ZZZS opozarja: Rebalans proračuna znižuje sredstva za 100 milijonov EUR 15.9.2026

ZZZS opozarja: Rebalans proračuna znižuje sredstva za 100 milijonov EUR
Analiziranih 6 virov Slovenščina

Vlada je v DZ poslala predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2026, ki za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) predvideva 420 milijonov evrov sredstev iz državnega proračuna, kar je 100 milijonov evrov manj od zakonsko možnih 520 milijonov evrov. ZZZS opozarja, da to znižanje posega v že sprejeti finančni načrt, h kateremu je vlada januarja 2026 dala soglasje in ki je predvideval višja sredstva. Po oceni ZZZS bi zmanjšanje povzročilo 100-milijonski primanjkljaj, poslabšalo likvidnost zavoda in povečalo zamike plačil izvajalcem zdravstvenih storitev na skupno 185 milijonov evrov. Sindikati so na Ekonomsko-socialnem svetu izrazili resne pomisleke, ZZZS pa od DZ pričakuje, da pri odločanju o rebalansu ohrani zakonsko predvideni obseg sredstev.

Analiza trditev

TrditevKljučne razlikeSTARTV SlovenijaDeloDnevnikLokalec.siprimorske.si
ZZZS je pri pripravi finančnega načrta za leto 2026 računal na do 520 milijonov evrov iz državnega proračuna.Večina virov ne omenja leta 2026; primorske.si in Dnevnik potrjujeta znesek.Ni omenjenoDelno: Članek omenja pripravo načrta za letos, ne eksplicitno za 2026.Delno: Članek omenja pripravo načrta za letos, ne izrecno za 2026.Da: Članek potrjuje, da finančni načrt temelji na zakonski ureditvi.Delno: Članek navaja pripravo načrta za letos (2024), ne 2026.Da: Finančni načrt, potrjen januarja, vključuje do 520 milijonov evrov.
Zmanjševanje sredstev ZZZS za 100 milijonov evrov bi ogrozilo vzdržnost javne zdravstvene blagajne.Delo in Dnevnik potrjujeta ogroženost, drugi viri so previdnejši.Ni omenjenoDelno: Članek omenja poslabšanje likvidnosti in tveganja, ne vzdržnosti.Da: Naslov in vsebina potrjujeta ogroženost zdravstvene blagajne.Da: Članek to navaja v naslovu in besedilu.Delno: Članek omenja ogrožanje likvidnosti in financiranja pravic.Delno: Članek omenja ogrožanje likvidnosti in financiranja pravic.
Znižanje sredstev bi pomenilo 100 milijonov evrov nepokritega primanjkljaja prihodkov nad odhodki obveznega zdravstvenega zavarovanja.STA trditve ne omenja, ostali viri jo navajajo brez nasprotovanj.Ni omenjenoDa: Članek navaja točno to oceno ZZZS-ja.Da: ZZZS ocenjuje, da bi znižanje povzročilo 100 milijonov primanjkljaja.Delno: Omenja nevarnost negativnega poslovanja zaradi odvzema sredstev.Da: ZZZS ocenjuje, da bi znižanje pomenilo 100 milijonov primanjkljaja.Da: ZZZS ocenjuje, da bi znižanje pomenilo 100 milijonov primanjkljaja.
Zavarovanci in delodajalci s prispevki ne uspejo pokriti naraščajočih izdatkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.STA in RTV ne omenjata; Delo, Dnevnik, Lokalec, Primorske podpirajo, a z različno podrobnostjo.Ni omenjenoNot MentionedDelno: Članek omenja prenizke prihodke iz prispevkov kot razlog za rast.Da: Članek navaja, da prispevki ne zadoščajo za pokritje izdatkov.Delno: Implicitno izhaja iz navedb o primanjkljaju in prenizkih prihodkih.Delno: Implicitno izhaja iz navedb o prenizkih prihodkih iz prispevkov.
Vlada je v predlogu rebalansa državnega proračuna za ZZZS predvidela 420 milijonov evrov, čeprav zakonodaja omogoča do 520 milijonov evrov.Vsi viri razen STA potrjujejo trditev brez odstopanj.Ni omenjenoDa: Članek potrjuje predlog 420 milijonov ob zakonski možnosti do 520.Da: Članek potrjuje predlog 420 milijonov ob zakonski možnosti do 520.Da: Članek navaja predvidenih 420 milijonov namesto zakonskih 520.Da: Članek potrjuje predlog 420 milijonov ob zakonski možnosti do 520.Da: Članek potrjuje predlog 420 milijonov ob zakonski možnosti do 520.
Znižanje proračunskih sredstev za ZZZS za 100 milijonov evrov bi poslabšalo likvidnost zdravstvene blagajne.STA ne omenja, ostali viri enotno navajajo opozorila ZZZS.Ni omenjenoDa: Članek navaja, da bi znižanje poslabšalo likvidnost zavoda.Da: ZZZS opozarja, da bi znižanje poslabšalo likvidnost zavoda.Da: Članek izrecno navaja, da zmanjšanje poslabšuje likvidnost ZZZS.Da: ZZZS opozarja, da bi znižanje poslabšalo likvidnost zavoda.Da: ZZZS navaja, da bi znižanje poslabšalo likvidnost zavoda.
Prvotno načrtovanih 420 milijonov evrov ne zadošča za uravnoteženo finančno poslovanje obveznega zdravstvenega zavarovanja.Vsi viri razen STA trditev potrjujejo, brez nasprotij.Ni omenjenoDa: ZZZS navaja, da 420 milijonov ne zadošča za uravnoteženost.Da: ZZZS navaja, da 420 milijonov ne zadošča za uravnoteženo poslovanje.Da: Članek navaja, da 420 milijonov ne zadošča za uravnoteženost.Da: ZZZS navaja, da 420 milijonov ne zadošča za uravnoteženo poslovanje.Da: ZZZS navaja, da 420 milijonov ne zadošča za uravnoteženo poslovanje.
Zaradi znižanja sredstev bi se zamik plačil izvajalcem zdravstvenih storitev povečal na skupno 185 milijonov evrov.STA ne omenja, ostali potrjujejo 185 milijonov.Ni omenjenoDa: Članek potrjuje povečanje zamika na skupno 185 milijonov evrov.Da: Članek navaja povečanje zamika plačil na skupno 185 milijonov evrov.Da: Članek navaja povečanje zamika plačil na približno 185 milijonov.Da: Članek potrjuje povečanje zamika plačil na skupno 185 milijonov.Da: Članek navaja povečanje zamika plačil na skupno 185 milijonov evrov.
Zmanjšanje proračunskih sredstev bi povečalo tveganje nepravočasnega poravnavanja zapadlih obveznosti do izvajalcev zdravstvenih storitev.Večina virov (RTV, Delo, Dnevnik, Lokalec, Primorske) podpira trditev, STA je ne omenja.Not MentionedDa: Članek izrecno navaja povečanje tega tveganja.Da: ZZZS opozarja na povečano tveganje zamikov pri plačevanju obveznosti.Da: Članek izrecno omenja to tveganje.Da: ZZZS opozarja na povečano tveganje zamikov pri plačevanju obveznosti.Da: ZZZS opozarja na povečano tveganje nepravočasnega plačevanja.
Izdatki obveznega zdravstvenega zavarovanja so se v zadnjih letih močno povečali, letos naj bi bili v primerjavi z letom 2023 višji za dve milijardi evrov.Vsi viri trditev potrjujejo, brez nasprotij.Ni omenjenoDa: Članek navaja točno to povečanje izdatkov.Da: Članek navaja, da naj bi bili letošnji izdatki za 2 milijardi višji.Da: Članek navaja povečanje za dve milijardi evrov v primerjavi z 2023.Da: Članek navaja, da naj bi bili izdatki letos za 2 milijardi višji.Da: Članek potrjuje povečanje izdatkov za dve milijardi glede na 2023.
Na rast izdatkov vplivajo plačna reforma v javnem sektorju, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in prenizki prihodki iz obveznega zdravstvenega prispevka.Vsi viri razen STA trditev potrjujejo, brez nasprotij.Ni omenjenoDa: Članek navaja te dejavnike kot razloge za rast izdatkov.Da: Članek navaja te dejavnike kot razloge za rast izdatkov.Da: Članek navaja te dejavnike kot razloge za rast izdatkov.Da: Članek navaja te dejavnike kot razloge za rast izdatkov.Da: Članek navaja te dejavnike kot razloge za rast izdatkov.
ZZZS od DZ pričakuje, da bo pri odločanju o rebalansu ohranil zakonsko predvideni obseg sredstev do 520 milijonov evrov.STA ne omenja, ostali viri enotno podpirajo trditev brez nasprotij.Ni omenjenoDa: Članek navaja, da ZZZS pričakuje ohranitev sredstev do 520 mio.Da: ZZZS pričakuje ohranitev sredstev do 520 milijonov evrov.Da: Članek navaja, da ZZZS pričakuje preprečitev zmanjšanja sredstev.Da: ZZZS pričakuje ohranitev sredstev do 520 milijonov evrov.Da: ZZZS pričakuje ohranitev sredstev do 520 milijonov evrov.
ZZZS aktivno izvaja ukrepe za obvladovanje odhodkov, vendar ti ne morejo nadomestiti zakonsko predvidenega financiranja pravic.Vsi viri razen STA trditev potrjujejo, brez nasprotij.Ni omenjenoDa: Članek vsebuje citat, ki potrjuje to trditev.Da: ZZZS v izjavi potrjuje izvajanje ukrepov in njihovo omejenost.Da: Članek potrjuje izvajanje ukrepov in njihovo nezadostnost.Da: Članek dobesedno navaja to izjavo ZZZS.Da: Citirana izjava ZZZS potrjuje to trditev.
Predlog rebalansa proračuna ministrstva za zdravje za leto 2026 predvideva 888 milijonov evrov, kar je 55 milijonov več od veljavnega proračuna.Samo STA poroča; ostali viri molčijo.Da: Članek navaja točno te številke za proračun ministrstva.Ni omenjenoNi omenjenoNi omenjenoNi omenjenoNi omenjeno
Zavarovanci in delodajalci s prispevki ne uspejo pokriti naraščajočih izdatkov za obvezno zdravstvenega zavarovanje.Samo RTV Slovenija trditev implicitno podpira.Not MentionedDelno: Implicitno izhaja iz navedb o prenizkih prihodkih iz prispevkov.Not MentionedNot MentionedNot MentionedNot Mentioned
Zmanjšanje proračunskih sredstva bi povečalo tveganje nepravočasnega poravnavanja zapadlih obveznosti do izvajalcev zdravstvenih storitev.Noben vir ne omenja trditve.Ni omenjenoNot MentionedNot MentionedNot MentionedNot MentionedNot Mentioned

