MedVrsticami

Opozicija zahteva preklic nujnega postopka za zakon o SKOK-u 12.9.2026

Analiziranih 9 virov Slovenščina

Obravnava predloga zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (zakon o SKOK-u) na Odboru DZ za pravosodje je bila 14. septembra prekinjena, potem ko so poslanske skupine Svobode, SD in Levice vložile zahtevo za ponovno odločanje o nujnem postopku obravnave. Opozicija meni, da nujni postopek ni upravičen, saj je vlada predlog vložila že julija, prva obravnava pa je bila sklicana šele septembra. Opozarjajo, da je zakon nastajal prehitro in brez ustreznega sodelovanja s pravosodnimi organi, ter izražajo zaskrbljenost zaradi možnosti političnega vpliva na imenovanje tožilcev. Vlada je na dopisni seji soglašala z amandmaji k predlogu zakona, ki naj bi upoštevali pripombe zakonodajno-pravne službe DZ, vrhovnega sodišča in vrhovnega državnega tožilstva. Med ključnimi spremembami je zamik začetka uporabe zakona s 1. januarja 2026 na 1. julij 2027. Sporna ostaja določba, da minister pri oblikovanju predloga za imenovanje tožilcev ni vezan na dokončno mnenje Državnotožilskega sveta. O nadaljevanju obravnave po nujnem ali rednem postopku bo moral ponovno odločiti DZ.

Infografika

image url: /static/img/infographics/slv-128118_sl_9cef74170e707434.webp

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Delo	N1	Dnevnik	Večer	Domovina	Svet24
Vrhovno državno tožilstvo je pozvalo, naj zakona v predlagani obliki ne sprejmejo.	Nekateri viri poziv navajajo neposredno, drugi ga omilijo v "pripombe".	Ni omenjeno	Da: Članek navaja poziv tožilstva, naj se zakon ne sprejme v tej obliki.	Da: Članek navaja poziv tožilstva, naj se zakona ne sprejme.	Delno: VDT je opozorilo na nesprejemljivost in slabljenje avtonomije.	Da: Članek navaja poziv tožilstva, naj se zakona ne sprejme v tej obliki.	Delno: Članek navaja, da predlogu glasno nasprotujejo v pravosodju.	Delno: Tožilstvo je podalo pripombe in opozorila, neposreden poziv k nesprejetju ni naveden.	Da: Članek navaja poziv tožilstva, naj zakona v tej obliki ne sprejmejo.	Delno: Opozicija opozarja na kritike in pomisleke iz pravosodja.
Zakon o Skoku predvideva preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva (SDT) v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala.	Večina virov potrjuje, STA in Delo molčita.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja preoblikovanje SDT v tožilski organ SKOK.	Da: Članek navaja preimenovanje SDT v to ime.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja preimenovanje SDT v tožilski organ Skok.	Delno: Članek omenja Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala.	Da: Članek navaja predvideno novo specializirano tožilstvo.	Da: Članek navaja preoblikovanje SDT v tožilstvo za korupcijo in kriminal.	Delno: Članek omenja specializirano tožilstvo za pregon korupcije in kriminala.
Opozicija trdi, da bo zakon o Skoku namesto učinkovitejšega pregona prinesel nove organizacijske ovire in pravne zaplete.	Večina virov poroča, le STA in Delo trditev izpuščata.	Ni omenjeno	Da: Opozicija je v sporočilu za javnost izrazila to zaskrbljenost.	Delno: Članek omenja pomisleke o neučinkovitosti, a ne pripisuje jih opoziciji.	Ni omenjeno	Delno: Članek navaja svarila, da rešitve ne bodo dosegle učinkovitejšega pregona.	Da: To je dobesedno navedeno v sporočilu opozicije za javnost.	Da: Opozicija svari pred organizacijskimi ovirami in pravnimi zapleti.	Ni omenjeno	Da: Opozicija opozarja na možnost novih ovir, zastojev in pravnih zapletov.
Opozicija je vložila predlog za ponovno odločanje o nujnem postopku obravnave predloga zakona o Skoku.	Ključna razlika: STA, Dnevnik potrjujejo; RTV, Večer, Svet24 zanikajo (koalicija).	Da: Članek potrjuje vložitev predloga za ponovno odločanje.	Ne: Predlog so vložile koalicijske stranke Svoboda, SD in Levica.	Ni omenjeno	Delno: Opozicija se zavzema za reden postopek, a vloga ni eksplicitna.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje, da je opozicija vložila tak predlog.	Da: Zahtevo so vložile poslanske skupine Svoboda, SD in Levica (koalicija).	Ni omenjeno	Ne: Zahtevo so vložile poslanske skupine Svobode, SD in Levice (koalicija).
V opoziciji menijo, da nujni postopek ni upravičen, ker je vlada zakon vložila julija in ga obravnavajo šele septembra.	STA in Svet24 potrjujeta, Dnevnik podpira, RTV in Večer pripisujeta koaliciji.	Da: Opozicija navaja časovni razmik med vložitvijo in obravnavo.	Ne: To stališče je izrazila poslanka koalicijske stranke Svoboda.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Poslanka Tacer Perlin je to izpostavila kot razlog za neupravičenost.	Delno: To stališče je v članku pripisano poslanki Svobode (koalicija), ne opoziciji.	Ni omenjeno	Da: Poslanka Tacer Perlin je izpostavila prav to časovno neskladje.
Opozicija opozarja, da bi nujni postopek omejil javno razpravo o zakonu.	Večer in RTV pripisujeta trditev koaliciji, ne opoziciji.	Ni omenjeno	Ne: To opozorilo je podala poslanka koalicijske stranke Svoboda.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da opozicija meni, da nujni postopek omejuje razpravo.	Delno: To je navedla poslanka Svobode (koalicija), ne opozicija.	Ni omenjeno	Da: Opozicija meni, da nujni postopek pomeni omejevanje javne razprave.
Vrhovno sodišče je predlagalo zamik začetka uporabe zakona najmanj do 1. oktobra 2027.	Dnevnik nasprotuje z datumom 1. julij 2027.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja ta predlog vrhovnega sodišča.	Da: Članek navaja ta predlog Vrhovnega sodišča.	Ni omenjeno	Da: Članek izrecno navaja ta predlog vrhovnega sodišča.	Ne: Članek navaja, da se bo zakon začel uporabljati 1. julija 2027.	Da: Članek navaja, da se je sodišče zavzemalo za 1. oktober prihodnje leto.	Da: Članek navaja predlog vrhovnega sodišča za zamik do 1. oktobra 2027.	Ni omenjeno
Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin je izpostavila, da zakon širi političen vpliv na postopek imenovanja tožilcev.	Večina virov ne omenja; RTV, Dnevnik in Svet24 potrjujejo kritiko.	Ni omenjeno	Da: Poslanka je to izpostavila kot problematično za pravno državo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Poslanka je to izpostavila kot problematično točko zakona.	Delno: Tožilstvo opozarja na politični vpliv, Tacer Perlin pa na nujni postopek.	Ni omenjeno	Da: Poslanka je opozorila na širjenje političnega vpliva pri imenovanju.
Zakon o Skoku predvideva ustanovitev Specializiranega sodišča RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala.	Večina potrjuje, STA in Delo molčita.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje ustanovitev novega specializiranega sodišča.	Da: Članek potrjuje ustanovitev tega sodišča.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje ustanovitev novega specializiranega sodišča.	Da: Članek potrjuje ustanovitev Specializiranega kazenskega sodišča RS.	Da: Članek navaja ustanovitev specializiranega kazenskega sodišča.	Da: Članek potrjuje ustanovitev novega specializiranega sodišča.	Da: Dopolnila urejajo ustanovitev specializiranega kazenskega sodišča.
Vlada je soglašala z amandmaji k predlogu zakona o Skoku, ki upoštevajo pripombe zakonodajno-pravne službe DZ, vrhovnega sodišča in vrhovnega državnega tožilstva.	Večina potrjuje, Delo omiljuje z "v največji meri".	Ni omenjeno	Da: Vlada je na dopisni seji soglašala z amandmaji, ki sledijo tem pripombam.	Da: Vlada je na dopisni seji soglašala z amandmaji, ki upoštevajo te organe.	Delno: Vlada trdi, da je v največji meri upoštevala pripombe VS in VDT.	Ni omenjeno	Da: Vlada je na dopisni seji soglašala z dopolnili, ki upoštevajo te pripombe.	Da: Vlada je na dopisni seji soglašala z dopolnili, ki upoštevajo te organe.	Da: Vlada je na dopisni seji soglašala z amandmaji za upoštevanje pripomb.	Da: Vlada je na dopisni seji soglašala z dopolnili, ki upoštevajo te pripombe.
Predlog zakona o Skoku je bil ena ključnih predvolilnih obljub Demokratov Anžeta Logarja.	Nekateri viri potrjujejo, drugi ne omenjajo.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da je bil SKOK ena ključnih obljub Demokratov.	Da: Članek to izrecno navaja.	Ni omenjeno	Da: Članek to navaja kot dejstvo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da je bil zakon ključna obljuba Demokratov Anžeta Logarja.	Ni omenjeno
Po amandmajih bi se zakon o Skoku začel uporabljati 1. julija 2027.	Večina virov ne omenja, le trije potrjujejo datum.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje ta datum začetka uporabe po vladnem dopolnilu.	Da: Vlada je z amandmaji določila začetek uporabe 1. julija 2027.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da bi se po novem zakon začel uporabljati 1. julija 2027.
Poslanka SD Andreja Katič je opozorila, da opozicija ne ve, kdo je pripravljal predlog zakona.	Samo Svet24 poroča; ostali molčijo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Katičeva je povedala, da niso dobili odgovora, kdo je pripravljal zakon.

claims

Vrhovno državno tožilstvo je pozvalo, naj zakona v predlagani obliki ne sprejmejo.
Zakon o Skoku predvideva preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva (SDT) v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala.
Opozicija trdi, da bo zakon o Skoku namesto učinkovitejšega pregona prinesel nove organizacijske ovire in pravne zaplete.
Opozicija je vložila predlog za ponovno odločanje o nujnem postopku obravnave predloga zakona o Skoku.
V opoziciji menijo, da nujni postopek ni upravičen, ker je vlada zakon vložila julija in ga obravnavajo šele septembra.
Opozicija opozarja, da bi nujni postopek omejil javno razpravo o zakonu.
Vrhovno sodišče je predlagalo zamik začetka uporabe zakona najmanj do 1. oktobra 2027.
Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin je izpostavila, da zakon širi političen vpliv na postopek imenovanja tožilcev.
Zakon o Skoku predvideva ustanovitev Specializiranega sodišča RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala.
Vlada je soglašala z amandmaji k predlogu zakona o Skoku, ki upoštevajo pripombe zakonodajno-pravne službe DZ, vrhovnega sodišča in vrhovnega državnega tožilstva.
Predlog zakona o Skoku je bil ena ključnih predvolilnih obljub Demokratov Anžeta Logarja.
Po amandmajih bi se zakon o Skoku začel uporabljati 1. julija 2027.
Poslanka SD Andreja Katič je opozorila, da opozicija ne ve, kdo je pripravljal predlog zakona.

