednotenja.

Ukrajina

Nevtralno: Ukrajina je omenjena kot prejemnica pomoči; ni vrednotenja.

Volodimir Zelenski

Ni omenjeno

Scenariji

scenarios

• description

  Janša Rutteju predstavi verodostojen načrt postopnega dviga obrambnih izdatkov, kar povrne zaupanje zaveznic. Slovenija si s tem izboljša položaj pri odločanju v Natu in pridobi večji vpliv na varnostne odločitve v regiji.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  short

  title

  Slovenija okrepi verodostojnost pri Natu

  valence

  positive

• description

  Rutte sprejme Janševo pojasnilo o 2,03 % BDP, vendar poudari potrebo po dolgoročni zavezi do 3,5 % do 2035. Slovenija potrdi rebalans, a notranje koalicijske razprave o virih za obrambo ostajajo napete.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  short

  title

  Rebalans potrjen, a brez večjih sprememb

  valence

  neutral

• description

  Kljub rebalansu Rutte Janšo opozori, da je 2 % šele izhodišče, in zahteva pospešitev priprav na 3,5 % do 2035. Slovenija se sooči s pritiskom Nata, medtem ko domača javnost kritizira dodatno obremenitev proračuna.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  short

  title

  Rutte izrazi nezadovoljstvo nad slovenskim tempom

  valence

  negative

• description

  Janša na kosilu doseže dogovor o Natovi pomoči pri modernizaciji slovenske vojske, kar pospeši opremljanje in poveča interoperabilnost. Druge članice Nata, zlasti iz regije, začnejo Slovenijo omenjati kot pozitiven primer izpolnjevanja zavez.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Slovenija postane regionalni zgled za obrambo

  valence

  positive

• description

  Slovenija poveča prispevek v Natovi pobudi PURL na 50 milijonov dolarjev, kar Rutte pohvali, a ne spremeni splošnega vtisa o slovenskem obrambnem financiranju. Doma opozicija vladi očita pretirano osredotočenost na Ukrajino na račun socialnih izdatkov.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Pomoč Ukrajini okrepi, a brez večjega vpliva

  valence

  neutral

• description

  Rutte in Janša se ne strinjata glede pristopa do razmer v Bosni in Hercegovini. Slovenija zagovarja ostrejši odziv na srbski vpliv, kar povzroči zastoje v Natovem usklajevanju. Janša po vrnitvi v Ljubljani naleti na kritike zaradi preveč samostojne zunanje politike.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Zahodni Balkan sproži nove napetosti v Natu

  valence

  negative

• description

  Na podlagi dobrega vtisa s sestanka Rutte Sloveniji ponudi gostitev večje Natove vojaške vaje. To prinese gospodarske koristi, krepi obrambno industrijo in dvigne mednarodni ugled države, hkrati pa pospeši izpolnjevanje obveznosti do 2035.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Slovenija gosti Natovo vajo in okrepi vlogo

  valence

  positive

• description

  Srečanje z Roberto Metsola ob robu obiska privede do pobude za tesnejše povezovanje Natovih in EU obrambnih struktur. Slovenija postane posrednik med Brusljem in zavezništvom, a konkretni dogovori ostanejo ohlapni zaradi različnih interesov članic.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Janša in Metsola sprožita dialog o obrambi EU

  valence

  neutral

• description

  Zaradi hitrega dviga obrambnih izdatkov na 3,5 % BDP Slovenija zaide v fiskalne težave, kar povzroči znižanje kreditne ocene in zamude pri investicijah. Janševa vlada izgubi podporo v parlamentu, Rutte pa javno izrazi razočaranje nad nesposobnostjo izpolnjevanja zavez.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Proračunska kriza zaradi obrambnih izdatkov

  valence

  negative

Viri

articles

• article order

  18

  body

  Bruselj, 14. septembra (STA) Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte bo danes popoldne na delovnem kosilu v Bruslju gostil premierja Janeza Janšo, za katerega bo to prvi obisk na sedežu zavezništva, odkar je v začetku junija znova zasedel položaj. Govorila bosta o povečevanju obrambnih ...