claims

  • ZZZS je pri pripravi finančnega načrta za leto 2026 računal na do 520 milijonov evrov iz državnega proračuna.
  • Zmanjševanje sredstev ZZZS za 100 milijonov evrov bi ogrozilo vzdržnost javne zdravstvene blagajne.
  • Znižanje sredstev bi pomenilo 100 milijonov evrov nepokritega primanjkljaja prihodkov nad odhodki obveznega zdravstvenega zavarovanja.
  • Zavarovanci in delodajalci s prispevki ne uspejo pokriti naraščajočih izdatkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.
  • Vlada je v predlogu rebalansa državnega proračuna za ZZZS predvidela 420 milijonov evrov, čeprav zakonodaja omogoča do 520 milijonov evrov.
  • Znižanje proračunskih sredstev za ZZZS za 100 milijonov evrov bi poslabšalo likvidnost zdravstvene blagajne.
  • Prvotno načrtovanih 420 milijonov evrov ne zadošča za uravnoteženo finančno poslovanje obveznega zdravstvenega zavarovanja.
  • Zaradi znižanja sredstev bi se zamik plačil izvajalcem zdravstvenih storitev povečal na skupno 185 milijonov evrov.
  • Zmanjšanje proračunskih sredstev bi povečalo tveganje nepravočasnega poravnavanja zapadlih obveznosti do izvajalcev zdravstvenih storitev.
  • Izdatki obveznega zdravstvenega zavarovanja so se v zadnjih letih močno povečali, letos naj bi bili v primerjavi z letom 2023 višji za dve milijardi evrov.
  • Na rast izdatkov vplivajo plačna reforma v javnem sektorju, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in prenizki prihodki iz obveznega zdravstvenega prispevka.
  • ZZZS od DZ pričakuje, da bo pri odločanju o rebalansu ohranil zakonsko predvideni obseg sredstev do 520 milijonov evrov.
  • ZZZS aktivno izvaja ukrepe za obvladovanje odhodkov, vendar ti ne morejo nadomestiti zakonsko predvidenega financiranja pravic.
  • Predlog rebalansa proračuna ministrstva za zdravje za leto 2026 predvideva 888 milijonov evrov, kar je 55 milijonov več od veljavnega proračuna.
  • Zavarovanci in delodajalci s prispevki ne uspejo pokriti naraščajočih izdatkov za obvezno zdravstvenega zavarovanje.
  • Zmanjšanje proračunskih sredstva bi povečalo tveganje nepravočasnega poravnavanja zapadlih obveznosti do izvajalcev zdravstvenih storitev.

key differences

Izdatki obveznega zdravstvenega zavarovanja so se v zadnjih letih močno povečali, letos naj bi bili v primerjavi z letom 2023 višji za dve milijardi evrov.
Vsi viri trditev potrjujejo, brez nasprotij.
Na rast izdatkov vplivajo plačna reforma v javnem sektorju, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in prenizki prihodki iz obveznega zdravstvenega prispevka.
Vsi viri razen STA trditev potrjujejo, brez nasprotij.
Predlog rebalansa proračuna ministrstva za zdravje za leto 2026 predvideva 888 milijonov evrov, kar je 55 milijonov več od veljavnega proračuna.
Samo STA poroča; ostali viri molčijo.
Prvotno načrtovanih 420 milijonov evrov ne zadošča za uravnoteženo finančno poslovanje obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Vsi viri razen STA trditev potrjujejo, brez nasprotij.
Vlada je v predlogu rebalansa državnega proračuna za ZZZS predvidela 420 milijonov evrov, čeprav zakonodaja omogoča do 520 milijonov evrov.
Vsi viri razen STA potrjujejo trditev brez odstopanj.
ZZZS aktivno izvaja ukrepe za obvladovanje odhodkov, vendar ti ne morejo nadomestiti zakonsko predvidenega financiranja pravic.
Vsi viri razen STA trditev potrjujejo, brez nasprotij.
ZZZS je pri pripravi finančnega načrta za leto 2026 računal na do 520 milijonov evrov iz državnega proračuna.
Večina virov ne omenja leta 2026; primorske.si in Dnevnik potrjujeta znesek.
ZZZS od DZ pričakuje, da bo pri odločanju o rebalansu ohranil zakonsko predvideni obseg sredstev do 520 milijonov evrov.
STA ne omenja, ostali viri enotno podpirajo trditev brez nasprotij.
Zaradi znižanja sredstev bi se zamik plačil izvajalcem zdravstvenih storitev povečal na skupno 185 milijonov evrov.
STA ne omenja, ostali potrjujejo 185 milijonov.
Zavarovanci in delodajalci s prispevki ne uspejo pokriti naraščajočih izdatkov za obvezno zdravstvenega zavarovanje.
Samo RTV Slovenija trditev implicitno podpira.
Zavarovanci in delodajalci s prispevki ne uspejo pokriti naraščajočih izdatkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.
STA in RTV ne omenjata; Delo, Dnevnik, Lokalec, Primorske podpirajo, a z različno podrobnostjo.
Zmanjšanje proračunskih sredstev bi povečalo tveganje nepravočasnega poravnavanja zapadlih obveznosti do izvajalcev zdravstvenih storitev.
Večina virov (RTV, Delo, Dnevnik, Lokalec, Primorske) podpira trditev, STA je ne omenja.
Zmanjšanje proračunskih sredstva bi povečalo tveganje nepravočasnega poravnavanja zapadlih obveznosti do izvajalcev zdravstvenih storitev.
Noben vir ne omenja trditve.
Zmanjševanje sredstev ZZZS za 100 milijonov evrov bi ogrozilo vzdržnost javne zdravstvene blagajne.
Delo in Dnevnik potrjujeta ogroženost, drugi viri so previdnejši.
Znižanje proračunskih sredstev za ZZZS za 100 milijonov evrov bi poslabšalo likvidnost zdravstvene blagajne.
STA ne omenja, ostali viri enotno navajajo opozorila ZZZS.
Znižanje sredstev bi pomenilo 100 milijonov evrov nepokritega primanjkljaja prihodkov nad odhodki obveznega zdravstvenega zavarovanja.
STA trditve ne omenja, ostali viri jo navajajo brez nasprotovanj.