key differences

Opozicija je vložila predlog za ponovno odločanje o nujnem postopku obravnave predloga zakona o Skoku.: Ključna razlika: STA, Dnevnik potrjujejo; RTV, Večer, Svet24 zanikajo (koalicija).
Opozicija opozarja, da bi nujni postopek omejil javno razpravo o zakonu.: Večer in RTV pripisujeta trditev koaliciji, ne opoziciji.
Opozicija trdi, da bo zakon o Skoku namesto učinkovitejšega pregona prinesel nove organizacijske ovire in pravne zaplete.: Večina virov poroča, le STA in Delo trditev izpuščata.
Po amandmajih bi se zakon o Skoku začel uporabljati 1. julija 2027.: Večina virov ne omenja, le trije potrjujejo datum.
Poslanka SD Andreja Katič je opozorila, da opozicija ne ve, kdo je pripravljal predlog zakona.: Samo Svet24 poroča; ostali molčijo.
Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin je izpostavila, da zakon širi političen vpliv na postopek imenovanja tožilcev.: Večina virov ne omenja; RTV, Dnevnik in Svet24 potrjujejo kritiko.
Predlog zakona o Skoku je bil ena ključnih predvolilnih obljub Demokratov Anžeta Logarja.: Nekateri viri potrjujejo, drugi ne omenjajo.
V opoziciji menijo, da nujni postopek ni upravičen, ker je vlada zakon vložila julija in ga obravnavajo šele septembra.: STA in Svet24 potrjujeta, Dnevnik podpira, RTV in Večer pripisujeta koaliciji.
Vlada je soglašala z amandmaji k predlogu zakona o Skoku, ki upoštevajo pripombe zakonodajno-pravne službe DZ, vrhovnega sodišča in vrhovnega državnega tožilstva.: Večina potrjuje, Delo omiljuje z "v največji meri".
Vrhovno državno tožilstvo je pozvalo, naj zakona v predlagani obliki ne sprejmejo.: Nekateri viri poziv navajajo neposredno, drugi ga omilijo v "pripombe".
Vrhovno sodišče je predlagalo zamik začetka uporabe zakona najmanj do 1. oktobra 2027.: Dnevnik nasprotuje z datumom 1. julij 2027.
Zakon o Skoku predvideva preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva (SDT) v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala.: Večina virov potrjuje, STA in Delo molčita.
Zakon o Skoku predvideva ustanovitev Specializiranega sodišča RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala.: Večina potrjuje, STA in Delo molčita.

source analyses

24ur

Opozicija je vložila predlog za ponovno odločanje o nujnem postopku obravnave predloga zakona o Skoku.: Ni omenjeno
Opozicija opozarja, da bi nujni postopek omejil javno razpravo o zakonu.: Ni omenjeno
Opozicija trdi, da bo zakon o Skoku namesto učinkovitejšega pregona prinesel nove organizacijske ovire in pravne zaplete.: Delno: Članek omenja pomisleke o neučinkovitosti, a ne pripisuje jih opoziciji.
Po amandmajih bi se zakon o Skoku začel uporabljati 1. julija 2027.: Ni omenjeno
Poslanka SD Andreja Katič je opozorila, da opozicija ne ve, kdo je pripravljal predlog zakona.: Ni omenjeno
Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin je izpostavila, da zakon širi političen vpliv na postopek imenovanja tožilcev.: Ni omenjeno
Predlog zakona o Skoku je bil ena ključnih predvolilnih obljub Demokratov Anžeta Logarja.: Da: Članek to izrecno navaja.
V opoziciji menijo, da nujni postopek ni upravičen, ker je vlada zakon vložila julija in ga obravnavajo šele septembra.: Ni omenjeno
Vlada je soglašala z amandmaji k predlogu zakona o Skoku, ki upoštevajo pripombe zakonodajno-pravne službe DZ, vrhovnega sodišča in vrhovnega državnega tožilstva.: Da: Vlada je na dopisni seji soglašala z amandmaji, ki upoštevajo te organe.
Vrhovno državno tožilstvo je pozvalo, naj zakona v predlagani obliki ne sprejmejo.: Da: Članek navaja poziv tožilstva, naj se zakona ne sprejme.
Vrhovno sodišče je predlagalo zamik začetka uporabe zakona najmanj do 1. oktobra 2027.: Da: Članek navaja ta predlog Vrhovnega sodišča.
Zakon o Skoku predvideva preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva (SDT) v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala.: Da: Članek navaja preimenovanje SDT v to ime.
Zakon o Skoku predvideva ustanovitev Specializiranega sodišča RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala.: Da: Članek potrjuje ustanovitev tega sodišča.

Delo

Opozicija je vložila predlog za ponovno odločanje o nujnem postopku obravnave predloga zakona o Skoku.: Delno: Opozicija se zavzema za reden postopek, a vloga ni eksplicitna.
Opozicija opozarja, da bi nujni postopek omejil javno razpravo o zakonu.: Ni omenjeno
Opozicija trdi, da bo zakon o Skoku namesto učinkovitejšega pregona prinesel nove organizacijske ovire in pravne zaplete.: Ni omenjeno
Po amandmajih bi se zakon o Skoku začel uporabljati 1. julija 2027.: Ni omenjeno
Poslanka SD Andreja Katič je opozorila, da opozicija ne ve, kdo je pripravljal predlog zakona.: Ni omenjeno
Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin je izpostavila, da zakon širi političen vpliv na postopek imenovanja tožilcev.: Ni omenjeno
Predlog zakona o Skoku je bil ena ključnih predvolilnih obljub Demokratov Anžeta Logarja.: Ni omenjeno
V opoziciji menijo, da nujni postopek ni upravičen, ker je vlada zakon vložila julija in ga obravnavajo šele septembra.: Ni omenjeno
Vlada je soglašala z amandmaji k predlogu zakona o Skoku, ki upoštevajo pripombe zakonodajno-pravne službe DZ, vrhovnega sodišča in vrhovnega državnega tožilstva.: Delno: Vlada trdi, da je v največji meri upoštevala pripombe VS in VDT.
Vrhovno državno tožilstvo je pozvalo, naj zakona v predlagani obliki ne sprejmejo.: Delno: VDT je opozorilo na nesprejemljivost in slabljenje avtonomije.
Vrhovno sodišče je predlagalo zamik začetka uporabe zakona najmanj do 1. oktobra 2027.: Ni omenjeno
Zakon o Skoku predvideva preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva (SDT) v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala.: Ni omenjeno
Zakon o Skoku predvideva ustanovitev Specializiranega sodišča RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala.: Ni omenjeno

Dnevnik

Opozicija je vložila predlog za ponovno odločanje o nujnem postopku obravnave predloga zakona o Skoku.: Da: Članek potrjuje, da je opozicija vložila tak predlog.
Opozicija opozarja, da bi nujni postopek omejil javno razpravo o zakonu.: Da: Članek navaja, da opozicija meni, da nujni postopek omejuje razpravo.
Opozicija trdi, da bo zakon o Skoku namesto učinkovitejšega pregona prinesel nove organizacijske ovire in pravne zaplete.: Da: To je dobesedno navedeno v sporočilu opozicije za javnost.
Po amandmajih bi se zakon o Skoku začel uporabljati 1. julija 2027.: Da: Članek potrjuje ta datum začetka uporabe po vladnem dopolnilu.
Poslanka SD Andreja Katič je opozorila, da opozicija ne ve, kdo je pripravljal predlog zakona.: Ni omenjeno
Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin je izpostavila, da zakon širi političen vpliv na postopek imenovanja tožilcev.: Da: Poslanka je to izpostavila kot problematično točko zakona.
Predlog zakona o Skoku je bil ena ključnih predvolilnih obljub Demokratov Anžeta Logarja.: Ni omenjeno
V opoziciji menijo, da nujni postopek ni upravičen, ker je vlada zakon vložila julija in ga obravnavajo šele septembra.: Da: Poslanka Tacer Perlin je to izpostavila kot razlog za neupravičenost.
Vlada je soglašala z amandmaji k predlogu zakona o Skoku, ki upoštevajo pripombe zakonodajno-pravne službe DZ, vrhovnega sodišča in vrhovnega državnega tožilstva.: Da: Vlada je na dopisni seji soglašala z dopolnili, ki upoštevajo te pripombe.
Vrhovno državno tožilstvo je pozvalo, naj zakona v predlagani obliki ne sprejmejo.: Delno: Članek navaja, da predlogu glasno nasprotujejo v pravosodju.
Vrhovno sodišče je predlagalo zamik začetka uporabe zakona najmanj do 1. oktobra 2027.: Ne: Članek navaja, da se bo zakon začel uporabljati 1. julija 2027.
Zakon o Skoku predvideva preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva (SDT) v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala.: Delno: Članek omenja Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala.
Zakon o Skoku predvideva ustanovitev Specializiranega sodišča RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala.: Da: Članek potrjuje ustanovitev Specializiranega kazenskega sodišča RS.

Domovina

Opozicija je vložila predlog za ponovno odločanje o nujnem postopku obravnave predloga zakona o Skoku.: Ni omenjeno
Opozicija opozarja, da bi nujni postopek omejil javno razpravo o zakonu.: Ni omenjeno
Opozicija trdi, da bo zakon o Skoku namesto učinkovitejšega pregona prinesel nove organizacijske ovire in pravne zaplete.: Ni omenjeno
Po amandmajih bi se zakon o Skoku začel uporabljati 1. julija 2027.: Ni omenjeno
Poslanka SD Andreja Katič je opozorila, da opozicija ne ve, kdo je pripravljal predlog zakona.: Ni omenjeno
Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin je izpostavila, da zakon širi političen vpliv na postopek imenovanja tožilcev.: Ni omenjeno
Predlog zakona o Skoku je bil ena ključnih predvolilnih obljub Demokratov Anžeta Logarja.: Da: Članek navaja, da je bil zakon ključna obljuba Demokratov Anžeta Logarja.
V opoziciji menijo, da nujni postopek ni upravičen, ker je vlada zakon vložila julija in ga obravnavajo šele septembra.: Ni omenjeno
Vlada je soglašala z amandmaji k predlogu zakona o Skoku, ki upoštevajo pripombe zakonodajno-pravne službe DZ, vrhovnega sodišča in vrhovnega državnega tožilstva.: Da: Vlada je na dopisni seji soglašala z amandmaji za upoštevanje pripomb.
Vrhovno državno tožilstvo je pozvalo, naj zakona v predlagani obliki ne sprejmejo.: Da: Članek navaja poziv tožilstva, naj zakona v tej obliki ne sprejmejo.
Vrhovno sodišče je predlagalo zamik začetka uporabe zakona najmanj do 1. oktobra 2027.: Da: Članek navaja predlog vrhovnega sodišča za zamik do 1. oktobra 2027.
Zakon o Skoku predvideva preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva (SDT) v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala.: Da: Članek navaja preoblikovanje SDT v tožilstvo za korupcijo in kriminal.
Zakon o Skoku predvideva ustanovitev Specializiranega sodišča RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala.: Da: Članek potrjuje ustanovitev novega specializiranega sodišča.

N1

Opozicija je vložila predlog za ponovno odločanje o nujnem postopku obravnave predloga zakona o Skoku.: Ni omenjeno
Opozicija opozarja, da bi nujni postopek omejil javno razpravo o zakonu.: Ni omenjeno
Opozicija trdi, da bo zakon o Skoku namesto učinkovitejšega pregona prinesel nove organizacijske ovire in pravne zaplete.: Delno: Članek navaja svarila, da rešitve ne bodo dosegle učinkovitejšega pregona.
Po amandmajih bi se zakon o Skoku začel uporabljati 1. julija 2027.: Ni omenjeno
Poslanka SD Andreja Katič je opozorila, da opozicija ne ve, kdo je pripravljal predlog zakona.: Ni omenjeno
Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin je izpostavila, da zakon širi političen vpliv na postopek imenovanja tožilcev.: Ni omenjeno
Predlog zakona o Skoku je bil ena ključnih predvolilnih obljub Demokratov Anžeta Logarja.: Da: Članek to navaja kot dejstvo.
V opoziciji menijo, da nujni postopek ni upravičen, ker je vlada zakon vložila julija in ga obravnavajo šele septembra.: Ni omenjeno
Vlada je soglašala z amandmaji k predlogu zakona o Skoku, ki upoštevajo pripombe zakonodajno-pravne službe DZ, vrhovnega sodišča in vrhovnega državnega tožilstva.: Ni omenjeno
Vrhovno državno tožilstvo je pozvalo, naj zakona v predlagani obliki ne sprejmejo.: Da: Članek navaja poziv tožilstva, naj se zakona ne sprejme v tej obliki.
Vrhovno sodišče je predlagalo zamik začetka uporabe zakona najmanj do 1. oktobra 2027.: Da: Članek izrecno navaja ta predlog vrhovnega sodišča.
Zakon o Skoku predvideva preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva (SDT) v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala.: Da: Članek navaja preimenovanje SDT v tožilski organ Skok.
Zakon o Skoku predvideva ustanovitev Specializiranega sodišča RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala.: Da: Članek potrjuje ustanovitev novega specializiranega sodišča.

