MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Vlada redno komunicira z javnostjo in korektno sodeluje z mediji.
• Izogibanje sodelovanju z RTV Slovenija je sistematična praksa predstavnikov politične oblasti.
• Ukom se trudi zadovoljiti potrebe medijev, ki jih dobro razume.
• Poslanci se sami odločajo, ali bodo v oddajah sodelovali, in o tem ne odločajo profesorji ali uredniki.
• Demokratična vidnost oblasti pomeni njeno izpostavljenost javni presoji, ne zgolj ustvarjanje javne podobe.
• Novinarji RTV Slovenija zastopajo celotno slovensko javnost in omogočajo nadzor nad nosilci politične moči.
• Zavračanje sodelovanja z RTVS ustvarja vtis, da RTVS ni relevanten medij.
• Ravnanje oblasti je v nasprotju z evropskimi standardi medijske svobode in pluralizma.
• Predstavniki vladne koalicije se pogosto ne odzivajo na vabila za nastop v TV-oddajah RTVS, zlasti v Odmevih.
• Odgovarjanje na novinarska vprašanja in sodelovanje v oddajah je dolžnost predstavnikov oblasti, ne izbira.
• Poslanci niso dolžni pojasnjevati, zakaj so ali bodo odklonili sodelovanje v oddajah.
• Predstavniki SDS se ne izogibajo RTV Slovenija na splošno, saj v nekaterih oddajah vendarle nastopajo.
• Razmerje sodelujočih v oddajah je več kot očitno v korist nasprotnega političnega pola, pri čemer se v kvoto šteje tudi voditelj.
• Pogojevanje nastopa z izbiro drugih gostov pomeni nedopusten pritisk na uredniško avtonomijo.
• Kampanja za ukinitev RTV-prispevka se odraža v izogibanju vabilom v oddaje RTVS.

key differences

Demokratična vidnost oblasti pomeni njeno izpostavljenost javni presoji, ne zgolj ustvarjanje javne podobe.

Delo citira, Dnevnik poudarja kritiko.

Izogibanje sodelovanju z RTV Slovenija je sistematična praksa predstavnikov politične oblasti.

Delo in Dnevnik trditev potrjujeta, drugi jo navajajo kot očitek.

Kampanja za ukinitev RTV-prispevka se odraža v izogibanju vabilom v oddaje RTVS.

Samo Dnevnik potrjuje trditev, ostali je ne omenjajo.

Novinarji RTV Slovenija zastopajo celotno slovensko javnost in omogočajo nadzor nad nosilci politične moči.

Večina virov trditve ne omenja; Delo in Dnevnik jo podpirata, Domovina in SiOL le delno.

Odgovarjanje na novinarska vprašanja in sodelovanje v oddajah je dolžnost predstavnikov oblasti, ne izbira.

Dnevnik edini trditev potrjuje; drugi jo navajajo kot stališče novinarjev.

Pogojevanje nastopa z izbiro drugih gostov pomeni nedopusten pritisk na uredniško avtonomijo.

Samo Dnevnik trditev podpira; ostali viri je ne omenjajo.

Poslanci niso dolžni pojasnjevati, zakaj so ali bodo odklonili sodelovanje v oddajah.

Večina virov navaja trditev, Dnevnik jo izrecno zanika.

Poslanci se sami odločajo, ali bodo v oddajah sodelovali, in o tem ne odločajo profesorji ali uredniki.

Večina virov trditve ne omenja; Domovina in SiOL jo podpirata, RTV in N1 delno.

Predstavniki SDS se ne izogibajo RTV Slovenija na splošno, saj v nekaterih oddajah vendarle nastopajo.

Večina virov trditve ne omenja ali jo le implicitno podpira; edino Domovina jasno potrjuje.

Predstavniki vladne koalicije se pogosto ne odzivajo na vabila za nastop v TV-oddajah RTVS, zlasti v Odmevih.

Večina virov trditev podpira, a jo uokvirja kot očitek; edini Dnevnik jo navaja kot dejstvo.

Ravnanje oblasti je v nasprotju z evropskimi standardi medijske svobode in pluralizma.

Delo potrjuje, N1 in Dnevnik delno, ostali molčijo.

Razmerje sodelujočih v oddajah je več kot očitno v korist nasprotnega političnega pola, pri čemer se v kvoto šteje tudi voditelj.

Večina virov navaja kot stališče SDS, noben ne podpira ali zanika.

Ukom se trudi zadovoljiti potrebe medijev, ki jih dobro razume.

Večina virov trditev podpira, nekateri pa je ne omenjajo.

Vlada redno komunicira z javnostjo in korektno sodeluje z mediji.

Viri se razhajajo: Ukom trdi redne stike, Delo poroča o izogibanju.

Zavračanje sodelovanja z RTVS ustvarja vtis, da RTVS ni relevanten medij.

Dnevnik potrjuje, Delo delno, ostali ne omenjajo.

source analyses

Delo

Demokratična vidnost oblasti pomeni njeno izpostavljenost javni presoji, ne zgolj ustvarjanje javne podobe.

Da: Citirano kot definicija demokratične vidnosti v članku.

Izogibanje sodelovanju z RTV Slovenija je sistematična praksa predstavnikov politične oblasti.

Da: Podpisniki izjave opozarjajo na sistematično izogibanje.

Kampanja za ukinitev RTV-prispevka se odraža v izogibanju vabilom v oddaje RTVS.

Ni omenjeno

Novinarji RTV Slovenija zastopajo celotno slovensko javnost in omogočajo nadzor nad nosilci politične moči.

Da: Članek navaja, da novinarji zastopajo javnost in omogočajo nadzor.

Odgovarjanje na novinarska vprašanja in sodelovanje v oddajah je dolžnost predstavnikov oblasti, ne izbira.

Delno: Izpostavljena je odgovornost oblasti za demokratično vidnost.

Pogojevanje nastopa z izbiro drugih gostov pomeni nedopusten pritisk na uredniško avtonomijo.

Ni omenjeno

Poslanci niso dolžni pojasnjevati, zakaj so ali bodo odklonili sodelovanje v oddajah.

Ni omenjeno

Poslanci se sami odločajo, ali bodo v oddajah sodelovali, in o tem ne odločajo profesorji ali uredniki.

Ni omenjeno

Predstavniki SDS se ne izogibajo RTV Slovenija na splošno, saj v nekaterih oddajah vendarle nastopajo.

Ni omenjeno

Predstavniki vladne koalicije se pogosto ne odzivajo na vabila za nastop v TV-oddajah RTVS, zlasti v Odmevih.

Delno: Članek omenja zavračanje vabil v informativne oddaje RTV.

Ravnanje oblasti je v nasprotju z evropskimi standardi medijske svobode in pluralizma.

Da: Članek izrecno navaja, da je ravnanje v nasprotju s temi standardi.

Razmerje sodelujočih v oddajah je več kot očitno v korist nasprotnega političnega pola, pri čemer se v kvoto šteje tudi voditelj.

Ni omenjeno

Ukom se trudi zadovoljiti potrebe medijev, ki jih dobro razume.

Ni omenjeno

Vlada redno komunicira z javnostjo in korektno sodeluje z mediji.

Ne: Članek navaja sistematično izogibanje in ignoriranje medijev.

Zavračanje sodelovanja z RTVS ustvarja vtis, da RTVS ni relevanten medij.

Delno: Omenjeno je, da ravnanje kaže na problematičen odnos do RTV.

Dnevnik

Demokratična vidnost oblasti pomeni njeno izpostavljenost javni presoji, ne zgolj ustvarjanje javne podobe.

Da: Članek izpostavlja pomen kritične javne presoje nad oblastjo.

Izogibanje sodelovanju z RTV Slovenija je sistematična praksa predstavnikov politične oblasti.

Da: Članek navaja izjave o sistematičnem izogibanju in ignoriranju.

Kampanja za ukinitev RTV-prispevka se odraža v izogibanju vabilom v oddaje RTVS.

Da: Članek navaja, da se tovrstno početje odraža v tej kampanji.

Novinarji RTV Slovenija zastopajo celotno slovensko javnost in omogočajo nadzor nad nosilci politične moči.

Da: Članek navaja, da mediji sprašujejo v imenu javnosti.

Odgovarjanje na novinarska vprašanja in sodelovanje v oddajah je dolžnost predstavnikov oblasti, ne izbira.

Da: Novinarske organizacije in sogovorniki to izpostavljajo kot dolžnost.

Pogojevanje nastopa z izbiro drugih gostov pomeni nedopusten pritisk na uredniško avtonomijo.

Da: Članek izrecno navaja, da pogojevanje pomeni nedopusten pritisk.

Poslanci niso dolžni pojasnjevati, zakaj so ali bodo odklonili sodelovanje v oddajah.

Ne: Članek poudarja dolžnost odgovarjanja in transparentnosti.

Poslanci se sami odločajo, ali bodo v oddajah sodelovali, in o tem ne odločajo profesorji ali uredniki.

Ni omenjeno

Predstavniki SDS se ne izogibajo RTV Slovenija na splošno, saj v nekaterih oddajah vendarle nastopajo.

Ni omenjeno

Predstavniki vladne koalicije se pogosto ne odzivajo na vabila za nastop v TV-oddajah RTVS, zlasti v Odmevih.

Da: Članek navaja, da se predstavniki koalicije pogosto ne odzivajo.

Ravnanje oblasti je v nasprotju z evropskimi standardi medijske svobode in pluralizma.

Delno: Omenja se erozija demokratičnih standardov in problem pluralizma.

Razmerje sodelujočih v oddajah je več kot očitno v korist nasprotnega političnega pola, pri čemer se v kvoto šteje tudi voditelj.

Ni omenjeno

Ukom se trudi zadovoljiti potrebe medijev, ki jih dobro razume.

Delno: Direktor Ukoma meni, da so naloge izpolnjevali maksimalno.

Vlada redno komunicira z javnostjo in korektno sodeluje z mediji.

Delno: Ukom trdi, da vlada redno komunicira, a novinarji opozarjajo na bojkot.

Zavračanje sodelovanja z RTVS ustvarja vtis, da RTVS ni relevanten medij.

Da: Članek navaja, da se s tem ustvarja vtis o nerelevantnosti RTVS.

Domovina

Demokratična vidnost oblasti pomeni njeno izpostavljenost javni presoji, ne zgolj ustvarjanje javne podobe.

