MedVrsticami

Pirc Musar in Sila na slovesnosti ob prazniku priključitve Primorske 11.9.2026

Analiziranih 6 virov Slovenščina

15. septembra 2024 je Slovenija obeležila državni praznik dan priključitve Primorske k matični domovini, ki spominja na uveljavitev pariške mirovne pogodbe leta 1947. Osrednja slovesnost je potekala na hipodromu Kobilarne Lipica v organizaciji Občine Sežana, s slavnostno govornico predsednico republike Natašo Pirc Musar. Praznik je letos potekal pod imenom 'priključitev', potem ko je DZ oktobra 2024 besedo 'vrnitev' zamenjal s 'priključitvijo'. V državnem zboru je vložena pobuda za ponovno preimenovanje v 'dan vrnitve Primorske', čemur na Primorskem mnogi nasprotujejo. Pirc Musar je v govoru izpostavila pomen miru, solidarnosti in enakosti ter se poklonila uporu proti fašizmu in pesniku Srečku Kosovelu. Sežanski župan Andrej Sila je pozval k enotnosti in poudaril, da Primorska presega delitve.

Infografika

image url: /static/img/infographics/slv-128135_sl_51f26b3e68fa7564.webp

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	Delo	Dnevnik	Primorski Dnevnik	Reporter
15. september je državni praznik priključitve Primorske k matični domovini, ki ni dela prost dan.	Razlika: večina potrjuje datum in status, RTV in Reporter izpuščata delovni prost dan.	Da: Članek potrjuje datum, ime praznika in da ni dela prost dan.	Delno: Članek potrjuje praznik, a ne omenja, da ni dela prost dan.	Da: Članek potrjuje datum, ime praznika in da ni dela prost dan.	Da: Članek potrjuje datum, ime praznika in da ni dela prost dan.	Delno: Članek potrjuje praznik, a ne omenja, da ni dela prost dan.	Delno: Članek potrjuje praznik, a ne omenja, da ni dela prost dan.
V državni zbor je vložena pobuda za ponovno preimenovanje praznika v 'dan vrnitve Primorske k matični domovini'.	STA ne omenja; ostali potrjujejo, a z različnimi poudarki.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje vložitev te pobude v DZ.	Da: Članek potrjuje vložitev pobude za preimenovanje.	Da: Članek potrjuje vložitev pobude za preimenovanje.	Delno: Članek omenja vladno željo po preimenovanju v vrnitev.	Delno: Članek navaja, da vlada Janeza Janše želi vrniti ime.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je spomnila na fašistično zatiranje Slovencev med obema vojnama.	Večina virov potrjuje, STA molči, Reporter.si brez vsebine.	Ni omenjeno	Da: Predsednica je v govoru izpostavila fašistično zatiranje.	Da: Predsednica je v govoru izpostavila fašistično zatiranje.	Da: Članek navaja njen govor o fašističnem zatiranju.	Delno: Omenja upor proti fašizmu, ne pa specifično zatiranja med vojnama.	Delno: Članek omenja, da bo govornica, a ne navaja vsebine govora.
Praznik obeležuje 79. obletnico uveljavitve pariške mirovne pogodbe iz leta 1947.	Večina virov potrjuje 79 let, Reporter.si navaja 77 let.	Da: Članek navaja 79. obletnico uveljavitve pariške mirovne pogodbe.	Da: Članek izrecno navaja 79. obletnico uveljavitve pogodbe.	Da: Članek navaja 79. obletnico uveljavitve pogodbe.	Da: Članek izrecno navaja 79. obletnico uveljavitve pogodbe.	Da: Članek navaja 79 let od uveljavitve pariške mirovne pogodbe.	Ne: Članek navaja uveljavitev pogodbe leta 1947, kar je 77 let.
Državni zbor je oktobra 2024 besedo 'vrnitev' v imenu praznika zamenjal z 'priključitev'.	Večina potrjuje, Primorski Dnevnik zanika (vlada šele predlaga).	Ni omenjeno	Da: Članek navaja to spremembo s strani DZ oktobra 2024.	Da: Članek navaja spremembo imena v DZ oktobra 2024.	Da: Članek navaja to spremembo in datum.	Ne: Članek navaja, da vlada šele želi preimenovati praznik v vrnitev.	Da: Članek navaja, da je DZ oktobra 2024 praznik preimenoval.
Sežanski župan Andrej Sila je na slovesnosti pozval k enotnosti in poudaril, da besede ne smejo deliti ljudi.	Večina virov potrjuje poziv, dva ga ne omenjata, Primorski dodaja kontekst.	Ni omenjeno	Da: Župan je pozval k enotnosti in poudaril, da se ne smemo deliti.	Da: Župan je pozval k enotnosti in poudaril, da se ne smemo deliti.	Da: Članek povzema županov poziv k enotnosti in izogibanju delitvam.	Delno: Pozval je k enotnosti in dejal, da Primorska presega delitve.	Ni omenjeno
Pesnik Srečko Kosovel je s svojo poezijo postal glas generacije, ki se je upirala krivicam in nasilju.	Večina virov trditev podpira, dva je ne omenjata.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da je bila njegova poezija glas te generacije.	Da: Članek potrjuje navedbo o Kosovelovi poeziji in generaciji.	Da: Članek potrjuje to interpretacijo predsednice republike.	Delno: Predsednica se je poklonila Kosovelu in njegovim vrednotam.	Ni omenjeno
Pariška mirovna pogodba je po drugi svetovni vojni del Primorske dodelila Jugoslaviji, del pa je ostal v Italiji.	Vsi viri potrjujejo trditev brez odstopanj.	Da: Članek navaja, da je del Primorske pripadel Jugoslaviji.	Da: Članek potrjuje razdelitev Primorske po pogodbi.	Da: Članek potrjuje razdelitev Primorske med Jugoslavijo in Italijo.	Da: Članek potrjuje razdelitev Primorske med Jugoslavijo in Italijo.	Da: Članek potrjuje razdelitev Primorske med Jugoslavijo in Italijo.	Da: Članek potrjuje razdelitev ozemlja med obe državi.
Na Primorskem mnogi nasprotujejo preimenovanju praznika nazaj v 'vrnitev' zaradi zgodovinskih dejstev.	Dnevnik in Reporter poudarjata nasprotovanje, STA in PD ga ne omenjata.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja nasprotovanje na Primorskem zaradi zgodovine.	Da: Članek navaja nasprotovanje preimenovanju zaradi zgodovinskih dejstev.	Da: Članek navaja, da mnogi na Primorskem nasprotujejo pobudi.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da na Primorskem preimenovanju ostro nasprotujejo.
Fašistične oblasti so poitalijančile slovenske šole in zaprle številna društva ter ustanove.	Večina virov trditev potrjuje, dva je ne omenjata.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje poitalijančenje šol in zaprtje društev.	Da: Članek navaja poitalijančenje šol in zaprtje številnih društev.	Da: Članek potrjuje poitalijančenje šol in zaprtje društev.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje ukinitev šol in nasilno poitalijančevanje.
Pariška pogodba je predvidela ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja, ki pa nikoli ni bilo konstituirano.	Samo Reporter.si potrjuje trditev, ostali je ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje predvideno ustanovitev in da ni bilo konstituirano.
Svobodno tržaško ozemlje je bilo leta 1954 z londonskim sporazumom razpuščeno.	Večina virov trditve ne omenja, le Reporter.si jo potrjuje.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje razpustitev s sporazumom leta 1954.
Zunaj meja matične države je po ocenah zgodovinarjev ostalo približno 140.000 Slovencev.	Le Reporter.si omenja trditev, ostali viri je ne.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek navaja točno to oceno zgodovinarjev.
Meja med Italijo in Jugoslavijo je bila dokončno potrjena z osimskimi sporazumi leta 1975.	Večina virov trditve ne omenja, le Reporter.si jo potrjuje.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje potrditev meje z osimskimi sporazumi leta 1975.
Slovenija je 15. september za državni praznik razglasila leta 2005.	Večina virov trditve ne omenja; le Reporter.si jo potrjuje.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek navaja razglasitev praznika leta 2005.