  language

  slv

  published at

  2026-09-14T03:00:52

  source

  STA

  title

  Rutte in Janša v Bruslju o obrambnih izdatkih in Ukrajini

  url

  https://www.sta.si/3597891/

• article order

  10

  body

  Generalni sekretar Nata Mark Rutte in Janez Janša, ki bo na sedežu Nata prvič po ponovnem prevzemu premierskega položaja v začetku junija, se bosta na delovnem kosilu v Bruslju sestala, potem ko je slovenska vlada na četrtkovi seji sprejela predlog rebalansa letošnjega proračuna in s tem obrambi namenila dodatnih 296 milijonov evrov. V skladu s predlogom bo Slovenija letos za temeljne obrambne izdatke tako namenila okoli 1,7 milijarde evrov oziroma 2,03 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). "Sprejeti rebalans dosega 2 odsotni točki deleža BDP-ja, kar je prvič v Sloveniji. Obljubljeno je bilo to že milijonkrat, zdaj je to pač dokazano in to brez čarovnij o trojni ali četvorni rabi," je ob tem poudaril Janša. "Generalnega sekretarja Nata že dolgo poznam, tako da mislim, da mi bo uspelo pojasniti zadevo," je o obrambnih izdatkih po seji vlade prejšnji teden povedal premier. Povečanje sredstev za obrambo je sicer potrebno zaradi trenutnih razmer v svetu, je po sprejetju rebalansa poudaril Janša. "Obrambe ne potrebujemo zaradi Nata, ampak zaradi nas. Zaradi Nata je ta izdatek manjši," je dejal. Glede haaške zaveze o petih odstotkih BDP-ja za obrambo in varnost do leta 2035, od tega 3,5 odstotka za jedrne obrambne potrebe, pa je dejal: "Moje osebno mnenje je, da pet odstotkov za obrambo v mirnem času nobena parlamentarna demokracija za daljši čas ne bo dosegala, ker je to za tiste, ki poznamo proračunske strukture, preveč. Za vojni čas je pa to itak je to premalo." Slovenija bo sicer izdatke za obrambo za leto 2026 nekoliko zvišala tudi na račun dodatne vojaške pomoči Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo, kar bo po pričakovanjih prav tako ena od tem današnjih pogovorov šefa Nata in slovenskega premierja. Janša je na vrhu Nata v Ankari naznanil, da bo Slovenija za dobavo ameriške opreme Kijevu v okviru Natove pobude PURL namenila še 50 milijonov ameriških dolarjev. Pričakovati je, da bosta voditelja govorila tudi o razmerah na Zahodnem Balkanu. Janša se bo dopoldne sestal tudi s predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsola, medtem ko srečanj s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo nima predvidenih.

  language

  slv

  published at

  2026-09-14T06:09:39

  source

  RTV Slovenija

  title

  Premier Janša bo na sedežu Nata z Ruttejem govoril o povečanju obrambnih izdatkov

  url

  https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-jansa-bo-na-sedezu-nata-z-ruttejem-govoril-o-povecanju-obrambnih-izdatkov/793655