RTV Slovenija

Opozicija je vložila predlog za ponovno odločanje o nujnem postopku obravnave predloga zakona o Skoku.: Ne: Predlog so vložile koalicijske stranke Svoboda, SD in Levica.
Opozicija opozarja, da bi nujni postopek omejil javno razpravo o zakonu.: Ne: To opozorilo je podala poslanka koalicijske stranke Svoboda.
Opozicija trdi, da bo zakon o Skoku namesto učinkovitejšega pregona prinesel nove organizacijske ovire in pravne zaplete.: Da: Opozicija je v sporočilu za javnost izrazila to zaskrbljenost.
Po amandmajih bi se zakon o Skoku začel uporabljati 1. julija 2027.: Ni omenjeno
Poslanka SD Andreja Katič je opozorila, da opozicija ne ve, kdo je pripravljal predlog zakona.: Ni omenjeno
Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin je izpostavila, da zakon širi političen vpliv na postopek imenovanja tožilcev.: Da: Poslanka je to izpostavila kot problematično za pravno državo.
Predlog zakona o Skoku je bil ena ključnih predvolilnih obljub Demokratov Anžeta Logarja.: Da: Članek navaja, da je bil SKOK ena ključnih obljub Demokratov.
V opoziciji menijo, da nujni postopek ni upravičen, ker je vlada zakon vložila julija in ga obravnavajo šele septembra.: Ne: To stališče je izrazila poslanka koalicijske stranke Svoboda.
Vlada je soglašala z amandmaji k predlogu zakona o Skoku, ki upoštevajo pripombe zakonodajno-pravne službe DZ, vrhovnega sodišča in vrhovnega državnega tožilstva.: Da: Vlada je na dopisni seji soglašala z amandmaji, ki sledijo tem pripombam.
Vrhovno državno tožilstvo je pozvalo, naj zakona v predlagani obliki ne sprejmejo.: Da: Članek navaja poziv tožilstva, naj se zakon ne sprejme v tej obliki.
Vrhovno sodišče je predlagalo zamik začetka uporabe zakona najmanj do 1. oktobra 2027.: Da: Članek navaja ta predlog vrhovnega sodišča.
Zakon o Skoku predvideva preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva (SDT) v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala.: Da: Članek navaja preoblikovanje SDT v tožilski organ SKOK.
Zakon o Skoku predvideva ustanovitev Specializiranega sodišča RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala.: Da: Članek potrjuje ustanovitev novega specializiranega sodišča.

STA

Opozicija je vložila predlog za ponovno odločanje o nujnem postopku obravnave predloga zakona o Skoku.: Da: Članek potrjuje vložitev predloga za ponovno odločanje.
Opozicija opozarja, da bi nujni postopek omejil javno razpravo o zakonu.: Ni omenjeno
Opozicija trdi, da bo zakon o Skoku namesto učinkovitejšega pregona prinesel nove organizacijske ovire in pravne zaplete.: Ni omenjeno
Po amandmajih bi se zakon o Skoku začel uporabljati 1. julija 2027.: Ni omenjeno
Poslanka SD Andreja Katič je opozorila, da opozicija ne ve, kdo je pripravljal predlog zakona.: Ni omenjeno
Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin je izpostavila, da zakon širi političen vpliv na postopek imenovanja tožilcev.: Ni omenjeno
Predlog zakona o Skoku je bil ena ključnih predvolilnih obljub Demokratov Anžeta Logarja.: Ni omenjeno
V opoziciji menijo, da nujni postopek ni upravičen, ker je vlada zakon vložila julija in ga obravnavajo šele septembra.: Da: Opozicija navaja časovni razmik med vložitvijo in obravnavo.
Vlada je soglašala z amandmaji k predlogu zakona o Skoku, ki upoštevajo pripombe zakonodajno-pravne službe DZ, vrhovnega sodišča in vrhovnega državnega tožilstva.: Ni omenjeno
Vrhovno državno tožilstvo je pozvalo, naj zakona v predlagani obliki ne sprejmejo.: Ni omenjeno
Vrhovno sodišče je predlagalo zamik začetka uporabe zakona najmanj do 1. oktobra 2027.: Ni omenjeno
Zakon o Skoku predvideva preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva (SDT) v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala.: Ni omenjeno
Zakon o Skoku predvideva ustanovitev Specializiranega sodišča RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala.: Ni omenjeno

Svet24

Opozicija je vložila predlog za ponovno odločanje o nujnem postopku obravnave predloga zakona o Skoku.: Ne: Zahtevo so vložile poslanske skupine Svobode, SD in Levice (koalicija).
Opozicija opozarja, da bi nujni postopek omejil javno razpravo o zakonu.: Da: Opozicija meni, da nujni postopek pomeni omejevanje javne razprave.
Opozicija trdi, da bo zakon o Skoku namesto učinkovitejšega pregona prinesel nove organizacijske ovire in pravne zaplete.: Da: Opozicija opozarja na možnost novih ovir, zastojev in pravnih zapletov.
Po amandmajih bi se zakon o Skoku začel uporabljati 1. julija 2027.: Da: Članek navaja, da bi se po novem zakon začel uporabljati 1. julija 2027.
Poslanka SD Andreja Katič je opozorila, da opozicija ne ve, kdo je pripravljal predlog zakona.: Da: Katičeva je povedala, da niso dobili odgovora, kdo je pripravljal zakon.
Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin je izpostavila, da zakon širi političen vpliv na postopek imenovanja tožilcev.: Da: Poslanka je opozorila na širjenje političnega vpliva pri imenovanju.
Predlog zakona o Skoku je bil ena ključnih predvolilnih obljub Demokratov Anžeta Logarja.: Ni omenjeno
V opoziciji menijo, da nujni postopek ni upravičen, ker je vlada zakon vložila julija in ga obravnavajo šele septembra.: Da: Poslanka Tacer Perlin je izpostavila prav to časovno neskladje.
Vlada je soglašala z amandmaji k predlogu zakona o Skoku, ki upoštevajo pripombe zakonodajno-pravne službe DZ, vrhovnega sodišča in vrhovnega državnega tožilstva.: Da: Vlada je na dopisni seji soglašala z dopolnili, ki upoštevajo te pripombe.
Vrhovno državno tožilstvo je pozvalo, naj zakona v predlagani obliki ne sprejmejo.: Delno: Opozicija opozarja na kritike in pomisleke iz pravosodja.
Vrhovno sodišče je predlagalo zamik začetka uporabe zakona najmanj do 1. oktobra 2027.: Ni omenjeno
Zakon o Skoku predvideva preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva (SDT) v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala.: Delno: Članek omenja specializirano tožilstvo za pregon korupcije in kriminala.
Zakon o Skoku predvideva ustanovitev Specializiranega sodišča RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala.: Da: Dopolnila urejajo ustanovitev specializiranega kazenskega sodišča.

Večer

Opozicija je vložila predlog za ponovno odločanje o nujnem postopku obravnave predloga zakona o Skoku.: Da: Zahtevo so vložile poslanske skupine Svoboda, SD in Levica (koalicija).
Opozicija opozarja, da bi nujni postopek omejil javno razpravo o zakonu.: Delno: To je navedla poslanka Svobode (koalicija), ne opozicija.
Opozicija trdi, da bo zakon o Skoku namesto učinkovitejšega pregona prinesel nove organizacijske ovire in pravne zaplete.: Da: Opozicija svari pred organizacijskimi ovirami in pravnimi zapleti.
Po amandmajih bi se zakon o Skoku začel uporabljati 1. julija 2027.: Da: Vlada je z amandmaji določila začetek uporabe 1. julija 2027.
Poslanka SD Andreja Katič je opozorila, da opozicija ne ve, kdo je pripravljal predlog zakona.: Ni omenjeno
Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin je izpostavila, da zakon širi političen vpliv na postopek imenovanja tožilcev.: Delno: Tožilstvo opozarja na politični vpliv, Tacer Perlin pa na nujni postopek.
Predlog zakona o Skoku je bil ena ključnih predvolilnih obljub Demokratov Anžeta Logarja.: Ni omenjeno
V opoziciji menijo, da nujni postopek ni upravičen, ker je vlada zakon vložila julija in ga obravnavajo šele septembra.: Delno: To stališče je v članku pripisano poslanki Svobode (koalicija), ne opoziciji.
Vlada je soglašala z amandmaji k predlogu zakona o Skoku, ki upoštevajo pripombe zakonodajno-pravne službe DZ, vrhovnega sodišča in vrhovnega državnega tožilstva.: Da: Vlada je na dopisni seji soglašala z dopolnili, ki upoštevajo te organe.
Vrhovno državno tožilstvo je pozvalo, naj zakona v predlagani obliki ne sprejmejo.: Delno: Tožilstvo je podalo pripombe in opozorila, neposreden poziv k nesprejetju ni naveden.
Vrhovno sodišče je predlagalo zamik začetka uporabe zakona najmanj do 1. oktobra 2027.: Da: Članek navaja, da se je sodišče zavzemalo za 1. oktober prihodnje leto.
Zakon o Skoku predvideva preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva (SDT) v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala.: Da: Članek navaja predvideno novo specializirano tožilstvo.
Zakon o Skoku predvideva ustanovitev Specializiranega sodišča RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala.: Da: Članek navaja ustanovitev specializiranega kazenskega sodišča.