claims

15. september je državni praznik priključitve Primorske k matični domovini, ki ni dela prost dan.
V državni zbor je vložena pobuda za ponovno preimenovanje praznika v 'dan vrnitve Primorske k matični domovini'.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je spomnila na fašistično zatiranje Slovencev med obema vojnama.
Praznik obeležuje 79. obletnico uveljavitve pariške mirovne pogodbe iz leta 1947.
Državni zbor je oktobra 2024 besedo 'vrnitev' v imenu praznika zamenjal z 'priključitev'.
Sežanski župan Andrej Sila je na slovesnosti pozval k enotnosti in poudaril, da besede ne smejo deliti ljudi.
Pesnik Srečko Kosovel je s svojo poezijo postal glas generacije, ki se je upirala krivicam in nasilju.
Pariška mirovna pogodba je po drugi svetovni vojni del Primorske dodelila Jugoslaviji, del pa je ostal v Italiji.
Na Primorskem mnogi nasprotujejo preimenovanju praznika nazaj v 'vrnitev' zaradi zgodovinskih dejstev.
Fašistične oblasti so poitalijančile slovenske šole in zaprle številna društva ter ustanove.
Pariška pogodba je predvidela ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja, ki pa nikoli ni bilo konstituirano.
Svobodno tržaško ozemlje je bilo leta 1954 z londonskim sporazumom razpuščeno.
Zunaj meja matične države je po ocenah zgodovinarjev ostalo približno 140.000 Slovencev.
Meja med Italijo in Jugoslavijo je bila dokončno potrjena z osimskimi sporazumi leta 1975.
Slovenija je 15. september za državni praznik razglasila leta 2005.

key differences

15. september je državni praznik priključitve Primorske k matični domovini, ki ni dela prost dan.: Razlika: večina potrjuje datum in status, RTV in Reporter izpuščata delovni prost dan.
Državni zbor je oktobra 2024 besedo 'vrnitev' v imenu praznika zamenjal z 'priključitev'.: Večina potrjuje, Primorski Dnevnik zanika (vlada šele predlaga).
Fašistične oblasti so poitalijančile slovenske šole in zaprle številna društva ter ustanove.: Večina virov trditev potrjuje, dva je ne omenjata.
Meja med Italijo in Jugoslavijo je bila dokončno potrjena z osimskimi sporazumi leta 1975.: Večina virov trditve ne omenja, le Reporter.si jo potrjuje.
Na Primorskem mnogi nasprotujejo preimenovanju praznika nazaj v 'vrnitev' zaradi zgodovinskih dejstev.: Dnevnik in Reporter poudarjata nasprotovanje, STA in PD ga ne omenjata.
Pariška mirovna pogodba je po drugi svetovni vojni del Primorske dodelila Jugoslaviji, del pa je ostal v Italiji.: Vsi viri potrjujejo trditev brez odstopanj.
Pariška pogodba je predvidela ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja, ki pa nikoli ni bilo konstituirano.: Samo Reporter.si potrjuje trditev, ostali je ne omenjajo.
Pesnik Srečko Kosovel je s svojo poezijo postal glas generacije, ki se je upirala krivicam in nasilju.: Večina virov trditev podpira, dva je ne omenjata.
Praznik obeležuje 79. obletnico uveljavitve pariške mirovne pogodbe iz leta 1947.: Večina virov potrjuje 79 let, Reporter.si navaja 77 let.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je spomnila na fašistično zatiranje Slovencev med obema vojnama.: Večina virov potrjuje, STA molči, Reporter.si brez vsebine.
Sežanski župan Andrej Sila je na slovesnosti pozval k enotnosti in poudaril, da besede ne smejo deliti ljudi.: Večina virov potrjuje poziv, dva ga ne omenjata, Primorski dodaja kontekst.
Slovenija je 15. september za državni praznik razglasila leta 2005.: Večina virov trditve ne omenja; le Reporter.si jo potrjuje.
Svobodno tržaško ozemlje je bilo leta 1954 z londonskim sporazumom razpuščeno.: Večina virov trditve ne omenja, le Reporter.si jo potrjuje.
V državni zbor je vložena pobuda za ponovno preimenovanje praznika v 'dan vrnitve Primorske k matični domovini'.: STA ne omenja; ostali potrjujejo, a z različnimi poudarki.
Zunaj meja matične države je po ocenah zgodovinarjev ostalo približno 140.000 Slovencev.: Le Reporter.si omenja trditev, ostali viri je ne.

source analyses

Delo

15. september je državni praznik priključitve Primorske k matični domovini, ki ni dela prost dan.: Da: Članek potrjuje datum, ime praznika in da ni dela prost dan.
Državni zbor je oktobra 2024 besedo 'vrnitev' v imenu praznika zamenjal z 'priključitev'.: Da: Članek navaja spremembo imena v DZ oktobra 2024.
Fašistične oblasti so poitalijančile slovenske šole in zaprle številna društva ter ustanove.: Da: Članek navaja poitalijančenje šol in zaprtje številnih društev.
Meja med Italijo in Jugoslavijo je bila dokončno potrjena z osimskimi sporazumi leta 1975.: Ni omenjeno
Na Primorskem mnogi nasprotujejo preimenovanju praznika nazaj v 'vrnitev' zaradi zgodovinskih dejstev.: Da: Članek navaja nasprotovanje preimenovanju zaradi zgodovinskih dejstev.
Pariška mirovna pogodba je po drugi svetovni vojni del Primorske dodelila Jugoslaviji, del pa je ostal v Italiji.: Da: Članek potrjuje razdelitev Primorske med Jugoslavijo in Italijo.
Pariška pogodba je predvidela ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja, ki pa nikoli ni bilo konstituirano.: Ni omenjeno
Pesnik Srečko Kosovel je s svojo poezijo postal glas generacije, ki se je upirala krivicam in nasilju.: Da: Članek potrjuje navedbo o Kosovelovi poeziji in generaciji.
Praznik obeležuje 79. obletnico uveljavitve pariške mirovne pogodbe iz leta 1947.: Da: Članek navaja 79. obletnico uveljavitve pogodbe.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je spomnila na fašistično zatiranje Slovencev med obema vojnama.: Da: Predsednica je v govoru izpostavila fašistično zatiranje.
Sežanski župan Andrej Sila je na slovesnosti pozval k enotnosti in poudaril, da besede ne smejo deliti ljudi.: Da: Župan je pozval k enotnosti in poudaril, da se ne smemo deliti.
Slovenija je 15. september za državni praznik razglasila leta 2005.: Ni omenjeno
Svobodno tržaško ozemlje je bilo leta 1954 z londonskim sporazumom razpuščeno.: Ni omenjeno
V državni zbor je vložena pobuda za ponovno preimenovanje praznika v 'dan vrnitve Primorske k matični domovini'.: Da: Članek potrjuje vložitev pobude za preimenovanje.
Zunaj meja matične države je po ocenah zgodovinarjev ostalo približno 140.000 Slovencev.: Ni omenjeno

Dnevnik

15. september je državni praznik priključitve Primorske k matični domovini, ki ni dela prost dan.: Da: Članek potrjuje datum, ime praznika in da ni dela prost dan.
Državni zbor je oktobra 2024 besedo 'vrnitev' v imenu praznika zamenjal z 'priključitev'.: Da: Članek navaja to spremembo in datum.
Fašistične oblasti so poitalijančile slovenske šole in zaprle številna društva ter ustanove.: Da: Članek potrjuje poitalijančenje šol in zaprtje društev.
Meja med Italijo in Jugoslavijo je bila dokončno potrjena z osimskimi sporazumi leta 1975.: Ni omenjeno
Na Primorskem mnogi nasprotujejo preimenovanju praznika nazaj v 'vrnitev' zaradi zgodovinskih dejstev.: Da: Članek navaja, da mnogi na Primorskem nasprotujejo pobudi.
Pariška mirovna pogodba je po drugi svetovni vojni del Primorske dodelila Jugoslaviji, del pa je ostal v Italiji.: Da: Članek potrjuje razdelitev Primorske med Jugoslavijo in Italijo.
Pariška pogodba je predvidela ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja, ki pa nikoli ni bilo konstituirano.: Ni omenjeno
Pesnik Srečko Kosovel je s svojo poezijo postal glas generacije, ki se je upirala krivicam in nasilju.: Da: Članek potrjuje to interpretacijo predsednice republike.
Praznik obeležuje 79. obletnico uveljavitve pariške mirovne pogodbe iz leta 1947.: Da: Članek izrecno navaja 79. obletnico uveljavitve pogodbe.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je spomnila na fašistično zatiranje Slovencev med obema vojnama.: Da: Članek navaja njen govor o fašističnem zatiranju.
Sežanski župan Andrej Sila je na slovesnosti pozval k enotnosti in poudaril, da besede ne smejo deliti ljudi.: Da: Članek povzema županov poziv k enotnosti in izogibanju delitvam.
Slovenija je 15. september za državni praznik razglasila leta 2005.: Ni omenjeno
Svobodno tržaško ozemlje je bilo leta 1954 z londonskim sporazumom razpuščeno.: Ni omenjeno
V državni zbor je vložena pobuda za ponovno preimenovanje praznika v 'dan vrnitve Primorske k matični domovini'.: Da: Članek potrjuje vložitev pobude za preimenovanje.
Zunaj meja matične države je po ocenah zgodovinarjev ostalo približno 140.000 Slovencev.: Ni omenjeno