• article order

  8

  body

  Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte bo v ponedeljek na delovnem kosilu na sedežu zavezništva v Bruslju gostil premierja Janeza Janšo. Govorila bosta o povečevanju obrambnih izdatkov, potem ko je vlada v četrtek v okviru rebalansa proračuna predlagala dvig teh izdatkov na dva odstotka BDP. Na dnevnem redu imata še Ukrajino in Zahodni Balkan. Rutte in Janša, ki bo na sedežu Nata prvič po ponovnem prevzemu premierskega položaja v začetku junija, bosta govorila o izpolnjevanju zavez držav članic zavezništva na področju proračunskih izdatkov za obrambo. Voditelji članic, med njimi tedanji slovenski premier Robert Golob, so se junija lani v nizozemskem Haagu dogovorili, da bodo do leta 2035 proračunske izdatke za obrambo in varnost zvišali na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Od tega bodo države 3,5 odstotka namenile za temeljne obrambne potrebe, 1,5 odstotka pa za druge z varnostjo in obrambo povezane naložbe. Letos na vrhu v Ankari, ki se ga je udeležil tudi premier Janša, so to zavezo potrdili. Preberi še Vrh Nata začeli z večerjo, na njej tudi Janša s soprogo Slovenija edina, ki ne bi dosegla cilja Pri Natu so dan pred julijskim srečanjem voditeljev v turški prestolnici objavili zadnje podatke o izdatkih zaveznic, v skladu s katerimi bi bila Slovenija edina članica, ki letos ne bi dosegla niti cilja dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne potrebe, o čemer so se zaveznice dogovorile že pred več kot desetletjem. V opombi so ob tem zapisali, da bo Slovenija po vrhu pripravila kredibilen nacionalni načrt, v skladu s katerim bo letos presegla dva, do leta 2035 pa dosegla 3,5 odstotka BDP. Janša je sicer na vrhu zagotovil, da bo Slovenija odslej v Natu držala besedo, ob tem pa opozoril, da vsega, kar je obljubila prejšnja vlada, ne bo mogoče izpolniti v letošnjem letu, saj da ima država tudi druge prioritete. Po rebalansu za obrambo 1,7 milijarde evrov Vlada je nato ta četrtek sprejela predlog rebalansa proračuna, v skladu s katerim bi Slovenija letos za obrambo namenila okoli 1,7 milijarde evrov oziroma 2,03 odstotka BDP. "Danes sprejeti rebalans dosega dva odstotka BDP, kar je prvič v Sloveniji. Obljubljeno je bilo že - bom rekel - milijonkrat, zdaj pa je to pač dokazano in to brez čarovnij," je premier dejal po seji vlade. Poudaril je, da obrambni izdatki na takšni ravni niso potrebni zaradi Nata, ampak zaradi tega, ker je svet takšen, kakršen je. Ravno zato pa Slovenija tudi potrebuje zavezništvo, je dodal. "Generalnega sekretarja Nata že dolgo poznam, tako da mislim, da mi bo uspelo pojasniti zadevo," je povedal pred srečanjem z nekdanjim nizozemskim premierjem. Preberi še Šircelj: Več za obrambo, z rebalansom ne jemljemo nikomur Rutte opozoril Goloba Zdaj že nekdanja vlada pod vodstvom Goloba je sicer zatrjevala, da je Slovenija že lani za obrambo namenila več kot dva odstotka BDP, pri čemer pa da sta imeli uradna Ljubljana in sekretariat Nata različne poglede na interpretacijo strukture izdatkov. Da lani ni izpolnila cilja najmanj dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne izdatke, je Rutte Goloba opozoril v pismu v začetku maja, to pa potrdil tudi javno sredi junija. V dva odstotka je namreč vključila tudi projekte, ki tja ne sodijo, je zapisal v pismu. Preberi še Rutte ostro: Slovenija ne izpolnjuje cilja dveh odstotkov za obrambo Slovenija bo sicer obrambne izdatke za leto 2026 nekoliko zvišala tudi na račun dodatne vojaške pomoči Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo, kar bo po pričakovanjih prav tako ena od tem ponedeljkovih pogovorov šefa Nata in slovenskega premierja. Janša je v Ankari naznanil, da bo Slovenija za dobavo ameriške opreme Kijevu v okviru Natove pobude PURL namenila še 50 milijonov ameriških dolarjev, s čimer bo slovenski prispevek skupaj znašal 100 milijonov. Kaj je še na programu? Pričakovati je, da bosta voditelja govorila še o razmerah na Zahodnem Balkanu, kjer v Natovi misiji na Kosovu KFOR sodelujejo tudi slovenski vojaki. V belgijski prestolnici imajo sedež tudi tri osrednje institucije EU, pri čemer pa ima premier Janša predvideno le srečanje s predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsola. Govorila bosta predvsem o prizadevanjih EU za poenostavitev evropske zakonodaje in drugih ukrepih, namenjenih krepitvi konkurenčnosti evropskega gospodarstva, so pričakovanja glede srečanja za STA strnili v kabinetu predsednice parlamenta. Pogovor s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ki tako kot Metsola in Janša prihaja iz politične družine Evropske ljudske stranke (EPP), medtem ni predviden. Na komisiji so za STA pojasnili, da bo von der Leyen že v ponedeljek zjutraj odpotovala v Strasbourg, kjer bo potekalo plenarno zasedanje parlamenta. Prav tako se premier ne bo sestal s predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo, ki trenutno v okviru priprav na sklepno fazo pogajanj o dolgoročnem proračunu unije za obdobje 2028-34 potuje po članicah unije. Janša ga je na Brdu pri Kranju gostil v začetku meseca.