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Delo	N1	Dnevnik	Večer	Domovina	Svet24
Vlada Republike Slovenije	Delo kritizira, Domovina hvali, ostali nevtralni.	Nevtralno: omenjena kot vlagatelj predloga zakona, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena v zvezi s soglašanjem z amandmaji in potrditvijo predloga	Nevtralno: opisano je njeno soglašanje z amandmaji brez vrednotenja	Negativno: avtor kritizira površno pripravo zakona in vztrajanje pri nujnem postopku.	Nevtralno: omenjena kot potrditeljica predloga zakona	Nevtralno: omenjena kot vlagatelj zakona in sprejemnica dopolnil	Nevtralno: omenjena kot predlagateljica zakona in dopolnil.	Pozitivno: avtor poudari pripravljenost prisluhniti opozorilom pravosodja.	Nevtralno: omenjena kot predlagateljica zakona, brez meta-vrednotenja
Državni zbor (DZ)	Vsi viri so nevtralni; razlike le v vlogi (prejemnik, odločevalec).	Nevtralno: omenjen kot prizorišče postopka, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot institucija, ki obravnava predlog zakona	Nevtralno: omenjen kot prejemnik amandmajev in pripomb Zakonodajno-pravne službe	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot organ, ki bo obravnaval predlog zakona	Nevtralno: omenjen kot organ, ki odloča o nujnem postopku	Nevtralno: omenjen kot organ, ki mora ponovno odločati o postopku.	Nevtralno: omenjen kot institucija, ki prejema predlog in odloča o zakonu.	Nevtralno: omenjen kot organ, ki bo odločal o zahtevi za ponovno odločanje
Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (SKOK)	Vsi viri so nevtralni; edina razlika je, da Domovina poudarja cilj učinkovitejšega pregona.	Nevtralno: omenjen kot predmet zakona, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot predlog zakona, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjeno kot novo ime SDT in predmet zakona brez vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot predlog zakona, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot predmet zakona, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjeno kot predmet zakona, brez vrednotenja.	Nevtralno: predstavljeno kot nov organ, cilj učinkovitejši pregon.	Nevtralno: omenjen kot predlog zakona, brez vrednotenja samega organa
Specializirano sodišče Republike Slovenije	Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjeno kot predvidena ustanovitev	Nevtralno: opisana ustanovitev in pristojnosti brez vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjeno kot novoustanovljeno sodišče	Nevtralno: omenjeno v povezavi z ustanovitvijo in začetkom delovanja	Nevtralno: omenjeno kot predvideno novo sodišče.	Nevtralno: opisano kot novoustanovljeno sodišče, brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjeno v kontekstu ustanovitve in časovnice
Vrhovno sodišče Republike Slovenije	Vsi viri so nevtralni; edina razlika je v poudarku na zamiku zakona.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjeno v zvezi s pripombami k zakonu	Nevtralno: omenjeno kot vir mnenja, ki ga vlada upošteva	Nevtralno: omenjeno kot vir pripomb, ki jih vlada delno upošteva.	Nevtralno: citirano s predlogom zamika uporabe zakona	Nevtralno: omenjeno kot dajalec mnenja k predlogu zakona	Nevtralno: citirano opozorilo o možnih zastojih.	Nevtralno: navedeno, da predlaga zamik, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: omenjeno kot vir mnenja, brez vrednotenja
Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije	Viri enotno nevtralni, brez razlik v sentimentu.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjeno v zvezi z mnenji k zakonu	Nevtralno: omenjeno kot vir mnenja, ki ga vlada upošteva	Nevtralno: citirano opozorilo o slabljenju avtonomije tožilstva.	Nevtralno: omenjeno kot del tožilstva s pomisleki	Nevtralno: omenjeno kot dajalec mnenja k predlogu zakona	Nevtralno: omenjeno kot organ, ki je dal mnenje.	Nevtralno: citirano opozorilo, ni meta-vrednotenja.	Nevtralno: omenjeno kot vir mnenja, brez vrednotenja
Odbor DZ za pravosodje	Viri so enotno nevtralni; razlike le v fazi postopka.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot organ, ki obravnava predlog	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot pristojni organ, ki obravnava predlog.	Nevtralno: omenjen kot organ, ki bo obravnaval predlog	Nevtralno: omenjen kot organ, ki prekinja obravnavo	Nevtralno: omenjen kot organ, ki ni opravil obravnave.	Nevtralno: omenjen kot okolje obravnave, brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjen kot prizorišče seje, brez vrednotenja
Zakonodajno-pravna služba DZ	Vsi viri so nevtralni, brez izrazitih razlik.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena v zvezi s pripombami k zakonu	Nevtralno: omenjena kot vir pripomb, ki jih vlada upošteva	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot vir pripomb, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot organ, katerega pripombe so upoštevali.	Nevtralno: omenjena kot vir pripomb, ki jih vlada upošteva.	Nevtralno: omenjena kot vir pomislekov, brez vrednotenja
Višje sodišče v Mariboru	Viri enotno nevtralni; razlika le v obsegu omembe.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjeno kot pritožbeno sodišče	Nevtralno: omenjeno kot pritožbeno sodišče brez vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjeno kot pritožbeno sodišče	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjeno kot sodišče, ki bi dobilo pritožbe; kritika Oroža ni meta-vrednotenje.	Nevtralno: določeno kot pritožbeno sodišče, brez vrednotenja.	Ni omenjeno
Specializirano državno tožilstvo (SDT)	Viri enotno nevtralni, brez kritike ali pohvale.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjeno v kontekstu preoblikovanja v SKOK	Nevtralno: omenjeno preimenovanje in spremembe pristojnosti brez vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjeno kot organ, ki se preoblikuje	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: opisano kot organ, ki se preoblikuje, brez vrednotenja.	Ni omenjeno
Ministrstvo za pravosodje	Viri kažejo izključno nevtralen in dejstven prikaz, brez čustvenih odtenkov.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjeno v zvezi z amandmaji	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: citirano glede dopolnil, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjeno kot pripravljavec dopolnil.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjeno kot pripravljavec dopolnil, brez vrednotenja
Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin	Večer jo edini prikaže kot kritično do postopka.	Ni omenjeno	Nevtralno: citirana kot govorka, brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: citirana kot govorka, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: citirana kot kritična do nujnega postopka.	Ni omenjeno	Nevtralno: citirana kot govorka, brez meta-vrednotenja
Demokrati Anžeta Logarja	Viri enotno nevtralni, brez razlik v prikazu.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjeni kot pobudniki predloga SKOK	Nevtralno: omenjeni kot avtorji predvolilne obljube brez vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjeni kot avtorji predvolilne obljube	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjeni kot nosilci predvolilne obljube, brez vrednotenja.	Ni omenjeno
Predsednik odbora DZ za pravosodje Andrej Poglajen (SDS)	Večina virov ga ne omenja, le Dnevnik in Večer nevtralno.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot izvajalec prekinitve, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot predsednik, ki je prekinil sejo.	Ni omenjeno	Nevtralno: citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja
Pravosodni minister Mihael Zupančič	Večina virov ga ne omenja; STA in Svet24 nevtralno.	Nevtralno: naveden kot vir pojasnil, brez vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja
Poslanka SD Andreja Katič	Večina virov ne omenja, Svet24 navaja nevtralno.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: citirana kot govorka, brez meta-vrednotenja

entities

Vlada Republike Slovenije
Državni zbor (DZ)
Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (SKOK)
Specializirano sodišče Republike Slovenije
Vrhovno sodišče Republike Slovenije
Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije
Odbor DZ za pravosodje
Zakonodajno-pravna služba DZ
Višje sodišče v Mariboru
Specializirano državno tožilstvo (SDT)
Ministrstvo za pravosodje
Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin
Demokrati Anžeta Logarja
Predsednik odbora DZ za pravosodje Andrej Poglajen (SDS)
Pravosodni minister Mihael Zupančič
Poslanka SD Andreja Katič

key differences

Demokrati Anžeta Logarja: Viri enotno nevtralni, brez razlik v prikazu.
Državni zbor (DZ): Vsi viri so nevtralni; razlike le v vlogi (prejemnik, odločevalec).
Ministrstvo za pravosodje: Viri kažejo izključno nevtralen in dejstven prikaz, brez čustvenih odtenkov.
Odbor DZ za pravosodje: Viri so enotno nevtralni; razlike le v fazi postopka.
Poslanka SD Andreja Katič: Večina virov ne omenja, Svet24 navaja nevtralno.
Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin: Večer jo edini prikaže kot kritično do postopka.
Pravosodni minister Mihael Zupančič: Večina virov ga ne omenja; STA in Svet24 nevtralno.
Predsednik odbora DZ za pravosodje Andrej Poglajen (SDS): Večina virov ga ne omenja, le Dnevnik in Večer nevtralno.
Specializirano državno tožilstvo (SDT): Viri enotno nevtralni, brez kritike ali pohvale.
Specializirano sodišče Republike Slovenije: Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (SKOK): Vsi viri so nevtralni; edina razlika je, da Domovina poudarja cilj učinkovitejšega pregona.
Višje sodišče v Mariboru: Viri enotno nevtralni; razlika le v obsegu omembe.
Vlada Republike Slovenije: Delo kritizira, Domovina hvali, ostali nevtralni.
Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije: Viri enotno nevtralni, brez razlik v sentimentu.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Vsi viri so nevtralni; edina razlika je v poudarku na zamiku zakona.
Zakonodajno-pravna služba DZ: Vsi viri so nevtralni, brez izrazitih razlik.

source analyses

24ur

Demokrati Anžeta Logarja: Nevtralno: omenjeni kot avtorji predvolilne obljube brez vrednotenja
Državni zbor (DZ): Nevtralno: omenjen kot prejemnik amandmajev in pripomb Zakonodajno-pravne službe
Ministrstvo za pravosodje: Ni omenjeno
Odbor DZ za pravosodje: Ni omenjeno
Poslanka SD Andreja Katič: Ni omenjeno
Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin: Ni omenjeno
Pravosodni minister Mihael Zupančič: Ni omenjeno
Predsednik odbora DZ za pravosodje Andrej Poglajen (SDS): Ni omenjeno
Specializirano državno tožilstvo (SDT): Nevtralno: omenjeno preimenovanje in spremembe pristojnosti brez vrednotenja
Specializirano sodišče Republike Slovenije: Nevtralno: opisana ustanovitev in pristojnosti brez vrednotenja
Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (SKOK): Nevtralno: omenjeno kot novo ime SDT in predmet zakona brez vrednotenja
Višje sodišče v Mariboru: Nevtralno: omenjeno kot pritožbeno sodišče brez vrednotenja
Vlada Republike Slovenije: Nevtralno: opisano je njeno soglašanje z amandmaji brez vrednotenja
Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije: Nevtralno: omenjeno kot vir mnenja, ki ga vlada upošteva
Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Nevtralno: omenjeno kot vir mnenja, ki ga vlada upošteva
Zakonodajno-pravna služba DZ: Nevtralno: omenjena kot vir pripomb, ki jih vlada upošteva

Delo

Demokrati Anžeta Logarja: Ni omenjeno
Državni zbor (DZ): Ni omenjeno
Ministrstvo za pravosodje: Ni omenjeno
Odbor DZ za pravosodje: Nevtralno: omenjen kot pristojni organ, ki obravnava predlog.
Poslanka SD Andreja Katič: Ni omenjeno
Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin: Ni omenjeno
Pravosodni minister Mihael Zupančič: Ni omenjeno
Predsednik odbora DZ za pravosodje Andrej Poglajen (SDS): Ni omenjeno
Specializirano državno tožilstvo (SDT): Ni omenjeno
Specializirano sodišče Republike Slovenije: Ni omenjeno
Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (SKOK): Ni omenjeno
Višje sodišče v Mariboru: Ni omenjeno
Vlada Republike Slovenije: Negativno: avtor kritizira površno pripravo zakona in vztrajanje pri nujnem postopku.
Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije: Nevtralno: citirano opozorilo o slabljenju avtonomije tožilstva.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Nevtralno: omenjeno kot vir pripomb, ki jih vlada delno upošteva.
Zakonodajno-pravna služba DZ: Ni omenjeno

Dnevnik

Demokrati Anžeta Logarja: Ni omenjeno
Državni zbor (DZ): Nevtralno: omenjen kot organ, ki odloča o nujnem postopku
Ministrstvo za pravosodje: Nevtralno: citirano glede dopolnil, brez vrednotenja
Odbor DZ za pravosodje: Nevtralno: omenjen kot organ, ki prekinja obravnavo
Poslanka SD Andreja Katič: Ni omenjeno
Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin: Nevtralno: citirana kot govorka, brez meta-vrednotenja
Pravosodni minister Mihael Zupančič: Ni omenjeno
Predsednik odbora DZ za pravosodje Andrej Poglajen (SDS): Nevtralno: omenjen kot izvajalec prekinitve, brez vrednotenja
Specializirano državno tožilstvo (SDT): Ni omenjeno
Specializirano sodišče Republike Slovenije: Nevtralno: omenjeno v povezavi z ustanovitvijo in začetkom delovanja
Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (SKOK): Nevtralno: omenjen kot predmet zakona, brez vrednotenja
Višje sodišče v Mariboru: Ni omenjeno
Vlada Republike Slovenije: Nevtralno: omenjena kot vlagatelj zakona in sprejemnica dopolnil
Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije: Nevtralno: omenjeno kot dajalec mnenja k predlogu zakona
Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Nevtralno: omenjeno kot dajalec mnenja k predlogu zakona
Zakonodajno-pravna služba DZ: Nevtralno: omenjena kot vir pripomb, brez vrednotenja

Domovina

Demokrati Anžeta Logarja: Nevtralno: omenjeni kot nosilci predvolilne obljube, brez vrednotenja.
Državni zbor (DZ): Nevtralno: omenjen kot institucija, ki prejema predlog in odloča o zakonu.
Ministrstvo za pravosodje: Ni omenjeno
Odbor DZ za pravosodje: Nevtralno: omenjen kot okolje obravnave, brez vrednotenja.
Poslanka SD Andreja Katič: Ni omenjeno
Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin: Ni omenjeno
Pravosodni minister Mihael Zupančič: Ni omenjeno
Predsednik odbora DZ za pravosodje Andrej Poglajen (SDS): Ni omenjeno
Specializirano državno tožilstvo (SDT): Nevtralno: opisano kot organ, ki se preoblikuje, brez vrednotenja.
Specializirano sodišče Republike Slovenije: Nevtralno: opisano kot novoustanovljeno sodišče, brez vrednotenja.
Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (SKOK): Nevtralno: predstavljeno kot nov organ, cilj učinkovitejši pregon.
Višje sodišče v Mariboru: Nevtralno: določeno kot pritožbeno sodišče, brez vrednotenja.
Vlada Republike Slovenije: Pozitivno: avtor poudari pripravljenost prisluhniti opozorilom pravosodja.
Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije: Nevtralno: citirano opozorilo, ni meta-vrednotenja.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Nevtralno: navedeno, da predlaga zamik, brez meta-vrednotenja.
Zakonodajno-pravna služba DZ: Nevtralno: omenjena kot vir pripomb, ki jih vlada upošteva.