Delno: Strokovnjaki povezujejo izogibanje z vprašanjem demokratične vidnosti.

Izogibanje sodelovanju z RTV Slovenija je sistematična praksa predstavnikov politične oblasti.

Delno: Strokovnjaki menijo, da gre za sistematično prakso, SDS to zavrača.

Kampanja za ukinitev RTV-prispevka se odraža v izogibanju vabilom v oddaje RTVS.

Ni omenjeno

Novinarji RTV Slovenija zastopajo celotno slovensko javnost in omogočajo nadzor nad nosilci politične moči.

Delno: Strokovnjaki poudarjajo vlogo RTV pri obveščanju javnosti.

Odgovarjanje na novinarska vprašanja in sodelovanje v oddajah je dolžnost predstavnikov oblasti, ne izbira.

Delno: Strokovnjaki to trdijo, SDS pa meni, da je nastop stvar presoje.

Pogojevanje nastopa z izbiro drugih gostov pomeni nedopusten pritisk na uredniško avtonomijo.

Ni omenjeno

Poslanci niso dolžni pojasnjevati, zakaj so ali bodo odklonili sodelovanje v oddajah.

Da: Godec je zapisala, da poslanci niso dolžni pojasnjevati razlogov.

Poslanci se sami odločajo, ali bodo v oddajah sodelovali, in o tem ne odločajo profesorji ali uredniki.

Da: Godec je to izrecno poudarila v svojem odzivu.

Predstavniki SDS se ne izogibajo RTV Slovenija na splošno, saj v nekaterih oddajah vendarle nastopajo.

Da: Članek navaja, da SDS ne zavrača vseh povabil in da so nastopali.

Predstavniki vladne koalicije se pogosto ne odzivajo na vabila za nastop v TV-oddajah RTVS, zlasti v Odmevih.

Delno: Strokovnjaki opozarjajo na pogosto zavračanje vabil RTV Slovenija.

Ravnanje oblasti je v nasprotju z evropskimi standardi medijske svobode in pluralizma.

Ni omenjeno

Razmerje sodelujočih v oddajah je več kot očitno v korist nasprotnega političnega pola, pri čemer se v kvoto šteje tudi voditelj.

Da: Godec je to navedla kot razlog za nesodelovanje v oddajah.

Ukom se trudi zadovoljiti potrebe medijev, ki jih dobro razume.

Ni omenjeno

Vlada redno komunicira z javnostjo in korektno sodeluje z mediji.

Delno: Janša trdi, da dosledno odgovarjajo na vprašanja novinarjev.

Zavračanje sodelovanja z RTVS ustvarja vtis, da RTVS ni relevanten medij.

Ni omenjeno

N1

Demokratična vidnost oblasti pomeni njeno izpostavljenost javni presoji, ne zgolj ustvarjanje javne podobe.

Ni omenjeno

Izogibanje sodelovanju z RTV Slovenija je sistematična praksa predstavnikov politične oblasti.

Delno: O tem poročajo kot o očitkih strokovnjakov in novinarjev.

Kampanja za ukinitev RTV-prispevka se odraža v izogibanju vabilom v oddaje RTVS.

Ni omenjeno

Novinarji RTV Slovenija zastopajo celotno slovensko javnost in omogočajo nadzor nad nosilci politične moči.

Ni omenjeno

Odgovarjanje na novinarska vprašanja in sodelovanje v oddajah je dolžnost predstavnikov oblasti, ne izbira.

Delno: To je stališče novinarskih organizacij, ki ga članek povzema.

Pogojevanje nastopa z izbiro drugih gostov pomeni nedopusten pritisk na uredniško avtonomijo.

Ni omenjeno

Poslanci niso dolžni pojasnjevati, zakaj so ali bodo odklonili sodelovanje v oddajah.

Da: Jelka Godec je to izrecno zapisala v svojem odzivu.

Poslanci se sami odločajo, ali bodo v oddajah sodelovali, in o tem ne odločajo profesorji ali uredniki.

Delno: Implicitno izhaja iz stališča Jelke Godec o pravici do odločanja.

Predstavniki SDS se ne izogibajo RTV Slovenija na splošno, saj v nekaterih oddajah vendarle nastopajo.

Delno: Ukom trdi, da so predstavniki vlade pogosto nastopili.

Predstavniki vladne koalicije se pogosto ne odzivajo na vabila za nastop v TV-oddajah RTVS, zlasti v Odmevih.

Delno: Članek omenja očitke strokovnjakov o zavračanju vabil na oddaje.

Ravnanje oblasti je v nasprotju z evropskimi standardi medijske svobode in pluralizma.

Delno: Omenjeni so očitki strokovnjakov o praksah oblasti.

Razmerje sodelujočih v oddajah je več kot očitno v korist nasprotnega političnega pola, pri čemer se v kvoto šteje tudi voditelj.

Da: To je dobesedna navedba Jelke Godec v članku.

Ukom se trudi zadovoljiti potrebe medijev, ki jih dobro razume.

Da: Ukom je v odzivu dobesedno navedel, da se trudijo to početi.

Vlada redno komunicira z javnostjo in korektno sodeluje z mediji.

Da: Ukom trdi, da vlada redno komunicira in izpolnjuje svoje naloge.

Zavračanje sodelovanja z RTVS ustvarja vtis, da RTVS ni relevanten medij.

Ni omenjeno

RTV Slovenija

Demokratična vidnost oblasti pomeni njeno izpostavljenost javni presoji, ne zgolj ustvarjanje javne podobe.

Ni omenjeno

Izogibanje sodelovanju z RTV Slovenija je sistematična praksa predstavnikov politične oblasti.

Delno: Strokovnjaki opozarjajo na to prakso, kar je v članku izpostavljeno.

Kampanja za ukinitev RTV-prispevka se odraža v izogibanju vabilom v oddaje RTVS.

Ni omenjeno

Novinarji RTV Slovenija zastopajo celotno slovensko javnost in omogočajo nadzor nad nosilci politične moči.

Ni omenjeno

Odgovarjanje na novinarska vprašanja in sodelovanje v oddajah je dolžnost predstavnikov oblasti, ne izbira.

Delno: To trdijo novinarska društva in sindikati, navedeni v članku.

Pogojevanje nastopa z izbiro drugih gostov pomeni nedopusten pritisk na uredniško avtonomijo.

Ni omenjeno

Poslanci niso dolžni pojasnjevati, zakaj so ali bodo odklonili sodelovanje v oddajah.

Da: Jelka Godec izrecno navaja, da poslanci niso dolžni pojasnjevati.

Poslanci se sami odločajo, ali bodo v oddajah sodelovali, in o tem ne odločajo profesorji ali uredniki.

Delno: Jelka Godec poudarja samostojno odločanje poslancev o sodelovanju.

Predstavniki SDS se ne izogibajo RTV Slovenija na splošno, saj v nekaterih oddajah vendarle nastopajo.

Delno: Ukom trdi, da so predstavniki vlade pogosto nastopali.

Predstavniki vladne koalicije se pogosto ne odzivajo na vabila za nastop v TV-oddajah RTVS, zlasti v Odmevih.

Delno: Strokovnjaki opozarjajo na zavračanje vabil, Ukom to posredno zanika.

Ravnanje oblasti je v nasprotju z evropskimi standardi medijske svobode in pluralizma.

Ni omenjeno

Razmerje sodelujočih v oddajah je več kot očitno v korist nasprotnega političnega pola, pri čemer se v kvoto šteje tudi voditelj.

Da: To je citirana izjava Jelke Godec v članku.

Ukom se trudi zadovoljiti potrebe medijev, ki jih dobro razume.

Da: Ukom navaja, da razume želje RTV in se trudi zagotoviti odgovore.

Vlada redno komunicira z javnostjo in korektno sodeluje z mediji.

Da: Ukom trdi, da imajo redne stike in korektno sodelujejo z mediji.

Zavračanje sodelovanja z RTVS ustvarja vtis, da RTVS ni relevanten medij.

Ni omenjeno

STA

Demokratična vidnost oblasti pomeni njeno izpostavljenost javni presoji, ne zgolj ustvarjanje javne podobe.

Ni omenjeno

Izogibanje sodelovanju z RTV Slovenija je sistematična praksa predstavnikov politične oblasti.

Ni omenjeno

Kampanja za ukinitev RTV-prispevka se odraža v izogibanju vabilom v oddaje RTVS.

Ni omenjeno

Novinarji RTV Slovenija zastopajo celotno slovensko javnost in omogočajo nadzor nad nosilci politične moči.

Ni omenjeno

Odgovarjanje na novinarska vprašanja in sodelovanje v oddajah je dolžnost predstavnikov oblasti, ne izbira.

Ni omenjeno

Pogojevanje nastopa z izbiro drugih gostov pomeni nedopusten pritisk na uredniško avtonomijo.

Ni omenjeno

Poslanci niso dolžni pojasnjevati, zakaj so ali bodo odklonili sodelovanje v oddajah.

Ni omenjeno

Poslanci se sami odločajo, ali bodo v oddajah sodelovali, in o tem ne odločajo profesorji ali uredniki.

Ni omenjeno

Predstavniki SDS se ne izogibajo RTV Slovenija na splošno, saj v nekaterih oddajah vendarle nastopajo.

Ni omenjeno

Predstavniki vladne koalicije se pogosto ne odzivajo na vabila za nastop v TV-oddajah RTVS, zlasti v Odmevih.

Ni omenjeno

Ravnanje oblasti je v nasprotju z evropskimi standardi medijske svobode in pluralizma.

Ni omenjeno

Razmerje sodelujočih v oddajah je več kot očitno v korist nasprotnega političnega pola, pri čemer se v kvoto šteje tudi voditelj.

Ni omenjeno

Ukom se trudi zadovoljiti potrebe medijev, ki jih dobro razume.

Delno: Članek navaja, da se Ukom trudi, vendar vsebina ni dokončana.

Vlada redno komunicira z javnostjo in korektno sodeluje z mediji.

Da: Ukom v članku izrecno navaja, da vlada redno komunicira in sodeluje.

Zavračanje sodelovanja z RTVS ustvarja vtis, da RTVS ni relevanten medij.

Ni omenjeno

SiOL

Demokratična vidnost oblasti pomeni njeno izpostavljenost javni presoji, ne zgolj ustvarjanje javne podobe.

Delno: Strokovnjaki povezujejo izogibanje z vprašanjem demokratične vidnosti.

