Janša in Rutte o dvigu slovenskih obrambnih izdatkov na 2 % BDP 10.9.2026
Slovenski premier Janez Janša se bo v ponedeljek na delovnem kosilu v Bruslju srečal z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem. Osrednja tema pogovorov bo izpolnjevanje zavez Slovenije glede obrambnih izdatkov, potem ko je vlada v četrtek sprejela rebalans proračuna, s katerim namenja 2,03 odstotka BDP za temeljne obrambne potrebe. Srečanje prihaja po julijskem vrhu Nata v Ankari, kjer je bila Slovenija izpostavljena kot edina članica, ki letos ne dosega dveh odstotkov BDP za obrambo, kar je sprožilo kritike zavezništva. Janša je ob tem priznal, da vsega, kar je obljubila prejšnja vlada Roberta Goloba, ne bo mogoče izpolniti v celoti, a je poudaril, da bo Slovenija odslej držala besedo. Prav tako je ocenil, da je Natova zahteva po petih odstotkih BDP za obrambo nerealna za parlamentarne demokracije v mirnem času. Poleg srečanja z Ruttejem bo Janša v Bruslju govoril tudi s predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsolo, predvsem o poenostavitvi evropske zakonodaje in krepitvi konkurenčnosti EU.
Infografika
Analiza trditev
| Trditev | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | 24ur | Nova24TV | N1 | SiOL | Žurnal24 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Slovenija je edina članica Nata, ki letos ne bo dosegla cilja dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne potrebe. | STA ne omenja; drugi potrjujejo, a 24ur in SiOL dodajata pogoje. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da bo Slovenija letos edina članica pod tem ciljem. | Delno: Članek navaja, da bi bila Slovenija edina, ki letos ne bi dosegla cilja. | Da: Članek navaja, da podatki kažejo, da zgolj Slovenija ne bo dosegla cilja. | Da: Članek navaja, da bo Slovenija letos edina članica pod 2 % BDP. | Delno: Članek navaja podatke Nata pred julijskim vrhom, da bi bila Slovenija edina. | Delno: Članek navaja, da bi bila Slovenija edina, če ne bi sprejela rebalansa. |
| Nato je na vrhu v Ankari potrdil zavezo o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035. | Nekateri viri potrjujejo, drugi zanikajo ali molčijo. | Ni omenjeno | Ne: Janša omenja zahtevo po 5 %, a ne kot potrjeno zavezo Nata. | Da: Članek navaja, da so na vrhu v Ankari potrdili zavezo o 5 % BDP. | Delno: Članek navaja, da je bil dogovor o 5 % potrjen na vrhu v Ankari, a omenja tudi Haag. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da so na vrhu v Ankari potrdili zavezo iz Haaga. | Da: Članek navaja, da so na vrhu v Ankari potrdili zavezo o 5 % BDP do 2035. |
| Slovenija bo letos za obrambo namenila 2,03 odstotka BDP, kar je prvič v zgodovini države. | 24ur, SiOL, Žurnal24 in Nova24TV trditev potrjujejo; RTV jo zanika (2 %, ne 2,03). | Ni omenjeno | Ne: Članek navaja doseganje dveh odstotkov BDP, ne 2,03 odstotka. | Da: Članek navaja, da rebalans proračuna dosega 2,03 % BDP, prvič v SLO. | Da: Članek navaja, da rebalans prvič dosega dva odstotka (2,03 % BDP). | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da rebalans proračuna predvideva 2,03 % BDP. | Da: Članek navaja, da rebalans dosega 2,03 % BDP, kar je prvič. |
| Prejšnja vlada Roberta Goloba je v obrambne izdatke vključila projekte, ki ne sodijo v to kategorijo. | Večina virov trditev potrjuje, STA in N1 pa je ne omenjata. | Ni omenjeno | Delno: Janša omenja "čarovnije" pri štetju izdatkov prejšnje vlade. | Da: Rutte je v pismu zapisal, da je prejšnja vlada vključila te projekte. | Da: Članek navaja, da je Slovenija v dva odstotka vključila neustrezne projekte. | Ni omenjeno | Da: Rutte je v pismu zapisal, da je prejšnja vlada vključila neustrezne projekte. | Da: Rutte je v pismu opozoril, da je Golobova vlada vključila neustrezne projekte. |
| Slovenija bo do leta 2035 dosegla 3,5 odstotka BDP za temeljne obrambne potrebe. | Trije viri potrjujejo, trije ne omenjajo, eden delno. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek navaja nacionalni načrt za dosego 3,5 % BDP do leta 2035. | Delno: Članek omenja zavezo k 3,5 % za temeljne potrebe do leta 2035 kot del širšega dogovora. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da bo Slovenija do leta 2035 dosegla 3,5 % BDP. | Da: Članek navaja, da bo Slovenija do leta 2035 dosegla 3,5 % BDP. |
| Slovenija bo v okviru Natove pobude PURL Ukrajini namenila 50 milijonov ameriških dolarjev za vojaško opremo. | STA trditev ignorira, ostali jo potrjujejo. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje ta znesek za dobavo opreme v okviru pobude PURL. | Da: Janša je v Ankari naznanil 50 milijonov dolarjev za pobudo PURL. | Da: Članek navaja, da bo Slovenija za pobudo PURL namenila 50 milijonov dolarjev. | Da: Članek potrjuje 50 milijonov dolarjev za opremo v okviru PURL. | Da: Janša je v Ankari naznanil dodatnih 50 milijonov dolarjev za pobudo PURL. | Da: Janša je v Ankari naznanil 50 milijonov dolarjev za pobudo PURL. |
| Premier Janez Janša je izjavil, da bo Slovenija odslej v Natu držala besedo. | STA trditev izpušča, ostali jo potrjujejo. | Ni omenjeno | Da: Janša je to zagotovil na vrhu v Ankari. | Da: Janša je na vrhu zagotovil, da bo Slovenija odslej držala besedo. | Da: Članek navaja, da je Janša na vrhu v Ankari zagotovil, da bo država držala besedo. | Da: Janša je v Ankari zagotovil, da bo Slovenija držala besedo. | Da: Janša je na vrhu zagotovil, da bo Slovenija odslej držala besedo. | Da: Janša je na vrhu zagotovil, da bo Slovenija odslej držala besedo. |
| Vsega, kar je obljubila prejšnja vlada, ne bo mogoče izpolniti v letošnjem letu. | STA ne omenja trditve; ostali viri enotno poročajo. | Ni omenjeno | Da: Janša je izjavil, da vsega obljubljenega ne bo mogoče izpolniti. | Da: Janša je opozoril, da vsega obljubljenega ne bo mogoče izpolniti. | Da: Članek navaja Janševo opozorilo, da vsega obljubljenega ne bo mogoče izpolniti. | Da: Janša je opozoril, da vsega obljubljenega ne bo mogoče izpolniti. | Da: Janša je opozoril, da vsega obljubljenega letos ne bo mogoče izpolniti. | Da: Janša je opozoril, da vsega obljubljenega letos ne bo mogoče izpolniti. |
| Generalni sekretar Nata Mark Rutte je Roberta Goloba v pismu opozoril, da Slovenija ni izpolnila cilja dveh odstotkov BDP. | Večina virov trditev potrjuje, STA, RTV in N1 je ne omenjajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Rutte je Goloba v pismu maja opozoril na neizpolnitev cilja. | Da: Članek potrjuje, da je Rutte v pismu maja opozoril na neizpolnitev cilja. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje, da je Rutte Goloba na to opozoril v pismu maja. | Da: Članek potrjuje, da je Rutte v pismu opozoril Goloba na neizpolnitev cilja. |
| Janez Janša meni, da je zahteva Nata po petih odstotkih BDP za obrambo nerealna za parlamentarne demokracije v mirnem času. | Samo RTV Slovenija poroča o Janševi izjavi. | Ni omenjeno | Da: Janša je to izrecno navedel kot svoje osebno mnenje. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
claims
- Slovenija je edina članica Nata, ki letos ne bo dosegla cilja dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne potrebe.
- Nato je na vrhu v Ankari potrdil zavezo o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035.
- Slovenija bo letos za obrambo namenila 2,03 odstotka BDP, kar je prvič v zgodovini države.
- Prejšnja vlada Roberta Goloba je v obrambne izdatke vključila projekte, ki ne sodijo v to kategorijo.
- Slovenija bo do leta 2035 dosegla 3,5 odstotka BDP za temeljne obrambne potrebe.
- Slovenija bo v okviru Natove pobude PURL Ukrajini namenila 50 milijonov ameriških dolarjev za vojaško opremo.
- Premier Janez Janša je izjavil, da bo Slovenija odslej v Natu držala besedo.
- Vsega, kar je obljubila prejšnja vlada, ne bo mogoče izpolniti v letošnjem letu.
- Generalni sekretar Nata Mark Rutte je Roberta Goloba v pismu opozoril, da Slovenija ni izpolnila cilja dveh odstotkov BDP.
- Janez Janša meni, da je zahteva Nata po petih odstotkih BDP za obrambo nerealna za parlamentarne demokracije v mirnem času.
key differences
- Generalni sekretar Nata Mark Rutte je Roberta Goloba v pismu opozoril, da Slovenija ni izpolnila cilja dveh odstotkov BDP.
- Večina virov trditev potrjuje, STA, RTV in N1 je ne omenjajo.