N1

Demokrati Anžeta Logarja: Nevtralno: omenjeni kot avtorji predvolilne obljube
Državni zbor (DZ): Nevtralno: omenjen kot organ, ki bo obravnaval predlog zakona
Ministrstvo za pravosodje: Ni omenjeno
Odbor DZ za pravosodje: Nevtralno: omenjen kot organ, ki bo obravnaval predlog
Poslanka SD Andreja Katič: Ni omenjeno
Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin: Ni omenjeno
Pravosodni minister Mihael Zupančič: Ni omenjeno
Predsednik odbora DZ za pravosodje Andrej Poglajen (SDS): Ni omenjeno
Specializirano državno tožilstvo (SDT): Nevtralno: omenjeno kot organ, ki se preoblikuje
Specializirano sodišče Republike Slovenije: Nevtralno: omenjeno kot novoustanovljeno sodišče
Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (SKOK): Nevtralno: omenjen kot predlog zakona, brez vrednotenja
Višje sodišče v Mariboru: Nevtralno: omenjeno kot pritožbeno sodišče
Vlada Republike Slovenije: Nevtralno: omenjena kot potrditeljica predloga zakona
Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije: Nevtralno: omenjeno kot del tožilstva s pomisleki
Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Nevtralno: citirano s predlogom zamika uporabe zakona
Zakonodajno-pravna služba DZ: Ni omenjeno

RTV Slovenija

Demokrati Anžeta Logarja: Nevtralno: omenjeni kot pobudniki predloga SKOK
Državni zbor (DZ): Nevtralno: omenjen kot institucija, ki obravnava predlog zakona
Ministrstvo za pravosodje: Nevtralno: omenjeno v zvezi z amandmaji
Odbor DZ za pravosodje: Nevtralno: omenjen kot organ, ki obravnava predlog
Poslanka SD Andreja Katič: Ni omenjeno
Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin: Nevtralno: citirana kot govorka, brez meta-vrednotenja
Pravosodni minister Mihael Zupančič: Ni omenjeno
Predsednik odbora DZ za pravosodje Andrej Poglajen (SDS): Ni omenjeno
Specializirano državno tožilstvo (SDT): Nevtralno: omenjeno v kontekstu preoblikovanja v SKOK
Specializirano sodišče Republike Slovenije: Nevtralno: omenjeno kot predvidena ustanovitev
Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (SKOK): Nevtralno: omenjen kot predlog zakona, brez vrednotenja
Višje sodišče v Mariboru: Nevtralno: omenjeno kot pritožbeno sodišče
Vlada Republike Slovenije: Nevtralno: omenjena v zvezi s soglašanjem z amandmaji in potrditvijo predloga
Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije: Nevtralno: omenjeno v zvezi z mnenji k zakonu
Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Nevtralno: omenjeno v zvezi s pripombami k zakonu
Zakonodajno-pravna služba DZ: Nevtralno: omenjena v zvezi s pripombami k zakonu

STA

Demokrati Anžeta Logarja: Ni omenjeno
Državni zbor (DZ): Nevtralno: omenjen kot prizorišče postopka, brez vrednotenja
Ministrstvo za pravosodje: Ni omenjeno
Odbor DZ za pravosodje: Ni omenjeno
Poslanka SD Andreja Katič: Ni omenjeno
Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin: Ni omenjeno
Pravosodni minister Mihael Zupančič: Nevtralno: naveden kot vir pojasnil, brez vrednotenja
Predsednik odbora DZ za pravosodje Andrej Poglajen (SDS): Ni omenjeno
Specializirano državno tožilstvo (SDT): Ni omenjeno
Specializirano sodišče Republike Slovenije: Ni omenjeno
Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (SKOK): Nevtralno: omenjen kot predmet zakona, brez vrednotenja
Višje sodišče v Mariboru: Ni omenjeno
Vlada Republike Slovenije: Nevtralno: omenjena kot vlagatelj predloga zakona, brez vrednotenja
Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije: Ni omenjeno
Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Ni omenjeno
Zakonodajno-pravna služba DZ: Ni omenjeno

Svet24

Demokrati Anžeta Logarja: Ni omenjeno
Državni zbor (DZ): Nevtralno: omenjen kot organ, ki bo odločal o zahtevi za ponovno odločanje
Ministrstvo za pravosodje: Nevtralno: omenjeno kot pripravljavec dopolnil, brez vrednotenja
Odbor DZ za pravosodje: Nevtralno: omenjen kot prizorišče seje, brez vrednotenja
Poslanka SD Andreja Katič: Nevtralno: citirana kot govorka, brez meta-vrednotenja
Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin: Nevtralno: citirana kot govorka, brez meta-vrednotenja
Pravosodni minister Mihael Zupančič: Nevtralno: citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja
Predsednik odbora DZ za pravosodje Andrej Poglajen (SDS): Nevtralno: citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja
Specializirano državno tožilstvo (SDT): Ni omenjeno
Specializirano sodišče Republike Slovenije: Nevtralno: omenjeno v kontekstu ustanovitve in časovnice
Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (SKOK): Nevtralno: omenjen kot predlog zakona, brez vrednotenja samega organa
Višje sodišče v Mariboru: Ni omenjeno
Vlada Republike Slovenije: Nevtralno: omenjena kot predlagateljica zakona, brez meta-vrednotenja
Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije: Nevtralno: omenjeno kot vir mnenja, brez vrednotenja
Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Nevtralno: omenjeno kot vir mnenja, brez vrednotenja
Zakonodajno-pravna služba DZ: Nevtralno: omenjena kot vir pomislekov, brez vrednotenja

Večer

Demokrati Anžeta Logarja: Ni omenjeno
Državni zbor (DZ): Nevtralno: omenjen kot organ, ki mora ponovno odločati o postopku.
Ministrstvo za pravosodje: Nevtralno: omenjeno kot pripravljavec dopolnil.
Odbor DZ za pravosodje: Nevtralno: omenjen kot organ, ki ni opravil obravnave.
Poslanka SD Andreja Katič: Ni omenjeno
Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin: Nevtralno: citirana kot kritična do nujnega postopka.
Pravosodni minister Mihael Zupančič: Ni omenjeno
Predsednik odbora DZ za pravosodje Andrej Poglajen (SDS): Nevtralno: omenjen kot predsednik, ki je prekinil sejo.
Specializirano državno tožilstvo (SDT): Ni omenjeno
Specializirano sodišče Republike Slovenije: Nevtralno: omenjeno kot predvideno novo sodišče.
Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (SKOK): Nevtralno: omenjeno kot predmet zakona, brez vrednotenja.
Višje sodišče v Mariboru: Nevtralno: omenjeno kot sodišče, ki bi dobilo pritožbe; kritika Oroža ni meta-vrednotenje.
Vlada Republike Slovenije: Nevtralno: omenjena kot predlagateljica zakona in dopolnil.
Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije: Nevtralno: omenjeno kot organ, ki je dal mnenje.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Nevtralno: citirano opozorilo o možnih zastojih.
Zakonodajno-pravna služba DZ: Nevtralno: omenjena kot organ, katerega pripombe so upoštevali.

Scenariji

scenarios

description
Vlada in koalicija uspešno sprejmeta zakon SKOK z amandmaji, ki upoštevajo pripombe zakonodajno-pravne službe, vrhovnega sodišča in tožilstva. Specializirano tožilstvo in sodišče začneta delovati do julija 2027, kar vodi v večjo učinkovitost pregona korupcije in organiziranega kriminala, kar poveča zaupanje javnosti v pravosodje.
plausibility
realistic
time horizon
mid
title
Zakon SKOK sprejet z amandmaji, krepi zaupanje
valence
positive
description
Državni zbor ugodi zahtevi opozicije (Svoboda, SD, Levica) in zavrne nujni postopek, kar podaljša zakonodajni proces. Zakon SKOK se obravnava po rednem postopku, kar omogoči širšo javno razpravo in dodatna usklajevanja s sodstvom in tožilstvom, vendar zamakne začetek veljavnosti na leto 2028.
plausibility
realistic
time horizon
mid
title
Nujni postopek pade, zakon v redni obravnavi
valence
neutral
description
Kljub amandmajem vlada in koalicija sprejmeta zakon SKOK po nujnem postopku, a sodstvo in tožilstvo (vrhovno sodišče, vrhovno državno tožilstvo) opozarjata na kadrovske in prostorske izzive. Zaradi prehitre uvedbe prihaja do organizacijskih zastojev in pravnih zapletov, kar zmanjša učinkovitost pregona.
plausibility
realistic
time horizon
mid
title
Zakon SKOK sprejet, sodstvo in tožilstvo napovedujeta težave
valence
negative
description
Po padcu nujnega postopka vlada Mihaela Zupančiča vzpostavi dialog z opozicijo (Svoboda, SD, Levica) in pravosodnimi institucijami. Skupaj oblikujejo kompromisni predlog, ki vključuje strožje varovalke pred političnim vplivom na imenovanje tožilcev, kar pridobi podporo vseh ključnih akterjev in omogoči hitrejšo uvedbo.
plausibility
plausible
time horizon
mid
title
Široka koalicija za SKOK z dodatnimi varovalkami
valence
positive
description
Po sprejetju zakona SKOK opozicijske stranke (SDS, Svoboda, SD, Levica) sprožijo ustavno presojo, ker menijo, da zakon krši načelo delitve oblasti. Ustavno sodišče začasno zadrži izvajanje določb o imenovanju tožilcev, kar povzroči pravno negotovost in zamik pri ustanovitvi specializiranega sodišča do dokončne odločitve.
plausibility
plausible
time horizon
mid
title
Ustavna presoja zakona SKOK začasno ustavi
valence
neutral
description
Zakon SKOK je sprejet in ministrstvo za pravosodje pod vodstvom Mihaela Zupančiča pridobi večji vpliv na imenovanje tožilcev. Evropska komisija in mednarodne organizacije (GRECO) izrazijo zaskrbljenost zaradi možnega političnega vpliva, kar škoduje ugledu Slovenije in vpliva na črpanje sredstev iz skladov EU.
plausibility
plausible
time horizon
long
title
Politični pritiski na tožilstvo povzročijo mednarodne kritike
valence
negative
description
Po uspešni uvedbi specializiranega tožilstva in sodišča Slovenija pod vodstvom Demokratov Anžeta Logarja postane zgled v regiji. Sosednje države (Hrvaška, Srbija) povabijo slovenske strokovnjake k sodelovanju, kar vodi v skupne preiskovalne skupine in večjo učinkovitost pri pregonu čezmejne korupcije.
plausibility
speculative
time horizon
long
title
SKOK postane model za regionalno sodelovanje
valence
positive
description
Zaradi vztrajanja pri nujnem postopku in odpora dela opozicije znotraj koalicije (poslanci Svobode, SD) pride do razkolov. Nekateri koalicijski poslanci glasujejo proti zakonu, kar oslabi vlado Roberta Goloba in vodi v predčasne volitve, kjer SKOK postane glavna tema kampanje.
plausibility
speculative
time horizon
long
title
Zakon SKOK povzroči notranje delitve v koaliciji
valence
neutral
description
Zaradi negotovosti in nasprotovanja pravosodnih institucij (vrhovno sodišče, tožilstvo) izkušeni sodniki in tožilci začnejo odhajati v zasebni sektor ali v tujino. Specializirano sodišče in tožilstvo SKOK se soočita s pomanjkanjem kadra, kar vodi v daljše sojenje in kopičenje nerazrešenih zadev.
plausibility
speculative
time horizon
long
title
Kadrovski odliv v pravosodju zaradi SKOK
valence
negative