  language

  slv

  published at

  2026-09-13T07:47:32

  source

  24ur

  title

  Janša odhaja k Rutteju: Mislim, da mi bo uspelo pojasniti zadevo

  url

  https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-odhaja-k-rutteju-mislim-da-mi-bo-uspelo-pojasniti-zadevo.html

• article order

  10

  body

  Predsednik vlade Janez Janša se bo v ponedeljek na delovnem kosilu na sedežu zavezništva v Bruslju sestal z generalnim sekretarjem zveze Nato Markom Ruttejem. Slednji bo predstavil vladne načrte o povišanju obrambnih izdatkov, potem ko je bila Slovenija zaradi poskusa prevare Golobove vlade okrcana. Spomnimo. Pred julijskim srečanjem voditeljev v turški prestolnici so v Natu razkrili podatke o izdatkih zaveznic, ki so pokazali, da zgolj Slovenija letos ne bo dosegla dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne potrebe. Dogovor o tolikšni višini obrambnih izdatkov je bil sicer sprejet že leta 2006, leta 2014 pa je bila podana formalna zaveza. Lani so se zaveznice na vrhu v Haagu zavezale k trošenju v višini 5 odstotkov BDP do leta 2035 (od tega 3,5 odstotka za temeljne obrambne potrebe, 1,5 odstotka pa za druge z varnostjo in obrambo povezane naložbe). S povišanjem obrambnih izdatkov se je strinjal tudi Robert Golob, a je ta v luči kritik, zlasti s strani Levice, pričel vztrajati, da se je izpogajal drugače, in sicer za trošenje v višini treh odstotkov BDP do leta 2030, kot je bilo navedeno v resoluciji o programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki jo je sprejela njegova vlada. A v resnici se z dogovorom ni strinjala zgolj Španija. Zavezniki opazili poskus prevare Zaveznike pa je pred meseci zmotila ugotovitev, da jih je Slovenija poskušala pretentati z beleženjem običajnih proračunskih izdatkov kot obrambnih izdatkov. Navkljub zatrjevanju Golobove vlade, da je Slovenija že lani za obrambo namenila več kot dva odstotka BDP, je Mark Rutte Goloba v pismu v začetku maja opozoril, da Slovenija ni izpolnila cilja najmanj dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne izdatke. V dva odstotka je namreč Slovenija vključila projekte, ki tja niti slučajno ne sodijo. "Slovenija s svojim vztrajno nizkim deležem izdatkov za obrambo v času, ko si prizadevamo prerazporediti breme in zagotoviti močnejšo Evropo v močnejšem Natu, ne prispeva dovolj k naši skupni varnosti. Zato je ključnega pomena, da Slovenija prevzame svoj pravični delež odgovornosti in odpravi dolgoletne primanjkljaje na tem področju. Vaša država mora nujno zagotoviti potrebna finančna sredstva s povečanjem in trajnim ohranjanjem višjih obrambnih izdatkov," je bil jasen Rutte in Slovenijo tudi pozval, naj v zavezo 3,5 odstotka všteva izključno dogovorjene temeljne obrambne izdatke. Na letošnjem vrhu v Ankari, kjer je bil potrjen dogovor o povišanju obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP, je premier Janez Janša zagotovil, da bo naša država odslej v Natu držala besedo. Ker pa ima država tudi druge prioritete, je ob tem tedaj opozoril, da prav vsega, kar je bilo obljubljeno s strani prejšnje vlade, ne bo mogoče izpolniti že letos. V skladu z rebalansom proračuna, ki je bil sprejet v četrtek, bi Slovenija letos za obrambo namenila okoli 1,7 milijarde evrov oziroma 2,03 odstotka BDP. Janša verjame, da bo Rutteju uspel pojasniti zadevo Da rebalans prvič dosega dva odstotka, je po seji vlade izpostavil premier in po navedbah STA dodal: "Obljubljeno je bilo že - bom rekel - milijonkrat, zdaj pa je to pač dokazano in to brez čarovnij." Janša je ob tem pojasnil, da tolikšna višina obrambnih izdatkov ni potrebna zgolj zaradi Nata, ampak zato, ker je svet takšen, kakršen je. "Ravno zato pa Slovenija tudi potrebuje zavezništvo," je bil jasen. Ker generalnega sekretarja Nata pozna že dlje časa, je izrazil prepričanje, da mu bo uspelo pojasniti zadevo. Tudi na račun dodatne vojaške pomoči Ukrajini bo Slovenija nekoliko zvišala obrambne izdatke za leto 2026. V Ankari je Janša napovedal, da bomo v okviru Natove pobude PURL za dobavo ameriške opreme Kijevu namenili še 50 milijonov ameriških dolarjev. Slovenski prispevek bo skupno znašal 100 milijonov. Na dnevnem redu pogovorov med Janšo in Ruttejem bodo poleg Ukrajine tudi razmere na Zahodnem Balkanu. Slovenski vojaki namreč sodelujejo v Natovi misiji na Kosovu KFOR. Slovenski premier se bo srečal tudi s predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsola, s katero bo spregovoril o "prizadevanjih EU za poenostavitev evropske zakonodaje in drugih ukrepih, namenjenih krepitvi konkurenčnosti evropskega gospodarstva".