- Janez Janša meni, da je zahteva Nata po petih odstotkih BDP za obrambo nerealna za parlamentarne demokracije v mirnem času.
- Samo RTV Slovenija poroča o Janševi izjavi.
- Nato je na vrhu v Ankari potrdil zavezo o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035.
- Nekateri viri potrjujejo, drugi zanikajo ali molčijo.
- Prejšnja vlada Roberta Goloba je v obrambne izdatke vključila projekte, ki ne sodijo v to kategorijo.
- Večina virov trditev potrjuje, STA in N1 pa je ne omenjata.
- Premier Janez Janša je izjavil, da bo Slovenija odslej v Natu držala besedo.
- STA trditev izpušča, ostali jo potrjujejo.
- Slovenija bo do leta 2035 dosegla 3,5 odstotka BDP za temeljne obrambne potrebe.
- Trije viri potrjujejo, trije ne omenjajo, eden delno.
- Slovenija bo letos za obrambo namenila 2,03 odstotka BDP, kar je prvič v zgodovini države.
- 24ur, SiOL, Žurnal24 in Nova24TV trditev potrjujejo; RTV jo zanika (2 %, ne 2,03).
- Slovenija bo v okviru Natove pobude PURL Ukrajini namenila 50 milijonov ameriških dolarjev za vojaško opremo.
- STA trditev ignorira, ostali jo potrjujejo.
- Slovenija je edina članica Nata, ki letos ne bo dosegla cilja dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne potrebe.
- STA ne omenja; drugi potrjujejo, a 24ur in SiOL dodajata pogoje.
- Vsega, kar je obljubila prejšnja vlada, ne bo mogoče izpolniti v letošnjem letu.
- STA ne omenja trditve; ostali viri enotno poročajo.
source analyses
- 24ur
- Generalni sekretar Nata Mark Rutte je Roberta Goloba v pismu opozoril, da Slovenija ni izpolnila cilja dveh odstotkov BDP.
- Da: Rutte je Goloba v pismu maja opozoril na neizpolnitev cilja.
- Janez Janša meni, da je zahteva Nata po petih odstotkih BDP za obrambo nerealna za parlamentarne demokracije v mirnem času.
- Ni omenjeno
- Nato je na vrhu v Ankari potrdil zavezo o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035.
- Da: Članek navaja, da so na vrhu v Ankari potrdili zavezo o 5 % BDP.
- Prejšnja vlada Roberta Goloba je v obrambne izdatke vključila projekte, ki ne sodijo v to kategorijo.
- Da: Rutte je v pismu zapisal, da je prejšnja vlada vključila te projekte.
- Premier Janez Janša je izjavil, da bo Slovenija odslej v Natu držala besedo.
- Da: Janša je na vrhu zagotovil, da bo Slovenija odslej držala besedo.
- Slovenija bo do leta 2035 dosegla 3,5 odstotka BDP za temeljne obrambne potrebe.
- Da: Članek navaja nacionalni načrt za dosego 3,5 % BDP do leta 2035.
- Slovenija bo letos za obrambo namenila 2,03 odstotka BDP, kar je prvič v zgodovini države.
- Da: Članek navaja, da rebalans proračuna dosega 2,03 % BDP, prvič v SLO.
- Slovenija bo v okviru Natove pobude PURL Ukrajini namenila 50 milijonov ameriških dolarjev za vojaško opremo.
- Da: Janša je v Ankari naznanil 50 milijonov dolarjev za pobudo PURL.
- Slovenija je edina članica Nata, ki letos ne bo dosegla cilja dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne potrebe.
- Delno: Članek navaja, da bi bila Slovenija edina, ki letos ne bi dosegla cilja.
- Vsega, kar je obljubila prejšnja vlada, ne bo mogoče izpolniti v letošnjem letu.
- Da: Janša je opozoril, da vsega obljubljenega ne bo mogoče izpolniti.
- N1
- Generalni sekretar Nata Mark Rutte je Roberta Goloba v pismu opozoril, da Slovenija ni izpolnila cilja dveh odstotkov BDP.
- Ni omenjeno
- Janez Janša meni, da je zahteva Nata po petih odstotkih BDP za obrambo nerealna za parlamentarne demokracije v mirnem času.
- Ni omenjeno
- Nato je na vrhu v Ankari potrdil zavezo o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035.
- Ni omenjeno
- Prejšnja vlada Roberta Goloba je v obrambne izdatke vključila projekte, ki ne sodijo v to kategorijo.
- Ni omenjeno
- Premier Janez Janša je izjavil, da bo Slovenija odslej v Natu držala besedo.
- Da: Janša je v Ankari zagotovil, da bo Slovenija držala besedo.
- Slovenija bo do leta 2035 dosegla 3,5 odstotka BDP za temeljne obrambne potrebe.
- Ni omenjeno
- Slovenija bo letos za obrambo namenila 2,03 odstotka BDP, kar je prvič v zgodovini države.
- Ni omenjeno
- Slovenija bo v okviru Natove pobude PURL Ukrajini namenila 50 milijonov ameriških dolarjev za vojaško opremo.
- Da: Članek potrjuje 50 milijonov dolarjev za opremo v okviru PURL.
- Slovenija je edina članica Nata, ki letos ne bo dosegla cilja dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne potrebe.
- Da: Članek navaja, da bo Slovenija letos edina članica pod 2 % BDP.
- Vsega, kar je obljubila prejšnja vlada, ne bo mogoče izpolniti v letošnjem letu.
- Da: Janša je opozoril, da vsega obljubljenega ne bo mogoče izpolniti.
- Nova24TV
- Generalni sekretar Nata Mark Rutte je Roberta Goloba v pismu opozoril, da Slovenija ni izpolnila cilja dveh odstotkov BDP.
- Da: Članek potrjuje, da je Rutte v pismu maja opozoril na neizpolnitev cilja.
- Janez Janša meni, da je zahteva Nata po petih odstotkih BDP za obrambo nerealna za parlamentarne demokracije v mirnem času.
- Ni omenjeno
- Nato je na vrhu v Ankari potrdil zavezo o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035.
- Delno: Članek navaja, da je bil dogovor o 5 % potrjen na vrhu v Ankari, a omenja tudi Haag.
- Prejšnja vlada Roberta Goloba je v obrambne izdatke vključila projekte, ki ne sodijo v to kategorijo.
- Da: Članek navaja, da je Slovenija v dva odstotka vključila neustrezne projekte.
- Premier Janez Janša je izjavil, da bo Slovenija odslej v Natu držala besedo.
- Da: Članek navaja, da je Janša na vrhu v Ankari zagotovil, da bo država držala besedo.
- Slovenija bo do leta 2035 dosegla 3,5 odstotka BDP za temeljne obrambne potrebe.
- Delno: Članek omenja zavezo k 3,5 % za temeljne potrebe do leta 2035 kot del širšega dogovora.
- Slovenija bo letos za obrambo namenila 2,03 odstotka BDP, kar je prvič v zgodovini države.
- Da: Članek navaja, da rebalans prvič dosega dva odstotka (2,03 % BDP).
- Slovenija bo v okviru Natove pobude PURL Ukrajini namenila 50 milijonov ameriških dolarjev za vojaško opremo.
- Da: Članek navaja, da bo Slovenija za pobudo PURL namenila 50 milijonov dolarjev.
- Slovenija je edina članica Nata, ki letos ne bo dosegla cilja dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne potrebe.
- Da: Članek navaja, da podatki kažejo, da zgolj Slovenija ne bo dosegla cilja.
- Vsega, kar je obljubila prejšnja vlada, ne bo mogoče izpolniti v letošnjem letu.
- Da: Članek navaja Janševo opozorilo, da vsega obljubljenega ne bo mogoče izpolniti.
- RTV Slovenija
- Generalni sekretar Nata Mark Rutte je Roberta Goloba v pismu opozoril, da Slovenija ni izpolnila cilja dveh odstotkov BDP.
- Ni omenjeno
- Janez Janša meni, da je zahteva Nata po petih odstotkih BDP za obrambo nerealna za parlamentarne demokracije v mirnem času.
- Da: Janša je to izrecno navedel kot svoje osebno mnenje.
- Nato je na vrhu v Ankari potrdil zavezo o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035.
- Ne: Janša omenja zahtevo po 5 %, a ne kot potrjeno zavezo Nata.
- Prejšnja vlada Roberta Goloba je v obrambne izdatke vključila projekte, ki ne sodijo v to kategorijo.
- Delno: Janša omenja "čarovnije" pri štetju izdatkov prejšnje vlade.
- Premier Janez Janša je izjavil, da bo Slovenija odslej v Natu držala besedo.
- Da: Janša je to zagotovil na vrhu v Ankari.
- Slovenija bo do leta 2035 dosegla 3,5 odstotka BDP za temeljne obrambne potrebe.
- Ni omenjeno
- Slovenija bo letos za obrambo namenila 2,03 odstotka BDP, kar je prvič v zgodovini države.
- Ne: Članek navaja doseganje dveh odstotkov BDP, ne 2,03 odstotka.
- Slovenija bo v okviru Natove pobude PURL Ukrajini namenila 50 milijonov ameriških dolarjev za vojaško opremo.
- Da: Članek potrjuje ta znesek za dobavo opreme v okviru pobude PURL.
- Slovenija je edina članica Nata, ki letos ne bo dosegla cilja dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne potrebe.
- Da: Članek navaja, da bo Slovenija letos edina članica pod tem ciljem.