Viri

articles

article order
9
body
s pojasnili ministra, opozicije in koalicije po celotni vesti Ljubljana, 14. septembra (STA) - Opozicija je danes vložila predlog za ponovno odločanje o nujnem postopku obravnave predloga zakona o Skoku. Menijo namreč, da nujni postopek predloga zakona, ki ga je vlada vložila julija, ni ...
language
slv
published at
2026-09-14T14:28:43
source
STA
title
Opozicija za ponovno odločanje o nujnem postopku obravnave predloga zakona o Skoku (dopolnjeno)
url
https://www.sta.si/3598521/
article order
4
body
Odbor DZ-ja za pravosodje bi moral obravnavati predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (zakon o SKOK-u), a so v Svobodi, SD in Levici pred današnjo sejo vložili predlog, da DZ ponovno odloči o sklepu kolegija predsednika DZ-ja, po katerem naj bi predlog zakona obravnavali po nujnem postopku. Menijo namreč, da nujni postopek ni upravičen, je pred sejo poudarila poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin. Spomnila je, da je vlada zakonodajni predlog vložila julija, prvo obravnavo pa so sklicali za danes, "tako da očitno je bil vmes čas, da se gre na počitnice. Če bi bila zadeva res nujna, bi jo obravnavali takrat poleti," je izpostavila. Če bo koalicija vztrajala pri nujnem postopku obravnave, bo jasno, da to počnejo samo zato, da omejijo javno razpravo, je dodala. Po mnenju opozicije je to zavržno, "razumemo pa, da jih je strah vseh kritik, ki se zgrinjajo nad tem zakonom iz vseh strani strani," je izpostavila Tacer Perlin in navedla, da v opoziciji ne nasprotujejo krepitvi pregona korupcije, so pa proti temu, da "se govori, da se bo preganjalo korupcijo in se to uporabi za fasado, da se dejansko širi političen vpliv na postopek imenovanja tožilcev. "To je zelo problematično za stanje naše pravne države," je poudarila. V opoziciji opozarjajo, da je zakon nastajal prehitro, brez kakršnegakoli sodelovanja s tistimi, ki bodo morali novo ureditev izvajati. "Če bo zakon ostal tak, kot je trenutno, bo namesto učinkovitejšega pregona prinesel nove organizacijske ovire, zastoje in pravne zaplete. To je zadnje, kar si pri pregonu korupcije in organiziranega kriminala lahko privoščimo," so izpostavili v sporočilu za javnost in spomnili, da predlogu glasno nasprotujejo v pravosodju, resne pomisleke ima tudi zakonodajno-pravna služba DZ-ja. Vlada soglašala z amandmaji Vlada je na dopisni seji soglašala z amandmaji k predlogu zakona o SKOK-u. Na pravosodnem ministrstvu navajajo, da amandmaji sledijo pripombam zakonodajno-pravne službe DZ-ja in upoštevajo mnenja vrhovnega sodišča in vrhovnega državnega tožilstva. "Z amandmaji se med drugim natančneje urejajo položaj in pristojnosti Specializiranega tožilstva (SDT) za pregon korupcije in organiziranega kriminala, ustanovitev in delovanje Specializiranega kazenskega sodišča Republike Slovenije, pristojnosti pri dodeljevanju in prenosu zadev, finančno in kadrovsko načrtovanje, položaj sodnikov ter prehodne rešitve za nemoten začetek delovanja novega sistema," so navedli v sporočilu za javnost. Predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala oz. predlog zakona o SKOK-u, ki med drugim prinaša preoblikovanje SDT-ja v tožilski organ SKOK in ustanovitev novega sodišča za zadeve s tega področja, obravnava tudi odbor DZ-ja za pravosodje. Predlog je pred obravnavo deležen resnih pomislekov iz vrst sodstva in tožilstva, tudi poziva, naj se zakon v predlagani obliki ne sprejme. SKOK pobuda Demokratov Predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (SKOK) je bil ena od ključnih predvolilnih obljub Demokratov Anžeta Logarja. Ustanovitev SKOK-a in novega specializiranega sodišča za pregon korupcije pa je zapisana tudi v koalicijski pogodbi. Vlada je predlog potrdila julija in ga poslala v parlamentarno obravnavo po nujnem postopku. Po predlogu zakona se Specializirano državno tožilstvo (SDT) preimenuje v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala, predlog na novo opredeljuje tudi njegov katalog kaznivih dejanj, spreminja posamezne pristojnosti pri razpisovanju prostih mest in imenovanju in ocenjevanju državnih tožilcev. Predvideva tudi ustanovitev novega sodišča. Namesto štirih specializiranih oddelkov bi se ustanovilo Specializirano sodišče RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala. Sodišče bo imelo položaj okrožnega sodišča, sedež v Ljubljani in krajevno pristojnost za območje celotne države. Za odločanje o pritožbah pa bi bilo izključno pristojno Višje sodišče v Mariboru. Na vrhovnem sodišču predlagajo, da se začetek uporabe zakona zamakne najmanj do 1. oktobra 2027, na tožilstvu pa zakonodajalca pozivajo, naj zakona ne sprejme v predlagani obliki.
language
slv
published at
2026-09-14T13:00:42
source
RTV Slovenija
title
Odbor DZ-ja zaradi predloga opozicije prekinil obravnavo zakona o SKOK-u
url
https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-dz-ja-zaradi-predloga-opozicije-prekinil-obravnavo-zakona-o-skok-u/793684
article order
3
body
Vlada Republike Slovenije je na dopisni seji soglašala s predlogi amandmajev k predlogu Zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala. Predlog o Skoku je sicer deležen resnih pomislekov iz vrst sodstva in tožilstva, tudi poziva, naj se zakona v predlagani obliki ne sprejme. S predlaganimi amandmaji se v največji možni meri upoštevajo pripombe Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora ter mnenja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, so zapisali v sporočilu za javnost. "Z amandmaji se med drugim natančneje urejajo položaj in pristojnosti Specializiranega tožilstva za pregon korupcije in organiziranega kriminala, ustanovitev in delovanje Specializiranega kazenskega sodišča Republike Slovenije, pristojnosti pri dodeljevanju in prenosu zadev, finančno in kadrovsko načrtovanje, položaj sodnikov ter prehodne rešitve za nemoten začetek delovanja novega sistema." Predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (Skok) je bil ena od ključnih predvolilnih obljub Demokratov Anžeta Logarja. Ustanovitev Skoka in novega specializiranega sodišča za pregon korupcije pa je zapisana tudi v koalicijski pogodbi. Vlada je predlog potrdila julija in ga poslala v parlamentarno obravnavo po nujnem postopku. Po predlogu zakona se Specializirano državno tožilstvo (SDT) preimenuje v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala, predlog na novo opredeljuje tudi njegov katalog kaznivih dejanj, spreminja posamezne pristojnosti pri razpisovanju prostih mest ter imenovanju in ocenjevanju državnih tožilcev. Predvideva tudi ustanovitev novega sodišča. Namesto štirih specializiranih oddelkov bi se ustanovilo Specializirano sodišče RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala. Sodišče bo imelo položaj okrožnega sodišča, sedež v Ljubljani in krajevno pristojnost za območje celotne države. Za odločanje o pritožbah pa bi bilo izključno pristojno Višje sodišče v Mariboru. Pred današnjo obravnavo se iz vrst sodstva in tožilstva vrstijo pomisleki o predlaganih rešitvah. Kot opozarjajo, so te premalo domišljene, glasna so tudi svarila, da ne bodo dosegle učinkovitejšega pregona korupcije in kriminala. Na Vrhovnem sodišču predlagajo, da se začetek uporabe zakona zamakne najmanj do 1. oktobra 2027, na tožilstvu pa zakonodajalca pozivajo, naj zakona ne sprejme v predlagani obliki.
language
slv
published at
2026-09-14T09:56:08
source
24ur
title
Vlada sprejela amandmaje k predlogu zakona o Skoku
url
https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-sprejela-amandmaje-k-predlogu-zakona-o-skoku.html
article order
15
body
Zakonski predlog za pregon korupcije in organiziranega kriminala je vlada dopolnila z 39 amandmaji. Predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala je včeraj zaposloval tako vlado na dopisni seji kot opozicijo, ki se zavzema za reden zakonski postopek in obravnavo. Vladajoča koalicija zakon sprejema po nujnem postopku, hitenje pa se je zataknilo pri 39 amandmajih, ki jih je še pred včerajšnjo sejo pristojnega odbora za pravosodje na svoj zakon za protikorupcijski boj vložila vlada. Minule dni in tedne je bilo ogromno kritik in tudi opozoril; od medsebojno vsebinsko neusklajenih členov, ki jih je izpostavilo vrhovno sodišče, do nedodelanosti, ki lahko povzroči, da se v istovrstnih kazenskih zadevah postopki vodijo po različnih procesnih določbah. To je nesprejemljivo, so opozorili z vrhovnega državnega tožilstva (VDT). Prav z VDT so imeli ogromno pripomb, saj so predlagane spremembe opisali kot slabljenje avtonomije tožilstva. Podobno kot je aktualna vlada odpravila uradniški svet, zdaj zmanjšuje tudi pomen državnotožilskega sveta: tudi po dodatnih 39 aneksih minister pri pripravi predloga za imenovanje tožilca ni več vezan na mnenje oziroma oceno državnotožilskega sveta. Ta sprememba zakona o državnem tožilstvu pa posega v imenovanje vseh državnih tožilcev, svarijo z VDT. Vlada zatrjuje, da je z amandmaji "v največji možni meri" upoštevala pripombe vrhovnega sodišča in VDT. Ni pa pojasnila, zakaj vztraja pri nujnem postopku sprejetja zakona, ki ga je vlada po pompoznih predvolilnih napovedih sestavila površno ter brez globljega razmisleka o njegovih posledicah. Zakaj v zakon niso vključili pregona zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, vedo le oni. Prejšnji teden je Resnica kar sama umaknila svoj slabo napisan zakon o testiranju poslancev na droge. Ta teden smo dobili 39 amandmajev na zakonski predlog, ob katerem stroka tarna, da je politika ne vključi v obravnavo. Zakoni lahko imajo všečne naslove oziroma cilje - a kaj, ko so ideje všečne le tako dolgo, dokler zakona ne začnejo secirati sodniki, tožilci, odvetniki in druga juristična stroka. Zakoni, usklajeni s stroko, ne vzbujajo toliko dilem in strahov. Toda modrost, da se zakoni pišejo počasi, preudarno in s tresočo roko, za politično oblast v Sloveniji očitno ne velja več.
language
slv
published at
2026-09-15T08:50:36
source
Delo
title
Država vse slabše napisanih zakonov
url
https://www.delo.si/mnenja/komentarji/drzava-vse-slabse-napisanih-zakonov
article order
2
body
Odbor DZ za pravosodje bo obravnaval predlog zakona o Skoku, ki med drugim prinaša preoblikovanje SDT v tožilski organ Skok in ustanovitev novega sodišča za zadeve s tega področja. A je predlog pred obravnavo deležen resnih pomislekov iz vrst sodstva in tožilstva, tudi poziva, naj se zakona v predlagani obliki ne sprejme. Predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (Skok) je bil ena od ključnih predvolilnih obljub Demokratov Anžeta Logarja. Ustanovitev Skoka in novega specializiranega sodišča za pregon korupcije pa je zapisana tudi v koalicijski pogodbi. Vlada je predlog potrdila julija in ga poslala v parlamentarno obravnavo po nujnem postopku. Po predlogu zakona se Specializirano državno tožilstvo (SDT) preimenuje v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala, predlog na novo opredeljuje tudi njegov katalog kaznivih dejanj, spreminja posamezne pristojnosti pri razpisovanju prostih mest in imenovanju in ocenjevanju državnih tožilcev. Sodišče bo imelo položaj okrožnega sodišča, sedež v Ljubljani in krajevno pristojnost za območje celotne države. Za odločanje o pritožbah pa bi bilo izključno pristojno Višje sodišče v Mariboru. Pred današnjo obravnavo se iz vrst sodstva in tožilstva vrstijo pomisleki o predlaganih rešitvah. Kot opozarjajo, so te premalo domišljene, glasna so tudi svarila, da ne bodo dosegle bolj učinkovitejšega pregona korupcije in kriminala. Na vrhovnem sodišču predlagajo, da se začetek uporabe zakona zamakne najmanj do 1. oktobra 2027, na tožilstvu pa zakonodajalca pozivajo, naj zakona ne sprejme v predlagani obliki.