Izogibanje sodelovanju z RTV Slovenija je sistematična praksa predstavnikov politične oblasti.

Delno: Strokovnjaki trdijo, da gre za sistematično izogibanje.

Kampanja za ukinitev RTV-prispevka se odraža v izogibanju vabilom v oddaje RTVS.

Ni omenjeno

Novinarji RTV Slovenija zastopajo celotno slovensko javnost in omogočajo nadzor nad nosilci politične moči.

Delno: Strokovnjaki pozivajo k omogočanju vprašanj za nadzor nad oblastjo.

Odgovarjanje na novinarska vprašanja in sodelovanje v oddajah je dolžnost predstavnikov oblasti, ne izbira.

Delno: Navedeno kot stališče DNS in SNS, ki ga oblast zavrača.

Pogojevanje nastopa z izbiro drugih gostov pomeni nedopusten pritisk na uredniško avtonomijo.

Ni omenjeno

Poslanci niso dolžni pojasnjevati, zakaj so ali bodo odklonili sodelovanje v oddajah.

Da: Jelka Godec trdi, da niso dolžni pojasnjevati razlogov za odklonitev.

Poslanci se sami odločajo, ali bodo v oddajah sodelovali, in o tem ne odločajo profesorji ali uredniki.

Da: Jelka Godec eksplicitno navaja, da se poslanci sami odločajo.

Predstavniki SDS se ne izogibajo RTV Slovenija na splošno, saj v nekaterih oddajah vendarle nastopajo.

Delno: Implicitno izhaja iz trditve, da se sami odločajo o sodelovanju.

Predstavniki vladne koalicije se pogosto ne odzivajo na vabila za nastop v TV-oddajah RTVS, zlasti v Odmevih.

Delno: Strokovnjaki opozarjajo na sistematično izogibanje vabilom RTV Slovenija.

Ravnanje oblasti je v nasprotju z evropskimi standardi medijske svobode in pluralizma.

Ni omenjeno

Razmerje sodelujočih v oddajah je več kot očitno v korist nasprotnega političnega pola, pri čemer se v kvoto šteje tudi voditelj.

Da: Jelka Godec navaja to kot razlog za nesodelovanje.

Ukom se trudi zadovoljiti potrebe medijev, ki jih dobro razume.

Ni omenjeno

Vlada redno komunicira z javnostjo in korektno sodeluje z mediji.

Delno: Janša trdi, da dosledno odgovarjajo na vprašanja, a strokovnjaki opozarjajo na nasprotno.

Zavračanje sodelovanja z RTVS ustvarja vtis, da RTVS ni relevanten medij.

Ni omenjeno

Večer

Demokratična vidnost oblasti pomeni njeno izpostavljenost javni presoji, ne zgolj ustvarjanje javne podobe.

Ni omenjeno

Izogibanje sodelovanju z RTV Slovenija je sistematična praksa predstavnikov politične oblasti.

Delno: Omenjeno kot očitek strokovnjakov, ki ga vlada zavrača.

Kampanja za ukinitev RTV-prispevka se odraža v izogibanju vabilom v oddaje RTVS.

Ni omenjeno

Novinarji RTV Slovenija zastopajo celotno slovensko javnost in omogočajo nadzor nad nosilci politične moči.

Ni omenjeno

Odgovarjanje na novinarska vprašanja in sodelovanje v oddajah je dolžnost predstavnikov oblasti, ne izbira.

Delno: Navedeno kot stališče novinarskih organizacij, ki ga SDS izpodbija.

Pogojevanje nastopa z izbiro drugih gostov pomeni nedopusten pritisk na uredniško avtonomijo.

Ni omenjeno

Poslanci niso dolžni pojasnjevati, zakaj so ali bodo odklonili sodelovanje v oddajah.

Da: Navedeno kot stališče Jelke Godec (SDS).

Poslanci se sami odločajo, ali bodo v oddajah sodelovali, in o tem ne odločajo profesorji ali uredniki.

Ni omenjeno

Predstavniki SDS se ne izogibajo RTV Slovenija na splošno, saj v nekaterih oddajah vendarle nastopajo.

Delno: Implicitno izhaja iz trditve, da so predstavniki vlade pogosto nastopili.

Predstavniki vladne koalicije se pogosto ne odzivajo na vabila za nastop v TV-oddajah RTVS, zlasti v Odmevih.

Delno: Omenjeno kot očitek strokovnjakov, ki ga vlada zavrača.

Ravnanje oblasti je v nasprotju z evropskimi standardi medijske svobode in pluralizma.

Ni omenjeno

Razmerje sodelujočih v oddajah je več kot očitno v korist nasprotnega političnega pola, pri čemer se v kvoto šteje tudi voditelj.

Da: Navedeno kot stališče Jelke Godec (SDS).

Ukom se trudi zadovoljiti potrebe medijev, ki jih dobro razume.

Da: Citirano neposredno iz izjave direktorja Ukoma.

Vlada redno komunicira z javnostjo in korektno sodeluje z mediji.

Da: Članek navaja, da vlada redno komunicira in korektno sodeluje.

Zavračanje sodelovanja z RTVS ustvarja vtis, da RTVS ni relevanten medij.

Ni omenjeno

primorske.si

Demokratična vidnost oblasti pomeni njeno izpostavljenost javni presoji, ne zgolj ustvarjanje javne podobe.

Ni omenjeno

Izogibanje sodelovanju z RTV Slovenija je sistematična praksa predstavnikov politične oblasti.

Delno: Strokovnjaki opozarjajo na to prakso, vlada in SDS pa jo zavračata.

Kampanja za ukinitev RTV-prispevka se odraža v izogibanju vabilom v oddaje RTVS.

Ni omenjeno

Novinarji RTV Slovenija zastopajo celotno slovensko javnost in omogočajo nadzor nad nosilci politične moči.

Ni omenjeno

Odgovarjanje na novinarska vprašanja in sodelovanje v oddajah je dolžnost predstavnikov oblasti, ne izbira.

Delno: To je stališče Društva in sindikata novinarjev, ki ga članek navaja.

Pogojevanje nastopa z izbiro drugih gostov pomeni nedopusten pritisk na uredniško avtonomijo.

Ni omenjeno

Poslanci niso dolžni pojasnjevati, zakaj so ali bodo odklonili sodelovanje v oddajah.

Da: Jelka Godec (SDS) je izjavila, da poslanci niso dolžni pojasnjevati.

Poslanci se sami odločajo, ali bodo v oddajah sodelovali, in o tem ne odločajo profesorji ali uredniki.

Ni omenjeno

Predstavniki SDS se ne izogibajo RTV Slovenija na splošno, saj v nekaterih oddajah vendarle nastopajo.

Delno: Implicitno izhaja iz navedbe, da se odločajo o sodelovanju.

Predstavniki vladne koalicije se pogosto ne odzivajo na vabila za nastop v TV-oddajah RTVS, zlasti v Odmevih.

Delno: Strokovnjaki opozarjajo na zavračanje vabil, vlada pa to zanika.

Ravnanje oblasti je v nasprotju z evropskimi standardi medijske svobode in pluralizma.

Ni omenjeno

Razmerje sodelujočih v oddajah je več kot očitno v korist nasprotnega političnega pola, pri čemer se v kvoto šteje tudi voditelj.

Da: To je stališče Jelke Godec, navedeno v članku.

Ukom se trudi zadovoljiti potrebe medijev, ki jih dobro razume.

Da: Ukom navaja, da se trudijo zagotoviti odgovore na vsa vprašanja.

Vlada redno komunicira z javnostjo in korektno sodeluje z mediji.

Da: Ukom trdi, da imajo redne stike in izpolnjujejo naloge obveščanja.

Zavračanje sodelovanja z RTVS ustvarja vtis, da RTVS ni relevanten medij.

Ni omenjeno

Analiza sentimenta

entities

• RTV Slovenija (RTVS)
• Društvo novinarjev Slovenije
• Sindikat novinarjev Slovenije
• Ljubljanska univerza
• Ukom (Vladni urad za komuniciranje)
• SDS (Slovenska demokratska stranka)
• Jelka Godec
• Mariborska univerza
• Primorska univerza
• Sebastjan Jeretič
• Mladina
• Janez Janša
• Odmevi (oddaja RTVS)

key differences

Društvo novinarjev Slovenije

Večinoma nevtralno; Dnevnik edini pozitivno izpostavi sistemsko kritiko.

Janez Janša

Večinoma ni omembe; kjer je, le nevtralno citiran.

Jelka Godec

Vsi viri prikazujejo nevtralno brez razlik.

Ljubljanska univerza

Vsi viri so nevtralni; ni razlik.

Mariborska univerza

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik. Edina omemba je kot del skupine podpisnikov.

Mladina

Večina virov molči, dva pa negativno prek Janše.

Odmevi (oddaja RTVS)

Edini vir Dnevnik izpostavlja izogibanje kot problem.

Primorska univerza

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

RTV Slovenija (RTVS)

Večinoma nevtralno; Dnevnik izstopa s pozitivnim poudarkom.

SDS (Slovenska demokratska stranka)

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu.

Sebastjan Jeretič

Vsi viri ga prikazujejo nevtralno, brez razlik.

Sindikat novinarjev Slovenije

Večinoma nevtralno, le Dnevnik izraža pozitiven sentiment.

Ukom (Vladni urad za komuniciranje)

Vsi viri entiteto prikazujejo nevtralno, brez razlik.

source analyses

Delo

Društvo novinarjev Slovenije

Ni omenjeno

Janez Janša

Ni omenjeno

Jelka Godec

Ni omenjeno

Ljubljanska univerza

Nevtralno: profesorji z ljubljanske fakultete so podpisniki izjave

Mariborska univerza

Ni omenjeno

Mladina

Ni omenjeno

Odmevi (oddaja RTVS)

Ni omenjeno

Primorska univerza

Ni omenjeno

RTV Slovenija (RTVS)

Nevtralno: omenjena kot prizadeta stran in izvajalka javne službe

SDS (Slovenska demokratska stranka)

Ni omenjeno

Sebastjan Jeretič

Ni omenjeno

Sindikat novinarjev Slovenije

Ni omenjeno

Ukom (Vladni urad za komuniciranje)

Ni omenjeno

Dnevnik

Društvo novinarjev Slovenije

Pozitivno: Društvo opozarja na sistemsko izogibanje oblasti, kar je predstavljeno kot upravičeno.