Primorski Dnevnik

15. september je državni praznik priključitve Primorske k matični domovini, ki ni dela prost dan.: Delno: Članek potrjuje praznik, a ne omenja, da ni dela prost dan.
Državni zbor je oktobra 2024 besedo 'vrnitev' v imenu praznika zamenjal z 'priključitev'.: Ne: Članek navaja, da vlada šele želi preimenovati praznik v vrnitev.
Fašistične oblasti so poitalijančile slovenske šole in zaprle številna društva ter ustanove.: Ni omenjeno
Meja med Italijo in Jugoslavijo je bila dokončno potrjena z osimskimi sporazumi leta 1975.: Ni omenjeno
Na Primorskem mnogi nasprotujejo preimenovanju praznika nazaj v 'vrnitev' zaradi zgodovinskih dejstev.: Ni omenjeno
Pariška mirovna pogodba je po drugi svetovni vojni del Primorske dodelila Jugoslaviji, del pa je ostal v Italiji.: Da: Članek potrjuje razdelitev Primorske med Jugoslavijo in Italijo.
Pariška pogodba je predvidela ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja, ki pa nikoli ni bilo konstituirano.: Ni omenjeno
Pesnik Srečko Kosovel je s svojo poezijo postal glas generacije, ki se je upirala krivicam in nasilju.: Delno: Predsednica se je poklonila Kosovelu in njegovim vrednotam.
Praznik obeležuje 79. obletnico uveljavitve pariške mirovne pogodbe iz leta 1947.: Da: Članek navaja 79 let od uveljavitve pariške mirovne pogodbe.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je spomnila na fašistično zatiranje Slovencev med obema vojnama.: Delno: Omenja upor proti fašizmu, ne pa specifično zatiranja med vojnama.
Sežanski župan Andrej Sila je na slovesnosti pozval k enotnosti in poudaril, da besede ne smejo deliti ljudi.: Delno: Pozval je k enotnosti in dejal, da Primorska presega delitve.
Slovenija je 15. september za državni praznik razglasila leta 2005.: Ni omenjeno
Svobodno tržaško ozemlje je bilo leta 1954 z londonskim sporazumom razpuščeno.: Ni omenjeno
V državni zbor je vložena pobuda za ponovno preimenovanje praznika v 'dan vrnitve Primorske k matični domovini'.: Delno: Članek omenja vladno željo po preimenovanju v vrnitev.
Zunaj meja matične države je po ocenah zgodovinarjev ostalo približno 140.000 Slovencev.: Ni omenjeno

RTV Slovenija

15. september je državni praznik priključitve Primorske k matični domovini, ki ni dela prost dan.: Delno: Članek potrjuje praznik, a ne omenja, da ni dela prost dan.
Državni zbor je oktobra 2024 besedo 'vrnitev' v imenu praznika zamenjal z 'priključitev'.: Da: Članek navaja to spremembo s strani DZ oktobra 2024.
Fašistične oblasti so poitalijančile slovenske šole in zaprle številna društva ter ustanove.: Da: Članek potrjuje poitalijančenje šol in zaprtje društev.
Meja med Italijo in Jugoslavijo je bila dokončno potrjena z osimskimi sporazumi leta 1975.: Ni omenjeno
Na Primorskem mnogi nasprotujejo preimenovanju praznika nazaj v 'vrnitev' zaradi zgodovinskih dejstev.: Da: Članek navaja nasprotovanje na Primorskem zaradi zgodovine.
Pariška mirovna pogodba je po drugi svetovni vojni del Primorske dodelila Jugoslaviji, del pa je ostal v Italiji.: Da: Članek potrjuje razdelitev Primorske po pogodbi.
Pariška pogodba je predvidela ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja, ki pa nikoli ni bilo konstituirano.: Ni omenjeno
Pesnik Srečko Kosovel je s svojo poezijo postal glas generacije, ki se je upirala krivicam in nasilju.: Da: Članek navaja, da je bila njegova poezija glas te generacije.
Praznik obeležuje 79. obletnico uveljavitve pariške mirovne pogodbe iz leta 1947.: Da: Članek izrecno navaja 79. obletnico uveljavitve pogodbe.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je spomnila na fašistično zatiranje Slovencev med obema vojnama.: Da: Predsednica je v govoru izpostavila fašistično zatiranje.
Sežanski župan Andrej Sila je na slovesnosti pozval k enotnosti in poudaril, da besede ne smejo deliti ljudi.: Da: Župan je pozval k enotnosti in poudaril, da se ne smemo deliti.
Slovenija je 15. september za državni praznik razglasila leta 2005.: Ni omenjeno
Svobodno tržaško ozemlje je bilo leta 1954 z londonskim sporazumom razpuščeno.: Ni omenjeno
V državni zbor je vložena pobuda za ponovno preimenovanje praznika v 'dan vrnitve Primorske k matični domovini'.: Da: Članek potrjuje vložitev te pobude v DZ.
Zunaj meja matične države je po ocenah zgodovinarjev ostalo približno 140.000 Slovencev.: Ni omenjeno

Reporter

15. september je državni praznik priključitve Primorske k matični domovini, ki ni dela prost dan.: Delno: Članek potrjuje praznik, a ne omenja, da ni dela prost dan.
Državni zbor je oktobra 2024 besedo 'vrnitev' v imenu praznika zamenjal z 'priključitev'.: Da: Članek navaja, da je DZ oktobra 2024 praznik preimenoval.
Fašistične oblasti so poitalijančile slovenske šole in zaprle številna društva ter ustanove.: Da: Članek potrjuje ukinitev šol in nasilno poitalijančevanje.
Meja med Italijo in Jugoslavijo je bila dokončno potrjena z osimskimi sporazumi leta 1975.: Da: Članek potrjuje potrditev meje z osimskimi sporazumi leta 1975.
Na Primorskem mnogi nasprotujejo preimenovanju praznika nazaj v 'vrnitev' zaradi zgodovinskih dejstev.: Da: Članek navaja, da na Primorskem preimenovanju ostro nasprotujejo.
Pariška mirovna pogodba je po drugi svetovni vojni del Primorske dodelila Jugoslaviji, del pa je ostal v Italiji.: Da: Članek potrjuje razdelitev ozemlja med obe državi.
Pariška pogodba je predvidela ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja, ki pa nikoli ni bilo konstituirano.: Da: Članek potrjuje predvideno ustanovitev in da ni bilo konstituirano.
Pesnik Srečko Kosovel je s svojo poezijo postal glas generacije, ki se je upirala krivicam in nasilju.: Ni omenjeno
Praznik obeležuje 79. obletnico uveljavitve pariške mirovne pogodbe iz leta 1947.: Ne: Članek navaja uveljavitev pogodbe leta 1947, kar je 77 let.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je spomnila na fašistično zatiranje Slovencev med obema vojnama.: Delno: Članek omenja, da bo govornica, a ne navaja vsebine govora.
Sežanski župan Andrej Sila je na slovesnosti pozval k enotnosti in poudaril, da besede ne smejo deliti ljudi.: Ni omenjeno
Slovenija je 15. september za državni praznik razglasila leta 2005.: Da: Članek navaja razglasitev praznika leta 2005.
Svobodno tržaško ozemlje je bilo leta 1954 z londonskim sporazumom razpuščeno.: Da: Članek potrjuje razpustitev s sporazumom leta 1954.
V državni zbor je vložena pobuda za ponovno preimenovanje praznika v 'dan vrnitve Primorske k matični domovini'.: Delno: Članek navaja, da vlada Janeza Janše želi vrniti ime.
Zunaj meja matične države je po ocenah zgodovinarjev ostalo približno 140.000 Slovencev.: Da: Članek navaja točno to oceno zgodovinarjev.