source analyses

Delo
Izdatki obveznega zdravstvenega zavarovanja so se v zadnjih letih močno povečali, letos naj bi bili v primerjavi z letom 2023 višji za dve milijardi evrov.
Da: Članek navaja, da naj bi bili letošnji izdatki za 2 milijardi višji.
Na rast izdatkov vplivajo plačna reforma v javnem sektorju, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in prenizki prihodki iz obveznega zdravstvenega prispevka.
Da: Članek navaja te dejavnike kot razloge za rast izdatkov.
Predlog rebalansa proračuna ministrstva za zdravje za leto 2026 predvideva 888 milijonov evrov, kar je 55 milijonov več od veljavnega proračuna.
Ni omenjeno
Prvotno načrtovanih 420 milijonov evrov ne zadošča za uravnoteženo finančno poslovanje obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Da: ZZZS navaja, da 420 milijonov ne zadošča za uravnoteženo poslovanje.
Vlada je v predlogu rebalansa državnega proračuna za ZZZS predvidela 420 milijonov evrov, čeprav zakonodaja omogoča do 520 milijonov evrov.
Da: Članek potrjuje predlog 420 milijonov ob zakonski možnosti do 520.
ZZZS aktivno izvaja ukrepe za obvladovanje odhodkov, vendar ti ne morejo nadomestiti zakonsko predvidenega financiranja pravic.
Da: ZZZS v izjavi potrjuje izvajanje ukrepov in njihovo omejenost.
ZZZS je pri pripravi finančnega načrta za leto 2026 računal na do 520 milijonov evrov iz državnega proračuna.
Delno: Članek omenja pripravo načrta za letos, ne izrecno za 2026.
ZZZS od DZ pričakuje, da bo pri odločanju o rebalansu ohranil zakonsko predvideni obseg sredstev do 520 milijonov evrov.
Da: ZZZS pričakuje ohranitev sredstev do 520 milijonov evrov.
Zaradi znižanja sredstev bi se zamik plačil izvajalcem zdravstvenih storitev povečal na skupno 185 milijonov evrov.
Da: Članek navaja povečanje zamika plačil na skupno 185 milijonov evrov.
Zavarovanci in delodajalci s prispevki ne uspejo pokriti naraščajočih izdatkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.
Delno: Članek omenja prenizke prihodke iz prispevkov kot razlog za rast.
Zmanjšanje proračunskih sredstev bi povečalo tveganje nepravočasnega poravnavanja zapadlih obveznosti do izvajalcev zdravstvenih storitev.
Da: ZZZS opozarja na povečano tveganje zamikov pri plačevanju obveznosti.
Zmanjševanje sredstev ZZZS za 100 milijonov evrov bi ogrozilo vzdržnost javne zdravstvene blagajne.
Da: Naslov in vsebina potrjujeta ogroženost zdravstvene blagajne.
Znižanje proračunskih sredstev za ZZZS za 100 milijonov evrov bi poslabšalo likvidnost zdravstvene blagajne.
Da: ZZZS opozarja, da bi znižanje poslabšalo likvidnost zavoda.
Znižanje sredstev bi pomenilo 100 milijonov evrov nepokritega primanjkljaja prihodkov nad odhodki obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Da: ZZZS ocenjuje, da bi znižanje povzročilo 100 milijonov primanjkljaja.
Dnevnik
Izdatki obveznega zdravstvenega zavarovanja so se v zadnjih letih močno povečali, letos naj bi bili v primerjavi z letom 2023 višji za dve milijardi evrov.
Da: Članek navaja povečanje za dve milijardi evrov v primerjavi z 2023.
Na rast izdatkov vplivajo plačna reforma v javnem sektorju, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in prenizki prihodki iz obveznega zdravstvenega prispevka.
Da: Članek navaja te dejavnike kot razloge za rast izdatkov.
Predlog rebalansa proračuna ministrstva za zdravje za leto 2026 predvideva 888 milijonov evrov, kar je 55 milijonov več od veljavnega proračuna.
Ni omenjeno
Prvotno načrtovanih 420 milijonov evrov ne zadošča za uravnoteženo finančno poslovanje obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Da: Članek navaja, da 420 milijonov ne zadošča za uravnoteženost.
Vlada je v predlogu rebalansa državnega proračuna za ZZZS predvidela 420 milijonov evrov, čeprav zakonodaja omogoča do 520 milijonov evrov.
Da: Članek navaja predvidenih 420 milijonov namesto zakonskih 520.
ZZZS aktivno izvaja ukrepe za obvladovanje odhodkov, vendar ti ne morejo nadomestiti zakonsko predvidenega financiranja pravic.
Da: Članek potrjuje izvajanje ukrepov in njihovo nezadostnost.
ZZZS je pri pripravi finančnega načrta za leto 2026 računal na do 520 milijonov evrov iz državnega proračuna.
Da: Članek potrjuje, da finančni načrt temelji na zakonski ureditvi.
ZZZS od DZ pričakuje, da bo pri odločanju o rebalansu ohranil zakonsko predvideni obseg sredstev do 520 milijonov evrov.
Da: Članek navaja, da ZZZS pričakuje preprečitev zmanjšanja sredstev.
Zaradi znižanja sredstev bi se zamik plačil izvajalcem zdravstvenih storitev povečal na skupno 185 milijonov evrov.
Da: Članek navaja povečanje zamika plačil na približno 185 milijonov.
Zavarovanci in delodajalci s prispevki ne uspejo pokriti naraščajočih izdatkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.
Da: Članek navaja, da prispevki ne zadoščajo za pokritje izdatkov.
Zmanjšanje proračunskih sredstev bi povečalo tveganje nepravočasnega poravnavanja zapadlih obveznosti do izvajalcev zdravstvenih storitev.
Da: Članek izrecno omenja to tveganje.
Zmanjševanje sredstev ZZZS za 100 milijonov evrov bi ogrozilo vzdržnost javne zdravstvene blagajne.
Da: Članek to navaja v naslovu in besedilu.
Znižanje proračunskih sredstev za ZZZS za 100 milijonov evrov bi poslabšalo likvidnost zdravstvene blagajne.
Da: Članek izrecno navaja, da zmanjšanje poslabšuje likvidnost ZZZS.
Znižanje sredstev bi pomenilo 100 milijonov evrov nepokritega primanjkljaja prihodkov nad odhodki obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Delno: Omenja nevarnost negativnega poslovanja zaradi odvzema sredstev.
Lokalec.si
Izdatki obveznega zdravstvenega zavarovanja so se v zadnjih letih močno povečali, letos naj bi bili v primerjavi z letom 2023 višji za dve milijardi evrov.
Da: Članek navaja, da naj bi bili izdatki letos za 2 milijardi višji.
Na rast izdatkov vplivajo plačna reforma v javnem sektorju, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in prenizki prihodki iz obveznega zdravstvenega prispevka.
Da: Članek navaja te dejavnike kot razloge za rast izdatkov.
Predlog rebalansa proračuna ministrstva za zdravje za leto 2026 predvideva 888 milijonov evrov, kar je 55 milijonov več od veljavnega proračuna.
Ni omenjeno
Prvotno načrtovanih 420 milijonov evrov ne zadošča za uravnoteženo finančno poslovanje obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Da: ZZZS navaja, da 420 milijonov ne zadošča za uravnoteženo poslovanje.
Vlada je v predlogu rebalansa državnega proračuna za ZZZS predvidela 420 milijonov evrov, čeprav zakonodaja omogoča do 520 milijonov evrov.
Da: Članek potrjuje predlog 420 milijonov ob zakonski možnosti do 520.
ZZZS aktivno izvaja ukrepe za obvladovanje odhodkov, vendar ti ne morejo nadomestiti zakonsko predvidenega financiranja pravic.
Da: Članek dobesedno navaja to izjavo ZZZS.
ZZZS je pri pripravi finančnega načrta za leto 2026 računal na do 520 milijonov evrov iz državnega proračuna.
Delno: Članek navaja pripravo načrta za letos (2024), ne 2026.
ZZZS od DZ pričakuje, da bo pri odločanju o rebalansu ohranil zakonsko predvideni obseg sredstev do 520 milijonov evrov.
Da: ZZZS pričakuje ohranitev sredstev do 520 milijonov evrov.
Zaradi znižanja sredstev bi se zamik plačil izvajalcem zdravstvenih storitev povečal na skupno 185 milijonov evrov.
Da: Članek potrjuje povečanje zamika plačil na skupno 185 milijonov.
Zavarovanci in delodajalci s prispevki ne uspejo pokriti naraščajočih izdatkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.
Delno: Implicitno izhaja iz navedb o primanjkljaju in prenizkih prihodkih.
Zmanjšanje proračunskih sredstev bi povečalo tveganje nepravočasnega poravnavanja zapadlih obveznosti do izvajalcev zdravstvenih storitev.
Da: ZZZS opozarja na povečano tveganje zamikov pri plačevanju obveznosti.
Zmanjševanje sredstev ZZZS za 100 milijonov evrov bi ogrozilo vzdržnost javne zdravstvene blagajne.
Delno: Članek omenja ogrožanje likvidnosti in financiranja pravic.
Znižanje proračunskih sredstev za ZZZS za 100 milijonov evrov bi poslabšalo likvidnost zdravstvene blagajne.
Da: ZZZS opozarja, da bi znižanje poslabšalo likvidnost zavoda.
Znižanje sredstev bi pomenilo 100 milijonov evrov nepokritega primanjkljaja prihodkov nad odhodki obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Da: ZZZS ocenjuje, da bi znižanje pomenilo 100 milijonov primanjkljaja.
RTV Slovenija
Izdatki obveznega zdravstvenega zavarovanja so se v zadnjih letih močno povečali, letos naj bi bili v primerjavi z letom 2023 višji za dve milijardi evrov.
Da: Članek navaja točno to povečanje izdatkov.
Na rast izdatkov vplivajo plačna reforma v javnem sektorju, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in prenizki prihodki iz obveznega zdravstvenega prispevka.
Da: Članek navaja te dejavnike kot razloge za rast izdatkov.
Predlog rebalansa proračuna ministrstva za zdravje za leto 2026 predvideva 888 milijonov evrov, kar je 55 milijonov več od veljavnega proračuna.
Ni omenjeno
Prvotno načrtovanih 420 milijonov evrov ne zadošča za uravnoteženo finančno poslovanje obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Da: ZZZS navaja, da 420 milijonov ne zadošča za uravnoteženost.
Vlada je v predlogu rebalansa državnega proračuna za ZZZS predvidela 420 milijonov evrov, čeprav zakonodaja omogoča do 520 milijonov evrov.
Da: Članek potrjuje predlog 420 milijonov ob zakonski možnosti do 520.
ZZZS aktivno izvaja ukrepe za obvladovanje odhodkov, vendar ti ne morejo nadomestiti zakonsko predvidenega financiranja pravic.
Da: Članek vsebuje citat, ki potrjuje to trditev.
ZZZS je pri pripravi finančnega načrta za leto 2026 računal na do 520 milijonov evrov iz državnega proračuna.
Delno: Članek omenja pripravo načrta za letos, ne eksplicitno za 2026.
ZZZS od DZ pričakuje, da bo pri odločanju o rebalansu ohranil zakonsko predvideni obseg sredstev do 520 milijonov evrov.
Da: Članek navaja, da ZZZS pričakuje ohranitev sredstev do 520 mio.
Zaradi znižanja sredstev bi se zamik plačil izvajalcem zdravstvenih storitev povečal na skupno 185 milijonov evrov.
Da: Članek potrjuje povečanje zamika na skupno 185 milijonov evrov.
Zavarovanci in delodajalci s prispevki ne uspejo pokriti naraščajočih izdatkov za obvezno zdravstvenega zavarovanje.
Delno: Implicitno izhaja iz navedb o prenizkih prihodkih iz prispevkov.
Zmanjšanje proračunskih sredstev bi povečalo tveganje nepravočasnega poravnavanja zapadlih obveznosti do izvajalcev zdravstvenih storitev.
Da: Članek izrecno navaja povečanje tega tveganja.
Zmanjševanje sredstev ZZZS za 100 milijonov evrov bi ogrozilo vzdržnost javne zdravstvene blagajne.
Delno: Članek omenja poslabšanje likvidnosti in tveganja, ne vzdržnosti.
Znižanje proračunskih sredstev za ZZZS za 100 milijonov evrov bi poslabšalo likvidnost zdravstvene blagajne.
Da: Članek navaja, da bi znižanje poslabšalo likvidnost zavoda.
Znižanje sredstev bi pomenilo 100 milijonov evrov nepokritega primanjkljaja prihodkov nad odhodki obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Da: Članek navaja točno to oceno ZZZS-ja.
STA
Izdatki obveznega zdravstvenega zavarovanja so se v zadnjih letih močno povečali, letos naj bi bili v primerjavi z letom 2023 višji za dve milijardi evrov.
Ni omenjeno
Na rast izdatkov vplivajo plačna reforma v javnem sektorju, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in prenizki prihodki iz obveznega zdravstvenega prispevka.
Ni omenjeno
Predlog rebalansa proračuna ministrstva za zdravje za leto 2026 predvideva 888 milijonov evrov, kar je 55 milijonov več od veljavnega proračuna.
Da: Članek navaja točno te številke za proračun ministrstva.
Prvotno načrtovanih 420 milijonov evrov ne zadošča za uravnoteženo finančno poslovanje obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Ni omenjeno
Vlada je v predlogu rebalansa državnega proračuna za ZZZS predvidela 420 milijonov evrov, čeprav zakonodaja omogoča do 520 milijonov evrov.
Ni omenjeno
ZZZS aktivno izvaja ukrepe za obvladovanje odhodkov, vendar ti ne morejo nadomestiti zakonsko predvidenega financiranja pravic.
Ni omenjeno
ZZZS je pri pripravi finančnega načrta za leto 2026 računal na do 520 milijonov evrov iz državnega proračuna.
Ni omenjeno
ZZZS od DZ pričakuje, da bo pri odločanju o rebalansu ohranil zakonsko predvideni obseg sredstev do 520 milijonov evrov.
Ni omenjeno
Zaradi znižanja sredstev bi se zamik plačil izvajalcem zdravstvenih storitev povečal na skupno 185 milijonov evrov.
Ni omenjeno
Zavarovanci in delodajalci s prispevki ne uspejo pokriti naraščajočih izdatkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.
Ni omenjeno
Zmanjšanje proračunskih sredstva bi povečalo tveganje nepravočasnega poravnavanja zapadlih obveznosti do izvajalcev zdravstvenih storitev.
Ni omenjeno
Zmanjševanje sredstev ZZZS za 100 milijonov evrov bi ogrozilo vzdržnost javne zdravstvene blagajne.
Ni omenjeno
Znižanje proračunskih sredstev za ZZZS za 100 milijonov evrov bi poslabšalo likvidnost zdravstvene blagajne.
Ni omenjeno
Znižanje sredstev bi pomenilo 100 milijonov evrov nepokritega primanjkljaja prihodkov nad odhodki obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Ni omenjeno
primorske.si
Izdatki obveznega zdravstvenega zavarovanja so se v zadnjih letih močno povečali, letos naj bi bili v primerjavi z letom 2023 višji za dve milijardi evrov.
Da: Članek potrjuje povečanje izdatkov za dve milijardi glede na 2023.
Na rast izdatkov vplivajo plačna reforma v javnem sektorju, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in prenizki prihodki iz obveznega zdravstvenega prispevka.
Da: Članek navaja te dejavnike kot razloge za rast izdatkov.
Predlog rebalansa proračuna ministrstva za zdravje za leto 2026 predvideva 888 milijonov evrov, kar je 55 milijonov več od veljavnega proračuna.
Ni omenjeno
Prvotno načrtovanih 420 milijonov evrov ne zadošča za uravnoteženo finančno poslovanje obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Da: ZZZS navaja, da 420 milijonov ne zadošča za uravnoteženo poslovanje.
Vlada je v predlogu rebalansa državnega proračuna za ZZZS predvidela 420 milijonov evrov, čeprav zakonodaja omogoča do 520 milijonov evrov.
Da: Članek potrjuje predlog 420 milijonov ob zakonski možnosti do 520.
ZZZS aktivno izvaja ukrepe za obvladovanje odhodkov, vendar ti ne morejo nadomestiti zakonsko predvidenega financiranja pravic.
Da: Citirana izjava ZZZS potrjuje to trditev.
ZZZS je pri pripravi finančnega načrta za leto 2026 računal na do 520 milijonov evrov iz državnega proračuna.
Da: Finančni načrt, potrjen januarja, vključuje do 520 milijonov evrov.
ZZZS od DZ pričakuje, da bo pri odločanju o rebalansu ohranil zakonsko predvideni obseg sredstev do 520 milijonov evrov.
Da: ZZZS pričakuje ohranitev sredstev do 520 milijonov evrov.
Zaradi znižanja sredstev bi se zamik plačil izvajalcem zdravstvenih storitev povečal na skupno 185 milijonov evrov.
Da: Članek navaja povečanje zamika plačil na skupno 185 milijonov evrov.
Zavarovanci in delodajalci s prispevki ne uspejo pokriti naraščajočih izdatkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.
Delno: Implicitno izhaja iz navedb o prenizkih prihodkih iz prispevkov.
Zmanjšanje proračunskih sredstev bi povečalo tveganje nepravočasnega poravnavanja zapadlih obveznosti do izvajalcev zdravstvenih storitev.
Da: ZZZS opozarja na povečano tveganje nepravočasnega plačevanja.
Zmanjševanje sredstev ZZZS za 100 milijonov evrov bi ogrozilo vzdržnost javne zdravstvene blagajne.
Delno: Članek omenja ogrožanje likvidnosti in financiranja pravic.
Znižanje proračunskih sredstev za ZZZS za 100 milijonov evrov bi poslabšalo likvidnost zdravstvene blagajne.
Da: ZZZS navaja, da bi znižanje poslabšalo likvidnost zavoda.
Znižanje sredstev bi pomenilo 100 milijonov evrov nepokritega primanjkljaja prihodkov nad odhodki obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Da: ZZZS ocenjuje, da bi znižanje pomenilo 100 milijonov primanjkljaja.

