MedVrsticami

TZS nasprotuje predlogu Svobode za znižanje marž goriv 15.9.2026

Analiziranih 7 virov Slovenščina

Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) je ostro nasprotovala predlogu poslanske skupine Svoboda za znižanje najvišjih dovoljenih marž za naftne derivate. Predlog, vložen v Državni zbor, določa najvišje marže za dizel pri 0,0591 evra, za 95-oktanski bencin pri 0,0607 evra in za kurilno olje pri 0,06 evra na liter za obdobje šestih mesecev, kar je občutno nižje od trenutnih 0,1150 evra, ki jih je junija določila vlada Janeza Janše. Poleg tega predlog začasno izključuje komponento HVO iz izračuna modelske cene dizla, kar bi trgovcem omogočilo prodajo dizelskega goriva brez dodatka biogoriva. TZS opozarja, da predlagane marže ne pokrivajo stroškov poslovanja, kot so plače, skladiščenje, transport in vzdrževanje bencinskih servisov, kar bi po njihovem mnenju uničilo male naftne distributerje in ogrozilo oskrbo z gorivi v Sloveniji. Zbornica trdi, da ukrep ne bo bistveno vplival na končne cene goriv, saj so marže v Sloveniji že zdaj med najnižjimi v EU (povprečje EU je 19-22 centov na liter), in da je vlada že sprejela ukrepe za blažitev draginje. Poslanka Svobode Alenka Bratušek je predlog zagovarjala kot vrnitev na raven marž iz junija 2022, ko je vladala ista koalicija, in ocenila, da bi znižanje marž in izločitev HVO skupaj znižali ceno dizla za do 10 centov na liter. Poslanec Levice Vladimir Šega je kritiziral dvig marž ob rekordnih dobičkih naftnih podjetij in opozoril, da ukrep spodkopava zeleni prehod.