STA

15. september je državni praznik priključitve Primorske k matični domovini, ki ni dela prost dan.: Da: Članek potrjuje datum, ime praznika in da ni dela prost dan.
Državni zbor je oktobra 2024 besedo 'vrnitev' v imenu praznika zamenjal z 'priključitev'.: Ni omenjeno
Fašistične oblasti so poitalijančile slovenske šole in zaprle številna društva ter ustanove.: Ni omenjeno
Meja med Italijo in Jugoslavijo je bila dokončno potrjena z osimskimi sporazumi leta 1975.: Ni omenjeno
Na Primorskem mnogi nasprotujejo preimenovanju praznika nazaj v 'vrnitev' zaradi zgodovinskih dejstev.: Ni omenjeno
Pariška mirovna pogodba je po drugi svetovni vojni del Primorske dodelila Jugoslaviji, del pa je ostal v Italiji.: Da: Članek navaja, da je del Primorske pripadel Jugoslaviji.
Pariška pogodba je predvidela ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja, ki pa nikoli ni bilo konstituirano.: Ni omenjeno
Pesnik Srečko Kosovel je s svojo poezijo postal glas generacije, ki se je upirala krivicam in nasilju.: Ni omenjeno
Praznik obeležuje 79. obletnico uveljavitve pariške mirovne pogodbe iz leta 1947.: Da: Članek navaja 79. obletnico uveljavitve pariške mirovne pogodbe.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je spomnila na fašistično zatiranje Slovencev med obema vojnama.: Ni omenjeno
Sežanski župan Andrej Sila je na slovesnosti pozval k enotnosti in poudaril, da besede ne smejo deliti ljudi.: Ni omenjeno
Slovenija je 15. september za državni praznik razglasila leta 2005.: Ni omenjeno
Svobodno tržaško ozemlje je bilo leta 1954 z londonskim sporazumom razpuščeno.: Ni omenjeno
V državni zbor je vložena pobuda za ponovno preimenovanje praznika v 'dan vrnitve Primorske k matični domovini'.: Ni omenjeno
Zunaj meja matične države je po ocenah zgodovinarjev ostalo približno 140.000 Slovencev.: Ni omenjeno

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	Delo	Dnevnik	Primorski Dnevnik	Reporter
Primorska	Nekateri viri poudarjajo domoljubni pomen, drugi ostajajo nevtralni.	Nevtralno: omenjena kot območje, ki se je priključilo matični domovini	Nevtralno: omenjena kot geografsko-območje, predmet preimenovanja praznika, brez meta-vrednotenja.	Pozitivno: praznik priključitve k matični domovini, poudarjen pomen in zgodovinska pripadnost	Nevtralno: omenjena kot regija, ki je bila priključena, brez vrednotenja.	Pozitivno: avtor in govorca poveličujejo Primorsko kot povezovalno in neizbrisno	Nevtralno: omenjena kot ozemlje, predmet praznika in prireditve, brez vrednotenja.
Slovenija	Delo pozitivno poudarja dodelitev ozemlja, drugi viri so nevtralni.	Nevtralno: omenjena kot matična domovina, ki ji je bila Primorska priključena	Nevtralno: omenjena kot del matične domovine in prejemnica dela Primorske, brez vrednotenja.	Pozitivno: poudarjena kot matična domovina, ki ji je bil dodeljen del Primorske	Nevtralno: omenjena kot del Jugoslavije, ki je dobila ozemlje, brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjena kot matična domovina brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot država, ki je razglasila praznik in prevzela nasledstvo, brez vrednotenja.
Italija	Prevladuje negativna perspektiva (fašizem), le Primorski Dnevnik je nevtralen.	Ni omenjeno	Negativno: opisana kot fašistične oblasti, ki so zatirale slovenske ustanove in narodnost.	Negativno: omenjena fašistična oblast, poitalijančevanje in zatiranje slovenskih ustanov	Negativno: omenjena v kontekstu fašističnega zatiranja in poitalijančevanja.	Nevtralno: omenjena kot država, ki ji je ostal del Primorske	Negativno: opisana kot poraženka in fašistični režim, ki je nasilno zatiral in poitalijančeval prebivalstvo.
Jugoslavija	Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu ali interpretaciji.	Nevtralno: omenjena kot tedanja država, ki ji je pripadel del Primorske	Nevtralno: omenjena kot prejemnica dela Primorske po pogodbi, brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjena kot prejemnica dela Primorske po pariški pogodbi	Nevtralno: omenjena kot prejemnica ozemlja, brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjena kot tedanja država, ki ji je pripadel del Primorske	Nevtralno: omenjena kot prejemnica ozemelj in podpisnica sporazumov, brez vrednotenja.
Pariška mirovna pogodba	Vsi viri so nevtralni, brez razlik.	Nevtralno: omenjena kot pravni akt, s katerim je del Primorske pripadel Jugoslaviji	Nevtralno: omenjena kot pravni akt, ki je dodelil del Primorske Jugoslaviji, brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjena kot pravni akt, ki je dodelil Primorsko Jugoslaviji	Nevtralno: omenjena kot zgodovinski dogodek, brez vrednotenja.	Nevtralno: informativno omenjena kot podlaga za praznik	Nevtralno: opisana kot dokument, ki določa ozemeljske spremembe, brez vrednotenja.
Občina Sežana	Vsi viri so nevtralni, brez razlik.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena prek župana, ki je nagovoril slovesnost, brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjena kot organizator osrednje slovesnosti	Nevtralno: omenjena kot organizator slovesnosti, brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjena preko župana kot uvodnega govornika	Nevtralno: omenjena kot organizator prireditve, brez vrednotenja.
Nataša Pirc Musar	Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v interpretaciji.	Ni omenjeno	Nevtralno: citirana kot govornica, ki opisuje zgodovinsko zatiranje, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: citirana kot slavnostna govornica, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: citirana kot govornica, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: citirana brez meta-vrednotenja avtorja	Nevtralno: omenjena kot slavnostna govornica, brez vrednotenja.
Državni zbor	Ni razlik; vsi viri obravnavajo nevtralno.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot institucija, ki je spremenila ime praznika in prejela pobudo, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: omenjen kot organ, ki je spremenil ime praznika in prejel pobudo za preimenovanje	Nevtralno: omenjen kot organ, ki je spremenil ime praznika, brez vrednotenja.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot organ, ki je preimenoval praznik in bo odločal o predlogu, brez vrednotenja.
Andrej Sila	Vsi viri obravnavajo nevtralno, brez razlik.	Ni omenjeno	Nevtralno: citiran kot govorec, ki poziva k enotnosti, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: citiran v nagovoru, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: citiran kot župan, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: citiran brez meta-vrednotenja avtorja	Ni omenjeno
Srečko Kosovel	Vsi viri ga prikazujejo pozitivno, brez nasprotij.	Ni omenjeno	Pozitivno: avtorica (Pirc Musar) ga opisuje kot pesnika z neizbrisno sledjo, glas generacije.	Pozitivno: njegova poezija označena kot glas generacije, izraz upanja	Pozitivno: opisana kot pesnik, ki je pustil neizbrisno sled.	Pozitivno: predsednica ga pohvali, njegove vrednote označi kot pomembne	Ni omenjeno
Rapalska pogodba	Večina virov pogodbe ne omenja; Reporter jo navaja nevtralno.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot podlaga za priključitev ozemelj, brez vrednotenja.
Svobodno tržaško ozemlje	Edini vir, ki jo omenja, je Reporter.si, in sicer nevtralno.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: opisano kot neustanovljena država, brez vrednotenja.
Londonski sporazum	Večina virov ignorira, Reporter.si ga omenja nevtralno.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot dokument, ki je razpustil STO, brez vrednotenja.
Osimski sporazumi	Večina virov molči; Reporter edini omenja, nevtralno.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjeni kot potrditev meje, brez vrednotenja.
Hrvaška	Le en vir omenja, drugi ne; prikaz je nevtralen brez vrednotenja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot prejemnica ozemlja, brez vrednotenja.