Analiza sentimenta

EntitetaKljučne razlikeSTARTV SlovenijaDeloDnevnikLokalec.siprimorske.si
Vlada Republike SlovenijeNekateri viri (RTV, Dnevnik) negativno, drugi nevtralno.Ni omenjenoNegativno: implicitno kritizirana zaradi znižanja sredstev, a brez eksplicitnega vrednotenja.Nevtralno: Vlada je omenjena kot predlagatelj rebalansa, brez izrecnega vrednotenja v članku.Negativno: Očitano ji je, da z rebalansom zmanjšuje sredstva in ne zagotavlja fiskalnega prostora.Nevtralno: Vlada je omenjena kot predlagatelj rebalansa, brez izrecnega vrednotenja.Nevtralno: Vlada je omenjena kot predlagatelj rebalansa, brez vrednotenja
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)Večina virov nevtralna, Dnevnik izstopa s pozitivnim prikazom.Ni omenjenoNevtralno: ZZZS je naveden kot vir informacij in opozoril, brez meta-vrednotenja.Nevtralno: ZZZS je naveden kot vir opozoril in pojasnil, brez meta-vrednotenja s strani avtorja.Pozitivno: ZZZS predstavljen kot odgovorna institucija, ki izvaja ukrepe racionalizacije in opozarja na tveganja.Nevtralno: ZZZS je glavni govorec, ki opozarja na posledice znižanja sredstev, brez meta-vrednotenja s strani avtorja.Nevtralno: ZZZS je vir informacij in opozoril, brez meta-vrednotenja
Zdravstvena blagajnaVečina virov rabi nevtralno, Dnevnik izpostavlja ogroženost.Ni omenjenoNevtralno: uporabljena kot sinonim za ZZZS, brez vrednotenja.Nevtralno: Zdravstvena blagajna je omenjena v naslovu in vsebini kot sinonim za ZZZS, brez vrednotenja.Negativno: Opozorjeno, da je ogrožena vzdržnost in da se zmanjšujejo sredstva.Nevtralno: Omenjena kot sinonim za ZZZS, brez vrednotenja.Nevtralno: Omenjena v kontekstu likvidnosti, brez vrednotenja
Državni zbor Republike Slovenije (DZ)Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu.Nevtralno: omenjen kot organ, ki se seznanja s predlogom, brez vrednotenjaNevtralno: omenjen kot prejemnik predloga in pričakovanj, brez vrednotenja.Nevtralno: DZ je omenjen kot organ, ki bo odločal, brez meta-vrednotenja.Nevtralno: Omenjen kot organ, ki naj prepreči zmanjšanje sredstev, brez meta-vrednotenja.Nevtralno: DZ je omenjen kot prejemnik predloga rebalansa, brez vrednotenja.Nevtralno: DZ je omenjen kot prejemnik predloga, brez vrednotenja
Ministrstvo za zdravje Republike SlovenijeVsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.Nevtralno: informativno navedeno kot prejemnik večjih sredstev, brez meta-vrednotenjaNevtralno: omenjeno v zvezi z zagotovljenimi sredstvi, brez vrednotenja.Nevtralno: Ministrstvo je omenjeno v povezavi z zagotovljenimi sredstvi, brez vrednotenja.Ni omenjenoNevtralno: Ministrstvo je omenjeno v povezavi z zagotovljenimi sredstvi, brez vrednotenja.Nevtralno: Ministrstvo je omenjeno v povezavi z zagotovljenimi sredstvi, brez vrednotenja
Obvezno zdravstveno zavarovanjeVsi viri obravnavajo nevtralno, brez razlik.Ni omenjenoNevtralno: omenjeno v kontekstu financiranja in pravic, brez vrednotenja.Nevtralno: Omenjeno kot del financiranja, brez meta-vrednotenja.Nevtralno: Omenjeno kot sistem, ki ga zmanjšanje sredstev prizadene, brez meta-vrednotenja.Nevtralno: Omenjeno v kontekstu finančnih projekcij, brez vrednotenja.Nevtralno: Omenjeno v povezavi s finančnim poslovanjem, brez vrednotenja
SlovenijaVsi viri prikazujejo Slovenijo nevtralno, brez razlik v sentimentu ali poudarkih.Nevtralno: omenjena kot država v kontekstu proračuna, brez vrednotenjaNi omenjenoNevtralno: Slovenija je omenjena le v imenu institucij, brez vrednotenja.Nevtralno: Omenjena v imenu interventnega zakona, brez meta-vrednotenja.Nevtralno: Omenjena kot država, brez vrednotenja.Nevtralno: Omenjena kot država, brez vrednotenja
STA (Slovenska tiskovna agencija)Vsi viri obravnavajo nevtralno, brez razlik.Nevtralno: vir novice, brez meta-vrednotenjaNi omenjenoNevtralno: STA je omenjena kot vir novinarskih vprašanj, brez vrednotenja.Ni omenjenoNevtralno: STA je omenjena kot vir novinarskih vprašanj, brez vrednotenja.Nevtralno: STA je navedena kot vir citata, brez vrednotenja
Robert LjoljoVečina virov ga ne omenja, Dnevnik nevtralno.Ni omenjenoNi omenjenoNi omenjenoNevtralno: Omenjen kot vodja ZZZS, brez meta-vrednotenja.Ni omenjenoNi omenjeno
Martina VukSamo Dnevnik omenja, nevtralno kot sindikalistko.Ni omenjenoNi omenjenoNi omenjenoNevtralno: Citirana kot predstavnica sindikata, brez meta-vrednotenja.Ni omenjenoNi omenjeno
Konfederacija sindikatov javnega sektorja SlovenijeSamo Dnevnik omenja entiteto, in sicer nevtralno kot vir kritike.Ni omenjenoNi omenjenoNi omenjenoNevtralno: Omenjena kot vir kritike, brez meta-vrednotenja.Ni omenjenoNi omenjeno
Ekonomsko-socialni svetSamo Dnevnik ga omenja nevtralno, ostali ga ignorirajo.Ni omenjenoNi omenjenoNi omenjenoNevtralno: Omenjen kot forum, kjer so razpravljali, brez meta-vrednotenja.Ni omenjenoNi omenjeno