Janez Janša

Ni omenjeno

Jelka Godec

Ni omenjeno

Ljubljanska univerza

Nevtralno: Profesor z ljubljanske fakultete citiran, univerza ni meta-vrednotena.

Mariborska univerza

Ni omenjeno

Mladina

Ni omenjeno

Odmevi (oddaja RTVS)

Pozitivno: Odmevi označeni kot tarča izogibanja, kar je predstavljeno kot problematično za javnost.

Primorska univerza

Ni omenjeno

RTV Slovenija (RTVS)

Pozitivno: RTVS opisana kot javni medij z zakonsko nalogo zagotavljanja verodostojnih vsebin.

SDS (Slovenska demokratska stranka)

Ni omenjeno

Sebastjan Jeretič

Nevtralno: Jeretič citiran z zagovorom Ukoma, brez meta-vrednotenja.

Sindikat novinarjev Slovenije

Pozitivno: Sindikat skupaj z društvom kritizira izogibanje, kar je okvirjeno kot legitimno.

Ukom (Vladni urad za komuniciranje)

Nevtralno: Ukom citiran z zagovorom vladnega komuniciranja, brez meta-vrednotenja.

Domovina

Društvo novinarjev Slovenije

Ni omenjeno

Janez Janša

Nevtralno: Janša citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja

Jelka Godec

Nevtralno: Godec citirana kot govorka, brez meta-vrednotenja

Ljubljanska univerza

Nevtralno: omenjena kot del skupine strokovnjakov, brez meta-vrednotenja

Mariborska univerza

Nevtralno: omenjena kot del skupine strokovnjakov, brez meta-vrednotenja

Mladina

Negativno: Janša jo omenja z očitkom o lastništvu in vplivu

Odmevi (oddaja RTVS)

Ni omenjeno

Primorska univerza

Nevtralno: omenjena kot del skupine strokovnjakov, brez meta-vrednotenja

RTV Slovenija (RTVS)

Nevtralno: RTV omenjena kot predmet razprave, brez meta-vrednotenja

SDS (Slovenska demokratska stranka)

Nevtralno: SDS prikazana kot stranka, ki se brani očitkov, brez meta-vrednotenja

Sebastjan Jeretič

Ni omenjeno

Sindikat novinarjev Slovenije

Ni omenjeno

Ukom (Vladni urad za komuniciranje)

Ni omenjeno

N1

Društvo novinarjev Slovenije

Nevtralno: Opozorilo o dolžnosti odgovarjanja, brez vrednotenja.

Janez Janša

Ni omenjeno

Jelka Godec

Nevtralno: Godec podaja mnenje o sodelovanju, ni meta-vrednotenja nje.

Ljubljanska univerza

Nevtralno: Omenjena kot del podpisnikov poziva, brez vrednotenja.

Mariborska univerza

Nevtralno: Omenjena kot del podpisnikov poziva, brez vrednotenja.

Mladina

Ni omenjeno

Odmevi (oddaja RTVS)

Ni omenjeno

Primorska univerza

Nevtralno: Omenjena kot del podpisnikov poziva, brez vrednotenja.

RTV Slovenija (RTVS)

Nevtralno: RTVS omenjena kot subjekt, ki vabi predstavnike, brez vrednotenja.

SDS (Slovenska demokratska stranka)

Nevtralno: SDS citirana prek Godčeve, ki zagovarja stališče, brez meta-vrednotenja.

Sebastjan Jeretič

Nevtralno: Jeretič citiran, zagovarja delo Ukoma, ni meta-vrednotenja.

Sindikat novinarjev Slovenije

Nevtralno: Opozorilo o dolžnosti odgovarjanja, brez vrednotenja.

Ukom (Vladni urad za komuniciranje)

Nevtralno: Ukom se brani očitkov, navaja svoja prizadevanja, brez meta-vrednotenja.

RTV Slovenija

Društvo novinarjev Slovenije

Nevtralno: Društvo je omenjeno kot pobudnik opozorila, ni vrednotenja.

Janez Janša

Ni omenjeno

Jelka Godec

Nevtralno: Godec je citirana, ni meta-vrednotenja njenih izjav.

Ljubljanska univerza

Nevtralno: Univerza je omenjena kot del skupine strokovnjakov, ni vrednotenja.

Mariborska univerza

Nevtralno: Univerza je omenjena kot del skupine strokovnjakov, ni vrednotenja.

Mladina

Ni omenjeno

Odmevi (oddaja RTVS)

Ni omenjeno

Primorska univerza

Nevtralno: Univerza je omenjena kot del skupine strokovnjakov, ni vrednotenja.

RTV Slovenija (RTVS)

Nevtralno: RTVS je omenjena kot naslovnik želje in predmet analize, ni vrednotenja.

SDS (Slovenska demokratska stranka)

Nevtralno: SDS je omenjena prek izjave Jelke Godce, ni meta-vrednotenja.

Sebastjan Jeretič

Nevtralno: Jeretič je citiran, ni meta-vrednotenja njegovih izjav.

Sindikat novinarjev Slovenije

Nevtralno: Sindikat je omenjen kot pobudnik opozorila, ni vrednotenja.

Ukom (Vladni urad za komuniciranje)

Nevtralno: Ukom se odziva na pismo, pojasnjuje svoje stališče, ni meta-vrednotenja.

STA

Društvo novinarjev Slovenije

Ni omenjeno

Janez Janša

Ni omenjeno

Jelka Godec

Ni omenjeno

Ljubljanska univerza

Ni omenjeno

Mariborska univerza

Ni omenjeno

Mladina

Ni omenjeno

Odmevi (oddaja RTVS)

Ni omenjeno

Primorska univerza

Ni omenjeno

RTV Slovenija (RTVS)

Nevtralno: RTVS je omenjena kot subjekt, s katerim vlada sodeluje, brez vrednotenja.

SDS (Slovenska demokratska stranka)

Ni omenjeno

Sebastjan Jeretič

Ni omenjeno

Sindikat novinarjev Slovenije

Ni omenjeno

Ukom (Vladni urad za komuniciranje)

Nevtralno: Ukom je naveden kot vir izjave, brez meta-vrednotenja.

SiOL

Društvo novinarjev Slovenije

Nevtralno: omenjeno v kontekstu izjave, ni vrednoteno

Janez Janša

Nevtralno: kot govornik le citiran, brez meta-vrednotenja avtorja

Jelka Godec

Nevtralno: kot govorka le citirana, brez meta-vrednotenja avtorja

Ljubljanska univerza

Nevtralno: omenjena kot del skupine strokovnjakov, ni vrednotena

Mariborska univerza

Nevtralno: omenjena kot del skupine strokovnjakov, ni vrednotena

Mladina

Negativno: Janša jo označi za polastninjeno s strani 'udbomafije' (metaforična diskreditacija)

Odmevi (oddaja RTVS)

Ni omenjeno

Primorska univerza

Nevtralno: omenjena kot del skupine strokovnjakov, ni vrednotena

RTV Slovenija (RTVS)

Nevtralno: omenjena kot subjekt, ki ga predstavniki oblasti zavračajo; izjava strokovnjakov jo omenja informativno

SDS (Slovenska demokratska stranka)

Nevtralno: omenjena v povezavi z zahtevo po pojasnilu; ni meta-vrednotenja

Sebastjan Jeretič

Ni omenjeno

Sindikat novinarjev Slovenije

Nevtralno: omenjen v kontekstu izjave, ni vrednoten

Ukom (Vladni urad za komuniciranje)

Ni omenjeno

Večer

Društvo novinarjev Slovenije

Nevtralno: Društvo je omenjeno kot del pozivov, brez meta-vrednotenja.

Janez Janša

Ni omenjeno

Jelka Godec

Nevtralno: Godec je citirana kot govorka, brez meta-vrednotenja njenih izjav.

Ljubljanska univerza

Nevtralno: Univerza je omenjena kot del skupine strokovnjakov, brez meta-vrednotenja.

Mariborska univerza

Nevtralno: Univerza je omenjena kot del skupine strokovnjakov, brez meta-vrednotenja.

Mladina

Ni omenjeno

Odmevi (oddaja RTVS)

Ni omenjeno

Primorska univerza

Nevtralno: Univerza je omenjena kot del skupine strokovnjakov, brez meta-vrednotenja.

RTV Slovenija (RTVS)

Nevtralno: RTVS je omenjena kot subjekt, na katerega se nanašajo očitki in odzivi, brez meta-vrednotenja.

SDS (Slovenska demokratska stranka)

Nevtralno: SDS je omenjena kot stranka, katere predstavnica podaja stališče, brez meta-vrednotenja.

Sebastjan Jeretič

Nevtralno: Jeretič je citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja njegovih izjav.

Sindikat novinarjev Slovenije

Nevtralno: Sindikat je omenjen kot del pozivov, brez meta-vrednotenja.

Ukom (Vladni urad za komuniciranje)

Nevtralno: Ukom je naveden kot vir odziva, brez meta-vrednotenja.

primorske.si

Društvo novinarjev Slovenije

Nevtralno: omenjeno kot opozorilo, brez vrednotenja

Janez Janša

Ni omenjeno

Jelka Godec

Nevtralno: citirana kot govorka, brez meta-vrednotenja avtorja

Ljubljanska univerza

Nevtralno: omenjena kot del skupine podpisnikov, brez vrednotenja

Mariborska univerza

Nevtralno: omenjena kot del skupine podpisnikov, brez vrednotenja

Mladina

Ni omenjeno

Odmevi (oddaja RTVS)

Ni omenjeno

Primorska univerza

Nevtralno: omenjena kot del skupine podpisnikov, brez vrednotenja

RTV Slovenija (RTVS)

Nevtralno: omenjena kot subjekt, ki nagovarja profesorje, brez vrednotenja

SDS (Slovenska demokratska stranka)

Nevtralno: navedeno stališče stranke prek Godčeve, brez meta-vrednotenja

Sebastjan Jeretič

Nevtralno: citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja

Sindikat novinarjev Slovenije

Nevtralno: omenjeno skupaj z Društvom, brez vrednotenja

Ukom (Vladni urad za komuniciranje)