entities

Primorska
Slovenija
Italija
Jugoslavija
Pariška mirovna pogodba
Občina Sežana
Nataša Pirc Musar
Državni zbor
Andrej Sila
Srečko Kosovel
Rapalska pogodba
Svobodno tržaško ozemlje
Londonski sporazum
Osimski sporazumi
Hrvaška

key differences

Andrej Sila: Vsi viri obravnavajo nevtralno, brez razlik.
Državni zbor: Ni razlik; vsi viri obravnavajo nevtralno.
Hrvaška: Le en vir omenja, drugi ne; prikaz je nevtralen brez vrednotenja.
Italija: Prevladuje negativna perspektiva (fašizem), le Primorski Dnevnik je nevtralen.
Jugoslavija: Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu ali interpretaciji.
Londonski sporazum: Večina virov ignorira, Reporter.si ga omenja nevtralno.
Nataša Pirc Musar: Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v interpretaciji.
Občina Sežana: Vsi viri so nevtralni, brez razlik.
Osimski sporazumi: Večina virov molči; Reporter edini omenja, nevtralno.
Pariška mirovna pogodba: Vsi viri so nevtralni, brez razlik.
Primorska: Nekateri viri poudarjajo domoljubni pomen, drugi ostajajo nevtralni.
Rapalska pogodba: Večina virov pogodbe ne omenja; Reporter jo navaja nevtralno.
Slovenija: Delo pozitivno poudarja dodelitev ozemlja, drugi viri so nevtralni.
Srečko Kosovel: Vsi viri ga prikazujejo pozitivno, brez nasprotij.
Svobodno tržaško ozemlje: Edini vir, ki jo omenja, je Reporter.si, in sicer nevtralno.

source analyses

Delo

Andrej Sila: Nevtralno: citiran v nagovoru, brez meta-vrednotenja
Državni zbor: Nevtralno: omenjen kot organ, ki je spremenil ime praznika in prejel pobudo za preimenovanje
Hrvaška: Ni omenjeno
Italija: Negativno: omenjena fašistična oblast, poitalijančevanje in zatiranje slovenskih ustanov
Jugoslavija: Nevtralno: omenjena kot prejemnica dela Primorske po pariški pogodbi
Londonski sporazum: Ni omenjeno
Nataša Pirc Musar: Nevtralno: citirana kot slavnostna govornica, brez meta-vrednotenja
Občina Sežana: Nevtralno: omenjena kot organizator osrednje slovesnosti
Osimski sporazumi: Ni omenjeno
Pariška mirovna pogodba: Nevtralno: omenjena kot pravni akt, ki je dodelil Primorsko Jugoslaviji
Primorska: Pozitivno: praznik priključitve k matični domovini, poudarjen pomen in zgodovinska pripadnost
Rapalska pogodba: Ni omenjeno
Slovenija: Pozitivno: poudarjena kot matična domovina, ki ji je bil dodeljen del Primorske
Srečko Kosovel: Pozitivno: njegova poezija označena kot glas generacije, izraz upanja
Svobodno tržaško ozemlje: Ni omenjeno

Dnevnik

Andrej Sila: Nevtralno: citiran kot župan, brez meta-vrednotenja.
Državni zbor: Nevtralno: omenjen kot organ, ki je spremenil ime praznika, brez vrednotenja.
Hrvaška: Ni omenjeno
Italija: Negativno: omenjena v kontekstu fašističnega zatiranja in poitalijančevanja.
Jugoslavija: Nevtralno: omenjena kot prejemnica ozemlja, brez vrednotenja.
Londonski sporazum: Ni omenjeno
Nataša Pirc Musar: Nevtralno: citirana kot govornica, brez meta-vrednotenja.
Občina Sežana: Nevtralno: omenjena kot organizator slovesnosti, brez vrednotenja.
Osimski sporazumi: Ni omenjeno
Pariška mirovna pogodba: Nevtralno: omenjena kot zgodovinski dogodek, brez vrednotenja.
Primorska: Nevtralno: omenjena kot regija, ki je bila priključena, brez vrednotenja.
Rapalska pogodba: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot del Jugoslavije, ki je dobila ozemlje, brez vrednotenja.
Srečko Kosovel: Pozitivno: opisana kot pesnik, ki je pustil neizbrisno sled.
Svobodno tržaško ozemlje: Ni omenjeno

Primorski Dnevnik

Andrej Sila: Nevtralno: citiran brez meta-vrednotenja avtorja
Državni zbor: Ni omenjeno
Hrvaška: Ni omenjeno
Italija: Nevtralno: omenjena kot država, ki ji je ostal del Primorske
Jugoslavija: Nevtralno: omenjena kot tedanja država, ki ji je pripadel del Primorske
Londonski sporazum: Ni omenjeno
Nataša Pirc Musar: Nevtralno: citirana brez meta-vrednotenja avtorja
Občina Sežana: Nevtralno: omenjena preko župana kot uvodnega govornika
Osimski sporazumi: Ni omenjeno
Pariška mirovna pogodba: Nevtralno: informativno omenjena kot podlaga za praznik
Primorska: Pozitivno: avtor in govorca poveličujejo Primorsko kot povezovalno in neizbrisno
Rapalska pogodba: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot matična domovina brez vrednotenja
Srečko Kosovel: Pozitivno: predsednica ga pohvali, njegove vrednote označi kot pomembne
Svobodno tržaško ozemlje: Ni omenjeno

RTV Slovenija

Andrej Sila: Nevtralno: citiran kot govorec, ki poziva k enotnosti, brez meta-vrednotenja.
Državni zbor: Nevtralno: omenjen kot institucija, ki je spremenila ime praznika in prejela pobudo, brez meta-vrednotenja.
Hrvaška: Ni omenjeno
Italija: Negativno: opisana kot fašistične oblasti, ki so zatirale slovenske ustanove in narodnost.
Jugoslavija: Nevtralno: omenjena kot prejemnica dela Primorske po pogodbi, brez vrednotenja.
Londonski sporazum: Ni omenjeno
Nataša Pirc Musar: Nevtralno: citirana kot govornica, ki opisuje zgodovinsko zatiranje, brez meta-vrednotenja.
Občina Sežana: Nevtralno: omenjena prek župana, ki je nagovoril slovesnost, brez vrednotenja.
Osimski sporazumi: Ni omenjeno
Pariška mirovna pogodba: Nevtralno: omenjena kot pravni akt, ki je dodelil del Primorske Jugoslaviji, brez vrednotenja.
Primorska: Nevtralno: omenjena kot geografsko-območje, predmet preimenovanja praznika, brez meta-vrednotenja.
Rapalska pogodba: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot del matične domovine in prejemnica dela Primorske, brez vrednotenja.
Srečko Kosovel: Pozitivno: avtorica (Pirc Musar) ga opisuje kot pesnika z neizbrisno sledjo, glas generacije.
Svobodno tržaško ozemlje: Ni omenjeno

Reporter

Andrej Sila: Ni omenjeno
Državni zbor: Nevtralno: omenjen kot organ, ki je preimenoval praznik in bo odločal o predlogu, brez vrednotenja.
Hrvaška: Nevtralno: omenjena kot prejemnica ozemlja, brez vrednotenja.
Italija: Negativno: opisana kot poraženka in fašistični režim, ki je nasilno zatiral in poitalijančeval prebivalstvo.
Jugoslavija: Nevtralno: omenjena kot prejemnica ozemelj in podpisnica sporazumov, brez vrednotenja.
Londonski sporazum: Nevtralno: omenjen kot dokument, ki je razpustil STO, brez vrednotenja.
Nataša Pirc Musar: Nevtralno: omenjena kot slavnostna govornica, brez vrednotenja.
Občina Sežana: Nevtralno: omenjena kot organizator prireditve, brez vrednotenja.
Osimski sporazumi: Nevtralno: omenjeni kot potrditev meje, brez vrednotenja.
Pariška mirovna pogodba: Nevtralno: opisana kot dokument, ki določa ozemeljske spremembe, brez vrednotenja.
Primorska: Nevtralno: omenjena kot ozemlje, predmet praznika in prireditve, brez vrednotenja.
Rapalska pogodba: Nevtralno: omenjena kot podlaga za priključitev ozemelj, brez vrednotenja.
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot država, ki je razglasila praznik in prevzela nasledstvo, brez vrednotenja.
Srečko Kosovel: Ni omenjeno
Svobodno tržaško ozemlje: Nevtralno: opisano kot neustanovljena država, brez vrednotenja.