entities

  • Vlada Republike Slovenije
  • Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)
  • Zdravstvena blagajna
  • Državni zbor Republike Slovenije (DZ)
  • Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije
  • Obvezno zdravstveno zavarovanje
  • Slovenija
  • STA (Slovenska tiskovna agencija)
  • Robert Ljoljo
  • Martina Vuk
  • Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije
  • Ekonomsko-socialni svet

key differences

Državni zbor Republike Slovenije (DZ)
Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu.
Ekonomsko-socialni svet
Samo Dnevnik ga omenja nevtralno, ostali ga ignorirajo.
Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije
Samo Dnevnik omenja entiteto, in sicer nevtralno kot vir kritike.
Martina Vuk
Samo Dnevnik omenja, nevtralno kot sindikalistko.
Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije
Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
Obvezno zdravstveno zavarovanje
Vsi viri obravnavajo nevtralno, brez razlik.
Robert Ljoljo
Večina virov ga ne omenja, Dnevnik nevtralno.
STA (Slovenska tiskovna agencija)
Vsi viri obravnavajo nevtralno, brez razlik.
Slovenija
Vsi viri prikazujejo Slovenijo nevtralno, brez razlik v sentimentu ali poudarkih.
Vlada Republike Slovenije
Nekateri viri (RTV, Dnevnik) negativno, drugi nevtralno.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)
Večina virov nevtralna, Dnevnik izstopa s pozitivnim prikazom.
Zdravstvena blagajna
Večina virov rabi nevtralno, Dnevnik izpostavlja ogroženost.

source analyses

Delo
Državni zbor Republike Slovenije (DZ)
Nevtralno: DZ je omenjen kot organ, ki bo odločal, brez meta-vrednotenja.
Ekonomsko-socialni svet
Ni omenjeno
Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije
Ni omenjeno
Martina Vuk
Ni omenjeno
Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije
Nevtralno: Ministrstvo je omenjeno v povezavi z zagotovljenimi sredstvi, brez vrednotenja.
Obvezno zdravstveno zavarovanje
Nevtralno: Omenjeno kot del financiranja, brez meta-vrednotenja.
Robert Ljoljo
Ni omenjeno
STA (Slovenska tiskovna agencija)
Nevtralno: STA je omenjena kot vir novinarskih vprašanj, brez vrednotenja.
Slovenija
Nevtralno: Slovenija je omenjena le v imenu institucij, brez vrednotenja.
Vlada Republike Slovenije
Nevtralno: Vlada je omenjena kot predlagatelj rebalansa, brez izrecnega vrednotenja v članku.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)
Nevtralno: ZZZS je naveden kot vir opozoril in pojasnil, brez meta-vrednotenja s strani avtorja.
Zdravstvena blagajna
Nevtralno: Zdravstvena blagajna je omenjena v naslovu in vsebini kot sinonim za ZZZS, brez vrednotenja.
Dnevnik
Državni zbor Republike Slovenije (DZ)
Nevtralno: Omenjen kot organ, ki naj prepreči zmanjšanje sredstev, brez meta-vrednotenja.
Ekonomsko-socialni svet
Nevtralno: Omenjen kot forum, kjer so razpravljali, brez meta-vrednotenja.
Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije
Nevtralno: Omenjena kot vir kritike, brez meta-vrednotenja.
Martina Vuk
Nevtralno: Citirana kot predstavnica sindikata, brez meta-vrednotenja.
Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije
Ni omenjeno
Obvezno zdravstveno zavarovanje
Nevtralno: Omenjeno kot sistem, ki ga zmanjšanje sredstev prizadene, brez meta-vrednotenja.
Robert Ljoljo
Nevtralno: Omenjen kot vodja ZZZS, brez meta-vrednotenja.
STA (Slovenska tiskovna agencija)
Ni omenjeno
Slovenija
Nevtralno: Omenjena v imenu interventnega zakona, brez meta-vrednotenja.
Vlada Republike Slovenije
Negativno: Očitano ji je, da z rebalansom zmanjšuje sredstva in ne zagotavlja fiskalnega prostora.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)
Pozitivno: ZZZS predstavljen kot odgovorna institucija, ki izvaja ukrepe racionalizacije in opozarja na tveganja.
Zdravstvena blagajna
Negativno: Opozorjeno, da je ogrožena vzdržnost in da se zmanjšujejo sredstva.
Lokalec.si
Državni zbor Republike Slovenije (DZ)
Nevtralno: DZ je omenjen kot prejemnik predloga rebalansa, brez vrednotenja.
Ekonomsko-socialni svet
Ni omenjeno
Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije
Ni omenjeno
Martina Vuk
Ni omenjeno
Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije
Nevtralno: Ministrstvo je omenjeno v povezavi z zagotovljenimi sredstvi, brez vrednotenja.
Obvezno zdravstveno zavarovanje
Nevtralno: Omenjeno v kontekstu finančnih projekcij, brez vrednotenja.
Robert Ljoljo
Ni omenjeno
STA (Slovenska tiskovna agencija)
Nevtralno: STA je omenjena kot vir novinarskih vprašanj, brez vrednotenja.
Slovenija
Nevtralno: Omenjena kot država, brez vrednotenja.
Vlada Republike Slovenije
Nevtralno: Vlada je omenjena kot predlagatelj rebalansa, brez izrecnega vrednotenja.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)
Nevtralno: ZZZS je glavni govorec, ki opozarja na posledice znižanja sredstev, brez meta-vrednotenja s strani avtorja.
Zdravstvena blagajna
Nevtralno: Omenjena kot sinonim za ZZZS, brez vrednotenja.
RTV Slovenija
Državni zbor Republike Slovenije (DZ)
Nevtralno: omenjen kot prejemnik predloga in pričakovanj, brez vrednotenja.
Ekonomsko-socialni svet
Ni omenjeno
Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije
Ni omenjeno
Martina Vuk
Ni omenjeno
Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije
Nevtralno: omenjeno v zvezi z zagotovljenimi sredstvi, brez vrednotenja.
Obvezno zdravstveno zavarovanje
Nevtralno: omenjeno v kontekstu financiranja in pravic, brez vrednotenja.
Robert Ljoljo
Ni omenjeno
STA (Slovenska tiskovna agencija)
Ni omenjeno
Slovenija
Ni omenjeno
Vlada Republike Slovenije
Negativno: implicitno kritizirana zaradi znižanja sredstev, a brez eksplicitnega vrednotenja.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)
Nevtralno: ZZZS je naveden kot vir informacij in opozoril, brez meta-vrednotenja.
Zdravstvena blagajna
Nevtralno: uporabljena kot sinonim za ZZZS, brez vrednotenja.
STA
Državni zbor Republike Slovenije (DZ)
Nevtralno: omenjen kot organ, ki se seznanja s predlogom, brez vrednotenja
Ekonomsko-socialni svet
Ni omenjeno
Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije
Ni omenjeno
Martina Vuk
Ni omenjeno
Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije
Nevtralno: informativno navedeno kot prejemnik večjih sredstev, brez meta-vrednotenja
Obvezno zdravstveno zavarovanje
Ni omenjeno
Robert Ljoljo
Ni omenjeno
STA (Slovenska tiskovna agencija)
Nevtralno: vir novice, brez meta-vrednotenja
Slovenija
Nevtralno: omenjena kot država v kontekstu proračuna, brez vrednotenja
Vlada Republike Slovenije
Ni omenjeno
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)
Ni omenjeno
Zdravstvena blagajna
Ni omenjeno
primorske.si
Državni zbor Republike Slovenije (DZ)
Nevtralno: DZ je omenjen kot prejemnik predloga, brez vrednotenja
Ekonomsko-socialni svet
Ni omenjeno
Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije
Ni omenjeno
Martina Vuk
Ni omenjeno
Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije
Nevtralno: Ministrstvo je omenjeno v povezavi z zagotovljenimi sredstvi, brez vrednotenja
Obvezno zdravstveno zavarovanje
Nevtralno: Omenjeno v povezavi s finančnim poslovanjem, brez vrednotenja
Robert Ljoljo
Ni omenjeno
STA (Slovenska tiskovna agencija)
Nevtralno: STA je navedena kot vir citata, brez vrednotenja
Slovenija
Nevtralno: Omenjena kot država, brez vrednotenja
Vlada Republike Slovenije
Nevtralno: Vlada je omenjena kot predlagatelj rebalansa, brez vrednotenja
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)
Nevtralno: ZZZS je vir informacij in opozoril, brez meta-vrednotenja
Zdravstvena blagajna
Nevtralno: Omenjena v kontekstu likvidnosti, brez vrednotenja