- Vsega, kar je obljubila prejšnja vlada, ne bo mogoče izpolniti v letošnjem letu.
- Da: Janša je izjavil, da vsega obljubljenega ne bo mogoče izpolniti.
- STA
- Generalni sekretar Nata Mark Rutte je Roberta Goloba v pismu opozoril, da Slovenija ni izpolnila cilja dveh odstotkov BDP.
- Ni omenjeno
- Janez Janša meni, da je zahteva Nata po petih odstotkih BDP za obrambo nerealna za parlamentarne demokracije v mirnem času.
- Ni omenjeno
- Nato je na vrhu v Ankari potrdil zavezo o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035.
- Ni omenjeno
- Prejšnja vlada Roberta Goloba je v obrambne izdatke vključila projekte, ki ne sodijo v to kategorijo.
- Ni omenjeno
- Premier Janez Janša je izjavil, da bo Slovenija odslej v Natu držala besedo.
- Ni omenjeno
- Slovenija bo do leta 2035 dosegla 3,5 odstotka BDP za temeljne obrambne potrebe.
- Ni omenjeno
- Slovenija bo letos za obrambo namenila 2,03 odstotka BDP, kar je prvič v zgodovini države.
- Ni omenjeno
- Slovenija bo v okviru Natove pobude PURL Ukrajini namenila 50 milijonov ameriških dolarjev za vojaško opremo.
- Ni omenjeno
- Slovenija je edina članica Nata, ki letos ne bo dosegla cilja dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne potrebe.
- Ni omenjeno
- Vsega, kar je obljubila prejšnja vlada, ne bo mogoče izpolniti v letošnjem letu.
- Ni omenjeno
- SiOL
- Generalni sekretar Nata Mark Rutte je Roberta Goloba v pismu opozoril, da Slovenija ni izpolnila cilja dveh odstotkov BDP.
- Da: Članek potrjuje, da je Rutte Goloba na to opozoril v pismu maja.
- Janez Janša meni, da je zahteva Nata po petih odstotkih BDP za obrambo nerealna za parlamentarne demokracije v mirnem času.
- Ni omenjeno
- Nato je na vrhu v Ankari potrdil zavezo o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035.
- Da: Članek navaja, da so na vrhu v Ankari potrdili zavezo iz Haaga.
- Prejšnja vlada Roberta Goloba je v obrambne izdatke vključila projekte, ki ne sodijo v to kategorijo.
- Da: Rutte je v pismu zapisal, da je prejšnja vlada vključila neustrezne projekte.
- Premier Janez Janša je izjavil, da bo Slovenija odslej v Natu držala besedo.
- Da: Janša je na vrhu zagotovil, da bo Slovenija odslej držala besedo.
- Slovenija bo do leta 2035 dosegla 3,5 odstotka BDP za temeljne obrambne potrebe.
- Da: Članek navaja, da bo Slovenija do leta 2035 dosegla 3,5 % BDP.
- Slovenija bo letos za obrambo namenila 2,03 odstotka BDP, kar je prvič v zgodovini države.
- Da: Članek navaja, da rebalans proračuna predvideva 2,03 % BDP.
- Slovenija bo v okviru Natove pobude PURL Ukrajini namenila 50 milijonov ameriških dolarjev za vojaško opremo.
- Da: Janša je v Ankari naznanil dodatnih 50 milijonov dolarjev za pobudo PURL.
- Slovenija je edina članica Nata, ki letos ne bo dosegla cilja dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne potrebe.
- Delno: Članek navaja podatke Nata pred julijskim vrhom, da bi bila Slovenija edina.
- Vsega, kar je obljubila prejšnja vlada, ne bo mogoče izpolniti v letošnjem letu.
- Da: Janša je opozoril, da vsega obljubljenega letos ne bo mogoče izpolniti.
- Žurnal24
- Generalni sekretar Nata Mark Rutte je Roberta Goloba v pismu opozoril, da Slovenija ni izpolnila cilja dveh odstotkov BDP.
- Da: Članek potrjuje, da je Rutte v pismu opozoril Goloba na neizpolnitev cilja.
- Janez Janša meni, da je zahteva Nata po petih odstotkih BDP za obrambo nerealna za parlamentarne demokracije v mirnem času.
- Ni omenjeno
- Nato je na vrhu v Ankari potrdil zavezo o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035.
- Da: Članek navaja, da so na vrhu v Ankari potrdili zavezo o 5 % BDP do 2035.
- Prejšnja vlada Roberta Goloba je v obrambne izdatke vključila projekte, ki ne sodijo v to kategorijo.
- Da: Rutte je v pismu opozoril, da je Golobova vlada vključila neustrezne projekte.
- Premier Janez Janša je izjavil, da bo Slovenija odslej v Natu držala besedo.
- Da: Janša je na vrhu zagotovil, da bo Slovenija odslej držala besedo.
- Slovenija bo do leta 2035 dosegla 3,5 odstotka BDP za temeljne obrambne potrebe.
- Da: Članek navaja, da bo Slovenija do leta 2035 dosegla 3,5 % BDP.
- Slovenija bo letos za obrambo namenila 2,03 odstotka BDP, kar je prvič v zgodovini države.
- Da: Članek navaja, da rebalans dosega 2,03 % BDP, kar je prvič.
- Slovenija bo v okviru Natove pobude PURL Ukrajini namenila 50 milijonov ameriških dolarjev za vojaško opremo.
- Da: Janša je v Ankari naznanil 50 milijonov dolarjev za pobudo PURL.
- Slovenija je edina članica Nata, ki letos ne bo dosegla cilja dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne potrebe.
- Delno: Članek navaja, da bi bila Slovenija edina, če ne bi sprejela rebalansa.
- Vsega, kar je obljubila prejšnja vlada, ne bo mogoče izpolniti v letošnjem letu.
- Da: Janša je opozoril, da vsega obljubljenega letos ne bo mogoče izpolniti.
Analiza sentimenta
| Entiteta | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | 24ur | Nova24TV | N1 | SiOL | Žurnal24 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Slovenija | Nekateri očitajo neizpolnjevanje zavez (24ur, Nova24TV), drugi pa pohvalijo doseganje cilja (RTV). | Nevtralno: Omenjena v kontekstu obrambnih izdatkov, brez vrednotenja | Nevtralno: Slovenija je omenjena kot članica Nata, ki prvič dosega dva odstotka BDP; ni meta-vrednotenja. | Negativno: Članek navaja, da je Slovenija edina članica, ki ne bi dosegla cilja; to je kritika na podlagi dejstev. | Negativno: Slovenija je kritizirana zaradi poskusa prevare z beleženjem neustreznih izdatkov. | Nevtralno: Slovenija je omenjena kot država z obrambnimi izdatki in pomočjo Ukrajini. | Nevtralno: Slovenija je omenjena v kontekstu izdatkov, ni vrednotenja. | Nevtralno: navedena kot država z obveznostmi in rebalansom brez vrednotenja |
| Robert Golob | Nekateri viri kritični, drugi nevtralni ali ga ne omenjajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Negativno: Rutte je Goloba opozoril, da ne izpolnjuje cilja; kritika je usmerjena na Goloba. | Negativno: Golobova vlada je obtožena poskusa prevare in neizpolnjevanja obljub. | Ni omenjeno | Negativno: omenjen kot prejšnja vlada, ki ni izpolnila ciljev in je vključila neustrezne projekte. | Nevtralno: omenjen kot nekdanji premier in prejemnik Ruttejevega pisma, brez meta-vrednotenja |
| Janez Janša | Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik. | Nevtralno: Omenjen kot gost kosila, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: Janša je govorec, ki napoveduje srečanje in pojasnjuje obrambne zaveze; ni meta-vrednotenja. | Nevtralno: Janša je glavni subjekt, opisan kot premier, ki odhaja na srečanje; ni meta-vrednotenja. | Nevtralno: Janša je prikazan kot govorec, ki pojasnjuje in zagotavlja izpolnjevanje obljub, brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: Janša je opisan kot premier, ki bo obiskal Nato; ni meta-vrednotenja. | Nevtralno: Janša je govorec, ki pojasnjuje stališča, ni meta-vrednotenja. | Nevtralno: članek poroča o njegovih načrtih in izjavah brez meta-vrednotenja |
| Mark Rutte | Vsi viri Rutteja prikazujejo nevtralno, brez razlik. | Nevtralno: Omenjen kot gostitelj, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: Rutte je omenjen kot generalni sekretar Nata, s katerim se bo Janša sestal; ni vrednotenja. | Nevtralno: Rutte je omenjen kot gostitelj in avtor pisma; ni meta-vrednotenja. | Nevtralno: Rutte je prikazan kot generalni sekretar, ki opozarja na neizpolnjevanje ciljev, brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: Rutte je omenjen kot gostitelj pogovorov, brez vrednotenja. | Nevtralno: Rutte je omenjen kot sogovornik in avtor pisma, ni vrednotenja. | Nevtralno: citiran v opozorilu Golobu, a brez vrednotenja samega Rutteja |