Nevtralno: citiran odziv Ukoma na pozive, brez meta-vrednotenja

Scenariji

scenarios

• description

  Po pritiskih strokovnjakov in novinarskih organizacij vlada prek Ukoma okrepi sodelovanje z RTV Slovenija. Ministri redneje nastopajo v oddajah, kar izboljša javno obveščenost in demokratično vidnost oblasti.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Vlada in RTV Slovenija dosežeta dogovor

  valence

  positive

• description

  Vlada in RTV Slovenija začasno omilita spor z občasnimi nastopi ministrov, a osnovne napetosti ostajajo. Ukom še naprej omejuje dostop novinarjev, kar vodi v nadaljnje občasne kritike medijskih strokovnjakov.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  short

  title

  Začasna normalizacija odnosov brez sistemskih sprememb

  valence

  neutral

• description

  Vodja poslancev SDS Jelka Godec in premier Janez Janša nadaljujeta s politiko izogibanja RTV Slovenija, kar okrepi dvome o nepristranskosti medija. Javna radiotelevizija izgublja verodostojnost, kar vodi v upad gledanosti in večji vpliv komercialnih medijev.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Nadaljevanje bojkota RTV s strani SDS

  valence

  negative

• description

  Pod pritiskom evropskih institucij in domače javnosti vlada sprejme zakonodajo, ki krepi neodvisnost RTV Slovenija. Ukom dobi jasnejše smernice za sodelovanje z mediji, kar izboljša pluralnost in demokratični nadzor.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  long

  title

  Medijska reforma po evropskih standardih

  valence

  positive

• description

  Univerzitetni strokovnjaki pod vodstvom Igorja Vobiča organizirajo več javnih pozivov in raziskav, kar okrepi medijsko poročanje o problemu. Vlada se brani z obtožbami o pristranskosti, kar poglobi polarizacijo, a ne privede do konkretnih sprememb.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Povečanje napetosti med vlado in akademsko sfero

  valence

  neutral

• description

  SDS v okviru kampanje za ukinitev RTV-prispevka izkoristi spor za diskreditacijo javne radiotelevizije. Zmanjšanje financiranja oslabi RTV Slovenija, kar vodi v krčenje programa in večjo odvisnost od oglaševalcev.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  long

  title

  Ukinitev RTV-prispevka kot politično orodje

  valence

  negative

• description

  Društvo novinarjev Slovenije vloži tožbo proti vladi zaradi omejevanja dostopa do informacij. Ustavno sodišče odloči v prid novinarjev, kar vzpostavi precedens za obvezno sodelovanje oblasti z mediji, vključno z RTV Slovenija.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Sodna odločitev v korist novinarske svobode

  valence

  positive

• description

  Organizacije za medijsko svobodo, kot je Reporterji brez meja, uvrstijo Slovenijo na nižje mesto na lestvici svobode tiska. Vlada se odzove z diplomatskimi napori, a notranje reforme ostanejo minimalne, kar vodi v mešane odzive.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Mednarodna obsodba Slovenije zaradi medijske svobode

  valence

  neutral

• description

  SDS pod vodstvom Janeza Janše uradno prekine vse nastope na RTV Slovenija in prepove novinarjem dostop do tiskovnih konferenc. RTV Slovenija izgubi status ključnega medija, kar vodi v informacijski monopol komercialnih kanalov in padec demokratičnega nadzora.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  mid

  title

  Popoln prekinitev sodelovanja med vlado in RTV

  valence

  negative

Viri

articles

• article order

  19

  body

  Ljubljana, 18. septembra (STA) - V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) se strinjajo, da se morajo predstavniki oblasti odzivati na vprašanja in vabila v oddaje novinarjev, še posebej javnemu medijskemu servisu. A ob tem opozarjajo, da bi morala tudi RTVS zagotavljati nepristransko, celovito ...

  language

  slv

  published at

  2026-09-18T10:48:36

  source

  STA

  title

  ZNP od oblasti pričakuje odzivnost, od RTVS nepristranskost

  url

  https://www.sta.si/3600245/

• article order

  7

  body

  Ukom razume željo RTV Slovenija, da ministri nastopajo v večernih oddajah, a meni, da je "nekoliko prevzetno" to neposredno zahtevati, saj mora vlada razporejati čas tako za medijske nastope kot tudi za drugo delo. Vladni urad za komuniciranje (Ukom) je v odzivu na pozive strokovnjakov s področja medijev in novinarskih organizacij zapisal, da ima z Radiotelevizijo Slovenija (RTV SLO) redne stike in se trudi zagotoviti odgovore na vsa prejeta vprašanja. "Ocenjujem, da so zelo redki trenutki, ko bi mediji hoteli izvedeti kaj več od sporočenega, in verjamem, da smo v teh nekaj mesecih maksimalno izpolnjevali naše naloge," je navedel direktor Ukoma Sebastjan Jeretič. Kot je dodal, tudi razume željo javne radiotelevizije, da ministri nastopajo v večernih oddajah, "a je nekoliko prevzetno to direktno zahtevati". "Vlada razume svojo nalogo obveščanja javnosti o njenem delovanju in se to trudi zagotoviti prek vseh komunikacijskih kanalov, pri tem pa mora seveda razporejati čas za medijske nastope in čas za drugo delo," je zapisal. Prepričan je, da bi analiza informativnih oddaj na RTV SLO pokazala, da so predstavniki vlade zelo pogosto nastopili in javnost informirali o svojem delovanju. Zato zavračajo očitke profesorjev, za katere ocenjuje, da jih je Radiotelevizija Slovenija nagovorila k pripravi omenjenega dopisa. Kaj pravijo medijski strokovnjaki Strokovnjaki s področij novinarstva, medijev in komuniciranja ljubljanske, mariborske in primorske univerze so namreč v ponedeljek opozorili, da predstavniki politične oblasti zavračajo vabila na informativne oddaje RTV SLO, ne dajejo izjav njenim novinarjem ter jim omejujejo postavljanje vprašanj na novinarskih konferencah in sorodnih dogodkih. Predstavnike politične oblasti so pozvali, naj prenehajo s takšnimi praksami. Tudi v Društvu novinarjev Slovenije in Sindikatu novinarjev Slovenije so odločevalce opozorili, da je odgovarjanje na novinarska vprašanja in sodelovanje v oddajah njihova dolžnost, ne pa izbira. Jelka Godec: Nismo dolžni pojasnjevati Nasprotno pa menijo v največji vladni stranki SDS. Kot je na omrežju X ocenila vodja poslancev SDS-a Jelka Godec, poslanci niso dolžni pojasnjevati, zakaj so ali bodo odklonili sodelovanje. "Se je pa zelo enostavno odločiti, da v oddaji ne sodelujemo, če je razmerje sodelujočih več kot očitno v korist nasprotnega političnega pola," je zapisala, ob čemer je dodala, da se v kvoto nasprotnega pola dostikrat šteje tudi voditelj.

  language

  slv

  published at

  2026-09-15T14:02:45

  source

  RTV Slovenija

  title

  Ukom v odzivu na pismo medijskih strokovnjakov: Vlada korektno sodeluje z mediji

  url

  https://www.rtvslo.si/slovenija/ukom-v-odzivu-na-pismo-medijskih-strokovnjakov-vlada-korektno-sodeluje-z-mediji/793846

• article order

  7

  body

  V zadnjem času predstavniki politične oblasti zavračajo vabila v informativne oddaje RTV Slovenija, ne dajejo izjav novinarjem in omejujejo zastavljanje vprašanj na tiskovnih konferencah, v javni izjavi, pod katero je prvi podpisan dr. Igor Vobič s katedre za novinarstvo ljubljanske fakultete za družbene vede, opozarjajo številni univerzitetni profesorji in raziskovalci. Podpisniki menijo, da "vedno večje število takšnih primerov kaže na to, da gre za sistematično izogibanje in ignoriranje" in opozarjajo, da "takšno ravnanje oblasti kaže ne zgolj na problematičen odnos do javne radiotelevizije, temveč tudi na širši problem demokratične vidnosti in odgovornosti oblasti." "Demokratična vidnost oblasti pomeni njeno izpostavljenost javni presoji, ne zgolj ustvarjanje javne podobe s pomočjo služb za odnose z javnostmi," so poudarili podpisniki. Še posebej je zavračanje sodelovanja z mediji in odgovarjanja novinarjem problematično v odnosu vlade do RTV Slovenija, ki ima kot izvajalka javne službe zakonsko določeno nalogo celovito in nepristransko obveščati javnost, omogočati pluralnost mnenj ter spodbujati javno razpravo o vprašanjih skupnega pomena. "Sistematično izogibanje predstavnikov oblasti zato ne otežuje zgolj dela novinark in novinarjev, temveč tudi izvajanje javne službe in uresničevanje pravice javnosti do obveščenosti. Takšno ravnanje je v nasprotju tudi z evropskimi standardi medijske svobode in pluralizma, ki poudarjajo pomen neodvisnih javnih medijev za demokratični nadzor nad oblastjo," so izpostavili. Novinarji RTV Slovenija namreč ne zastavljajo vprašanj zase, temveč zastopajo celotno slovensko javnost in s tem državljanom omogočajo nadzor nad nosilci politične moči, poudarjajo univerzitetni profesorji in predstavnike oblasti, naj nemudoma prenehajo s praksami diskriminatornega izogibanja sodelovanju z RTV Slovenija. Poleg Vobiča so pod izjavo podpisani še Marko Milosavljević, Barbara Rajgelj, Brankica Petković, Sandra Bašić Hrvatin, Slavko Splichal, Monika Kalin Golob, Melita Poler Kovačič, Boris Mance, Tanja Kerševan, Nataša Logar, Tina Lengar Verovnik, Anamarija Šiša, Jernej Kaluža, Jernej Amon Prodnik, Ilija Tomanić Trivundža, Maruša Pušnik, Tonja Jerele, Peter Sekloča, Boris Vezjak, Roman Kuhar, Rok Smrdelj, Gorazd Kovačič, Mojca Pajnik, Marko Ribać, Jože Vogrinc, Sašo Brlek Slaček, Andreja Trdina, Tanja Oblak Črnič in Andreja Vezovnik.

  language

  slv

  published at

  2026-09-14T13:49:10

  source

  Delo

  title

  Vladno ignoriranje novinarjev RTV problem demokratične vidnosti in odgovornosti

  url

  https://www.delo.si/novice/slovenija/vladno-ignoriranje-novinarjev-rtv-problem-demokraticne-vidnosti-in-odgovornosti