Scenariji

scenarios
  • description
    Državni zbor pri obravnavi rebalansa proračuna upošteva opozorila ZZZS in sindikatov ter ohrani zakonsko predvidenih 520 milijonov evrov. S tem se preprečijo zamiki plačil izvajalcem in ohrani nemoteno financiranje pravic zavarovancev.
    plausibility
    realistic
    time horizon
    short
    title
    DZ ohrani polna sredstva za ZZZS
    valence
    positive
  • description
    DZ potrdi vladni predlog rebalansa z 420 milijoni za ZZZS. Zavod je prisiljen povečati zamik plačil izvajalcem zdravstvenih storitev na 185 milijonov evrov, kar začasno reši likvidnost, a poveča pritisk na bolnišnice in zdravnike.
    plausibility
    realistic
    time horizon
    short
    title
    Rebalans sprejet, ZZZS zamakne 185 milijonov
    valence
    neutral
  • description
    Zaradi 100-milijonskega znižanja sredstev ZZZS zamakne plačila bolnišnicam in zdravstvenim domovom. Nekateri izvajalci, zlasti manjši, zaidejo v likvidnostne težave in začasno omejijo sprejem novih pacientov ter naročanje medicinskega materiala.
    plausibility
    realistic
    time horizon
    short
    title
    Zamiki plačil povzročijo krizo pri izvajalcih
    valence
    negative
  • description
    Po začetnih zamikih vlada in DZ sprejmeta interventni zakon, ki ZZZS zagotovi dodatnih 100 milijonov evrov iz proračunske rezerve. To omogoči poravnavo zapadlih obveznosti in postopno normalizacijo likvidnosti.
    plausibility
    plausible
    time horizon
    mid
    title
    Interventni zakon prinese dodatna sredstva
    valence
    positive
  • description
    Sindikati javnega sektorja, vključno s konfederacijo KSJS, po pogajanjih z ministrstvom za zdravje dosežejo dogovor o delni povrnitvi sredstev v zameno za ukrepe racionalizacije. ZZZS dobi 470 milijonov evrov, zamiki se zmanjšajo na 100 milijonov.
    plausibility
    plausible
    time horizon
    mid
    title
    Sindikati dosežejo kompromis z vlado
    valence
    neutral
  • description
    Bolnišnice zaradi zamika 185 milijonov evrov plačil zmanjšajo obseg nadurnega dela in odložijo investicije. To vodi v daljše čakalne dobe za specialistične preglede in operacije, kar dodatno obremeni pacientov in pritiska na vlado.
    plausibility
    plausible
    time horizon
    mid
    title
    Zaradi zamikov se podaljšajo čakalne dobe
    valence
    negative
  • description
    Vlada v sodelovanju z ZZZS pripravi zakon o dodatnem viru prihodkov za zdravstveno blagajno (npr. dvig prispevka ali nov trošarinski prihodek). DZ zakon sprejme, kar dolgoročno stabilizira financiranje in zmanjša odvisnost od proračunskih transferjev.
    plausibility
    speculative
    time horizon
    long
    title
    Uvedba novega vira financiranja uspe
    valence
    positive
  • description
    Zavod pod vodstvom Roberta Ljolja izvede obsežno racionalizacijo z uvedbo centraliziranih javnih naročil za zdravila in medicinske pripomočke. Prihranki delno nadomestijo manjkajočih 100 milijonov, a spremembe povzročijo prehodne motnje v dobavi.
    plausibility
    speculative
    time horizon
    long
    title
    ZZZS uvede centralizirano javno naročanje
    valence
    neutral
  • description
    Večletno nezadostno financiranje ZZZS in naraščajoči izdatki (plačna reforma, staranje prebivalstva) pripeljejo do sistemske krize. Vlada je prisiljena v korenito reformo zdravstvenega sistema, ki vključuje omejitev pravic in dvig doplačil za zavarovance.
    plausibility
    speculative
    time horizon
    long
    title
    Kronično pomanjkanje sredstev sproži reformo
    valence
    negative