STA

Andrej Sila: Ni omenjeno
Državni zbor: Ni omenjeno
Hrvaška: Ni omenjeno
Italija: Ni omenjeno
Jugoslavija: Nevtralno: omenjena kot tedanja država, ki ji je pripadel del Primorske
Londonski sporazum: Ni omenjeno
Nataša Pirc Musar: Ni omenjeno
Občina Sežana: Ni omenjeno
Osimski sporazumi: Ni omenjeno
Pariška mirovna pogodba: Nevtralno: omenjena kot pravni akt, s katerim je del Primorske pripadel Jugoslaviji
Primorska: Nevtralno: omenjena kot območje, ki se je priključilo matični domovini
Rapalska pogodba: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot matična domovina, ki ji je bila Primorska priključena
Srečko Kosovel: Ni omenjeno
Svobodno tržaško ozemlje: Ni omenjeno

Scenariji

scenarios

description
Državni zbor po razpravi zavrne ponovno preimenovanje praznika in ohrani 'priključitev'. Župan Andrej Sila in predsednica Nataša Pirc Musar pohvalita enotnost, kar okrepi občutek skupnosti na Primorskem in zmanjša trenja.
plausibility
realistic
time horizon
short
title
DZ ohrani ime, Primorska se poenoti
valence
positive
description
V državnem zboru potekajo pogajanja med koalicijo in opozicijo, vendar ne pride do novele zakona. Praznik ostane 'priključitev', a medijska razprava poglobi zanimanje za zgodovino Primorske brez večjih političnih posledic.
plausibility
realistic
time horizon
mid
title
Pobuda za preimenovanje sproži razpravo brez sprememb
valence
neutral
description
Vlada vloži predlog za preimenovanje v 'vrnitev', kar sproži ostre proteste na Primorskem. Sežanski župan Andrej Sila in lokalni zgodovinarji nasprotujejo, kar povzroči razkol znotraj koalicije in oslabi zaupanje v državne institucije.
plausibility
realistic
time horizon
short
title
Politična delitev ob besedi 'vrnitev'
valence
negative
description
Ob obletnici 80 let priključitve DZ v sodelovanju s primorskimi župani, kot je Andrej Sila, praznik dvigne na raven dela prostega dne. To okrepi občutek pripadnosti in spomin na antifašistični boj, ki ga izpostavlja predsednica Pirc Musar.
plausibility
plausible
time horizon
long
title
Praznik postane dela prost dan, krepi identiteto
valence
positive
description
Italijansko zunanje ministrstvo izrazi zadržek ob besedi 'vrnitev', kar sproži diplomatsko noto. Slovenija odgovori z zgodovinskim kontekstom, a incident ne vpliva na bilateralne odnose, okrepi pa notranjo razpravo o imenu praznika.
plausibility
plausible
time horizon
mid
title
Italijanska diplomacija se odzove na preimenovanje
valence
neutral
description
Desničarske skupine izkoristijo pobudo za 'vrnitev' za organizacijo protestov, ki prerastejo v spopade z nasprotniki. Predsednica Pirc Musar obsodi nasilje, a incident poglobijo zgodovinske delitve in zmanjšajo ugled praznika.
plausibility
plausible
time horizon
mid
title
Desničarski protesti zaradi 'priključitve' zaostrijo razmere
valence
negative
description
Zaradi močnega čustvenega povezovanja ob prazniku primorski župani, vključno z Andrejem Silo, sprožijo pobudo za večjo avtonomijo. DZ po več letih soglasno podpre zakon, ki okrepi regionalno samoupravo in gospodarski razvoj.
plausibility
speculative
time horizon
long
title
Regionalna avtonomija Primorske kot rezultat enotnosti
valence
positive
description
Zaradi ponavljajočih se polemik brez konkretnih sprememb javnost izgubi zanimanje. Državni praznik ostane malo obeležen, predsednica Pirc Musar in župan Sila ga omenjata le mimogrede, kar vodi v postopno pozabo.
plausibility
speculative
time horizon
long
title
Praznik postne, medijska pozornost upade
valence
neutral
description
Beseda 'vrnitev' v pobudi sproži odziv italijanskih skrajnih skupin, ki zahtevajo revizijo meje iz Osimskih sporazumov. Slovenija se znajde v diplomatskem sporu, kar oslabi čezmejno sodelovanje na Primorskem.
plausibility
speculative
time horizon
long
title
Imenovanje sproži italijanske iredentistične zahteve
valence
negative