Infografika

image url: /static/img/infographics/slv-128158_sl_fb196a6cee74cc31.webp

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	Delo	Dnevnik	Večer	SiOL	Svet24
Predlagane marže ne bi bistveno vplivale na končno ceno goriv ali ublažile draginje.	Dnevnik in SiOL trdita nasprotno: znižanje za 10 centov.	Ni omenjeno	Da: Zbornica meni, da predlog ne bo bistveno vplival na ceno ali draginjo.	Da: TZS trdi, da predlog ne more bistveno vplivati na ceno ali draginjo.	Ne: Članek navaja, da bi ukrepa znižala ceno dizla za 10 centov na liter.	Da: TZS trdi, da predlog ne more bistveno vplivati na ceno ali draginjo.	Ne: Članek navaja, da bi ukrepa znižala ceno dizla za 10 centov na liter.	Ni omenjeno
Znižanje marž in umik HVO bi zagotovila bolj dostopne cene za potrošnike in zmanjšala stroškovni pritisk.	Večina virov trditve ne omenja; trije jo podpirajo kot cilj zakona, nihče ne zanika.	Ni omenjeno	Delno: Članek omenja umik HVO in znižanje marž, a ne potrjuje učinka na cene.	Ni omenjeno	Da: To je navedeno kot cilj predloga interventnega zakona.	Ni omenjeno	Da: To je navedeno kot cilj predloga interventnega zakona v članku.	Da: Predlog zasleduje cilj dostopnejših cen in manjšega pritiska.
Predlog vključuje začasno ukinitev dodatka za biogorivo (HVO) pri izračunu modelske cene dizla.	STA trditve ne omenja, ostali viri jo potrjujejo z enako vsebino.	Ni omenjeno	Da: Predlog predvideva neupoštevanje dodatka HVO za šest mesecev.	Da: Članek potrjuje predvideno neupoštevanje dodatka HVO za šest mesecev.	Da: Predlog predvideva neobračunavanje dodatka za biogorivo (HVO).	Da: Članek potrjuje, da se dodatek HVO šest mesecev ne bi upošteval.	Da: Predlog predvideva neobračunavanje dodatka za biogorivo (HVO) za šest mesecev.	Da: Predlog predvideva, da se HVO šest mesecev ne bi upošteval.
Predlog Svobode za znižanje marž trgovcem z gorivi ne zagotavlja pokrivanja stroškov poslovanja.	STA, RTV, Delo in Večer poročajo o opozorilu TZS; Dnevnik, SiOL in Svet24 tega ne omenjajo.	Da: TZS opozarja, da predlagane marže ne pokrivajo stroškov poslovanja.	Da: Zbornica trdi, da predlagana marža ne pokriva stroškov poslovanja.	Da: TZS opozarja, da predlagana marža ne zagotavlja pokrivanja stroškov.	Ni omenjeno	Da: TZS navaja, da predlagana višina marže ne pokriva nujnih stroškov.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Znižanje marž bi trgovce z gorivi sililo v negativno poslovanje in uničevalo gospodarstvo.	Večina virov trditev podpira, STA in Delo jo poudarjata, Dnevnik je ne omenja.	Da: Naslov in vsebina navajata, da predlog uničuje gospodarstvo.	Da: Zbornica navaja, da predlog sili v negativno poslovanje in uničuje.	Da: TZS navaja, da predlog sili v negativno poslovanje in uničuje gospodarstvo.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da predlog zavestno sili trgovce v negativno poslovanje.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Marže v drugih državah članicah EU v povprečju dosegajo 19 do 22 centov na liter, kar je več kot slovenska.	Trije viri trditev podpirajo, štirje je ne omenjajo; ni nasprotij.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da marže v EU v povprečju dosegajo 19 do 22 centov.	Da: Članek navaja analizo TZS, da marže v EU dosegajo 19 do 22 centov.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da analiza TZS kaže na povprečje med 19 in 22 centi.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Predlog zakona ne vsebuje ustrezne ekonomske analize primerjave modelov oblikovanja cen v EU.	Trije viri potrjujejo pomanjkanje analize, štirje ne omenjajo.	Ni omenjeno	Da: Zbornica izpostavlja pomanjkanje ustrezne ekonomske analize.	Da: TZS izpostavlja, da predlog zakona ne vsebuje ustrezne analize.	Ni omenjeno	Da: TZS izpostavlja, da predlogu manjka ustrezna ekonomska analiza.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Vlada je kriva za zgodovinsko visoke marže, ne pa za visoke cene na svetovnih trgih.	Večina virov ne omenja; Dnevnik, SiOL in Svet24 navajajo Bratuškovo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Bratuškova trdi, da vlada ni kriva za cene na trgih, je pa za marže.	Ni omenjeno	Da: Bratuškova je izjavila, da vlada ni kriva za cene na trgih, je pa za marže.	Da: Bratuškova trdi, da vlada ni kriva za cene, a je kriva za marže.
Znižanje marž na raven iz junija 2022 bi bilo upravičeno, ker je takrat ista koalicija veljala za dovolj visoke.	Večina virov trditve ne omenja, le Dnevnik, SiOL in Svet24 jo navajajo kot Bratuškovo utemeljitev.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Bratuškova utemeljuje, da so bile marže takrat dovolj visoke.	Ni omenjeno	Da: Bratuškova je utemeljila predlog z navedbo, da so bile marže takrat dovolj visoke.	Da: Bratuškova navaja, da so bile marže takrat dovolj visoke.
Znižanje DDV na naftne derivate bi znižalo ceno dizla za 2,80 centa na liter.	Le Dnevnik, SiOL in Svet24 poročajo o trditvi; drugi viri je ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Bratuškova je ponazorila, da bi 5-odstotni DDV znižal ceno za 2,80 centa.	Ni omenjeno	Da: Bratuškova je navedla, da bi 5-odstotni DDV znižal ceno dizla za 2,80 centa.	Da: Bratuškova navaja, da bi 5-odstotni DDV znižal ceno za 2,80 centa.
Dvig marž v času rekordnih dobičkov podjetij je nerazumen.	Levičarski viri (Dnevnik, SiOL, Svet24) podpirajo trditev; drugi je ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Poslanec Levice Šege je dvig marž označil za nerazumnega.	Ni omenjeno	Da: Poslanec Levice Šege je dvig marž ob rekordnih dobičkih označil za nerazumen.	Da: Šege (Levica) dvig marž v času rekordnih dobičkov označuje za nerazumen.
Trenutna slovenska marža dosega le slabo polovico povprečja EU marž.	Trije viri potrjujejo trditev, štirje je ne omenjajo.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da slovenska marža dosega slabo polovico povprečja EU.	Da: Članek navaja, da slovenska marža dosega slabo polovico povprečja EU.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da slovenska marža dosega le slabo polovico povprečja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno

claims

Predlagane marže ne bi bistveno vplivale na končno ceno goriv ali ublažile draginje.
Znižanje marž in umik HVO bi zagotovila bolj dostopne cene za potrošnike in zmanjšala stroškovni pritisk.
Predlog vključuje začasno ukinitev dodatka za biogorivo (HVO) pri izračunu modelske cene dizla.
Predlog Svobode za znižanje marž trgovcem z gorivi ne zagotavlja pokrivanja stroškov poslovanja.
Znižanje marž bi trgovce z gorivi sililo v negativno poslovanje in uničevalo gospodarstvo.
Marže v drugih državah članicah EU v povprečju dosegajo 19 do 22 centov na liter, kar je več kot slovenska.
Predlog zakona ne vsebuje ustrezne ekonomske analize primerjave modelov oblikovanja cen v EU.
Vlada je kriva za zgodovinsko visoke marže, ne pa za visoke cene na svetovnih trgih.
Znižanje marž na raven iz junija 2022 bi bilo upravičeno, ker je takrat ista koalicija veljala za dovolj visoke.
Znižanje DDV na naftne derivate bi znižalo ceno dizla za 2,80 centa na liter.
Dvig marž v času rekordnih dobičkov podjetij je nerazumen.
Trenutna slovenska marža dosega le slabo polovico povprečja EU marž.

key differences

Dvig marž v času rekordnih dobičkov podjetij je nerazumen.: Levičarski viri (Dnevnik, SiOL, Svet24) podpirajo trditev; drugi je ne omenjajo.
Marže v drugih državah članicah EU v povprečju dosegajo 19 do 22 centov na liter, kar je več kot slovenska.: Trije viri trditev podpirajo, štirje je ne omenjajo; ni nasprotij.
Predlagane marže ne bi bistveno vplivale na končno ceno goriv ali ublažile draginje.: Dnevnik in SiOL trdita nasprotno: znižanje za 10 centov.
Predlog Svobode za znižanje marž trgovcem z gorivi ne zagotavlja pokrivanja stroškov poslovanja.: STA, RTV, Delo in Večer poročajo o opozorilu TZS; Dnevnik, SiOL in Svet24 tega ne omenjajo.
Predlog vključuje začasno ukinitev dodatka za biogorivo (HVO) pri izračunu modelske cene dizla.: STA trditve ne omenja, ostali viri jo potrjujejo z enako vsebino.
Predlog zakona ne vsebuje ustrezne ekonomske analize primerjave modelov oblikovanja cen v EU.: Trije viri potrjujejo pomanjkanje analize, štirje ne omenjajo.
Trenutna slovenska marža dosega le slabo polovico povprečja EU marž.: Trije viri potrjujejo trditev, štirje je ne omenjajo.
Vlada je kriva za zgodovinsko visoke marže, ne pa za visoke cene na svetovnih trgih.: Večina virov ne omenja; Dnevnik, SiOL in Svet24 navajajo Bratuškovo.
Znižanje DDV na naftne derivate bi znižalo ceno dizla za 2,80 centa na liter.: Le Dnevnik, SiOL in Svet24 poročajo o trditvi; drugi viri je ne omenjajo.
Znižanje marž bi trgovce z gorivi sililo v negativno poslovanje in uničevalo gospodarstvo.: Večina virov trditev podpira, STA in Delo jo poudarjata, Dnevnik je ne omenja.
Znižanje marž in umik HVO bi zagotovila bolj dostopne cene za potrošnike in zmanjšala stroškovni pritisk.: Večina virov trditve ne omenja; trije jo podpirajo kot cilj zakona, nihče ne zanika.
Znižanje marž na raven iz junija 2022 bi bilo upravičeno, ker je takrat ista koalicija veljala za dovolj visoke.: Večina virov trditve ne omenja, le Dnevnik, SiOL in Svet24 jo navajajo kot Bratuškovo utemeljitev.