Viri

articles
  • article order
    8
    body
    Ljubljana, 17. septembra (STA) - Odbor DZ za zdravje se je seznanil s predlogom rebalansa proračuna ministrstva za zdravje za leto 2026. Po predlogu bi ministrstvu pripadlo 888 milijonov evrov, kar je 55 milijonov evrov več od veljavnega proračuna. Več sredstev je namenjenih izobraževanju in ...
    language
    slv
    published at
    2026-09-17T16:57:09
    source
    STA
    title
    Ministrstvu za zdravje s predlogom rebalansa 55 milijonov več
    url
    https://www.sta.si/3599811/
  • article order
    3
    body
    Zdravstvena blagajna je pri pripravi finančnega načrta za letos računala na do 520 milijonov evrov sredstev iz državnega proračuna, znižanje na 420 milijonov evrov bi poslabšalo likvidnost in povečalo tveganje za zamike pri plačevanju obveznosti. Vlada je v predlogu rebalansa državnega proračuna, ki ga je v četrtek poslala v DZ, za financiranje stroškov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) predvidela 420 milijonov evrov, čeprav veljavna zakonodaja za zakonsko določene namene omogoča sredstva državnega proračuna v višini do 520 milijonov evrov. Vlada je ob tem zatrdila, da je bil znesek 420 milijonov evrov predviden že ob pripravi proračuna in da ima ministrstvo za zdravje sredstva v tej višini zagotovljena v letošnjem proračunu. Na ZZZS-ju navajajo, da je bilo pri pripravi finančnega načrta že lani ugotovljeno, da prvotno načrtovanih 420 milijonov evrov ne zadošča za uravnoteženo finančno poslovanje obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zato je bil sprejet finančni načrt, h kateremu je januarja letos dala soglasje vlada, ki vključuje do 520 milijonov evrov sredstev državnega proračuna. Znižanje bi po oceni ZZZS-ja pomenilo 100 milijonov evrov nepokritega primanjkljaja prihodkov nad odhodki obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zavod je v aktualni finančni projekciji za leto 2026 že predvidel zamike plačil. V sprejetem finančnem načrtu je bil zaradi likvidnosti predviden 85-milijonski zamik plačila dela decembrskih akontacij izvajalcem zdravstvenih storitev v januar 2027, po novem pa bi se ta zamik povečal še za 100 milijonov evrov. Skupaj bi tako znašal 185 milijonov evrov. Po navedbah ZZZS-ja bi zmanjšanje proračunskih sredstev v zadnjem četrtletju leta poslabšalo likvidnost zavoda in povečalo tveganje nepravočasnega poravnavanja zapadlih obveznosti do izvajalcev zdravstvenih storitev. Posledice bi lahko občutilo tudi financiranje pravic zavarovanih oseb do zdravstvenih storitev, zdravil, medicinskih pripomočkov in bolniških nadomestil. Izdatki obveznega zdravstvenega zavarovanja so se močno povečali Zdravstvena blagajna ob tem opozarja, da so se izdatki obveznega zdravstvenega zavarovanja v zadnjih letih močno povečali. Letos naj bi bili v primerjavi z letom 2023 višji za dve milijardi evrov. Na rast po navedbah zavoda vplivajo predvsem plačna reforma v javnem sektorju, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in posledično prenizki prihodki iz uvedenega obveznega zdravstvenega prispevka, večji obseg in boljše vrednotenje programa zdravstvenih storitev ter večje potrebe starajočega se prebivalstva. ZZZS od DZ-ja pričakuje, da bo pri odločanju o rebalansu državnega proračuna ohranil zakonsko predvideni obseg sredstev do 520 milijonov evrov. Zavod ga ocenjuje kot nujni minimum za nemoteno poravnavanje tekočih zapadlih obveznosti iz naslova uresničevanja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. "ZZZS aktivno izvaja ukrepe za obvladovanje odhodkov in išče dodatne možnosti za racionalnejšo porabo sredstev. Vendar pa ti ukrepi ne morejo nadomestiti zakonsko predvidenega financiranja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja," so še navedli na ZZZS-ju. Poslovanje ZZZS-ja v letu 2026 bo na sredini seji obravnavala tudi skupščina ZZZS-ja.
    language
    slv
    published at
    2026-09-15T11:36:47
    source
    RTV Slovenija
    title
    Vlada okrnila proračunska sredstva za zdravstveno blagajno za 100 milijonov evrov
    url
    https://www.rtvslo.si/zdravje/vlada-okrnila-proracunska-sredstva-za-zdravstveno-blagajno-za-100-milijonov-evrov/793821
  • article order
    6
    body
    Rebalans: Skupščina ZZZS poziva poslance, naj ne potrdijo določila, ki transfer iz proračuna zmanjšuje s 520 na 420 milijonov. Finančni primanjkljaj v zdravstveni blagajni bi lahko občutili tudi zavarovanci, se vrstijo opozorila iz zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) po objavi predloga rebalansa proračuna, ki predvideva za sto milijonov evrov manjši transfer iz državne blagajne. Namesto 520 milijonov evrov, kolikor so prvotno predvideli, naj bi jih dobili 420 milijonov. Svet zavoda zato poslance poziva, naj tega določila ne podprejo, zdravstveno ministrstvo pa s prstom kaže na prejšnjo vlado, od ZZZS pa pričakuje ukrepanje. V zdravstvu 200 milijonov evrov primanjkljaja, bolnišnice z 22 milijoni izgube ZZZS upravlja več kot sedem milijard evrov javnih sredstev, v finančnem načrtu so predvideli transfer iz državnega proračuna v višini 520 milijonov evrov, delno kot nadomestilo za primanjkljaj nekdanjega prostovoljnega zavarovanja, delno pa na račun skokovite rasti stroškov dela zaradi plačne reforme v javnem sektorju. Z znižanjem tega zneska na 420 milijonov evrov bi, poudarjajo na ZZZS, posegli v sprejeti finančni načrt, ki temelji na veljavni zakonski ureditvi financiranja zdravstvene blagajne. Takšno zmanjšanje v zadnjem kvartalu leta poslabšuje likvidnost ZZZS, povečuje tveganje nepravočasnega poravnavanja obveznosti do izvajalcev zdravstvenih storitev in financiranja pravic zavarovanih oseb do zdravstvenih storitev, zdravil, medicinskih pripomočkov in bolniških nadomestil. Pacienti na bolniški bi imeli prednost v čakalni vrsti "Zavarovancem in delodajalcem s prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje ne uspe pokriti naraščajočih izdatkov, ki se bodo letos v primerjavi z letom 2023 povečali za dve milijardi evrov, in sicer predvsem zaradi plačne reforme v javnem sektorju, ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in posledično prenizkih prihodkov iz uvedenega obveznega zdravstvenega prispevka, zaradi večjega obsega in boljšega vrednotenja programa zdravstvenih storitev in tudi zaradi večjih potreb starajočega se prebivalstva po zdravstvenih storitvah, zdravilih in medicinskih pripomočkih, uvajanja novih zdravstvenih tehnologij ter zdravstvenega absentizma," so v ZZZS utemeljili potrebo po dodatnih državnih sredstvih. * Manjši transfer pomeni zamik za 185 milijonov evrov izplačil v januar 2027. * Ministrstvo odgovarja, da je bila predvidena možnost do 520 milijonov. * Pravi, da mora ZZZS razpoložljiva sredstva uporabljati preudarno. Že s 520-milijonskim prispevkom iz proračuna je ZZZS predvidel zamik plačil dela decembrskih akontacij izvajalcem v januar prihodnje leto v višini 85 milijonov evrov, zdaj pa bi se ta znesek povečal na kar 185 milijonov evrov, od tega 145 milijonov evrov pri izvajalcih, 40 milijonov pa pri računih za zdravila, medicinske pripomočke in bolniška nadomestila. Finančne projekcije pa zdravstveni blagajni ob koncu prihodnjega leta napovedujejo 240 milijonov evrov minusa, in to ob upoštevanju bolj spodbudnih gospodarskih napovedih Umarja. "Dvestošestdesetmilijonska izguba pa že resno ogroža dostop do novih zdravil. Zdaj se, na primer, pogovarjamo o novih zdravilih za demenco, teh potem najverjetneje ne bo," je eno od možnih posledic ponazoril generalni direktor ZZZS Robert Ljoljo. Skupščina ZZZS je zato pozvala vlado, naj pripravi in predstavi ukrepe za uravnoteženo finančno poslovanje ZZZS, ne da bi posegli v pravice zavarovancev in brez posegov v prispevne stopnje. Na poslance pa so se obrnili z apelom, naj z amandmajem črtajo zakonsko določbo, ki zdravstveni blagajni jemlje sto milijonov. Podedovan okvir "ZZZS je samostojen upravljavec zdravstvene blagajne in ima zato pomembno odgovornost za obvladovanje tako svojih prihodkov kot predvsem odhodkov," so se odzvali na ministrstvu za zdravje in poudarili, da so sedanji finančni okvir podedovali. "Že prejšnja vlada je za leto 2026 z zakonom predvidela možnost transferja iz državnega proračuna v višini do 520 milijonov evrov, na tej podlagi pa je bil pripravljen tudi finančni načrt ZZZS. Takšna določba ne pomeni avtomatičnega povečanja transferja za dodatnih sto milijonov evrov. Pri tem je pomembno poudariti, da je bilo v državnem proračunu za ta namen dejansko zagotovljenih 420 milijonov evrov," so pojasnili in posebej izpostavili predlog "do". Zdravstvena blagajna: odhodki rastejo hitreje od prihodkov ZZZS mora, po stališču ministrstva, kot aktiven kupec zdravstvenih storitev in skrben upravljavec zdravstvene blagajne razpoložljiva sredstva uporabljati preudarno, učinkovito in predvsem v največjo korist pacientov. "Naša naloga ni avtomatično pokrivanje vsakega dodatnega primanjkljaja ZZZS iz državnega proračuna. Ključno je, da skupaj z zavodom zagotovimo čim bolj učinkovito porabo razpoložljivih sredstev ter obvladovanje rasti odhodkov, ne da bi se pri tem zmanjševala dostopnost zdravstvenih storitev za paciente," so komentirali. Naša naloga ni avtomatično pokrivanje vsakega dodatnega primanjkljaja ZZZS iz državnega proračuna. Ministrstvo za zdravje Pravijo, da so predlagali konkretne ukrepe za ublažitev vplivov sto milijonov manjšega transferja, od ZZZS pa pričakujejo predvsem ukrepanje na področjih, kjer ima kot plačnik zdravstvenih storitev neposredne vzvode, denimo obvladovanje cen in porabe zdravil ter medicinskih pripomočkov, področje nadomestil, okrepitev nadzora, prenova modelov plačevanja izvajalcev ter učinkovitejše naročanje in plačevanje zdravstvenih storitev. "Zato od ZZZS pričakujemo, da najprej v celoti uporabi instrumente, ki jih ima kot upravljavec zdravstvene blagajne in plačnik zdravstvenih storitev, ter izkoristi vse možnosti za učinkovitejšo porabo sredstev," je stališče ministrstva za zdravje.
    language
    slv
    published at
    2026-09-19T02:02:22
    source
    Delo
    title
    Stomilijonska luknja v zdravstveni blagajni
    url
    https://www.delo.si/novice/slovenija/stomilijonska-luknja-v-zdravstveni-blagajni
  • article order
    4
    body
    Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije se s predlogom rebalansa letošnjega državnega proračuna zakonsko predvidena sredstva znižujejo za 100 milijonov evrov, kar ogroža vzdržnost javne zdravstvene blagajne. Še dodatno bi jo lahko načela morebitna uveljavitev interventnega zakona za razvoj Slovenije. Predstavniki sindikatov, ki so imeli na seji ekonomsko-socialnega sveta minuli petek med drugim na mizi tudi predlog rebalansa državnega proračuna za letos, so izrazili resne pomisleke glede zmanjševanja sredstev Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), in sicer za sto milijonov evrov za zdravstvene storitve. "Gre za sredstva, ki jih ima zavod že upoštevana v finančnem načrtu, z odvzemom pa se vzpostavlja nevarnost negativnega poslovanja ZZZS in posega v pravice, kar je nesprejemljivo," je dejala Martina Vuk iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije. ZZZS smo zato prosili za komentar predvidenega zmanjšanja sredstev. Zanimalo nas je, ali je bila sprememba sploh usklajena z zavodom, predvsem pa, kako bi vplivala na poslovanje in pravice zavarovancev. Odzvali so se zelo odločno: ZZZS pričakuje, da bo državni zbor pri odločanju o rebalansu preprečil zmanjšanje zakonsko predvidenih sredstev za obvezno zdravstveno zavarovanje za 100 milijonov evrov ter tako zagotovil nemoteno financiranje pravic zavarovanih oseb iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in pravočasno poravnavanje obveznosti. Kot so pojasnili, predlog rebalansa namreč ne vključuje zakonsko predvidenih sredstev državnega proračuna za ZZZS v višini 520 milijonov evrov, temveč le 420 milijonov evrov, čeprav je bilo pri pripravi finančnega načrta ZZZS za leto 2026 že lani ugotovljeno, da prvotno načrtovanih 420 milijonov evrov ne zadošča za uravnoteženo finančno poslovanje obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tveganje nepravočasnega poravnavanja obveznosti "S tem bi se poseglo v že sprejeti finančni načrt ZZZS, h kateremu je dala soglasje vlada januarja letos in ki temelji na veljavni zakonski ureditvi financiranja zdravstvene blagajne." ZZZS, ki ga vodi Robert Ljoljo, opozarja, da takšno zmanjšanje v zadnjem kvartalu leta poslabšuje likvidnost ZZZS, povečuje obseg plačil za leto 2026, ki jih bo moral ZZZS zamakniti v plačilo v leto 2027 na približno 185 milijonov evrov, povečuje tveganje nepravočasnega poravnavanja obveznosti do izvajalcev zdravstvenih storitev in financiranja pravic zavarovanih oseb do zdravstvenih storitev, zdravil, medicinskih pripomočkov in bolniških nadomestil. Na ZZZS ob tem dodajajo, da je povečevanje sredstev državnega proračuna za ZZZS potrebno, ker zavarovanci in delodajalci s prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje ne uspejo pokriti naraščajočih izdatkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki se bodo letos v primerjavi z letom 2023 povečali za dve milijardi evrov evrov, in sicer predvsem zaradi plačne reforme v javnem sektorju, ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in posledično prenizkih prihodkov iz uvedenega obveznega zdravstvenega prispevka, zaradi večjega obsega in boljšega vrednotenja programa zdravstvenih storitev na podlagi vladne uredbe, pa tudi zaradi večjih potreb starajočega se prebivalstva po zdravstvenih storitvah, zdravilih in medicinskih pripomočkih, uvajanja novih zdravstvenih tehnologij ter zdravstvenega absentizma. Na ZZZS poudarjajo, da sicer izvajajo ukrepe racionalizacije in optimizacije izdatkov obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki ne vplivajo na obseg pravic zavarovanih oseb. Ocenjeni finančni učinki teh ukrepov znašajo 117,4 milijona evrov v letu 2025, 187 milijonov evrov v letu 2026 in 219,7 milijonov evrov v letu 2027. Ukrepi zajemajo predvsem zdravila, medicinske pripomočke, nadzore, obvladovanje absentizma in učinkovitejše izvajanje zdravstvenih storitev. Poleg tega je ZZZS julija 2026 pristojnima ministrstvoma posredoval dodatni nabor ukrepov za zmanjšanje odhodkov v ocenjeni vrednosti 92,3 milijona evrov. Za njihovo izvedbo so potrebne ustrezne pravne podlage in odločitve pristojnih državnih organov, zato njihovih učinkov v letu 2026 še ni mogoče upoštevati. Tudi ta paket ukrepov, ki ga je sprejel upravni odbor ZZZS, ne zmanjšuje pravic zavarovanih oseb. Vendar pa ti ukrepi racionalizacije, kot poudarjajo, ne morejo nadomestiti zakonsko predvidenega financiranja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Interventni zakon dodatna grožnja Zakaj je z rebalansom prišlo do zmanjšanja sredstev ZZZS, smo vprašali tudi ministrstvo za finance, a odgovora (še) nismo prejeli. Prav tako ne odgovora na pomisleke, kje je fiskalni prostor, ki bi omogočal realizacijo interventnega zakona za razvoj Slovenije, ne da bi bilo za to treba radikalno poseči v izdatke na področju pravic in javnih storitev. Na ZZZS so finančne učinke interventnega zakona, ki je predmet referendumskega postopka, ocenili na 113 milijonov za obvezno zdravstveno zavarovanje in na 24 milijonov za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. "Ob uveljavitvi predlaganega zakona bi se sredstva v obeh dejavnostih ZZZS bistveno zmanjšala, kar brez nadomestnih virov financiranja ali sprememb na odhodkovni strani ogroža finančno stabilnost obeh sistemov socialne varnosti in izvajanje pravic zavarovanih oseb v sedanjem obsegu," so opozorili.
    language
    slv
    published at
    2026-09-15T07:55:57
    source
    Dnevnik
    title
    ZZZS svari: 100-milijonsko zmanjšanje sredstev ogroža vzdržnost javne zdravstvene blagajne
    url
    https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/zzzs-svari-100-milijonsko-zmanjsanje-sredstev-ogroza-vzdrznost-javne-zdravstvene-blagajne-2827689/
  • article order
    0
    body
    Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je pri pripravi finančnega načrta za letos računal na do 520 milijonov evrov sredstev iz državnega proračuna, znižanje na 420 milijonov evrov pomeni poseg v sprejeti finančni načrt. Na ZZZS opozarjajo, da bi znižanje poslabšalo likvidnost in povečalo tveganje za zamike pri plačevanju obveznosti. Vlada je v predlogu rebalansa državnega proračuna, ki ga je v četrtek poslala v DZ, za financiranje stroškov ZZZS predvidela 420 milijonov evrov, čeprav veljavna zakonodaja za zakonsko določene namene omogoča sredstva državnega proračuna v višini do 520 milijonov evrov. Vlada je ob tem zatrdila, da je bil znesek 420 milijonov evrov predviden že ob pripravi proračuna in da ima ministrstvo za zdravje sredstva v tej višini zagotovljena v letošnjem proračunu. Na ZZZS so na novinarska vprašanja STA odgovorili, da je bilo pri pripravi finančnega načrta že lani ugotovljeno, da prvotno načrtovanih 420 milijonov evrov ne zadošča za uravnoteženo finančno poslovanje obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zato je bil sprejet finančni načrt, h kateremu je januarja letos dala soglasje vlada, ki vključuje do 520 milijonov evrov sredstev državnega proračuna. Znižanje bi po oceni ZZZS pomenilo 100 milijonov evrov nepokritega primanjkljaja prihodkov nad odhodki obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zavod je v aktualni finančni projekciji za leto 2026 že predvidel zamike plačil. V sprejetem finančnem načrtu je bil zaradi likvidnosti predviden 85-milijonski zamik plačila dela decembrskih akontacij izvajalcem zdravstvenih storitev v januar 2027, po novem pa bi se ta zamik povečal še za 100 milijonov evrov. Skupaj bi tako znašal 185 milijonov evrov. Po navedbah ZZZS bi zmanjšanje proračunskih sredstev v zadnjem četrtletju leta poslabšalo likvidnost zavoda in povečalo tveganje nepravočasnega poravnavanja zapadlih obveznosti do izvajalcev zdravstvenih storitev. Posledice bi lahko občutilo tudi financiranje pravic zavarovanih oseb do zdravstvenih storitev, zdravil, medicinskih pripomočkov in bolniških nadomestil. ZZZS ob tem opozarja, da so se izdatki obveznega zdravstvenega zavarovanja v zadnjih letih močno povečali. Letos naj bi bili v primerjavi z letom 2023 višji za dve milijardi evrov. Na rast po navedbah zavoda vplivajo predvsem plačna reforma v javnem sektorju, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in posledično prenizki prihodki iz uvedenega obveznega zdravstvenega prispevka, večji obseg in boljše vrednotenje programa zdravstvenih storitev ter večje potrebe starajočega se prebivalstva. ZZZS od DZ pričakuje, da bo pri odločanju o rebalansu državnega proračuna ohranil zakonsko predvideni obseg sredstev do 520 milijonov evrov. Zavod ga ocenjuje kot nujni minimum za nemoteno poravnavanje tekočih zapadlih obveznosti iz naslova uresničevanja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. "ZZZS aktivno izvaja ukrepe za obvladovanje odhodkov in išče dodatne možnosti za racionalnejšo porabo sredstev. Vendar pa ti ukrepi ne morejo nadomestiti zakonsko predvidenega financiranja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja," so za STA odgovorili na ZZZS. Poslovanje ZZZS v letu 2026 bo na sredini seji obravnavala tudi skupščina ZZZS.
    language
    slv
    published at
    2026-09-15T09:57:39
    source
    Lokalec.si
    title
    ZZZS: Znižanje proračunskih sredstev bi ogrozilo likvidnost zdravstvene blagajne
    url
    https://www.lokalec.si/zzzs-znizanje-proracunskih-sredstev-bi-ogrozilo-likvidnost-zdravstvene-blagajne/
  • article order
    2
    body
    LJUBLJANA * Vlada je v predlogu rebalansa državnega proračuna, ki ga je v četrtek poslala v DZ, za financiranje stroškov ZZZS predvidela 420 milijonov evrov, čeprav veljavna zakonodaja za zakonsko določene namene omogoča denar državnega proračuna v višini do 520 milijonov evrov. Vlada je ob tem zatrdila, da je bil znesek 420 milijonov evrov predviden že ob pripravi proračuna in da ima ministrstvo za zdravje sredstva v tej višini zagotovljena v letošnjem proračunu. Na ZZZS so na vprašanja odgovorili, da je bilo pri pripravi finančnega načrta že lani ugotovljeno, da prvotno načrtovanih 420 milijonov evrov ne zadošča za uravnoteženo finančno poslovanje obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zato je bil sprejet finančni načrt, h kateremu je januarja letos dala soglasje vlada, ki vključuje do 520 milijonov evrov denarja državnega proračuna. Znižanje bi po oceni ZZZS pomenilo 100 milijonov evrov nepokritega primanjkljaja prihodkov nad odhodki obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zavod je v aktualni finančni projekciji za leto 2026 že predvidel zamike plačil. V sprejetem finančnem načrtu je bil zaradi likvidnosti predviden 85-milijonski zamik plačila dela decembrskih akontacij izvajalcem zdravstvenih storitev v januar 2027, po novem pa bi se ta zamik povečal še za 100 milijonov evrov. Skupaj bi tako znašal 185 milijonov evrov. Po navedbah ZZZS bi zmanjšanje proračunskega denarja v zadnjem četrtletju leta poslabšalo likvidnost zavoda in povečalo tveganje nepravočasnega poravnavanja zapadlih obveznosti do izvajalcev zdravstvenih storitev. Posledice bi lahko občutilo tudi financiranje pravic zavarovanih oseb do zdravstvenih storitev, zdravil, medicinskih pripomočkov in bolniških nadomestil. ZZZS ob tem opozarja, da so se izdatki obveznega zdravstvenega zavarovanja v zadnjih letih močno povečali. Letos naj bi bili v primerjavi z letom 2023 višji za dve milijardi evrov. Na rast po navedbah zavoda vplivajo predvsem plačna reforma v javnem sektorju, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in posledično prenizki prihodki iz uvedenega obveznega zdravstvenega prispevka, večji obseg in boljše vrednotenje programa zdravstvenih storitev ter večje potrebe starajočega se prebivalstva. ZZZS od DZ pričakuje, da bo pri odločanju o rebalansu državnega proračuna ohranil zakonsko predvideni obseg sredstev do 520 milijonov evrov. Zavod ga ocenjuje kot nujni minimum za nemoteno poravnavanje tekočih zapadlih obveznosti iz naslova uresničevanja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. "ZZZS aktivno izvaja ukrepe za obvladovanje odhodkov in išče dodatne možnosti za racionalnejšo porabo sredstev. Vendar pa ti ukrepi ne morejo nadomestiti zakonsko predvidenega financiranja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja," so za STA odgovorili na ZZZS.
    language
    slv
    published at
    2026-09-15T10:13:15
    source
    primorske.si
    title
    ZZZS: Manj proračunskega denarja bi ogrozilo likvidnost zdravstvene blagajne
    url
    https://primorske.si/slovenija/zzzs-manj-proracunskega-denarja-bi-ogrozilo-likvidnost-zdravstvene-blagajne/
source scope
analyzed source count
6
omitted articles
omitted source count
0
total source count
6