  language

  slv

  published at

  2026-09-13T11:41:34

  source

  Nova24TV

  title

  Janša k Rutteju: "Zdaj pa brez čarovnij"

  url

  https://nova24tv.si/jansa-k-rutteju-zdaj-pa-brez-carovnij/

• article order

  4

  body

  Janša se bo na pogovorih pri Rutteju v Bruslju mudil prvič, odkar je maja vnovič zasedel položaj predsednika vlade. Voditelja sta se sicer od takrat med drugim srečala na julijskem vrhu Nata v Ankari. Ena od osrednjih tem vrha je bilo povečanje proračunskih izdatkov za obrambo, kjer bo Slovenija glede na ocene zavezništva letos edina članica Nata, ki bo za temeljne obrambne potrebe namenila manj kot dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Premier Janša je sicer v Ankari zagotovil, da bo Slovenija odslej v Natu držala besedo, ob tem pa opozoril, da vsega, kar je obljubila prejšnja vlada, ne bo mogoče izpolniti v letošnjem letu, saj da ima država tudi druge prioritete. Bo pa Slovenija obrambne izdatke letos nekoliko zvišala na račun vojaške pomoči Ukrajini v okviru Natove pobude PURL, v okviru katere bo za dobavo ameriške opreme Kijevu namenila 50 milijonov ameriških dolarjev (skoraj 43 milijonov evrov), je napovedal Janša, ki je sredi julija tudi obiskal Kijev, kjer se je srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Vlada naj bi sicer na današnji seji potrdila rebalans letošnjega proračuna. Glede na objavljen razrez proračunskih izdatkov sta ministrstvo za obrambo ter finančno ministrstvo med proračunskimi porabniki, ki se jim sredstva najbolj povečujejo.