source analyses

Delo

Dvig marž v času rekordnih dobičkov podjetij je nerazumen.: Ni omenjeno
Marže v drugih državah članicah EU v povprečju dosegajo 19 do 22 centov na liter, kar je več kot slovenska.: Da: Članek navaja analizo TZS, da marže v EU dosegajo 19 do 22 centov.
Predlagane marže ne bi bistveno vplivale na končno ceno goriv ali ublažile draginje.: Da: TZS trdi, da predlog ne more bistveno vplivati na ceno ali draginjo.
Predlog Svobode za znižanje marž trgovcem z gorivi ne zagotavlja pokrivanja stroškov poslovanja.: Da: TZS opozarja, da predlagana marža ne zagotavlja pokrivanja stroškov.
Predlog vključuje začasno ukinitev dodatka za biogorivo (HVO) pri izračunu modelske cene dizla.: Da: Članek potrjuje predvideno neupoštevanje dodatka HVO za šest mesecev.
Predlog zakona ne vsebuje ustrezne ekonomske analize primerjave modelov oblikovanja cen v EU.: Da: TZS izpostavlja, da predlog zakona ne vsebuje ustrezne analize.
Trenutna slovenska marža dosega le slabo polovico povprečja EU marž.: Da: Članek navaja, da slovenska marža dosega slabo polovico povprečja EU.
Vlada je kriva za zgodovinsko visoke marže, ne pa za visoke cene na svetovnih trgih.: Ni omenjeno
Znižanje DDV na naftne derivate bi znižalo ceno dizla za 2,80 centa na liter.: Ni omenjeno
Znižanje marž bi trgovce z gorivi sililo v negativno poslovanje in uničevalo gospodarstvo.: Da: TZS navaja, da predlog sili v negativno poslovanje in uničuje gospodarstvo.
Znižanje marž in umik HVO bi zagotovila bolj dostopne cene za potrošnike in zmanjšala stroškovni pritisk.: Ni omenjeno
Znižanje marž na raven iz junija 2022 bi bilo upravičeno, ker je takrat ista koalicija veljala za dovolj visoke.: Ni omenjeno

Dnevnik

Dvig marž v času rekordnih dobičkov podjetij je nerazumen.: Da: Poslanec Levice Šege je dvig marž označil za nerazumnega.
Marže v drugih državah članicah EU v povprečju dosegajo 19 do 22 centov na liter, kar je več kot slovenska.: Ni omenjeno
Predlagane marže ne bi bistveno vplivale na končno ceno goriv ali ublažile draginje.: Ne: Članek navaja, da bi ukrepa znižala ceno dizla za 10 centov na liter.
Predlog Svobode za znižanje marž trgovcem z gorivi ne zagotavlja pokrivanja stroškov poslovanja.: Ni omenjeno
Predlog vključuje začasno ukinitev dodatka za biogorivo (HVO) pri izračunu modelske cene dizla.: Da: Predlog predvideva neobračunavanje dodatka za biogorivo (HVO).
Predlog zakona ne vsebuje ustrezne ekonomske analize primerjave modelov oblikovanja cen v EU.: Ni omenjeno
Trenutna slovenska marža dosega le slabo polovico povprečja EU marž.: Ni omenjeno
Vlada je kriva za zgodovinsko visoke marže, ne pa za visoke cene na svetovnih trgih.: Da: Bratuškova trdi, da vlada ni kriva za cene na trgih, je pa za marže.
Znižanje DDV na naftne derivate bi znižalo ceno dizla za 2,80 centa na liter.: Da: Bratuškova je ponazorila, da bi 5-odstotni DDV znižal ceno za 2,80 centa.
Znižanje marž bi trgovce z gorivi sililo v negativno poslovanje in uničevalo gospodarstvo.: Ni omenjeno
Znižanje marž in umik HVO bi zagotovila bolj dostopne cene za potrošnike in zmanjšala stroškovni pritisk.: Da: To je navedeno kot cilj predloga interventnega zakona.
Znižanje marž na raven iz junija 2022 bi bilo upravičeno, ker je takrat ista koalicija veljala za dovolj visoke.: Da: Bratuškova utemeljuje, da so bile marže takrat dovolj visoke.