language
slv
published at
2026-09-14T05:47:55
source
N1
title
Zakon o Skoku pred odbor DZ: sodstvo in tožilstvo z resnimi pomisleki
url
https://n1info.si/novice/slovenija/zakon-o-skoku-pred-odbor-dz-sodstvo-in-tozilstvo-z-resnimi-pomisleki/
article order
8
body
Opozicija je danes vložila predlog za ponovno odločanje o nujnem postopku obravnave predloga zakona o Skoku. Menijo namreč, da nujni postopek predloga zakona, ki ga je vlada vložila julija, ni upravičen. Predsednik odbora DZ za pravosodje Andrej Poglajen (SDS) je obravnavo na odboru zato prekinil, saj mora o nujnem postopku odločiti še DZ. Odbor DZ za pravosodje bi moral danes obravnavati predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (zakon o Skoku), a so v Svobodi, SD in Levici pred današnjo sejo vložili predlog, da DZ ponovno odloči o sklepu kolegija predsednika DZ, po katerem naj bi predlog zakona obravnavali po nujnem postopku. Menijo namreč, da nujni postopek ni upravičen, je pred sejo poudarila poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin. Spomnila je, da je vlada zakonodajni predlog vložila julija, prvo obravnavo pa so sklicali za danes, "tako da očitno je bil vmes čas, da se gre na počitnice. Če bi bila zadeva res nujna, bi jo obravnavali takrat poleti," je izpostavila. Če bo koalicija vztrajala pri nujnem postopku obravnave, bo jasno, da to počnejo samo zato, da omejijo javno razpravo, je dodala. Po mnenju opozicije je to zavržno, "razumemo pa, da jih je strah vseh kritik, ki se zgrinjajo nad tem zakonom iz vseh strani strani," je izpostavila Tacer Perlin. Opozicija: Zakon ostal prehitro in brez usklajevanja Kot je navedla, v opoziciji ne nasprotujejo krepitvi pregona korupcije, so pa proti temu, da "se govori, da se bo preganjalo korupcijo in se to uporabi za fasado, da se dejansko širi političen vpliv na postopek imenovanja tožilcev. "To je zelo problematično za stanje naše pravne države," je poudarila. V opoziciji opozarjajo, da je zakon nastajal prehitro, brez kakršnegakoli sodelovanja s tistimi, ki bodo morali novo ureditev izvajati. "Če bo zakon ostal tak, kot je trenutno, bo namesto učinkovitejšega pregona prinesel nove organizacijske ovire, zastoje in pravne zaplete. To je zadnje, kar si pri pregonu korupcije in organiziranega kriminala lahko privoščimo," so izpostavili v sporočilu za javnost. Ob tem so spomnili, da predlogu glasno nasprotujejo v pravosodju, resne pomisleke ima tudi zakonodajno-pravna služba (ZPS) DZ. Medtem je koalicija vložila dopolnila na predlog zakona, vlada pa je z njimi soglašala na današnji dopisni seji. V veljavi s 1. julijem 2027 Po navedbah pravosodnega ministrstva se s predlaganimi dopolnili v največji možni meri upoštevajo pripombe ZPS ter mnenja vrhovnega sodišča in vrhovnega državnega tožilstva k predlogu zakona. Prav tako z dopolnili natančneje urejajo položaj in pristojnosti Specializiranega tožilstva za pregon korupcije in organiziranega kriminala, ustanovitev in delovanje Specializiranega kazenskega sodišča RS, pristojnosti pri dodeljevanju in prenosu zadev, finančno in kadrovsko načrtovanje, položaj sodnikov ter prehodne rešitve za nemoten začetek delovanja novega sistema, je v sporočilu za javnost po seji vlade navedlo ministrstvo za pravosodje. Po prvotnem predlogu bi zakon vstopil v veljavo s prvim januarjem prihodnje leto, po dopolnilu, ki ga je pripravila vlada, pa bi se začel uporabljati s prvim julijem 2027. Z omenjenim dnem bi sodno funkcijo začelo opravljati tudi novo specializirano kazensko sodišče, izhaja iz predloga dopolnil. Glede imenovanja tožilcev vlada predlaga dopolnilo, da minister po prejemu dokončnega mnenja Državnotožilskega sveta (DTS) s kandidati opravi ustni pogovor. Ostaja pa predlog, da minister pri oblikovanju predloga za imenovanje ni vezan na dokončno mnenje DTS, med drugim izhaja iz predloga zakona.
language
slv
published at
2026-09-14T13:14:35
source
Dnevnik
title
Opozicija za ponovno odločanje o nujnem postopku obravnave predloga zakona o Skoku
url
https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/opozicija-za-ponovno-odlocanje-o-nujnem-postopku-obravnave-predloga-zakona-o-skoku-2827617/
article order
11
body
Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Odbor DZ za pravosodje danes ni opravil predvidene obravnave predloga zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, tako imenovanega zakona o Skoku. Predsednik odbora Andrej Poglajen (SDS) je obravnavo prekinil, potem ko so v Svobodi, SD in Levici zahtevali, da državni zbor ponovno odloči o sklepu kolegija predsednika DZ, po katerem naj bi zakon obravnavali po nujnem postopku. Predlog zakona posega v sedanjo organizacijo specializiranega pregona in sojenja. Med drugim predvideva novo specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala ter ustanovitev specializiranega kazenskega sodišča, na katerem bi se na enem mestu obravnavale zadeve, ki jih zdaj obravnavajo specializirani oddelki štirih okrožnih sodišč. Pritožbe bi bile skoncentrirane na Višjem sodišču v Mariboru. Prav takšna reorganizacija je že med pripravo zakona sprožila številne pomisleke sodstva in tožilstva. Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin je pred sejo poudarila, da nujni postopek po njihovem mnenju ni upravičen. Vlada je zakon vložila že julija, obravnava na odboru pa je bila sklicana šele za sredino septembra. "Če bi bila zadeva res nujna, bi jo obravnavali takrat poleti," je dejala. Če bo koalicija vztrajala pri nujnem postopku, bo po njenem jasno, da želi omejiti javno razpravo. V opoziciji poudarjajo, da ne nasprotujejo krepitvi pregona korupcije, temveč načinu priprave zakona in nekaterim predlaganim rešitvam. Opozarjajo, da je zakon nastajal prehitro in brez sodelovanja tistih, ki bodo morali novo ureditev izvajati. Namesto učinkovitejšega pregona bi lahko po njihovem prinesel organizacijske ovire, zastoje in pravne zaplete. Vlada je danes na dopisni seji soglašala tudi z dopolnili k predlogu zakona. Po navedbah ministrstva za pravosodje naj bi z njimi v največji možni meri upoštevali pripombe zakonodajnopravne službe državnega zbora ter mnenji vrhovnega sodišča in vrhovnega državnega tožilstva. Ena pomembnejših sprememb je zamik začetka uporabe zakona. Namesto 1. januarja prihodnje leto bi se začel uporabljati 1. julija 2027, ko bi začelo sodno funkcijo opravljati tudi novo specializirano kazensko sodišče. Vlada je tako prvotni rok zamaknila za pol leta, vendar ne toliko, kot je predlagalo vrhovno sodišče, ki se je zavzemalo, da bi se zakon začel uporabljati šele 1. oktobra prihodnje leto. Sodišče je opozarjalo, da je treba za novo ureditev med drugim zagotoviti kadre, prostore, financiranje in informacijsko podporo. Dopolnila natančneje urejajo še položaj in pristojnosti specializiranega tožilstva in sodišča, dodeljevanje in prenos zadev, finančno in kadrovsko načrtovanje, položaj sodnikov in prehod na novo ureditev. Spremenjen je tudi predlog glede imenovanja tožilcev. Minister za pravosodje bi moral po prejemu dokončnega mnenja Državnotožilskega sveta s kandidati opraviti ustni pogovor. Ostaja pa določba, da minister pri oblikovanju predloga za imenovanje ni vezan na dokončno mnenje sveta. Prav ta rešitev je med tistimi, zaradi katerih tožilstvo opozarja na možnost povečevanja političnega vpliva na njegovo delo. Za redni postopek sta se ob robu seje zavzela tudi predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož in generalna državna tožilka Katarina Bergant. "Zakon je tako bistven za pregon tovrstnih kaznivih dejanj, da je redni postopek pravzaprav edino, kar je razumno," je dejal Orož. Po njegovih besedah si želijo, da se področje uredi, vendar mora biti omogočena razprava stroke. "Če bomo hiteli, bomo naredili napako," je posvaril. Orož je bil kritičen tudi do vsebine. Po njegovem gre za organizacijski zakon, ki ne bo pospešil reševanja zadev, nekatere rešitve pa bi lahko povzročile celo zastoje. Izpostavil je predvideni samodejni odvzem okoli 700 kazenskih zadev, ki niso tako imenovane specializirane zadeve. Opozoril je tudi na Višje sodišče v Mariboru, ki bi po novi ureditvi odločalo o pritožbah. Vrhovno sodišče je že julija opozarjalo, da bi koncentracija vseh pritožb v zahtevnih specializiranih zadevah na enem višjem sodišču lahko podaljšala njihovo reševanje. Orož je bil danes še bolj neposreden: "Takega velikega pripada Višje sodišče v Mariboru, ki je odlično sodišče, ni zmožno rešiti." Tudi Bergantova razlogov za nujni postopek ne vidi. Poudarila je, da ga predlagatelj ni obrazložil, obenem pa sam ugotavlja, da sedanji specializirani organi delujejo razmeroma dobro. Tožilstvo je opozorilo še na možnost podaljševanja postopkov, pravno varnost udeležencev, organizacijske težave in povečanje političnega vpliva na njegovo delo. O tem, ali bo zakon nadaljeval pot po nujnem postopku, mora zdaj ponovno odločiti državni zbor. Šele nato bo odbor za pravosodje lahko nadaljeval njegovo vsebinsko obravnavo.
language
slv
published at
2026-09-14T17:38:53
source
Večer
title
Pregon korupcije: Skok se je zapletel že na prvi oviri
url
https://vecer.com/slovenija/skok-se-je-zapletel-ze-na-prvi-oviri-10427133
article order
15
body