  language

  slv

  published at

  2026-09-10T12:43:04

  source

  N1

  title

  Premier Janša prihodnji teden prvič po vrnitvi na čelo vlade k šefu Nata

  url

  https://n1info.si/novice/slovenija/premier-jansa-prihodnji-teden-prvic-po-vrnitvi-na-celo-vlade-k-sefu-nata/

• article order

  9

  body

  Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte bo danes na delovnem kosilu na sedežu zavezništva v Bruslju gostil premierja Janeza Janšo. Govorila bosta o nadaljnji podpori Ukrajini in povečevanju obrambnih izdatkov, potem ko je vlada v četrtek predlagala dvig teh izdatkov na dva odstotka BDP. Janša se bo sestal tudi s predsednico Evropskega parlamenta. Rutte in Janša, ki bo na sedežu Nata prvič po ponovnem prevzemu premierskega položaja v začetku junija, se bosta danes sestala, potem ko je slovenska vlada na četrtkovi seji sprejela predlog rebalansa letošnjega proračuna. V skladu s predlogom bo Slovenija letos za temeljne obrambne izdatke namenila okoli 1,7 milijarde evrov oziroma 2,03 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). "Generalnega sekretarja Nata že dolgo poznam, tako da mislim, da mi bo uspelo pojasniti zadevo," je o obrambnih izdatkih po seji vlade povedal premier. Zvišanje izdatkov za obrambo Slovenija bo izdatke za obrambo za leto 2026 nekoliko zvišala tudi na račun dodatne vojaške pomoči Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo, kar bo po pričakovanjih prav tako ena od tem današnjih pogovorov šefa Nata in slovenskega premierja. Janša je na vrhu Nata v Ankari naznanil, da bo Slovenija za dobavo ameriške opreme Kijevu v okviru Natove pobude PURL namenila še 50 milijonov ameriških dolarjev. Pričakovati je, da bosta voditelja govorila tudi o razmerah na Zahodnem Balkanu. Janša se bo dopoldne sestal tudi s predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsola, medtem ko srečanj s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo nima predvidenih.

  language

  slv

  published at

  2026-09-14T04:38:51

  source

  SiOL

  title

  Janša danes v Bruslju

  url

  https://siol.net/novice/svet/rutte-in-jansa-v-bruslju-o-obrambnih-izdatkih-in-ukrajini-701332