| Nato | Vsi viri so nevtralni; ni bistvenih razlik v prikazu. | Nevtralno: Omenjen kot zavezništvo, brez vrednotenja | Nevtralno: Nato je omenjen kot zavezništvo, katerega zahteve Janša komentira; ni izrecnega vrednotenja. | Nevtralno: Nato je omenjen kot zavezništvo in organizacija; ni meta-vrednotenja. | Nevtralno: Nato je omenjen kot zavezništvo, ki postavlja cilje in opozarja na odstopanja, brez vrednotenja. | Nevtralno: Nato je omenjen kot organizacija, kjer potekajo srečanja in ocene. | Nevtralno: Nato je omenjen kot institucija, ni meta-vrednotenja. | Nevtralno: informativno omenjen kot zavezništvo in v povezavi z izdatki |
| Ukrajina | Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik. | Ni omenjeno | Nevtralno: Ukrajina je omenjena kot prejemnica vojaške pomoči; ni vrednotenja. | Nevtralno: Ukrajina je omenjena v kontekstu pomoči in boja z agresijo; ni meta-vrednotenja. | Nevtralno: Ukrajina je omenjena kot prejemnica pomoči, brez vrednotenja. | Nevtralno: Ukrajina je omenjena kot prejemnica vojaške pomoči, brez vrednotenja. | Nevtralno: Ukrajina je omenjena kot prejemnik pomoči, ni vrednotenja. | Nevtralno: omenjena kot prejemnica pomoči in tema pogovorov |
| Bruselj | Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik. | Nevtralno: Omenjen kot kraj srečanja, brez vrednotenja | Nevtralno: Bruselj je omenjen kot kraj srečanja; ni vrednotenja. | Nevtralno: Bruselj je omenjen kot kraj srečanja in sedež institucij; ni meta-vrednotenja. | Nevtralno: Bruselj je omenjen kot lokacija srečanja, brez vrednotenja. | Nevtralno: Bruselj je omenjen kot kraj pogovorov, brez vrednotenja. | Nevtralno: Bruselj je omenjen kot kraj srečanja, ni vrednotenja. | Ni omenjeno |
| Ankara | Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik. | Ni omenjeno | Nevtralno: Ankara je omenjena kot kraj vrha Nata; ni vrednotenja. | Nevtralno: Ankara je omenjena kot kraj vrha; ni meta-vrednotenja. | Nevtralno: Ankara je omenjena kot lokacija vrha, brez vrednotenja. | Nevtralno: Ankara je omenjena kot kraj vrha Nata, brez vrednotenja. | Nevtralno: Ankara je omenjena kot kraj vrha, ni vrednotenja. | Nevtralno: omenjena kot lokacija vrha in srečanja |
| Slovenska vojska | Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu ali poudarkih. | Ni omenjeno | Nevtralno: Slovenska vojska ni neposredno omenjena, ampak posredno prek obrambnih izdatkov; ni vrednotenja. | Nevtralno: Slovenska vojska je omenjena v kontekstu sodelovanja v KFOR; ni meta-vrednotenja. | Nevtralno: Slovenska vojska je omenjena v povezavi z resolucijo in misijo KFOR, brez vrednotenja. | Nevtralno: Slovenska vojska ni neposredno omenjena, ampak posredno prek obrambnih izdatkov. | Nevtralno: Slovenska vojska je omenjena v kontekstu misije KFOR, ni vrednotenja. | Nevtralno: omenjena v kontekstu sodelovanja v KFOR |
| PURL (Natova pobuda) | Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu. | Ni omenjeno | Nevtralno: PURL je omenjena kot okvir za vojaško pomoč Ukrajini; ni vrednotenja. | Nevtralno: PURL je omenjena kot pobuda, v okviru katere Slovenija namenja sredstva; ni meta-vrednotenja. | Nevtralno: PURL je omenjena kot pobuda za dobavo opreme, brez vrednotenja. | Nevtralno: PURL je omenjena kot pobuda za pomoč Ukrajini, brez vrednotenja. | Nevtralno: PURL je omenjen kot okvir za pomoč, ni vrednotenja. | Nevtralno: omenjena kot pobuda za dobavo opreme |
| Haag | Vsi viri enotno nevtralni; le lokacija, brez vrednotenj ali razhajanj. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Haag je omenjen kot kraj dogovora; ni meta-vrednotenja. | Nevtralno: Haag je omenjen kot lokacija vrha, brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: Haag je omenjen kot kraj dogovora, ni vrednotenja. | Nevtralno: omenjen kot lokacija dogovora o izdatkih |
| Zahodni Balkan | Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Zahodni Balkan je omenjen kot tema pogovorov; ni meta-vrednotenja. | Nevtralno: Zahodni Balkan je omenjen kot tema pogovorov, brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: Zahodni Balkan je omenjen kot tema pogovorov, ni vrednotenja. | Nevtralno: omenjen kot tema pogovorov in v povezavi s KFOR |
| Volodimir Zelenski | Noben vir ne izpostavlja kritike; vsi so nevtralni. | Ni omenjeno | Nevtralno: Zelenski je omenjen kot ukrajinski predsednik, s katerim se je Janša srečal; ni vrednotenja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Zelenski je omenjen kot ukrajinski predsednik, s katerim se je Janša srečal. | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
entities
- Slovenija
- Robert Golob
- Janez Janša
- Mark Rutte
- Nato
- Ukrajina
- Bruselj
- Ankara
- Slovenska vojska
- PURL (Natova pobuda)
- Haag
- Zahodni Balkan
- Volodimir Zelenski
key differences
- Ankara
- Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
- Bruselj
- Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
- Haag
- Vsi viri enotno nevtralni; le lokacija, brez vrednotenj ali razhajanj.
- Janez Janša
- Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
- Mark Rutte
- Vsi viri Rutteja prikazujejo nevtralno, brez razlik.
- Nato
- Vsi viri so nevtralni; ni bistvenih razlik v prikazu.
- PURL (Natova pobuda)
- Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu.
- Robert Golob
- Nekateri viri kritični, drugi nevtralni ali ga ne omenjajo.
- Slovenija
- Nekateri očitajo neizpolnjevanje zavez (24ur, Nova24TV), drugi pa pohvalijo doseganje cilja (RTV).
- Slovenska vojska
- Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu ali poudarkih.
- Ukrajina
- Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
- Volodimir Zelenski
- Noben vir ne izpostavlja kritike; vsi so nevtralni.
- Zahodni Balkan
- Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu.
source analyses
- 24ur
- Ankara
- Nevtralno: Ankara je omenjena kot kraj vrha; ni meta-vrednotenja.
- Bruselj
- Nevtralno: Bruselj je omenjen kot kraj srečanja in sedež institucij; ni meta-vrednotenja.
- Haag
- Nevtralno: Haag je omenjen kot kraj dogovora; ni meta-vrednotenja.
- Janez Janša
- Nevtralno: Janša je glavni subjekt, opisan kot premier, ki odhaja na srečanje; ni meta-vrednotenja.
- Mark Rutte
- Nevtralno: Rutte je omenjen kot gostitelj in avtor pisma; ni meta-vrednotenja.
- Nato
- Nevtralno: Nato je omenjen kot zavezništvo in organizacija; ni meta-vrednotenja.
- PURL (Natova pobuda)
- Nevtralno: PURL je omenjena kot pobuda, v okviru katere Slovenija namenja sredstva; ni meta-vrednotenja.
- Robert Golob
- Negativno: Rutte je Goloba opozoril, da ne izpolnjuje cilja; kritika je usmerjena na Goloba.
- Slovenija
- Negativno: Članek navaja, da je Slovenija edina članica, ki ne bi dosegla cilja; to je kritika na podlagi dejstev.
- Slovenska vojska
- Nevtralno: Slovenska vojska je omenjena v kontekstu sodelovanja v KFOR; ni meta-vrednotenja.
- Ukrajina
- Nevtralno: Ukrajina je omenjena v kontekstu pomoči in boja z agresijo; ni meta-vrednotenja.
- Volodimir Zelenski
- Ni omenjeno
- Zahodni Balkan
- Nevtralno: Zahodni Balkan je omenjen kot tema pogovorov; ni meta-vrednotenja.
- N1
- Ankara
- Nevtralno: Ankara je omenjena kot kraj vrha Nata, brez vrednotenja.
- Bruselj
- Nevtralno: Bruselj je omenjen kot kraj pogovorov, brez vrednotenja.
- Haag
- Ni omenjeno
- Janez Janša
- Nevtralno: Janša je opisan kot premier, ki bo obiskal Nato; ni meta-vrednotenja.
- Mark Rutte
- Nevtralno: Rutte je omenjen kot gostitelj pogovorov, brez vrednotenja.
- Nato
- Nevtralno: Nato je omenjen kot organizacija, kjer potekajo srečanja in ocene.
- PURL (Natova pobuda)
- Nevtralno: PURL je omenjena kot pobuda za pomoč Ukrajini, brez vrednotenja.
- Robert Golob
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: Slovenija je omenjena kot država z obrambnimi izdatki in pomočjo Ukrajini.
- Slovenska vojska
- Nevtralno: Slovenska vojska ni neposredno omenjena, ampak posredno prek obrambnih izdatkov.
- Ukrajina
- Nevtralno: Ukrajina je omenjena kot prejemnica vojaške pomoči, brez vrednotenja.
- Volodimir Zelenski
- Nevtralno: Zelenski je omenjen kot ukrajinski predsednik, s katerim se je Janša srečal.
- Zahodni Balkan
- Ni omenjeno
- Nova24TV
- Ankara
- Nevtralno: Ankara je omenjena kot lokacija vrha, brez vrednotenja.
- Bruselj
- Nevtralno: Bruselj je omenjen kot lokacija srečanja, brez vrednotenja.
- Haag
- Nevtralno: Haag je omenjen kot lokacija vrha, brez vrednotenja.