Predlog zakona o SKOK-u, s katerim želi koalicija vzpostaviti učinkovitejši sistem za pregon korupcije in organiziranega kriminala, je na odboru DZ za pravosodje naletel na proceduralno oviro. Še preden se je začela vsebinska razprava, je bila seja prekinjena. Koalicija vztraja, da Slovenija potrebuje odločnejši pregon korupcije, opozicija pa z zahtevo po ponovnem odločanju o nujnem postopku zakon za zdaj zavira. Slovenija naj bi zaradi korupcije in organiziranega kriminala vsak dan izgubljala približno deset milijonov evrov bruto domačega proizvoda. Prav v času, ko država potrebuje učinkovitejši sistem za odkrivanje in pregon gospodarskega kriminala, pa se je parlamentarna pot zakona o SKOK-u ustavila še pred pravo vsebinsko razpravo. Predlog je ena pomembnejših reform, ki jih je koalicija zastavila na področju pravosodja. Hkrati gre za eno ključnih predvolilnih zavez Demokratov Anžeta Logarja in del koalicijske pogodbe. Na odboru DZ za pravosodje je predsednik odbora Andrej Poglajen (SDS) sejo prekinil, potem ko so poslanske skupine Svoboda, SD in Levica zahtevale, da državni zbor ponovno odloči o tem, ali je mogoče tako obsežen zakon obravnavati po nujnem postopku. Koalicija je potezo razumela kot poskus zavlačevanja. Poglajen je poudaril, da poslovniške možnosti ne bi smele postati sredstvo za preprečevanje reforme, katere cilj je učinkovitejši boj proti korupciji. Koalicija: Slovenija potrebuje učinkovitejši pregon Pravosodni minister Mihael Zupančič je pri utemeljevanju reforme opozoril na gospodarske posledice korupcije. Po njegovih navedbah Slovenija zaradi korupcije in organiziranega kriminala dnevno izgublja okoli deset milijonov evrov BDP. To pomeni, da korupcija ni zgolj vprašanje posameznih kazenskih postopkov, temveč neposredno vpliva na gospodarstvo, javne finance in zaupanje ljudi v državo. Če država ne zna učinkovito preganjati korupcije, je cena visoka. Plačujejo jo davkoplačevalci, podjetja in državljani. Prav zato je namen SKOK-a jasen: ustvariti bolj specializiran in učinkovit sistem za pregon najzahtevnejših oblik kriminala. Poslanec Demokratov Dejan Zakrajšek je ob tem opozoril, da se po njegovem mnenju opozicija boji odločnejšega boja proti korupciji. Koalicija pripravljena predlog tudi izboljšati Pomembno je, da vlada pri predlogu ne vztraja za vsako ceno pri prvotni različici. Prav nasprotno - že sedaj je pristala na več dopolnitev. Vlada je soglašala s spremembami, s katerimi želi upoštevati pripombe zakonodajno-pravne službe, vrhovnega sodišča in državnega tožilstva. Spremenjen je tudi predvideni datum začetka uporabe zakona. Namesto 1. januarja 2027 je po novem predviden 1. julij 2027. To je pomembno predvsem zato, ker kaže, da koalicija ni gluha za opozorila stroke. Cilj ostaja enak, pripravljena pa je izboljšati posamezne rešitve, da bi bil zakon pravno bolj dodelan in izvedljiv v praksi. Tudi zato je težko trditi, da gre za brezglavo hitenje. Predlog se spreminja in dopolnjuje, hkrati pa koalicija vztraja, da Slovenija učinkovitejšega sistema za boj proti korupciji ne more odlagati v nedogled. Kaj prinaša SKOK Predlog ne pomeni zgolj spremembe imena ali manjše organizacijske prilagoditve. Predvidena je širša reorganizacija pregona najzahtevnejših oblik kriminala. Med drugim naj bi Slovenija dobila specializirano kazensko sodišče za vso državo, predlog pa posega tudi na področje imenovanja in ocenjevanja državnih tožilcev. Prav slednje je postalo eno od osrednjih vprašanj politične razprave. Po vladnem dopolnilu bi minister za pravosodje po dokončnem mnenju državnotožilskega sveta s kandidati opravil razgovor. Pri svojem predlogu za imenovanje pa na mnenje sveta ne bi bil vezan. Koalicija takšno ureditev razume kot del odgovornosti izvršilne oblasti, nasprotniki pa v njej vidijo nevarnost večjega političnega vpliva. Tudi opozorila stroke je treba vzeti resno Predlogu nasprotujejo oziroma ga želijo obravnavati po rednem postopku tudi nekateri predstavniki pravosodja. Predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož in generalna državna tožilka Katarina Bergant sta opozorila na možne posledice hitre reorganizacije. Orož med drugim opozarja na možnost pravne negotovosti, prenosa večjega števila zadev in dodatne obremenitve Višjega sodišča v Mariboru. Bergantova pa opozarja na vprašanje političnega vpliva na delo tožilstva. Toda prav tu je pomembno, da je vlada na pripombe stroke že odgovorila z dopolnitvami. Začetek uporabe zakona je prestavila, predlog pa dodatno prilagodila. Koalicija tako kaže pripravljenost prisluhniti opozorilom, vendar hkrati ne odstopa od temeljnega cilja: Slovenija potrebuje učinkovitejši pregon korupcije in organiziranega kriminala. Naj bo razprava o rešitvah, ne o zavlačevanju Opozicija ima seveda pravico opozarjati na morebitne pomanjkljivosti predloga. Toda vprašanje ostaja, ali je mogoče parlamentarno razpravo o tako pomembni reformi nenehno odlagati zaradi proceduralnih vprašanj. Če Slovenija res zaradi korupcije vsak dan izgublja okoli deset milijonov evrov, potem je jasno, da problem ne more čakati. Koalicija je zakon pripravila, ga vložila, ga je pripravljena dopolnjevati in je zaradi pripomb stroke že podaljšala čas za njegovo uveljavitev. Zdaj je na vrsti parlament, da opravi svoje delo. Državni zbor bo moral najprej odločiti o nujnem postopku, nato pa se lahko začne vsebinska razprava. In prav tam bi moralo biti tudi težišče: ne ali se je treba proti korupciji boriti, temveč kako to storiti čim bolj učinkovito, neodvisno in zanesljivo. SKOK je lahko pomemben korak v tej smeri. Toda za to bo potrebna politična volja, pripravljenost na izboljšave in predvsem odločitev, da se reforma ne bo izgubila v parlamentarni proceduri. Slovenija si namreč težko privošči, da bi ob milijonskih gospodarskih posledicah korupcije še naprej izgubljala čas.
language
slv
published at
2026-09-15T17:04:01
source
Domovina
title
Koalicija želi udariti po korupciji, opozicija zavira SKOK: Slovenija naj bi zaradi korupcije izgubljala 10 milijonov evrov na dan
url
https://www.domovina.je/koalicija-zeli-udariti-po-korupciji-opozicija-zavira-skok-slovenija-naj-bi-zaradi-korupcije-izgubljala-10-milijonov-evrov-na-dan
article order
13
body
Obravnava predloga zakona o specializiranih organih za pregon korupcije in organiziranega kriminala, bolj znanega kot zakon o Skoku, se je danes na odboru DZ za pravosodje nepričakovano prekinila. Koalicija vztraja, da gre za nujno zakonodajo, opozicija pa meni, da za nujni postopek ni nobene utemeljitve in opozarja na nevarnost političnega vplivanja na imenovanje tožilcev. Kot poroča Slovenska tiskovna agencija (Sta), so poslanske skupine Svobode, SD in Levice pred današnjo sejo vložile zahtevo, da državni zbor ponovno odloči o sklepu kolegija predsednika DZ, po katerem naj bi bil predlog zakona obravnavan po nujnem postopku. Predsednik odbora Andrej Poglajen (SDS) je zato sejo prekinil, dokler o zahtevi ne bo odločil DZ. Opozicija: Če bi bilo res nujno, bi zakon obravnavali že poleti Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin je pred sejo poudarila, da opozicija ne nasprotuje učinkovitejšemu pregonu korupcije in organiziranega kriminala, nasprotuje pa načinu, na katerega vlada želi sprejeti predlagano ureditev. Spomnila je, da je vlada predlog zakona vložila že julija, prva obravnava pa je bila sklicana šele danes. "Če bi bila zadeva res nujna, bi jo obravnavali takrat poleti," je dejala Tacer Perlin. Po njenem mnenju bi vztrajanje pri nujnem postopku pomenilo predvsem omejevanje javne razprave. Opozicija ob tem opozarja tudi na številne kritike, ki prihajajo iz pravosodja, ter na pomisleke zakonodajno-pravne službe DZ. Tacer Perlin je posebej izpostavila vprašanje imenovanja tožilcev. Po njenem mnenju se pod krinko krepitve boja proti korupciji odpira prostor za večji politični vpliv na tožilstvo. "Ne želimo, da se govori, da se bo preganjalo korupcijo, in se to uporabi za fasado, da se dejansko širi političen vpliv na postopek imenovanja tožilcev," je dejala. SD: Ne vemo niti, kdo je zakon pripravljal Poslanka SD Andreja Katič je po prekinitvi seje povedala, da opozicija ni dobila odgovorov na vprašanje, kdo je pripravljal predlog zakona. Še posebej problematičen se ji zdi morebiten politični vpliv na imenovanje tožilcev. Po njenem mnenju bi bilo za pospešitev kazenskih postopkov bolj smiselno pripraviti nov zakon o kazenskem postopku. Tudi Levica je prepričana, da obsežnost predloga ne dopušča obravnave po nujnem postopku. Tina Brecelj je poudarila, da Slovenija že ima organe, pristojne za odkrivanje, pregon in sojenje v primerih gospodarskega kriminala. Opozicija opozarja tudi, da naj bi zakon nastajal prehitro in brez ustreznega sodelovanja institucij, ki bodo morale novo ureditev izvajati. Če bo predlog ostal v sedanji obliki, bi lahko po njihovem mnenju namesto učinkovitejšega pregona prinesel nove organizacijske ovire, zastoje in pravne zaplete. Kot poroča Slovenska tiskovna agencija (Sta), opozicija ob tem opozarja, da predlogu glasno nasprotujejo tudi predstavniki pravosodja, resne pomisleke pa ima zakonodajno-pravna služba DZ. Minister: "Zakon je zelo nujen" Pravosodni minister Mihael Zupančič očitke opozicije zavrača. Po njegovem je zakon nujen za okrepitev boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu. "Zakon je zelo nujen, da zajezimo oziroma okrepimo boj proti korupciji in kriminalu," je dejal minister. Ob tem je opozoril na gospodarsko škodo, ki jo Sloveniji povzročata korupcija in organizirani kriminal. Po njegovih besedah država zaradi tega vsak dan izgubi okoli deset milijonov evrov bruto domačega proizvoda. Predsednik odbora Andrej Poglajen je opoziciji očital, da z zahtevo za ponovno odločanje zavlačuje vzpostavitev novega sistema. "Očitno opozicija noče tvorno sodelovati pri takih zadevah, ampak poskuša na poslovniških določbah loviti načine, kako manipulirati delovanje DZ oziroma zaustaviti delo koalicije," je dejal. Prepričan je, da je zakon nujen, zato pričakuje, da bo odbor z delom nadaljeval takoj, ko bo mogoče. Koalicija medtem že vložila dopolnila Medtem je koalicija vložila dopolnila k predlogu zakona, z njimi pa je na današnji dopisni seji soglašala tudi vlada. Na pravosodnem ministrstvu so pojasnili, da želijo z dopolnili v največji možni meri upoštevati pripombe zakonodajno-pravne službe ter mnenja vrhovnega sodišča in vrhovnega državnega tožilstva. Dopolnila podrobneje urejajo položaj in pristojnosti specializiranega tožilstva za pregon korupcije in organiziranega kriminala, ustanovitev specializiranega kazenskega sodišča, dodeljevanje in prenos zadev, finančno in kadrovsko načrtovanje ter položaj sodnikov. Pomembna sprememba je tudi časovnica. Po prvotnem predlogu bi zakon začel veljati 1. januarja prihodnje leto, po novem pa bi se začel uporabljati 1. julija 2027. Istega dne bi sodno funkcijo začelo opravljati tudi novo specializirano kazensko sodišče. Sporna ostajajo tudi imenovanja tožilcev Posebno pozornost vzbuja ureditev imenovanja tožilcev. Vlada predlaga, da bi minister po prejemu dokončnega mnenja Državnotožilskega sveta s kandidati opravil ustni razgovor. Hkrati ostaja določba, po kateri minister pri oblikovanju predloga za imenovanje ne bi bil vezan na dokončno mnenje Državnotožilskega sveta. Prav ta določba je ena od ključnih točk spora med koalicijo in opozicijo, ki opozarja na nevarnost politizacije tožilstva. Kot poroča Sta, minister Zupančič danes predloga dopolnil ni želel podrobneje komentirati. Poudaril je le, da bodo upoštevali dobra dopolnila, ki po njegovem mnenju krepijo boj proti korupciji.
language
slv
published at
2026-09-14T15:59:08
source
Svet24
title
V DZ počilo zaradi zakona o Skoku, seja odbora prekinjena
url
https://svet24.si/novice/slovenija/zakon-o-skoku-opozicija-koalicija-tozilstvo-imenovanje-drzavni-zbor-1926323

source scope

analyzed source count

omitted articles

omitted source count

total source count