• article order

  4

  body

  Na vladnem uradu za komuniciranje (Ukom) ob pozivih k sodelovanju predstavnikov vlade k sodelovanju z RTVS zagotavljajo, da vlada redno komunicira z javnostjo in to šteje za pomemben del svojih nalog. Dodali so, da se trudijo "zadovoljiti potrebe medijev", ki da jih "dobro razumejo". Kot so na vladnem uradu za komuniciranje zapisali v odzivu na ponedeljkove pozive strokovnjakov s področja medijev ter novinarskih organizacij, imajo z Radiotelevizijo Slovenija (RTVS) redne stike in se trudijo zagotoviti odgovore na vsa vprašanja, ki jih prejemajo. "Ocenjujem, da so zelo redki trenutki, ko bi mediji hoteli izvedeti kaj več od sporočenega, in verjamem, da smo v teh nekaj mesecih maksimalno izpolnjevali naše naloge," je navedel direktor Ukoma Sebastjan Jeretič. Kot je dodal, tudi razume željo javne radiotelevizije, da ministri nastopajo v večernih oddajah, "a je nekoliko prevzetno to direktno zahtevati". "Vlada razume svojo nalogo obveščanja javnosti o njenem delovanju in se to trudi zagotoviti prek vseh komunikacijskih kanalov, pri tem pa mora seveda razporejati čas za medijske nastope in čas za drugo delo," je zapisal. Prepričan je, da bi analiza informativnih oddaj na RTVS pokazala, da so predstavniki vlade zelo pogosto nastopili in javnost informirali o svojem delovanju. Zato zavračajo očitke profesorjev, za katere ocenjuje, da jih je RTVS nagovorila k pripravi omenjenega dopisa. Godec: Poslanci pojasnil niso dolžni Strokovnjaki s področij novinarstva, medijev in komuniciranja ljubljanske, mariborske in primorske univerze so namreč v ponedeljek opozorili, da predstavniki politične oblasti zavračajo vabila na informativne oddaje RTVS, ne dajejo izjav njenim novinarkam in novinarjem ter jim omejujejo postavljanje vprašanj na novinarskih konferencah in sorodnih dogodkih. Predstavnike politične oblasti so pozvali, naj prenehajo s takšnimi praksami. Tudi v Društvu in sindikatu novinarjev Slovenije so odločevalce opozorili, da je odgovarjanje na novinarska vprašanja in sodelovanje v oddajah njihova dolžnost, ne pa izbira. Nasprotno pa menijo v največji vladni stranki SDS. Kot je na omrežju X ocenila vodja poslancev SDS Jelka Godec, poslanci niso dolžni pojasnjevati, zakaj so ali bodo odklonili sodelovanje. "Se je pa zelo enostavno odločiti, da v oddaji ne sodelujemo, če je razmerje sodelujočih več kot očitno v korist nasprotnega političnega pola," je zapisala, ob čemer je dodala, da se v kvoto nasprotnega pola dostikrat šteje tudi voditelj.

  language

  slv

  published at

  2026-09-15T11:35:32

  source

  N1

  title

  Odziv Ukoma na očitke: Trudimo se zadovoljiti potrebe medijev

  url

  https://n1info.si/novice/slovenija/odziv-ukoma-na-ocitke-trudimo-se-zadovoljiti-potrebe-medijev/

• article order

  15

  body

  Društvo novinarjev Slovenije in Sindikat novinarjev Slovenije opažata, da se predstavniki vladne koalicije pogosto ne odzivajo na vabila za nastop v TV-oddajah RTVS, zlasti ne v Odmevih. Pri tem opozarjata, da je odgovarjanje na novinarska vprašanja in sodelovanje v oddajah njihova dolžnost in ne izbira. Ne le društvo in sindikat novinarjev, na to, da predstavniki politične oblasti pogosto zavračajo vabila v informativne oddaje RTV Slovenija, ne dajejo izjav ali omejujejo vprašanja novinarjev, so v ponedeljek v skupni izjavi opozorili tudi skupina profesorjev in raziskovalcev z ljubljanske, mariborske in primorske univerze ter predstavniki Mirovnega inštituta. "Vedno večje število takšnih primerov kaže na to, da gre za sistematično izogibanje in ignoriranje. Takšno ravnanje oblasti ne kaže zgolj na problematičen odnos do javne radiotelevizije, temveč tudi na širši problem demokratične vidnosti in odgovornosti oblasti," so zapisali. Izjavo je podpisal tudi dr. Igor Vobič, profesor s katedre za novinarstvo ljubljanske fakultete za družbene vede. Opozarja, da je sistematično izogibanje vladajoče politike posebno problematično prav v odnosu do RTVS. Zakaj? "Kot javni medij ima RTVS zakonsko določeno nalogo celovito obveščati javnost, zagotavljati verodostojne in nepristranske informativne vsebine, spodbujati kulturo javnega dialoga ter omogočati prostor za razpravo o vprašanjih javnega pomena. Če se predstavniki oblasti vztrajno izogibajo sodelovanju, je izvajanje teh nalog bistveno oteženo. Nastane lahko celo absurdna situacija, v kateri oblast s sistematičnim zavračanjem sodelovanja sama prispeva k manj pluralnemu programu, nato pa javnemu mediju očita pristranskost." Bojkot Odmevov in pogojevanje nastopov V sindikatu in društvu novinarjev pri tem še zlasti opozarjajo na izogibanje vabilom v oddajo Odmevi. In dodajajo: "Glede na to, da taisti vabljeni prihajajo v druge oddaje ali na druge televizije, gre očitno za izogibanje ali celo ignoriranje točno določenega medija oziroma točno določene informativne oddaje. Tovrstno početje se odraža tudi v kampanji za ukinitev RTV-prispevka." S tem ko člani vlade zavrnejo sodelovanje v oddajah RTVS, se po njihovem mnenju ustvarja vtis, "da RTVS ni relevanten medij". Ob tem opozarjajo, da je odločanje o tem, kdo vodi oddajo in kdo v njej sodeluje, izključno stvar uredniške in novinarske presoje: "Zato pogojevanje nastopa z izbiro drugih gostov pomeni nedopusten pritisk na uredniško avtonomijo, kot se je prejšnji teden zgodilo v eni od oddaj na komercialni televiziji." Iz vladnega urada za komuniciranje (Ukom) so ob pozivih predstavnikom vlade k sodelovanju z RTVS sporočili, da vlada redno komunicira z javnostjo, da to šteje za pomemben del svojih nalog in da korektno sodeluje tudi z drugimi mediji. "Ocenjujem, da so zelo redki trenutki, ko bi mediji hoteli izvedeti kaj več od sporočenega, in verjamem, da smo v teh nekaj mesecih maksimalno izpolnjevali naše naloge," je navedel direktor Ukoma Sebastjan Jeretič. Dodal je, da tudi razume željo javne radiotelevizije, da ministri nastopajo v večernih oddajah, "a je nekoliko prevzetno to naravnost zahtevati". Ko vprašanje ostane brez odgovora Izogibanje politikov novinarjem ni sicer nič novega, prav tako jim pri izmikanju ne manjka domišljije. V zadnjem času je odmevalo nekaj primerov, ko ministri aktualne vlade niso hoteli odgovoriti neposredno na vprašanja novinarjev. Slovenija je nedavno blokirala skupno izjavo EU o obsodbi načrtov Izraela o širitvi naselbin na zasedenem Zahodnem bregu. Na novinarski konferenci ministra za kmetijstvo Janeza Ciglerja Kralja je prejšnji teden to temo znova odprla novinarka N1, ki je ministra vprašala, "zakaj ste podprli vladno odločitev, da kot edina članica v EU blokira izjavo, ki obsoja po mednarodnem pravu nezakonito nasilno naseljevanje Izraelcev v Palestini". Minister ni podal odgovora o razlogih, ampak večkrat ponovil, da gre za (pre)kompleksno vprašanje, nato je bila novinarska konferenca prekinjena. Do omejevanja vprašanj novinarjev je znova prišlo v teh dneh, ko je novinarka portala N1 ministrico za okolje Polono Rifelj vprašala: "Ali verjamete v znanstveno dejstvo, da so fosilna goriva tista, ki povzročajo podnebne spremembe? In kakšne ukrepe nameravate predlagati za blaženje?" Ministrica je odgovorila: "Ali je pomembno, v kaj jaz verjamem kot ministrica? Izključno poslušam stroko. Znanost. Verjamem v dva spola, ne 16. To pravi znanost." Nato je posredoval predstavnik za odnose z mediji na ministrstvu, ki je vprašal, kaj je v predstavitvi ministrice manjkalo. Novinarka je nato pojasnila, da so manjkali ukrepi za blaženje podnebnih sprememb. Ministrica je nazadnje novinarki v odgovoru očitala, da gre za provokacijo. "Spremljajte družbena omrežja" Še bolj očitno je izmikanje v primeru poslanca Borisa Mijiča, ki smo ga v zadnjih mesecih tudi na Dnevniku večkrat klicali zaman in mu brez uspeha pošiljali novinarska vprašanja. Pri čemer je predsednik stranke Resnica in državnega zbora Zoran Stevanović v tem času državljanom med drugim sporočal, naj namesto medijev raje spremljajo družbena omrežja. Medijem pa je prek spletnih kanalov tudi žugal s finančnimi posledicami, ker ni bil zadovoljen s poročanjem o njegovem političnem delovanju. Kje je meja med legitimno izbiro načina politične komunikacije in nedopustnim omejevanjem javnega nadzora nad oblastjo? "Predstavniki oblasti imajo vsekakor pravico javnosti predstavljati svoja stališča po nadzorovanih komunikacijskih kanalih s pomočjo služb za odnose z javnostmi, toda takšno komuniciranje v demokratični družbi ne more nadomeščati nastopanja političnih predstavnikov v medijih, v katerih so izpostavljeni zahtevnim novinarskim vprašanjem, soočanju mnenj in stališč ter kritični javni presoji. Mejo politična oblast prestopi, ko ne gre več za posamezna zavrnjena vabila, temveč za ponavljajoče se, celo strateško izogibanje določenim medijem in favoriziranje drugih," odgovarja dr. Igor Vobič. Zato je po njegovem mnenju zelo pomembno, da novinarske organizacije in uredništva sistematično beležijo takšne primere in javno opozarjajo nanje. Lastni kanali, manj neprijetnih vprašanj Pogovarjali smo se tudi z več novinarji RTVS, nekateri so nam zaradi okoliščin svoje izkušnje zaupali neuradno. V pogovorih je bilo poudarjeno, da se politiki izogibajo novinarjem zaradi njihovih kritičnih in neprijetnih vprašanj, čeprav je njihova dolžnost biti karseda transparenten. Kot problem naši sogovorniki vidijo predvsem "bojkotiranje" oddaj določenih ministrov oziroma politikov, ki so v konkretnih zadevah najbolj relevantni sogovorniki. Ne le da s tem javnost ne prejme odgovorov, po mnenju nekaterih se s tem tudi v luči referenduma o RTV-prispevku ustvarja vtis neuravnoteženosti javnega medija, medtem ko posamezniki sami nočejo priti v oddajo. Novinarji so opozorili tudi na zavlačevanje odgovorov, pa tudi na selitev politične komunikacije na družbena omrežja, s čimer se pogosto izogiba novinarjem in s tem kritični javnosti. Več sogovornikov je poudarilo še, da so velikokrat pri svojem delu primorani iskati izjave politikov na družbenih omrežjih in da raznorazno izogibanje ni omejeno na politične barve. Tudi v prejšnji vladi so bili takšni primeri. Jasno jim je, da politiki zaradi spletnega okolja za svojo vidnost novinarjev in medijev ne potrebujejo več tako kot še nedavno, zaradi česar je v praksi njihova naloga, da se prilagajajo na nove razmere in se na neki način na novo izumljajo. Pri čemer pa Peter Močnik, novinar in radijski voditelj na Prvem programu Radia Slovenija, glede selektivnega komuniciranja politikov z novinarji pod črto opozarja: "Na splošno lahko rečem, da izogibanje odgovorom ali zavračanje novinarskih vprašanj ne pomeni zavračanja novinarjev, temveč zavračanje javnosti. Pravice biti obveščen. In da funkciji predstavnika oblasti pripadajo ne le pravice, temveč tudi obveznosti. In to je ena od njih. Če privolimo v to, da predstavniki oblasti zavrnejo novinarska vprašanja, kadar jim to ustreza, pristanemo tudi na erozijo demokratičnih standardov ter prosto pot koruptivnim praksam, politični samovolji in avtoritarnim politikam. Za vse, kar osebe z vzvodi moči počnejo, morajo odgovarjati ljudem. Kako? Prek nas, medijev. Mi sprašujemo zanje."