- Janez Janša
- Nevtralno: Janša je prikazan kot govorec, ki pojasnjuje in zagotavlja izpolnjevanje obljub, brez meta-vrednotenja.
- Mark Rutte
- Nevtralno: Rutte je prikazan kot generalni sekretar, ki opozarja na neizpolnjevanje ciljev, brez meta-vrednotenja.
- Nato
- Nevtralno: Nato je omenjen kot zavezništvo, ki postavlja cilje in opozarja na odstopanja, brez vrednotenja.
- PURL (Natova pobuda)
- Nevtralno: PURL je omenjena kot pobuda za dobavo opreme, brez vrednotenja.
- Robert Golob
- Negativno: Golobova vlada je obtožena poskusa prevare in neizpolnjevanja obljub.
- Slovenija
- Negativno: Slovenija je kritizirana zaradi poskusa prevare z beleženjem neustreznih izdatkov.
- Slovenska vojska
- Nevtralno: Slovenska vojska je omenjena v povezavi z resolucijo in misijo KFOR, brez vrednotenja.
- Ukrajina
- Nevtralno: Ukrajina je omenjena kot prejemnica pomoči, brez vrednotenja.
- Volodimir Zelenski
- Ni omenjeno
- Zahodni Balkan
- Nevtralno: Zahodni Balkan je omenjen kot tema pogovorov, brez vrednotenja.
- RTV Slovenija
- Ankara
- Nevtralno: Ankara je omenjena kot kraj vrha Nata; ni vrednotenja.
- Bruselj
- Nevtralno: Bruselj je omenjen kot kraj srečanja; ni vrednotenja.
- Haag
- Ni omenjeno
- Janez Janša
- Nevtralno: Janša je govorec, ki napoveduje srečanje in pojasnjuje obrambne zaveze; ni meta-vrednotenja.
- Mark Rutte
- Nevtralno: Rutte je omenjen kot generalni sekretar Nata, s katerim se bo Janša sestal; ni vrednotenja.
- Nato
- Nevtralno: Nato je omenjen kot zavezništvo, katerega zahteve Janša komentira; ni izrecnega vrednotenja.
- PURL (Natova pobuda)
- Nevtralno: PURL je omenjena kot okvir za vojaško pomoč Ukrajini; ni vrednotenja.
- Robert Golob
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: Slovenija je omenjena kot članica Nata, ki prvič dosega dva odstotka BDP; ni meta-vrednotenja.
- Slovenska vojska
- Nevtralno: Slovenska vojska ni neposredno omenjena, ampak posredno prek obrambnih izdatkov; ni vrednotenja.
- Ukrajina
- Nevtralno: Ukrajina je omenjena kot prejemnica vojaške pomoči; ni vrednotenja.
- Volodimir Zelenski
- Nevtralno: Zelenski je omenjen kot ukrajinski predsednik, s katerim se je Janša srečal; ni vrednotenja.
- Zahodni Balkan
- Ni omenjeno
- STA
- Ankara
- Ni omenjeno
- Bruselj
- Nevtralno: Omenjen kot kraj srečanja, brez vrednotenja
- Haag
- Ni omenjeno
- Janez Janša
- Nevtralno: Omenjen kot gost kosila, brez meta-vrednotenja
- Mark Rutte
- Nevtralno: Omenjen kot gostitelj, brez meta-vrednotenja
- Nato
- Nevtralno: Omenjen kot zavezništvo, brez vrednotenja
- PURL (Natova pobuda)
- Ni omenjeno
- Robert Golob
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: Omenjena v kontekstu obrambnih izdatkov, brez vrednotenja
- Slovenska vojska
- Ni omenjeno
- Ukrajina
- Ni omenjeno
- Volodimir Zelenski
- Ni omenjeno
- Zahodni Balkan
- Ni omenjeno
- SiOL
- Ankara
- Nevtralno: Ankara je omenjena kot kraj vrha, ni vrednotenja.
- Bruselj
- Nevtralno: Bruselj je omenjen kot kraj srečanja, ni vrednotenja.
- Haag
- Nevtralno: Haag je omenjen kot kraj dogovora, ni vrednotenja.
- Janez Janša
- Nevtralno: Janša je govorec, ki pojasnjuje stališča, ni meta-vrednotenja.
- Mark Rutte
- Nevtralno: Rutte je omenjen kot sogovornik in avtor pisma, ni vrednotenja.
- Nato
- Nevtralno: Nato je omenjen kot institucija, ni meta-vrednotenja.
- PURL (Natova pobuda)
- Nevtralno: PURL je omenjen kot okvir za pomoč, ni vrednotenja.
- Robert Golob
- Negativno: omenjen kot prejšnja vlada, ki ni izpolnila ciljev in je vključila neustrezne projekte.
- Slovenija
- Nevtralno: Slovenija je omenjena v kontekstu izdatkov, ni vrednotenja.
- Slovenska vojska
- Nevtralno: Slovenska vojska je omenjena v kontekstu misije KFOR, ni vrednotenja.
- Ukrajina
- Nevtralno: Ukrajina je omenjena kot prejemnik pomoči, ni vrednotenja.
- Volodimir Zelenski
- Ni omenjeno
- Zahodni Balkan
- Nevtralno: Zahodni Balkan je omenjen kot tema pogovorov, ni vrednotenja.
- Žurnal24
- Ankara
- Nevtralno: omenjena kot lokacija vrha in srečanja
- Bruselj
- Ni omenjeno
- Haag
- Nevtralno: omenjen kot lokacija dogovora o izdatkih
- Janez Janša
- Nevtralno: članek poroča o njegovih načrtih in izjavah brez meta-vrednotenja
- Mark Rutte
- Nevtralno: citiran v opozorilu Golobu, a brez vrednotenja samega Rutteja
- Nato
- Nevtralno: informativno omenjen kot zavezništvo in v povezavi z izdatki
- PURL (Natova pobuda)
- Nevtralno: omenjena kot pobuda za dobavo opreme
- Robert Golob
- Nevtralno: omenjen kot nekdanji premier in prejemnik Ruttejevega pisma, brez meta-vrednotenja
- Slovenija
- Nevtralno: navedena kot država z obveznostmi in rebalansom brez vrednotenja
- Slovenska vojska
- Nevtralno: omenjena v kontekstu sodelovanja v KFOR
- Ukrajina
- Nevtralno: omenjena kot prejemnica pomoči in tema pogovorov
- Volodimir Zelenski
- Ni omenjeno
- Zahodni Balkan
- Nevtralno: omenjen kot tema pogovorov in v povezavi s KFOR
Scenariji
- scenarios
- description
- Premier Janez Janša na srečanju z Markom Ruttejem prepričljivo predstavi rebalans proračuna, kar Nato sprejme kot kredibilen korak k izpolnitvi zavez. To okrepi zaupanje zaveznikov v Slovenijo in konča obdobje napetosti glede metodologije štetja izdatkov.
- plausibility
- realistic
- positive
- positive
- time horizon
- short
- title
- Uspešna potrditev slovenskega obrambnega načrta pri Natu
- description
- Pogovori med Janšo in Ruttejem se osredotočijo na strokovno uskladitev definicij 'temeljnih obrambnih potreb'. Slovenija se zaveže k dolgoročnemu prilagajanju proračunskih struktur, kar prepreči nadaljnje javne kritike, a ne prinese takojšnjih strateških sprememb.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- Tehnično usklajevanje metodologije obrambnih izdatkov med vlado in Natom
- valence
- neutral
- description
- Kljub zagotovilom Janeza Janše Natu, domača opozicija in javnost nasprotujeta visokemu povečanju proračuna za vojsko. To vodi v koalicijske razpoke in proteste, kar otežuje dolgoročno izvajanje načrtovanih vlaganj do leta 2035.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- Notranjepolitične napetosti zaradi povečanih obrambnih izdatkov
- valence
- negative
- description
- Janša in Rutte se dogovorita za poglobljeno sodelovanje v pobudi PURL in dodatno podporo Ukrajini, kar Sloveniji dvigne ugled znotraj zavezništva. To vodi v pridobitev novih Natovih investicij v slovensko vojaško infrastrukturo.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- long
- title
- Okrepljeno sodelovanje Slovenije v Natovih varnostnih pobudah
- valence
- positive
- description
- Slovenija uspešno vzdržuje prag dveh odstotkov BDP, vendar zaradi fiskalnih omejitev ne uspe hitreje napredovati proti cilju 3,5 odstotka. Rutte in Janša ohranjata korektne, a zgolj formalne odnose brez večjih strateških prebojev.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- long
- title
- Postopna stabilizacija obrambnega proračuna brez večjih premikov
- valence
- neutral
- description
- Nato pod vodstvom Rutteja ugotovi, da slovenski rebalans vsebuje sporne postavke, podobne tistim iz Golobovega obdobja. To povzroči diplomatski spor in zahtevo po strožjem nadzoru slovenskega obrambnega proračuna.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- short
- title
- Zmanjšanje kredibilnosti Slovenije zaradi proračunskih 'čarovnij'
- valence
- negative
- description
- Zahvaljujoč Janševi proaktivni drži in povečanju sredstev, Nato izbere Slovenijo za ključno logistično točko za Zahodni Balkan. To prinese znatne tuje investicije v slovensko obrambno industrijo.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Slovenija postane regionalno središče za obrambno logistiko
- valence
- positive
- description
- Janša in Rutte se osredotočita na varnost Zahodnega Balkana, pri čemer Slovenija prevzame posredniško vlogo. Vprašanje obrambnih izdatkov ostane v senci širše geopolitične stabilizacije regije.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- mid
- title
- Simboličen kompromis o obrambnih ciljih na Zahodnem Balkanu
- valence
- neutral
- description
- Zaradi nezmožnosti doseganja dogovorjenih ciljev do leta 2035, Slovenija izgubi vpliv pri ključnih odločitvah znotraj Nata. Rutte javno izrazi nezadovoljstvo, kar oslabi položaj Janševe vlade v Bruslju.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Politična izolacija Slovenije zaradi neizpolnjenih Natovih pričakovanj
- valence
- negative
Viri
- articles
- article order
- 7
- body
- Bruselj, 13. septembra (STA) - Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte bo v ponedeljek na delovnem kosilu na sedežu zavezništva v Bruslju gostil premierja Janeza Janšo. Govorila bosta o povečevanju obrambnih izdatkov, potem ko je vlada v četrtek v okviru rebalansa proračuna predlagala dvig ...