Viri

articles

article order
1
body
Ljubljana, 15. septembra (STA) - Danes je državni praznik, dan priključitve Primorske k matični domovini, ki pa ni dela prost dan. Osrednjo slovesnost ob 79. obletnici uveljavitve pariške mirovne pogodbe, s katero je po koncu druge svetovne vojne del Primorske pripadel tedanji Jugoslaviji, del ...
language
slv
published at
2026-09-15T03:02:44
source
STA
title
Danes praznujemo državni praznik priključitve Primorske k matični domovini
url
https://www.sta.si/3598597/
article order
8
body
Danes je državni praznik, dan priključitve Primorske k matični domovini. Spominjamo se 79. obletnice uveljavitve Pariške mirovne pogodbe, s katero je po koncu druge svetovne vojne del Primorske pripadel tedanji Jugoslaviji, del pa ostal v Italiji. V Parizu so 10. februarja 1947 podpisali mirovni sporazum med Italijo in zavezniškimi silami, zmagovalkami v drugi svetovni vojni. Italija se je morala kot poraženka odpovedati nekaterim ozemljem, ki jih je zasedla po razpadu Avstro-Ogrske ob koncu prve svetovne vojne in si jih zatem priključila na podlagi Rapalske pogodbe, sklenjene s Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Poleg Posočja, Vipavske doline in večjega dela Krasa na območju današnje Slovenije so s pogodbo takratni Jugoslaviji pripadli tudi Istra ter območje Reke, Zadra in jadranskih otokov. Na območju, ki ga je morala Italija predati na podlagi pariške mirovne pogodbe, so večino prebivalstva sestavljali Slovani. V Italiji pa je ostalo več naselij z večinsko slovenskim prebivalstvom na Goriškem in Krasu, ki so bila prej del avstrijske Primorske. Hrvaški je pripadlo precej ozemlja z večinsko italijanskim prebivalstvom v Istri. Na obalnem pasu med Trstom in Novigradom na Hrvaškem je pariška pogodba predvidela ustanovitev neodvisne države, Svobodnega tržaškega ozemlja. Mestno prebivalstvo na tem območju je bilo večinoma italijansko, podeželsko pa slovensko. Ozemlje pa v nasprotju z določili pogodbe nikoli ni dobilo guvernerja in ni bilo konstituirano kot država. Ves čas je bilo razdeljeno tudi na dva dela; cona A je bila pod anglo-ameriško, cona B pa pod jugoslovansko vojaško upravo. Svobodno tržaško ozemlje je bilo leta 1954 z londonskim sporazumom razpuščeno. Italija je dobila cono A s Trstom, Jugoslavija pa cono B s Koprom, Izolo, Piranom, Umagom in Novigradom. Takrat so meje takratne Socialistične republike Slovenije dobile obliko, ki jo je nato podedovala samostojna Republika Slovenija. Po ocenah zgodovinarjev je zunaj meja matične države ostalo skupaj približno 140.000 Slovencev. Z ozemlja, ki je pripadlo Jugoslaviji, se je v Italijo izselilo od 200.000 do 300.000 ljudi, od tega 27.000 iz Slovenije, je leta 2000 ocenila mešana slovensko-italijanska komisija zgodovinarjev. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z osimskimi sporazumi, podpisanimi 10. novembra 1975 v italijanskem mestu Osimo. Republika Slovenija je po osamosvojitvi leta 1992 prevzela pravno nasledstvo podpisnice sporazuma. Pobuda za ponovno preimenovanje praznika Praznik je letos še potekal pod imenom dan priključitve Primorske k matični domovini, saj je DZ oktobra 2024 besedo "vrnitev" zamenjal s "priključitvijo". Zdaj pa je v državni zbor vložena pobuda, da bi praznik ponovno preimenovali v dan vrnitve Primorske k matični domovini, čemur pa predvsem na Primorskem mnogi nasprotujejo zaradi zgodovinskih dejstev. Na sobotni slovesnosti, ki je potekala na hipodromu Kobilarne Lipica, je sežanski župan Andrej Sila v nagovoru dejal, da v teh dneh veliko govorimo o imenu praznika. "Besede so pomembne, zgodovinska dejstva so pomembna, kolektivni spomin je pomemben. In prav je, da se o tem pogovarjamo. Toda danes nismo tukaj, da bi se delili zaradi ene besede. Tukaj smo zato, da skupaj praznujemo vse tisto, česar nam nobena beseda ne more vzeti," je pozval župan. Slavnostna govornica v Lipici je bila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Spomnila je, da so fašistične oblasti v času med obema svetovnima vojnama poitalijančile slovenske šole, zaprle stotine kulturnih, športnih, mladinskih, socialnih in kulturnih društev, gospodarskih zadrug, denarnih zavodov, narodnih domov in knjižnic. "Njihov namen ni bil le uničenje slovenskih ustanov. Z vso silovitostjo so želeli zatreti jedro skupnosti ter jezik, družine, šole, kulturo, spomin, zavest in občutek pripadnosti, torej vse, s čimer so ljudje uresničevali in živeli svojo narodnost," je dejala. Spomnila je tudi na pesnika Srečka Kosovela, ki je v tem času pustil neizbrisno sled. "Njegova poezija je postala glas generacije, ki se ni želela sprijazniti s svetom krivic, nasilja in odrekanja pravici do lastne identitete," je povedala. Po njenih besedah "Kosovelovi verzi niso le odsev časa, v katerem je živel, temveč tudi izraz nemira, zavesti in upanja generacije, ki je odraščala v času sistematičnega zatiranja in preganjanja."
language
slv
published at
2026-09-15T07:14:33
source
RTV Slovenija
title
Spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe, ki je Jugoslaviji dodelila velik del Primorske
url
https://www.rtvslo.si/slovenija/spomin-na-uveljavitev-pariske-mirovne-pogodbe-ki-je-jugoslaviji-dodelila-velik-del-primorske/793775
article order
2
body
Sloveniji je bil s pariško mirovno pogodbo dodeljen velik del Primorske, kamor spadajo Posočje, Vipavska dolina, večji del Krasa in manjši del Istre. Danes je državni praznik, dan priključitve Primorske k matični domovini, ki pa ni dela prost dan. Osrednjo slovesnost ob 79. obletnici uveljavitve pariške mirovne pogodbe, s katero je po koncu druge svetovne vojne del Primorske pripadel tedanji Jugoslaviji, del pa ostal v Italiji, je v soboto v Lipici pripravila Občina Sežana. Preimenovanje praznikov Prekmurcev in Primorcev sprožilo val ogorčenja Praznik je letos še potekal pod imenom dan priključitve Primorske k matični domovini, saj je DZ oktobra 2024 besedo vrnitev zamenjal s priključitvijo, tako da je to praznik priključitve Primorske k matični domovini, in ne več praznik vrnitve Primorske k matični domovini. V državnem zbora pa je vložena pobuda, da bi praznik ponovno preimenovali v dan vrnitve Primorske k matični domovini, čemur pa predvsem na Primorskem mnogi nasprotujejo zaradi zgodovinskih dejstev. Na sobotni slovesnosti, ki je potekala na hipodromu Kobilarne Lipica, je sežanski župan Andrej Sila v nagovoru dejal, da v teh dneh veliko govorimo o imenu praznika. Sežanski župan Andrej Sila. FOTO: facebook/Andrej Corsini "Besede so pomembne, zgodovinska dejstva so pomembna, kolektivni spomin je pomemben. In prav je, da se o tem pogovarjamo. Toda danes nismo tukaj, da bi se delili zaradi ene besede. Tukaj smo zato, da skupaj praznujemo vse tisto, česar nam nobena beseda ne more vzeti," je pozval župan. Slavnostna govornica v Lipici je bila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Spomnila je, da so fašistične oblasti v času med obema svetovnima vojnama poitalijančile slovenske šole, zaprle stotine kulturnih, športnih, mladinskih, socialnih in kulturnih društev, gospodarskih zadrug, denarnih zavodov, narodnih domov in knjižnic. Pirc Musar: Pravico do identitete, jezika in kulture smo si morali izboriti "Njihov namen ni bil le uničenje slovenskih ustanov. Z vso silovitostjo so želeli zatreti jedro skupnosti ter jezik, družine, šole, kulturo, spomin, zavest in občutek pripadnosti, torej vse, s čimer so ljudje uresničevali in živeli svojo narodnost," je dejala. Spomnila je tudi na pesnika Srečka Kosovela, ki je v tem času pustil neizbrisno sled. Slavnostna govornica v Lipici je bila predsednica republike Nataša Pirc Musar. FOTO: Voranc Vogel "Njegova poezija je postala glas generacije, ki se ni želela sprijazniti s svetom krivic, nasilja in odrekanja pravici do lastne identitete," je povedala. Po njenih besedah "Kosovelovi verzi niso le odsev časa, v katerem je živel, temveč tudi izraz nemira, zavesti in upanja generacije, ki je odraščala v času sistematičnega zatiranja in preganjanja." Državni praznik dan priključitve Primorske k matični domovini je spomin na 15. september 1947, ko je bila uveljavljena pariška mirovna pogodba z Italijo. Ta je takratni Jugoslaviji in s tem tudi Sloveniji dodelila velik del Primorske, kamor spadajo Posočje, Vipavska dolina, večji del Krasa in manjši del Istre.
language
slv
published at
2026-09-15T06:37:01
source
Delo
title
Danes obeležujmo dan priključitve Primorske k matični domovini
url
https://www.delo.si/novice/slovenija/danes-obelezujmo-dan-prikljucitve-primorske-k-maticni-domovini
article order
0
body