  language

  slv

  published at

  2026-09-15T22:07:24

  source

  Dnevnik

  title

  Ko oblast zavrne novinarja ali oddajo, zavrne javnost

  url

  https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/ko-oblast-zavrne-novinarja-ali-oddajo-zavrne-javnost-2827776/

• article order

  18

  body

  Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. A ob tem opozarjajo, da bi morala tudi RTVS zagotavljati nepristransko, celovito in politično uravnoteženo obveščanje, česar pa po njihovem mnenju ne počne. Po mnenju ZNP ima javnost pravico do odgovorov predsednika vlade, ministrov, poslancev in drugih nosilcev javnih funkcij. Radiotelevizija Slovenija (RTVS) ima zaradi svojega položaja javnega medijskega servisa, ki se financira s strani vseh državljanov s plačevanjem obveznega rtv-prispevka, pri tem posebno vlogo in temu primerno težo, so opozorili. "Toda to razmerje ni enosmerno," so dodali. Prav zato, ker ima RTVS poseben status in posebno javno poslanstvo, ima tudi posebne zakonske obveznosti, ki jih zasebni mediji nimajo v enaki obliki. Zakon o RTVS namreč določa, da mora zagotavljati verodostojne in nepristranske informativne oddaje, ki javnost celovito obveščajo o političnem dogajanju in omogočajo objektivno javno obveščenost, so zapisali v izjavi za javnost. "Če od politikov upravičeno pričakujemo, da se odzivajo javni RTVS, moramo od RTVS z enako odločnostjo zahtevati, da sama izpolnjuje svojo zakonsko dolžnost nepristranskega, celovitega in politično uravnoteženega obveščanja," so navedli. Po njihovem mnenju pa RTVS tega poslanstva na področju dela informativnega programa danes ne izpolnjuje zadostno. "Dogaja se nasprotno: RTVS se v pomembnem delu informativnega programa vse bolj spreminja v politično tribuno levega in skrajno levega nazorskega prostora," so kritični v ZNP. Menijo, da javni medij poleg politikov kot strokovnjake in komentatorje vztrajno predstavlja pretežno levo usmerjene sogovornike, "drugače mislečih pa je komaj za vzorec". Po njihovi oceni RTVS v pomembnem delu informativnega programa ne dosega temeljnih standardov nepristranskosti, celovitosti in pluralnosti, h katerim je zavezan. "Vprašanje odzivanja politikov na vabila je legitimno, vendar ne sme služiti preusmerjanju pozornosti od odgovornosti RTVS za izpolnjevanje njenega javnega poslanstva," so še zapisali. Glede pozivov dela medijskih strokovnjakov, profesorjev in novinarskih organizacij predstavnikom koalicije, naj se redno udeležujejo oddaj RTVS, pravijo, da osnovni argument razumejo in se z njim v pomembnem delu strinjajo. "Vendar se ob tem ne moremo znebiti občutka, da del medijske in akademske javnosti to načelo bistveno glasneje izpostavlja takrat, ko je na oblasti desnosredinska oziroma vlada Janeza Janše," so še zapisali. Posebej problematično se jim zdi, kadar se kritike RTVS že vnaprej razume kot poskus političnega pritiska na novinarje. Menijo, da kritika uredniških odločitev, izbire gostov ali nazorske neuravnoteženosti ni sama po sebi napad na novinarsko avtonomijo. Strokovnjaki s področij novinarstva, medijev in komuniciranja s treh univerz so namreč predstavnike politične oblasti pozvali, naj prenehajo s praksami izogibanja sodelovanju z RTVS ter novinarjem omogočijo postavljanje ključnih vprašanj. Tudi v društvu in sindikatu novinarjev Slovenije so opazili, da se predstavniki vlade in člani koalicije ne odzivajo na vabila za sodelovanje v televizijskih oddajah RTVS. Opozorili so jih, da je odgovarjanje na novinarska vprašanja in sodelovanje v oddajah njihova dolžnost, ne pa izbira.

  language

  slv

  published at

  2026-09-18T12:10:17

  source

  Večer

  title

  ZNP od oblasti pričakuje odzivnost, od RTVS nepristranskost

  url

  https://vecer.com/slovenija/znp-rtv-pricakovanja-zdruzenje-novinarjev-in-publicistov-10427652

• article order

  12

  body

  Očitek, da se predstavniki največje vladne stranke sistematično izogibajo RTV Slovenija, je sprožil oster odziv vodje poslanske skupine SDS Jelke Godec in predsednika vlade Janeza Janše. Godec je poudarila, da poslanci sami odločajo, v katerih oddajah bodo sodelovali, Janša pa je zatrdil, da predstavniki vlade dosledno odgovarjajo na vprašanja novinarjev. V ozadju je javni poziv skupine univerzitetnih strokovnjakov, ki od oblasti zahteva več sodelovanja z javno radiotelevizijo. Razprava o odnosu politike do RTV Slovenija se je znova zaostrila. Skupina strokovnjakov s področja novinarstva, medijev in komuniciranja z ljubljanske, mariborske in primorske univerze je namreč v skupni izjavi opozorila na domnevno vse pogostejše zavračanje vabil RTV Slovenija s strani predstavnikov politične oblasti. Strokovnjaki menijo, da naj bi šlo že za sistematično prakso. Ob tem so predstavnike oblasti pozvali, naj se prenehajo izogibati sodelovanju v programih javne radiotelevizije ter novinarjem RTV omogočijo postavljanje vprašanj. Toda v SDS so takšno razumevanje zavrnili. Godec: O tem ne odločajo profesorji ali uredniki Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec se je na poziv odzvala na družbenem omrežju X. Jasno je poudarila, da je odločitev o sodelovanju v televizijski oddaji stvar posameznega poslanca oziroma poslanske skupine. "Spoštovana RTV Slovenija, poslanci se sami odločamo, ali bomo v oddajah sodelovali ali ne, in o tem ne odloča ne skupina profesorjev ne uredniki oddaj," je zapisala. Ob tem je dodala, da poslanci niso dolžni pojasnjevati razlogov za svojo odločitev. Godec je bila kritična tudi do prakse, pri kateri naj bi se od poslanske skupine SDS zahtevalo pisno pojasnilo, zakaj njeni predstavniki ne želijo sodelovati v določenih oddajah. "Dajte, no. Skupina profesorjev, ki ste jih našli na RTV, da pišejo v vašem imenu," je zapisala in spomnila, da je RTV od poslanske skupine SDS v preteklem tednu zahtevala pojasnilo glede nesodelovanja v nekaterih oddajah. Po njenem mnenju je razlog za zavrnitev posameznega vabila lahko tudi sestava oddaje. Če je razmerje med sodelujočimi izrazito nagnjeno na eno politično stran, se je po njenem mnenju mogoče preprosto odločiti, da v oddaji ne bodo sodelovali. "Se je pa zelo preprosto odločiti, da v oddaji ne sodelujemo, če je razmerje sodelujočih več kot očitno v korist nasprotnega političnega pola," je pojasnila. Pri tem je opozorila še na vlogo voditeljev. Po njenem mnenju se namreč tudi voditelj oddaje včasih znajde v kvoti politično nasprotnega pola. SDS vendarle nastopa na RTV Trditev, da se predstavniki SDS izogibajo RTV Slovenija na splošno, sicer ni povsem skladna z dejstvom, da so predstavniki stranke v nekaterih oddajah vendarle nastopali. Pred dnevi je bila tako v oddaji Tarča gostja ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj, ki je zastopala stališča SDS oziroma vlade. Prav zato je bistvo spora očitno predvsem v vprašanju, v katerih oddajah in pod kakšnimi pogoji bodo predstavniki oblasti sodelovali, ne pa v popolnem bojkotu javne radiotelevizije. SDS torej ne zavrača vseh povabil RTV, temveč očitno ocenjuje posamezne formate, goste in razmerje med sodelujočimi. Janša: Na vprašanja novinarjev odgovarjamo Na očitke se je odzval tudi predsednik vlade Janez Janša. Ta je zavrnil namig, da bi se predstavniki vlade izogibali odgovarjanju novinarjem. "Dosledno odgovarjamo na vsa vprašanja novinarjev," je poudaril. Janša se je odzval tudi na poročanje Mladine, ki je izpostavila del skupne izjave strokovnjakov. Ti so zapisali, da je odgovarjanje na novinarska vprašanja dolžnost predstavnikov oblasti in ne njihova izbira. Premier je bil pri odzivu precej bolj neposreden. Ob omembi Mladine je zapisal, da je zadnji novinar David Tasić revijo zapustil že pred desetletji, ter dodal očitek o njenem kasnejšem lastništvu in vplivu nekdanjih struktur. S tem je Janša razpravo iz aktualnega vprašanja sodelovanja z RTV razširil tudi na širši problem zgodovine slovenskega medijskega prostora in njegovega lastništva. Strokovnjaki: oblast mora biti odgovorna javnosti Skupina strokovnjakov je v svoji izjavi zavzela drugačno stališče. Po njihovem mnenju naj bi predstavniki politične oblasti v zadnjem obdobju vse pogosteje zavračali vabila v informativne oddaje RTV Slovenija, novinarjem ne dajali izjav ter jim na tiskovnih konferencah in drugih dogodkih omejevali možnost postavljanja vprašanj. Ocenjujejo, da vedno več takšnih primerov kaže na sistematično izogibanje javnemu servisu. "Takšno ravnanje oblasti kaže ne zgolj na problematičen odnos do javne radiotelevizije, temveč tudi na širši problem demokratične vidnosti in odgovornosti oblasti," so zapisali. Predstavnike oblasti so zato pozvali, naj omogočijo novinarjem RTV Slovenija postavljanje ključnih vprašanj. Po njihovem mnenju lahko le tako javnost dobi dovolj informacij za presojo delovanja oblasti. Kje se konča dolžnost in začne uredniška izbira Spor odpira tudi širše vprašanje odnosa med politiko in mediji. Nedvomno je pomembno, da je oblast dostopna novinarjem in da javnost lahko dobi odgovore na vprašanja, povezana z njenim delom. Prav tako pa ostaja vprašanje, ali je mogoče od posameznega poslanca ali ministra zahtevati, da sprejme vsako povabilo v vsako oddajo. Tu se odpira meja med odgovarjanjem na novinarska vprašanja in obveznim sodelovanjem v izbranem medijskem formatu. Prvo je pomemben del javne odgovornosti politike. Drugo pa je tudi stvar presoje posameznega politika oziroma politične skupine. V SDS so očitno prepričani, da imajo pravico izbirati, kje bodo nastopali, še posebej kadar menijo, da je oddaja politično neuravnotežena. Na drugi strani strokovnjaki opozarjajo, da javni servis ni zasebni medij in da bi morali biti predstavniki oblasti do njega posebej dostopni. Razprava tako ni več zgolj vprašanje, ali se je neki politik udeležil določene oddaje. V ospredju je vprašanje, kakšna naj bo vloga javne radiotelevizije, kakšna je odgovornost oblasti do javnosti in ali lahko RTV od politikov zahteva sodelovanje v svojih oddajah - oziroma ali je končna odločitev vendarle na strani politika. Za zdaj je odgovor SDS jasen: na novinarska vprašanja bodo odgovarjali, o tem, v kateri oddaji bodo nastopili, pa želijo odločati sami.