- language
- slv
- published at
- 2026-09-13T07:00:30
- source
- STA
- title
- Rutte in Janša v ponedeljek o vladnih načrtih za zvišanje obrambnih izdatkov (ozadje)
- url
- https://www.sta.si/3597763/
- article order
- 6
- body
- Premier Janez Janša se bo na sedežu Nata z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem v Bruslju srečal prvič, odkar je maja vnovič zasedel položaj predsednika slovenske vlade. Voditelja sta se sicer od takrat med drugim že srečala na julijskem vrhu Nata v Ankari. Ena od glavnih tem vrha je bilo povečanje proračunskih izdatkov za obrambo, kjer bo Slovenija glede na ocene zavezništva letos edina članica Nata, ki bo za temeljne obrambne potrebe namenila manj kot dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Premier Janša je sicer v Ankari zagotovil, da bo Slovenija odslej v Natu držala besedo, ob tem pa opozoril, da vsega, kar je obljubila prejšnja vlada, ne bo mogoče izpolniti letos, saj da ima država tudi druge prednostne naloge. Bo pa Slovenija obrambne izdatke letos nekoliko zvišala na račun vojaške pomoči Ukrajini v okviru Natove pobude PURL, v okviru katere bo za dobavo ameriške opreme Kijevu namenila 50 milijonov ameriških dolarjev (43 milijonov evrov), je napovedal Janša, ki je sredi julija tudi obiskal Kijev, kjer se je srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Z rebalansom do dveh odstotkov BDP-ja za obrambo Po seji vlade, na kateri so potrdili rebalans letošnjega proračuna, je Janša potrdil, da bo Slovenija letos za obrambo namenila dva odstotka BDP-ja, "in to brez čarovnij ali t. i. trojni ali pa četvorni rabi," je pristavil. Je pa ob tem opozoril na, kot se je izrazil, strukturni problem. Po njegovoih besedah je že v sredo minister za obrambo pojasnil, da je bilo v zadnjih štirih letih za investicije v obrambo porabljenih samo nekaj več kot 40 odstotkov načrtovanih sredstev: "Načrtovana sredstva pa so bila bistveno pod obljubljenimi odstotki. Od 25 ciljev, ki si jih je prejšnja lada zastavila na področju obrambe, mislim, da sta bila realizirana samo dva." Ocenil je sicer, da je Natova zahteva po petih odstotkih nerealna: "Moje osebno mnenje je, da petih odstotkov za obrambo v mirnem času nobena parlamentarna demokracija daljši čas ne bo dosegala, ker je to pač za tiste, ki poznamo proračunske strukture preveč, za vojni čas je pa to itak premalo. Tako da to je bolj vzpodbuda tistim, ki so daleč zadaj, da dosežejo realne odstotke. Dva odstotka za obrambo je Nato prvič formalno določil na srečanju obrambnih ministrov leta 2004 ali v začetku leta 2005 v Portorožu. V Sloveniji, takoj po tem, ko je Slovenija vstopila v Nato, smo se vsi strinjali. In zdaj smo leta 2026, ko Slovenija prvič dosega nekaj, kar je potrebno, ne zaradi Nata, ampak pač zaradi tega, ker je svet pač takšen, kakršen je, in ne takšen, kot si ga želimo." Poudaril je, da generalnega sekretarja Nata že dolgo pozna, zato verjame, da mu bo "uspelo pojasniti zadevo". Prepričan je sicer, da Slovenija danes potrebuje to zavezništvo, "ker svet ni tak, kot bi si ga želeli".
- language
- slv
- published at
- 2026-09-10T12:02:54
- source
- RTV Slovenija
- title
- Janša se bo prihodnji teden sestal z Ruttejem. Z rebalansom do dveh odstotkov BDP-ja za obrambo.
- url
- https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-se-bo-prihodnji-teden-sestal-z-ruttejem-z-rebalansom-do-dveh-odstotkov-bdp-ja-za-obrambo/793334
- article order
- 8
- body
- Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte bo v ponedeljek na delovnem kosilu na sedežu zavezništva v Bruslju gostil premierja Janeza Janšo. Govorila bosta o povečevanju obrambnih izdatkov, potem ko je vlada v četrtek v okviru rebalansa proračuna predlagala dvig teh izdatkov na dva odstotka BDP. Na dnevnem redu imata še Ukrajino in Zahodni Balkan. Rutte in Janša, ki bo na sedežu Nata prvič po ponovnem prevzemu premierskega položaja v začetku junija, bosta govorila o izpolnjevanju zavez držav članic zavezništva na področju proračunskih izdatkov za obrambo. Voditelji članic, med njimi tedanji slovenski premier Robert Golob, so se junija lani v nizozemskem Haagu dogovorili, da bodo do leta 2035 proračunske izdatke za obrambo in varnost zvišali na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Od tega bodo države 3,5 odstotka namenile za temeljne obrambne potrebe, 1,5 odstotka pa za druge z varnostjo in obrambo povezane naložbe. Letos na vrhu v Ankari, ki se ga je udeležil tudi premier Janša, so to zavezo potrdili. Preberi še Vrh Nata začeli z večerjo, na njej tudi Janša s soprogo Slovenija edina, ki ne bi dosegla cilja Pri Natu so dan pred julijskim srečanjem voditeljev v turški prestolnici objavili zadnje podatke o izdatkih zaveznic, v skladu s katerimi bi bila Slovenija edina članica, ki letos ne bi dosegla niti cilja dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne potrebe, o čemer so se zaveznice dogovorile že pred več kot desetletjem. V opombi so ob tem zapisali, da bo Slovenija po vrhu pripravila kredibilen nacionalni načrt, v skladu s katerim bo letos presegla dva, do leta 2035 pa dosegla 3,5 odstotka BDP. Janša je sicer na vrhu zagotovil, da bo Slovenija odslej v Natu držala besedo, ob tem pa opozoril, da vsega, kar je obljubila prejšnja vlada, ne bo mogoče izpolniti v letošnjem letu, saj da ima država tudi druge prioritete. Po rebalansu za obrambo 1,7 milijarde evrov Vlada je nato ta četrtek sprejela predlog rebalansa proračuna, v skladu s katerim bi Slovenija letos za obrambo namenila okoli 1,7 milijarde evrov oziroma 2,03 odstotka BDP. "Danes sprejeti rebalans dosega dva odstotka BDP, kar je prvič v Sloveniji. Obljubljeno je bilo že - bom rekel - milijonkrat, zdaj pa je to pač dokazano in to brez čarovnij," je premier dejal po seji vlade. Poudaril je, da obrambni izdatki na takšni ravni niso potrebni zaradi Nata, ampak zaradi tega, ker je svet takšen, kakršen je. Ravno zato pa Slovenija tudi potrebuje zavezništvo, je dodal. "Generalnega sekretarja Nata že dolgo poznam, tako da mislim, da mi bo uspelo pojasniti zadevo," je povedal pred srečanjem z nekdanjim nizozemskim premierjem. Preberi še Šircelj: Več za obrambo, z rebalansom ne jemljemo nikomur Rutte opozoril Goloba Zdaj že nekdanja vlada pod vodstvom Goloba je sicer zatrjevala, da je Slovenija že lani za obrambo namenila več kot dva odstotka BDP, pri čemer pa da sta imeli uradna Ljubljana in sekretariat Nata različne poglede na interpretacijo strukture izdatkov. Da lani ni izpolnila cilja najmanj dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne izdatke, je Rutte Goloba opozoril v pismu v začetku maja, to pa potrdil tudi javno sredi junija. V dva odstotka je namreč vključila tudi projekte, ki tja ne sodijo, je zapisal v pismu. Preberi še Rutte ostro: Slovenija ne izpolnjuje cilja dveh odstotkov za obrambo Slovenija bo sicer obrambne izdatke za leto 2026 nekoliko zvišala tudi na račun dodatne vojaške pomoči Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo, kar bo po pričakovanjih prav tako ena od tem ponedeljkovih pogovorov šefa Nata in slovenskega premierja. Janša je v Ankari naznanil, da bo Slovenija za dobavo ameriške opreme Kijevu v okviru Natove pobude PURL namenila še 50 milijonov ameriških dolarjev, s čimer bo slovenski prispevek skupaj znašal 100 milijonov. Kaj je še na programu? Pričakovati je, da bosta voditelja govorila še o razmerah na Zahodnem Balkanu, kjer v Natovi misiji na Kosovu KFOR sodelujejo tudi slovenski vojaki. V belgijski prestolnici imajo sedež tudi tri osrednje institucije EU, pri čemer pa ima premier Janša predvideno le srečanje s predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsola. Govorila bosta predvsem o prizadevanjih EU za poenostavitev evropske zakonodaje in drugih ukrepih, namenjenih krepitvi konkurenčnosti evropskega gospodarstva, so pričakovanja glede srečanja za STA strnili v kabinetu predsednice parlamenta. Pogovor s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ki tako kot Metsola in Janša prihaja iz politične družine Evropske ljudske stranke (EPP), medtem ni predviden. Na komisiji so za STA pojasnili, da bo von der Leyen že v ponedeljek zjutraj odpotovala v Strasbourg, kjer bo potekalo plenarno zasedanje parlamenta. Prav tako se premier ne bo sestal s predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo, ki trenutno v okviru priprav na sklepno fazo pogajanj o dolgoročnem proračunu unije za obdobje 2028-34 potuje po članicah unije. Janša ga je na Brdu pri Kranju gostil v začetku meseca.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-13T07:47:32