RTV Slovenija

Dvig marž v času rekordnih dobičkov podjetij je nerazumen.: Ni omenjeno
Marže v drugih državah članicah EU v povprečju dosegajo 19 do 22 centov na liter, kar je več kot slovenska.: Da: Članek navaja, da marže v EU v povprečju dosegajo 19 do 22 centov.
Predlagane marže ne bi bistveno vplivale na končno ceno goriv ali ublažile draginje.: Da: Zbornica meni, da predlog ne bo bistveno vplival na ceno ali draginjo.
Predlog Svobode za znižanje marž trgovcem z gorivi ne zagotavlja pokrivanja stroškov poslovanja.: Da: Zbornica trdi, da predlagana marža ne pokriva stroškov poslovanja.
Predlog vključuje začasno ukinitev dodatka za biogorivo (HVO) pri izračunu modelske cene dizla.: Da: Predlog predvideva neupoštevanje dodatka HVO za šest mesecev.
Predlog zakona ne vsebuje ustrezne ekonomske analize primerjave modelov oblikovanja cen v EU.: Da: Zbornica izpostavlja pomanjkanje ustrezne ekonomske analize.
Trenutna slovenska marža dosega le slabo polovico povprečja EU marž.: Da: Članek navaja, da slovenska marža dosega slabo polovico povprečja EU.
Vlada je kriva za zgodovinsko visoke marže, ne pa za visoke cene na svetovnih trgih.: Ni omenjeno
Znižanje DDV na naftne derivate bi znižalo ceno dizla za 2,80 centa na liter.: Ni omenjeno
Znižanje marž bi trgovce z gorivi sililo v negativno poslovanje in uničevalo gospodarstvo.: Da: Zbornica navaja, da predlog sili v negativno poslovanje in uničuje.
Znižanje marž in umik HVO bi zagotovila bolj dostopne cene za potrošnike in zmanjšala stroškovni pritisk.: Delno: Članek omenja umik HVO in znižanje marž, a ne potrjuje učinka na cene.
Znižanje marž na raven iz junija 2022 bi bilo upravičeno, ker je takrat ista koalicija veljala za dovolj visoke.: Ni omenjeno

STA

Dvig marž v času rekordnih dobičkov podjetij je nerazumen.: Ni omenjeno
Marže v drugih državah članicah EU v povprečju dosegajo 19 do 22 centov na liter, kar je več kot slovenska.: Ni omenjeno
Predlagane marže ne bi bistveno vplivale na končno ceno goriv ali ublažile draginje.: Ni omenjeno
Predlog Svobode za znižanje marž trgovcem z gorivi ne zagotavlja pokrivanja stroškov poslovanja.: Da: TZS opozarja, da predlagane marže ne pokrivajo stroškov poslovanja.
Predlog vključuje začasno ukinitev dodatka za biogorivo (HVO) pri izračunu modelske cene dizla.: Ni omenjeno
Predlog zakona ne vsebuje ustrezne ekonomske analize primerjave modelov oblikovanja cen v EU.: Ni omenjeno
Trenutna slovenska marža dosega le slabo polovico povprečja EU marž.: Ni omenjeno
Vlada je kriva za zgodovinsko visoke marže, ne pa za visoke cene na svetovnih trgih.: Ni omenjeno
Znižanje DDV na naftne derivate bi znižalo ceno dizla za 2,80 centa na liter.: Ni omenjeno
Znižanje marž bi trgovce z gorivi sililo v negativno poslovanje in uničevalo gospodarstvo.: Da: Naslov in vsebina navajata, da predlog uničuje gospodarstvo.
Znižanje marž in umik HVO bi zagotovila bolj dostopne cene za potrošnike in zmanjšala stroškovni pritisk.: Ni omenjeno
Znižanje marž na raven iz junija 2022 bi bilo upravičeno, ker je takrat ista koalicija veljala za dovolj visoke.: Ni omenjeno