• article order

  9

  body

  Slovenski predsednik vlade se odpravlja na sestanek z generalnim sekretarjem Nata, kjer bosta govorila o izpolnjevanju zavez držav članic, ko gre za obrambne izdatke. * V ponedeljek se bosta srečala generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte in slovenski premier Janez Janša. * Govorila bosta o povečevanju obrambnih izdatkov. * Na dnevnem redu imata še Ukrajino in Zahodni Balkan. Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte in slovenski premier Janez Janša, ki bo na sedežu Nata prvič po ponovnem prevzemu premierskega položaja v začetku junija, bosta govorila o izpolnjevanju zavez držav članic zavezništva na področju proračunskih izdatkov za obrambo. Voditelji članic, med njimi tedanji slovenski premier Robert Golob, so se junija lani v nizozemskem Haagu dogovorili, da bodo do leta 2035 proračunske izdatke za obrambo in varnost zvišali na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Od tega bodo države 3,5 odstotka namenile za temeljne obrambne potrebe, 1,5 odstotka pa za druge z varnostjo in obrambo povezane naložbe. Letos na vrhu v Ankari, ki se ga je udeležil tudi premier Janša, so to zavezo potrdili. Pri Natu so dan pred julijskim srečanjem voditeljev v turški prestolnici objavili zadnje podatke o izdatkih zaveznic, v skladu s katerimi bi bila Slovenija edina članica, ki letos ne bi dosegla niti cilja dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne potrebe, o čemer so se zaveznice dogovorile že pred več kot desetletjem. V opombi so ob tem zapisali, da bo Slovenija po vrhu pripravila kredibilen nacionalni načrt, v skladu s katerim bo letos presegla dva, do leta 2035 pa dosegla 3,5 odstotka BDP. Vlada z rebalansom dosegla 2 odstotka Janša je sicer na vrhu zagotovil, da bo Slovenija odslej v Natu držala besedo, ob tem pa opozoril, da vsega, kar je obljubila prejšnja vlada, ne bo mogoče izpolniti v letošnjem letu, saj da ima država tudi druge prioritete. Vlada je nato ta četrtek sprejela predlog rebalansa proračuna, v skladu s katerim bi Slovenija letos za obrambo namenila okoli 1,7 milijarde evrov oziroma 2,03 odstotka BDP. "Danes sprejeti rebalans dosega dva odstotka BDP, kar je prvič v Sloveniji. Obljubljeno je bilo že - bom rekel - milijonkrat, zdaj pa je to pač dokazano in to brez čarovnij," je premier dejal po seji vlade. Poudaril je, da obrambni izdatki na takšni ravni niso potrebni zaradi Nata, ampak zaradi tega, ker je svet takšen, kakršen je. Ravno zato pa Slovenija tudi potrebuje zavezništvo, je dodal. "Generalnega sekretarja Nata že dolgo poznam, tako da mislim, da mi bo uspelo pojasniti zadevo," je povedal pred srečanjem z nekdanjim nizozemskim premierjem. Različni pogledi Golobove vlade in Nata Da lani ni izpolnila cilja najmanj dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne izdatke, je Rutte Goloba opozoril v pismu v začetku maja, to pa potrdil tudi javno sredi junija. V dva odstotka je namreč vključila tudi projekte, ki tja ne sodijo, je zapisal v pismu. Slovenija bo sicer obrambne izdatke za leto 2026 nekoliko zvišala tudi na račun dodatne vojaške pomoči Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo, kar bo po pričakovanjih prav tako ena od tem ponedeljkovih pogovorov šefa Nata in slovenskega premierja. Janša je v Ankari naznanil, da bo Slovenija za dobavo ameriške opreme Kijevu v okviru Natove pobude PURL namenila še 50 milijonov ameriških dolarjev, s čimer bo slovenski prispevek skupaj znašal 100 milijonov. Pričakovati je, da bosta voditelja govorila še o razmerah na Zahodnem Balkanu, kjer v Natovi misiji na Kosovu KFOR sodelujejo tudi slovenski vojaki. Predvideno srečanje z Metsolo, ne pa von der Leyen V belgijski prestolnici imajo sedež tudi tri osrednje institucije EU, pri čemer pa ima premier Janša predvideno le srečanje s predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsola. Govorila bosta predvsem o prizadevanjih EU za poenostavitev evropske zakonodaje in drugih ukrepih, namenjenih krepitvi konkurenčnosti evropskega gospodarstva, so pričakovanja glede srečanja za STA strnili v kabinetu predsednice parlamenta. Pogovor s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ki tako kot Metsola in Janša prihaja iz politične družine Evropske ljudske stranke (EPP), medtem ni predviden. Na komisiji so za STA pojasnili, da bo von der Leyen že v ponedeljek zjutraj odpotovala v Strasbourg, kjer bo potekalo plenarno zasedanje parlamenta. Prav tako se premier ne bo sestal s predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo, ki trenutno v okviru priprav na sklepno fazo pogajanj o dolgoročnem proračunu unije za obdobje 2028-34 potuje po članicah unije. Janša ga je na Brdu pri Kranju gostil v začetku meseca.

  language

  slv

  published at

  2026-09-13T07:49:01

  source

  Žurnal24

  title

  Janša: Mislim, da mi bo uspelo pojasniti zadevo

  url

  https://www.zurnal24.si/slovenija/jansa-mislim-da-mi-bo-uspelo-pojasniti-zadevo-465066