- source
- 24ur
- title
- Janša odhaja k Rutteju: Mislim, da mi bo uspelo pojasniti zadevo
- url
- https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-odhaja-k-rutteju-mislim-da-mi-bo-uspelo-pojasniti-zadevo.html
- article order
- 10
- body
- Predsednik vlade Janez Janša se bo v ponedeljek na delovnem kosilu na sedežu zavezništva v Bruslju sestal z generalnim sekretarjem zveze Nato Markom Ruttejem. Slednji bo predstavil vladne načrte o povišanju obrambnih izdatkov, potem ko je bila Slovenija zaradi poskusa prevare Golobove vlade okrcana. Spomnimo. Pred julijskim srečanjem voditeljev v turški prestolnici so v Natu razkrili podatke o izdatkih zaveznic, ki so pokazali, da zgolj Slovenija letos ne bo dosegla dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne potrebe. Dogovor o tolikšni višini obrambnih izdatkov je bil sicer sprejet že leta 2006, leta 2014 pa je bila podana formalna zaveza. Lani so se zaveznice na vrhu v Haagu zavezale k trošenju v višini 5 odstotkov BDP do leta 2035 (od tega 3,5 odstotka za temeljne obrambne potrebe, 1,5 odstotka pa za druge z varnostjo in obrambo povezane naložbe). S povišanjem obrambnih izdatkov se je strinjal tudi Robert Golob, a je ta v luči kritik, zlasti s strani Levice, pričel vztrajati, da se je izpogajal drugače, in sicer za trošenje v višini treh odstotkov BDP do leta 2030, kot je bilo navedeno v resoluciji o programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki jo je sprejela njegova vlada. A v resnici se z dogovorom ni strinjala zgolj Španija. Zavezniki opazili poskus prevare Zaveznike pa je pred meseci zmotila ugotovitev, da jih je Slovenija poskušala pretentati z beleženjem običajnih proračunskih izdatkov kot obrambnih izdatkov. Navkljub zatrjevanju Golobove vlade, da je Slovenija že lani za obrambo namenila več kot dva odstotka BDP, je Mark Rutte Goloba v pismu v začetku maja opozoril, da Slovenija ni izpolnila cilja najmanj dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne izdatke. V dva odstotka je namreč Slovenija vključila projekte, ki tja niti slučajno ne sodijo. "Slovenija s svojim vztrajno nizkim deležem izdatkov za obrambo v času, ko si prizadevamo prerazporediti breme in zagotoviti močnejšo Evropo v močnejšem Natu, ne prispeva dovolj k naši skupni varnosti. Zato je ključnega pomena, da Slovenija prevzame svoj pravični delež odgovornosti in odpravi dolgoletne primanjkljaje na tem področju. Vaša država mora nujno zagotoviti potrebna finančna sredstva s povečanjem in trajnim ohranjanjem višjih obrambnih izdatkov," je bil jasen Rutte in Slovenijo tudi pozval, naj v zavezo 3,5 odstotka všteva izključno dogovorjene temeljne obrambne izdatke. Na letošnjem vrhu v Ankari, kjer je bil potrjen dogovor o povišanju obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP, je premier Janez Janša zagotovil, da bo naša država odslej v Natu držala besedo. Ker pa ima država tudi druge prioritete, je ob tem tedaj opozoril, da prav vsega, kar je bilo obljubljeno s strani prejšnje vlade, ne bo mogoče izpolniti že letos. V skladu z rebalansom proračuna, ki je bil sprejet v četrtek, bi Slovenija letos za obrambo namenila okoli 1,7 milijarde evrov oziroma 2,03 odstotka BDP. Janša verjame, da bo Rutteju uspel pojasniti zadevo Da rebalans prvič dosega dva odstotka, je po seji vlade izpostavil premier in po navedbah STA dodal: "Obljubljeno je bilo že - bom rekel - milijonkrat, zdaj pa je to pač dokazano in to brez čarovnij." Janša je ob tem pojasnil, da tolikšna višina obrambnih izdatkov ni potrebna zgolj zaradi Nata, ampak zato, ker je svet takšen, kakršen je. "Ravno zato pa Slovenija tudi potrebuje zavezništvo," je bil jasen. Ker generalnega sekretarja Nata pozna že dlje časa, je izrazil prepričanje, da mu bo uspelo pojasniti zadevo. Tudi na račun dodatne vojaške pomoči Ukrajini bo Slovenija nekoliko zvišala obrambne izdatke za leto 2026. V Ankari je Janša napovedal, da bomo v okviru Natove pobude PURL za dobavo ameriške opreme Kijevu namenili še 50 milijonov ameriških dolarjev. Slovenski prispevek bo skupno znašal 100 milijonov. Na dnevnem redu pogovorov med Janšo in Ruttejem bodo poleg Ukrajine tudi razmere na Zahodnem Balkanu. Slovenski vojaki namreč sodelujejo v Natovi misiji na Kosovu KFOR. Slovenski premier se bo srečal tudi s predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsola, s katero bo spregovoril o "prizadevanjih EU za poenostavitev evropske zakonodaje in drugih ukrepih, namenjenih krepitvi konkurenčnosti evropskega gospodarstva".
- language
- slv
- published at
- 2026-09-13T11:41:34
- source
- Nova24TV
- title
- Janša k Rutteju: "Zdaj pa brez čarovnij"
- url
- https://nova24tv.si/jansa-k-rutteju-zdaj-pa-brez-carovnij/
- article order
- 4
- body
- Janša se bo na pogovorih pri Rutteju v Bruslju mudil prvič, odkar je maja vnovič zasedel položaj predsednika vlade. Voditelja sta se sicer od takrat med drugim srečala na julijskem vrhu Nata v Ankari. Ena od osrednjih tem vrha je bilo povečanje proračunskih izdatkov za obrambo, kjer bo Slovenija glede na ocene zavezništva letos edina članica Nata, ki bo za temeljne obrambne potrebe namenila manj kot dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Premier Janša je sicer v Ankari zagotovil, da bo Slovenija odslej v Natu držala besedo, ob tem pa opozoril, da vsega, kar je obljubila prejšnja vlada, ne bo mogoče izpolniti v letošnjem letu, saj da ima država tudi druge prioritete. Bo pa Slovenija obrambne izdatke letos nekoliko zvišala na račun vojaške pomoči Ukrajini v okviru Natove pobude PURL, v okviru katere bo za dobavo ameriške opreme Kijevu namenila 50 milijonov ameriških dolarjev (skoraj 43 milijonov evrov), je napovedal Janša, ki je sredi julija tudi obiskal Kijev, kjer se je srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Vlada naj bi sicer na današnji seji potrdila rebalans letošnjega proračuna. Glede na objavljen razrez proračunskih izdatkov sta ministrstvo za obrambo ter finančno ministrstvo med proračunskimi porabniki, ki se jim sredstva najbolj povečujejo.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-10T12:43:04
- source
- N1
- title
- Premier Janša prihodnji teden prvič po vrnitvi na čelo vlade k šefu Nata
- url
- https://n1info.si/novice/slovenija/premier-jansa-prihodnji-teden-prvic-po-vrnitvi-na-celo-vlade-k-sefu-nata/
- article order
- 5
- body
- Mark Rutte in Janez Janša, ki bo na sedežu Nata prvič po ponovnem prevzemu premierskega položaja v začetku junija, bosta govorila o izpolnjevanju zavez držav članic zavezništva na področju proračunskih izdatkov za obrambo. Voditelji članic, med njimi tedanji slovenski premier Robert Golob, so se junija lani v nizozemskem Haagu dogovorili, da bodo do leta 2035 proračunske izdatke za obrambo in varnost zvišali na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Od tega bodo države 3,5 odstotka namenile za temeljne obrambne potrebe, 1,5 odstotka pa za druge z varnostjo in obrambo povezane naložbe. Letos na vrhu v Ankari, ki se ga je udeležil tudi premier Janša, so to zavezo potrdili. Pri Natu so dan pred julijskim srečanjem voditeljev v turški prestolnici objavili zadnje podatke o izdatkih zaveznic, v skladu s katerimi bi bila Slovenija edina članica, ki letos ne bi dosegla niti cilja dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne potrebe, o čemer so se zaveznice dogovorile že pred več kot desetletjem. V opombi so ob tem zapisali, da bo Slovenija po vrhu pripravila kredibilen nacionalni načrt, v skladu s katerim bo letos presegla dva, do leta 2035 pa dosegla 3,5 odstotka BDP. Vsega, kar je obljubila prejšnja vlada, ne bo mogoče izpolniti letos Janša je sicer na vrhu zagotovil, da bo Slovenija odslej v Natu držala besedo, ob tem pa opozoril, da vsega, kar je obljubila prejšnja vlada, ne bo mogoče izpolniti v letošnjem letu, saj da ima država tudi druge