Danes je državni praznik, dan priključitve Primorske k matični domovini, ki pa ni dela prost dan. Osrednjo slovesnost ob 79. obletnici uveljavitve pariške mirovne pogodbe, s katero je po koncu druge svetovne vojne del Primorske pripadel tedanji Jugoslaviji, del pa ostal v Italiji, je v soboto v Lipici pripravila Občina Sežana. Praznik je letos še potekal pod imenom dan priključitve Primorske k matični domovini, saj je DZ oktobra 2024 besedo vrnitev zamenjal s priključitvijo, tako da je to praznik priključitve Primorske k matični domovini, in ne več praznik vrnitve Primorske k matični domovini. V državnem zbora pa je vložena pobuda, da bi praznik ponovno preimenovali v dan vrnitve Primorske k matični domovini, čemur pa predvsem na Primorskem mnogi nasprotujejo zaradi zgodovinskih dejstev. Na sobotni slovesnosti, ki je potekala na hipodromu Kobilarne Lipica, je sežanski župan Andrej Sila v nagovoru dejal, da v teh dneh veliko govorimo o imenu praznika. "Besede so pomembne, zgodovinska dejstva so pomembna, kolektivni spomin je pomemben. In prav je, da se o tem pogovarjamo. Toda danes nismo tukaj, da bi se delili zaradi ene besede. Tukaj smo zato, da skupaj praznujemo vse tisto, česar nam nobena beseda ne more vzeti," je pozval župan. Spomin na pariško mirovno pogodbo z Italijo Slavnostna govornica v Lipici je bila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Spomnila je, da so fašistične oblasti v času med obema svetovnima vojnama poitalijančile slovenske šole, zaprle stotine kulturnih, športnih, mladinskih, socialnih in kulturnih društev, gospodarskih zadrug, denarnih zavodov, narodnih domov in knjižnic. "Njihov namen ni bil le uničenje slovenskih ustanov. Z vso silovitostjo so želeli zatreti jedro skupnosti ter jezik, družine, šole, kulturo, spomin, zavest in občutek pripadnosti, torej vse, s čimer so ljudje uresničevali in živeli svojo narodnost," je dejala. Spomnila je tudi na pesnika Srečka Kosovela, ki je v tem času pustil neizbrisno sled. "Njegova poezija je postala glas generacije, ki se ni želela sprijazniti s svetom krivic, nasilja in odrekanja pravici do lastne identitete," je povedala. po njenih besedah "Kosovelovi verzi niso le odsev časa, v katerem je živel, temveč tudi izraz nemira, zavesti in upanja generacije, ki je odraščala v času sistematičnega zatiranja in preganjanja." Državni praznik dan priključitve Primorske k matični domovini je spomin na 15. september 1947, ko je bila uveljavljena pariška mirovna pogodba z Italijo. Ta je takratni Jugoslaviji in s tem tudi Sloveniji dodelila velik del Primorske, kamor spadajo Posočje, Vipavska dolina, večji del Krasa in manjši del Istre.
language
slv
published at
2026-09-15T04:57:13
source
Dnevnik
title
Danes praznujemo priključitev Primorske k matični domovini
url
https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/danes-praznujemo-prikljucitev-primorske-k-maticni-domovini-2827656/
article order
5
body
Predsednica republike Nataša Pirc Musar in sežanski župan Andrej Sila sta spregovorila na slovesnosti ob državnem prazniku priključitve Primorske k matični domovini Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na današnji slovesnosti ob državnem prazniku priključitve Primorske k matični domovini v Lipici izpostavila pomen miru, solidarnosti in enakosti. Dogajanja v Gazi, Ukrajini in drugod nas opominjajo, kako krhka je meja med mirom in nasiljem, je dejala. Praznik priključitve Primorske k matični domovini je poklon Primorkam in Primorcem, ki so se odločno in uspešno uprli proti fašizmu in nacizmu, je poudarila. Poklonila se je tudi pesniku Srečku Kosovelu. Čas, v katerem živimo, je drugačen, je dejala v govoru. Vendar vrednote, ki jih je izpovedoval, to sta resnica in človečnost, ostajajo enako pomembne in žive tudi danes, verjame. Uvodni govornik, sežanski župan Andrej Sila je poudaril, da danes ne slavimo le preteklosti, so poročale Primorske novice. "Danes smo preprosto skupaj, kajti Primorska presega delitve, Primorska je vseh nas, ki jo nosimo v sebi. V načinu, kako govorimo, v zgodbah, ki jih ohranjamo, v prostoru, ki mu pripadamo. Je nekaj, česar ni mogoče izbrisati ne z mejo pa tudi ne z besedo," je dejal. "Našo zgodovino so zaznamovale meje, preizkušnje in delitve. Toda Primorska je vedno znova dokazovala, da je tisto, kar ljudi povezuje, močnejše od tistega, kar jih ločuje. In prav takšno prihodnost si želimo tudi za prihodnost. Povezano, samozavestno in zazrto naprej," je povedal. Letos mineva 79 let od uveljavitve pariške mirovne pogodbe, s katero je po koncu druge svetovne vojne del Primorske pripadel tedanji Jugoslaviji, del pa ostal v Italiji. Na dan uveljavitve pogodbe, 15. septembra, praznujemo državni praznik priključitve Primorske k matični domovini. Vlada ga želi sicer preimenovati v vrnitev Primorske.
language
slv
published at
2026-09-12T10:57:40
source
Primorski Dnevnik
title
"Primorske ni mogoče izbrisati ne z mejo ne z besedo"
url
https://www.primorski.eu/se/primorske-ni-mogoce-izbrisati-ne-z-mejo-ne-z-besedo-JK2268487
article order
10
body
Na dan uveljavitve pogodbe, 15. septembra, praznujemo državni praznik priključitve Primorske k matični domovini. Vlada ga želi sicer preimenovati v vrnitev Primorske. V Parizu so 10. februarja 1947 podpisali mirovni sporazum med Italijo in zavezniškimi silami, zmagovalkami v drugi svetovni vojni. Italija se je morala kot poraženka odpovedati nekaterim ozemljem, ki jih je zasedla po razpadu Avstro-Ogrske ob koncu prve svetovne vojne in si jih zatem priključila na podlagi Rapalske pogodbe, sklenjene s Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Poleg Posočja, Vipavske doline in večjega dela Krasa na območju današnje Slovenije so s pogodbo takratni Jugoslaviji pripadli tudi Istra ter območje Reke, Zadra in jadranskih otokov. Na območju, ki ga je morala Italija predati na podlagi pariške mirovne pogodbe, so večino prebivalstva sestavljali Slovani. V Italiji pa je ostalo več naselij z večinsko slovenskim prebivalstvom na Goriškem in Krasu, ki so bila prej del avstrijske Primorske. Hrvaški je pripadlo precej ozemlja z večinsko italijanskim prebivalstvom v Istri. Na obalnem pasu med Trstom in Novigradom na Hrvaškem je pariška pogodba predvidela ustanovitev neodvisne države, Svobodnega tržaškega ozemlja. Mestno prebivalstvo na tem območju je bilo večinoma italijansko, podeželsko pa slovensko. Ozemlje pa v nasprotju z določili pogodbe nikoli ni dobilo guvernerja in ni bilo konstituirano kot država. Ves čas je bilo razdeljeno tudi na dva dela; cona A je bila pod anglo-ameriško, cona B pa pod jugoslovansko vojaško upravo. Svobodno tržaško ozemlje je bilo leta 1954 z londonskim sporazumom razpuščeno. Italija je dobila cono A s Trstom, Jugoslavija pa cono B s Koprom, Izolo, Piranom, Umagom in Novigradom. Takrat so meje takratne Socialistične republike Slovenije dobile obliko, ki jo je nato podedovala samostojna Republika Slovenija. Po ocenah zgodovinarjev je zunaj meja matične države ostalo skupaj približno 140.000 Slovencev. Z ozemlja, ki je pripadlo Jugoslaviji, se je v Italijo izselilo od 200.000 do 300.000 ljudi, od tega 27.000 iz Slovenije, je leta 2000 ocenila mešana slovensko-italijanska komisija zgodovinarjev. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z osimskimi sporazumi, podpisanimi 10. novembra 1975 v italijanskem mestu Osimo. Republika Slovenija je po osamosvojitvi leta 1992 prevzela pravno nasledstvo podpisnice sporazuma. Italijanski fašistični režim je z začetkom že kmalu po prvi svetovni vojni več kot 20 let nasilno zatiral in poitalijančeval slovensko in hrvaško prebivalstvo. Ukinili so slovenske šole, prepovedali rabo slovenskega jezika v javnosti in uradih, prisilno so potujčili priimke in krajevna imena. To je vzpodbudilo množičen upor prebivalstva, ki se je nadaljeval med drugo svetovno vojno, tudi po kapitulaciji Italije in nemški okupaciji septembra 1943. Leta 2005 je Slovenija razglasila 15. september za državni praznik, ki je bil sprva poimenovan praznik vrnitve Primorske k matični domovini. V času vlade Roberta Goloba je DZ praznik oktobra 2024 preimenoval v praznik priključitve Primorske k matični domovini. Vlada Janeza Janše želi zdaj ime praznika vrniti na prvotno različico, čemur na Primorskem povečini ostro nasprotujejo. O predlogu mora odločati še državni zbor, tako da letos praznik ostaja pod dosedanjim imenom. Osrednja prireditev bo v soboto v Lipici v organizaciji Občine Sežana. Sodelovalo bo več kot 1000 nastopajočih, slavnostna govornica pa bo predsednica države Nataša Pirc Musar. Prireditev se bo na hipodromu Kobilarne Lipica začela ob 11. uri, neposredni prenos bo na radiu in televiziji Koper.
language
slv
published at
2026-09-11T11:03:08
source
Reporter
title
Smo Primorsko vrnili ali priključili k matični domovini?
url
https://reporter.si/clanek/slovenija/smo-primorsko-vrnili-ali-prikljucili-k-maticni-domovini-1925691

source scope

analyzed source count

omitted articles

omitted source count

total source count