• article order

  6

  body

  Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte bo danes na delovnem kosilu na sedežu zavezništva v Bruslju gostil premierja Janeza Janšo. Govorila bosta o nadaljnji podpori Ukrajini in povečevanju obrambnih izdatkov, potem ko je vlada v četrtek predlagala dvig teh izdatkov na dva odstotka BDP. Rutte in Janša, ki bo na sedežu Nata prvič po ponovnem prevzemu premierskega položaja v začetku junija, se bosta danes sestala, potem ko je slovenska vlada na četrtkovi seji sprejela predlog rebalansa letošnjega proračuna. V skladu s predlogom bo Slovenija letos za temeljne obrambne izdatke namenila okoli 1,7 milijarde evrov oziroma 2,03 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). "Generalnega sekretarja Nata že dolgo poznam, tako da mislim, da mi bo uspelo pojasniti zadevo," je o obrambnih izdatkih po seji vlade povedal premier Janša. Slovenija bo izdatke za obrambo za leto 2026 nekoliko zvišala tudi na račun dodatne vojaške pomoči Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo, kar bo po pričakovanjih prav tako ena od tem današnjih pogovorov šefa Nata in slovenskega premierja. Janša je na vrhu Nata v Ankari naznanil, da bo Slovenija za dobavo ameriške opreme Kijevu v okviru Natove pobude PURL namenila še 50 milijonov ameriških dolarjev. Pričakovati je, da bosta voditelja govorila tudi o razmerah na Zahodnem Balkanu. Janša se bo dopoldne sestal tudi s predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsola, medtem ko srečanj s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo nima predvidenih.

  language

  slv

  published at

  2026-09-14T05:10:32

  source

  Svet24

  title

  Janša danes z Ruttejem o obrambi, Ukrajini in izdatkih za vojsko

  url

  https://svet24.si/novice/tujina/jansa-rutte-srecanje-nato-1926066

• article order

  5

  body

  Govorila bosta o nadaljnji podpori Ukrajini in povečevanju obrambnih izdatkov, potem ko je vlada v četrtek predlagala dvig teh izdatkov na dva odstotka BDP. Janša se bo sestal tudi s predsednico Evropskega parlamenta. Rutte in Janša, ki bo na sedežu Nata prvič po ponovnem prevzemu premierskega položaja v začetku junija, se bosta danes sestala, potem ko je slovenska vlada na četrtkovi seji sprejela predlog rebalansa letošnjega proračuna. V skladu s predlogom bo Slovenija letos za temeljne obrambne izdatke namenila okoli 1,7 milijarde evrov oziroma 2,03 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). "Generalnega sekretarja Nata že dolgo poznam, tako da mislim, da mi bo uspelo pojasniti zadevo," je o obrambnih izdatkih po seji vlade povedal premier. Slovenija bo izdatke za obrambo za leto 2026 nekoliko zvišala tudi na račun dodatne vojaške pomoči Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo, kar bo po pričakovanjih prav tako ena od tem današnjih pogovorov šefa Nata in slovenskega premierja. Janša je na vrhu Nata v Ankari naznanil, da bo Slovenija za dobavo ameriške opreme Kijevu v okviru Natove pobude PURL namenila še 50 milijonov ameriških dolarjev. Pričakovati je, da bosta voditelja govorila tudi o razmerah na Zahodnem Balkanu. Janša se bo dopoldne sestal tudi s predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsola, medtem ko srečanj s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo nima predvidenih.

  language

  slv

  published at

  2026-09-14T06:20:04

  source

  Reporter

  title

  Janša gre na kosilo k Rutteju

  url

  https://reporter.si/clanek/svet/jansa-gre-na-kosilo-k-rutteju-1926084

source scope

analyzed source count

9

omitted articles

omitted source count

0

total source count

9