prioritete. Vlada je nato ta četrtek sprejela predlog rebalansa proračuna, v skladu s katerim bi Slovenija letos za obrambo namenila okoli 1,7 milijarde evrov oziroma 2,03 odstotka BDP. "Danes sprejeti rebalans dosega dva odstotka BDP, kar je prvič v Sloveniji. Obljubljeno je bilo že - bom rekel - milijonkrat, zdaj pa je to pač dokazano in to brez čarovnij," je premier dejal po seji vlade. Poudaril je, da obrambni izdatki na takšni ravni niso potrebni zaradi Nata, ampak zaradi tega, ker je svet takšen, kakršen je. Ravno zato pa Slovenija tudi potrebuje zavezništvo, je dodal. "Generalnega sekretarja Nata že dolgo poznam, tako da mislim, da mi bo uspelo pojasniti zadevo," je povedal pred srečanjem z nekdanjim nizozemskim premierjem. Zdaj že nekdanja vlada pod vodstvom Goloba je sicer zatrjevala, da je Slovenija že lani za obrambo namenila več kot dva odstotka BDP, pri čemer pa da sta imeli uradna Ljubljana in sekretariat Nata različne poglede na interpretacijo strukture izdatkov. Da lani ni izpolnila cilja najmanj dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne izdatke, je Rutte Goloba opozoril v pismu v začetku maja, to pa potrdil tudi javno sredi junija. V dva odstotka je namreč vključila tudi projekte, ki tja ne sodijo, je zapisal v pismu. Slovenija bo sicer obrambne izdatke za leto 2026 nekoliko zvišala tudi na račun dodatne vojaške pomoči Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo, kar bo po pričakovanjih prav tako ena od tem ponedeljkovih pogovorov šefa Nata in slovenskega premierja. Janša je v Ankari naznanil, da bo Slovenija za dobavo ameriške opreme Kijevu v okviru Natove pobude PURL namenila še 50 milijonov ameriških dolarjev, s čimer bo slovenski prispevek skupaj znašal 100 milijonov. Pričakovati je, da bosta voditelja govorila še o razmerah na Zahodnem Balkanu, kjer v Natovi misiji na Kosovu KFOR sodelujejo tudi slovenski vojaki. Srečal se bo tudi z Roberto Metsola V belgijski prestolnici imajo sedež tudi tri osrednje institucije EU, pri čemer pa ima premier Janša predvideno le srečanje s predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsola. Govorila bosta predvsem o prizadevanjih EU za poenostavitev evropske zakonodaje in drugih ukrepih, namenjenih krepitvi konkurenčnosti evropskega gospodarstva, so pričakovanja glede srečanja za STA strnili v kabinetu predsednice parlamenta. Pogovor s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, medtem ni predviden. Na komisiji so za STA pojasnili, da bo von der Leyen že v ponedeljek zjutraj odpotovala v Strasbourg, kjer bo potekalo plenarno zasedanje parlamenta. Prav tako se premier ne bo sestal s predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo, ki trenutno v okviru priprav na sklepno fazo pogajanj o dolgoročnem proračunu unije za obdobje 2028-34 potuje po članicah unije. Janša ga je na Brdu pri Kranju gostil v začetku meseca.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-13T10:34:03
- source
- SiOL
- title
- Janša v Bruselj: Mislim, da mi bo zadevo uspelo pojasniti
- url
- https://siol.net/novice/svet/jansa-k-rutteju-mislim-da-mi-bo-zadevo-uspelo-pojasniti-701300
- article order
- 9
- body
- Slovenski predsednik vlade se odpravlja na sestanek z generalnim sekretarjem Nata, kjer bosta govorila o izpolnjevanju zavez držav članic, ko gre za obrambne izdatke. * V ponedeljek se bosta srečala generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte in slovenski premier Janez Janša. * Govorila bosta o povečevanju obrambnih izdatkov. * Na dnevnem redu imata še Ukrajino in Zahodni Balkan. Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte in slovenski premier Janez Janša, ki bo na sedežu Nata prvič po ponovnem prevzemu premierskega položaja v začetku junija, bosta govorila o izpolnjevanju zavez držav članic zavezništva na področju proračunskih izdatkov za obrambo. Voditelji članic, med njimi tedanji slovenski premier Robert Golob, so se junija lani v nizozemskem Haagu dogovorili, da bodo do leta 2035 proračunske izdatke za obrambo in varnost zvišali na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Od tega bodo države 3,5 odstotka namenile za temeljne obrambne potrebe, 1,5 odstotka pa za druge z varnostjo in obrambo povezane naložbe. Letos na vrhu v Ankari, ki se ga je udeležil tudi premier Janša, so to zavezo potrdili. Pri Natu so dan pred julijskim srečanjem voditeljev v turški prestolnici objavili zadnje podatke o izdatkih zaveznic, v skladu s katerimi bi bila Slovenija edina članica, ki letos ne bi dosegla niti cilja dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne potrebe, o čemer so se zaveznice dogovorile že pred več kot desetletjem. V opombi so ob tem zapisali, da bo Slovenija po vrhu pripravila kredibilen nacionalni načrt, v skladu s katerim bo letos presegla dva, do leta 2035 pa dosegla 3,5 odstotka BDP. Vlada z rebalansom dosegla 2 odstotka Janša je sicer na vrhu zagotovil, da bo Slovenija odslej v Natu držala besedo, ob tem pa opozoril, da vsega, kar je obljubila prejšnja vlada, ne bo mogoče izpolniti v letošnjem letu, saj da ima država tudi druge prioritete. Vlada je nato ta četrtek sprejela predlog rebalansa proračuna, v skladu s katerim bi Slovenija letos za obrambo namenila okoli 1,7 milijarde evrov oziroma 2,03 odstotka BDP. "Danes sprejeti rebalans dosega dva odstotka BDP, kar je prvič v Sloveniji. Obljubljeno je bilo že - bom rekel - milijonkrat, zdaj pa je to pač dokazano in to brez čarovnij," je premier dejal po seji vlade. Poudaril je, da obrambni izdatki na takšni ravni niso potrebni zaradi Nata, ampak zaradi tega, ker je svet takšen, kakršen je. Ravno zato pa Slovenija tudi potrebuje zavezništvo, je dodal. "Generalnega sekretarja Nata že dolgo poznam, tako da mislim, da mi bo uspelo pojasniti zadevo," je povedal pred srečanjem z nekdanjim nizozemskim premierjem. Različni pogledi Golobove vlade in Nata Da lani ni izpolnila cilja najmanj dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne izdatke, je Rutte Goloba opozoril v pismu v začetku maja, to pa potrdil tudi javno sredi junija. V dva odstotka je namreč vključila tudi projekte, ki tja ne sodijo, je zapisal v pismu. Slovenija bo sicer obrambne izdatke za leto 2026 nekoliko zvišala tudi na račun dodatne vojaške pomoči Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo, kar bo po pričakovanjih prav tako ena od tem ponedeljkovih pogovorov šefa Nata in slovenskega premierja. Janša je v Ankari naznanil, da bo Slovenija za dobavo ameriške opreme Kijevu v okviru Natove pobude PURL namenila še 50 milijonov ameriških dolarjev, s čimer bo slovenski prispevek skupaj znašal 100 milijonov. Pričakovati je, da bosta voditelja govorila še o razmerah na Zahodnem Balkanu, kjer v Natovi misiji na Kosovu KFOR sodelujejo tudi slovenski vojaki. Predvideno srečanje z Metsolo, ne pa von der Leyen V belgijski prestolnici imajo sedež tudi tri osrednje institucije EU, pri čemer pa ima premier Janša predvideno le srečanje s predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsola. Govorila bosta predvsem o prizadevanjih EU za poenostavitev evropske zakonodaje in drugih ukrepih, namenjenih krepitvi konkurenčnosti evropskega gospodarstva, so pričakovanja glede srečanja za STA strnili v kabinetu predsednice parlamenta. Pogovor s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ki tako kot Metsola in Janša prihaja iz politične družine Evropske ljudske stranke (EPP), medtem ni predviden. Na komisiji so za STA pojasnili, da bo von der Leyen že v ponedeljek zjutraj odpotovala v Strasbourg, kjer bo potekalo plenarno zasedanje parlamenta. Prav tako se premier ne bo sestal s predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo, ki trenutno v okviru priprav na sklepno fazo pogajanj o dolgoročnem proračunu unije za obdobje 2028-34 potuje po članicah unije. Janša ga je na Brdu pri Kranju gostil v začetku meseca.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-13T07:49:01
- source
- Žurnal24
- title
- Janša: Mislim, da mi bo uspelo pojasniti zadevo
- url
- https://www.zurnal24.si/slovenija/jansa-mislim-da-mi-bo-uspelo-pojasniti-zadevo-465066
- source scope
- analyzed source count
- 7
- omitted articles
- omitted source count
- 0
- total source count
- 7