  language

  slv

  published at

  2026-09-15T14:21:34

  source

  Domovina

  title

  Godec in Janša odgovorila RTV: "Poslanci se sami odločamo, ali bomo v oddajah sodelovali"

  url

  https://www.domovina.je/godec-in-jansa-odgovorila-rtv-poslanci-se-sami-odlocamo-ali-bomo-v-oddajah-sodelovali

• article order

  8

  body

  "Spoštovana, RTV Slovenija, poslanci se sami odločamo, ali bomo v oddajah sodelovali ali ne, in o tem ne odloča ne skupina profesorjev ne uredniki oddaj. Prav tako nismo dolžni pojasnjevati, zakaj smo ali bomo odklonili sodelovanje." Tako se je na skupno izjavo skupine strokovnjakov s področja novinarstva, medijev in komuniciranja z ljubljanske, mariborske in primorske univerze, v kateri so med drugim opozorili na izogibanje predstavnikov politične oblasti sodelovanju z RTV Slovenija, odzvala vodja poslanske skupine Jelka Godec. Da dosledno odgovarjajo na vsa vprašanja novinarjev, je poudaril tudi premier Janez Janša. "Dajte, no. Skupina profesorjev, ki ste jih našli na RTV, da pišejo v vašem imenu. V prejšnjem tednu ste namreč od poslanske skupine SDS zahtevali pisno pojasnilo, zakaj ne želimo sodelovati v določenih oddajah," je zapis na omrežju X začela Godčeva. Poudarila je, da se poslanci sami odločajo, ali bodo v oddajah sodelovali ali ne, in o tem ne odloča ne skupina profesorjev ne uredniki oddaj. "Prav tako nismo dolžni pojasnjevati, zakaj smo ali bomo odklonili sodelovanje. Se je pa zelo enostavno odločiti, da v oddaji ne sodelujemo, če je razmerje sodelujočih več kot očitno v korist nasprotnega političnega pola. Pri tem se v kvoto nasprotnega političnega pola dostikrat šteje tudi voditelj," je pojasnila. Janša: Dosledno odgovarjamo na vsa vprašanja novinarjev Da dosledno odgovarjajo na vsa vprašanja novinarjev, je poudaril tudi premier Janez Janša. Ta se je v objavi na omrežju X odzval na poročanje Mladine, kjer so izpostavili del omenjene izjave, da Društvo novinarjev Slovenije in Sindikat novinarjev Slovenije člane vlade in ostale predstavnike političnih strank opozarja, da je odgovarjanje na novinarska vprašanja njihova dolžnost, ne izbira. V objavi je Janša zapisal še: "Žal je zadnji novinar (David Tasić) zapustil Mladino že pred desetletji. Ko jo je polastninila udbomafija. Ki je nato prevzela še DNS in SNS." Skupna izjava strokovnjakov z ljubljanske, mariborske in primorske univerze Skupina strokovnjakov je v skupni izjavi med drugim zapisala, da "v zadnjem obdobju predstavniki politične oblasti zavračajo vabila v informativne oddaje RTV Slovenija, ne dajejo izjav njenim novinarkam in novinarjem ter jim omejujejo postavljanje vprašanj na tiskovnih konferencah oziroma sorodnih dogodkih. Vedno večje število takšnih primerov kaže na to, da gre za sistematično izogibanje in ignoriranje. Takšno ravnanje oblasti kaže ne zgolj na problematičen odnos do javne radiotelevizije, temveč tudi na širši problem demokratične vidnosti in odgovornosti oblasti". Predstavnike politične oblasti so pozvali, naj prenehajo "s praksami diskriminatornega izogibanja sodelovanju z RTV Slovenija. Pozivamo jih, naj novinarkam in novinarjem RTV Slovenija omogočijo postavljanje ključnih vprašanj ter s tem celotni slovenski javnosti zagotovijo odgovore in pojasnila, potrebna za presojo delovanja oblasti in varovanje demokracije". Celotno izjavo najdete na tej povezavi.

  language

  slv

  published at

  2026-09-15T09:09:37

  source

  SiOL

  title

  Godčeva in Janša odgovorila na očitke o zavračanju vabil RTV Slovenija

  url

  https://siol.net/novice/slovenija/godceva-in-jansa-odgovorila-na-ocitke-o-zavracanju-vabil-rtv-slovenija-701459

• article order

  6

  body

  Kot so na Ukomu zapisali v odzivu na ponedeljkove pozive strokovnjakov s področja medijev ter novinarskih organizacij, imajo z Radiotelevizijo Slovenija (RTVS) redne stike in se trudijo zagotoviti odgovore na vsa vprašanja, ki jih prejemajo. "Ocenjujem, da so zelo redki trenutki, ko bi mediji hoteli izvedeti kaj več od sporočenega, in verjamem, da smo v teh nekaj mesecih maksimalno izpolnjevali naše naloge," je navedel direktor Ukoma Sebastjan Jeretič. Kot je dodal, tudi razume željo javne radiotelevizije, da ministri nastopajo v večernih oddajah, "a je nekoliko prevzetno to direktno zahtevati". "Vlada razume svojo nalogo obveščanja javnosti o njenem delovanju in se to trudi zagotoviti prek vseh komunikacijskih kanalov, pri tem pa mora seveda razporejati čas za medijske nastope in čas za drugo delo," je zapisal. Prepričan je, da bi analiza informativnih oddaj na RTVS pokazala, da so predstavniki vlade zelo pogosto nastopili in javnost informirali o svojem delovanju. Zato zavračajo očitke profesorjev, za katere ocenjuje, da jih je RTVS nagovorila k pripravi omenjenega dopisa. Strokovnjaki s področij novinarstva, medijev in komuniciranja ljubljanske, mariborske in primorske univerze so namreč v ponedeljek opozorili, da predstavniki politične oblasti zavračajo vabila na informativne oddaje RTVS, ne dajejo izjav njenim novinarkam in novinarjem ter jim omejujejo postavljanje vprašanj na novinarskih konferencah in sorodnih dogodkih. Predstavnike politične oblasti so pozvali, naj prenehajo s takšnimi praksami. Tudi v Društvu in sindikatu novinarjev Slovenije so odločevalce opozorili, da je odgovarjanje na novinarska vprašanja in sodelovanje v oddajah njihova dolžnost, ne pa izbira. Nasprotno pa menijo v največji vladni stranki SDS. Kot je na omrežju X ocenila vodja poslancev SDS Jelka Godec, poslanci niso dolžni pojasnjevati, zakaj so ali bodo odklonili sodelovanje. "Se je pa zelo enostavno odločiti, da v oddaji ne sodelujemo, če je razmerje sodelujočih več kot očitno v korist nasprotnega političnega pola," je zapisala, ob čemer je dodala, da se v kvoto nasprotnega pola dostikrat šteje tudi voditelj.

  language

  slv

  published at

  2026-09-15T11:32:23

  source

  primorske.si

  title

  Jeretič prepričan, da so trenutki, ko bi mediji od vlade hoteli izvedeti kaj več od sporočenega, redki

  url

  https://primorske.si/slovenija/jeretic-preprican-da-so-trenutki-ko-bi-mediji-od-vlade-hoteli-izvedeti-kaj-vec-od-sporocenega-redki/

source scope

analyzed source count

9

omitted articles

omitted source count

0

total source count

9