SiOL

Dvig marž v času rekordnih dobičkov podjetij je nerazumen.: Da: Poslanec Levice Šege je dvig marž ob rekordnih dobičkih označil za nerazumen.
Marže v drugih državah članicah EU v povprečju dosegajo 19 do 22 centov na liter, kar je več kot slovenska.: Ni omenjeno
Predlagane marže ne bi bistveno vplivale na končno ceno goriv ali ublažile draginje.: Ne: Članek navaja, da bi ukrepa znižala ceno dizla za 10 centov na liter.
Predlog Svobode za znižanje marž trgovcem z gorivi ne zagotavlja pokrivanja stroškov poslovanja.: Ni omenjeno
Predlog vključuje začasno ukinitev dodatka za biogorivo (HVO) pri izračunu modelske cene dizla.: Da: Predlog predvideva neobračunavanje dodatka za biogorivo (HVO) za šest mesecev.
Predlog zakona ne vsebuje ustrezne ekonomske analize primerjave modelov oblikovanja cen v EU.: Ni omenjeno
Trenutna slovenska marža dosega le slabo polovico povprečja EU marž.: Ni omenjeno
Vlada je kriva za zgodovinsko visoke marže, ne pa za visoke cene na svetovnih trgih.: Da: Bratuškova je izjavila, da vlada ni kriva za cene na trgih, je pa za marže.
Znižanje DDV na naftne derivate bi znižalo ceno dizla za 2,80 centa na liter.: Da: Bratuškova je navedla, da bi 5-odstotni DDV znižal ceno dizla za 2,80 centa.
Znižanje marž bi trgovce z gorivi sililo v negativno poslovanje in uničevalo gospodarstvo.: Ni omenjeno
Znižanje marž in umik HVO bi zagotovila bolj dostopne cene za potrošnike in zmanjšala stroškovni pritisk.: Da: To je navedeno kot cilj predloga interventnega zakona v članku.
Znižanje marž na raven iz junija 2022 bi bilo upravičeno, ker je takrat ista koalicija veljala za dovolj visoke.: Da: Bratuškova je utemeljila predlog z navedbo, da so bile marže takrat dovolj visoke.

Svet24

Dvig marž v času rekordnih dobičkov podjetij je nerazumen.: Da: Šege (Levica) dvig marž v času rekordnih dobičkov označuje za nerazumen.
Marže v drugih državah članicah EU v povprečju dosegajo 19 do 22 centov na liter, kar je več kot slovenska.: Ni omenjeno
Predlagane marže ne bi bistveno vplivale na končno ceno goriv ali ublažile draginje.: Ni omenjeno
Predlog Svobode za znižanje marž trgovcem z gorivi ne zagotavlja pokrivanja stroškov poslovanja.: Ni omenjeno
Predlog vključuje začasno ukinitev dodatka za biogorivo (HVO) pri izračunu modelske cene dizla.: Da: Predlog predvideva, da se HVO šest mesecev ne bi upošteval.
Predlog zakona ne vsebuje ustrezne ekonomske analize primerjave modelov oblikovanja cen v EU.: Ni omenjeno
Trenutna slovenska marža dosega le slabo polovico povprečja EU marž.: Ni omenjeno
Vlada je kriva za zgodovinsko visoke marže, ne pa za visoke cene na svetovnih trgih.: Da: Bratuškova trdi, da vlada ni kriva za cene, a je kriva za marže.
Znižanje DDV na naftne derivate bi znižalo ceno dizla za 2,80 centa na liter.: Da: Bratuškova navaja, da bi 5-odstotni DDV znižal ceno za 2,80 centa.
Znižanje marž bi trgovce z gorivi sililo v negativno poslovanje in uničevalo gospodarstvo.: Ni omenjeno
Znižanje marž in umik HVO bi zagotovila bolj dostopne cene za potrošnike in zmanjšala stroškovni pritisk.: Da: Predlog zasleduje cilj dostopnejših cen in manjšega pritiska.
Znižanje marž na raven iz junija 2022 bi bilo upravičeno, ker je takrat ista koalicija veljala za dovolj visoke.: Da: Bratuškova navaja, da so bile marže takrat dovolj visoke.

Večer

Dvig marž v času rekordnih dobičkov podjetij je nerazumen.: Ni omenjeno
Marže v drugih državah članicah EU v povprečju dosegajo 19 do 22 centov na liter, kar je več kot slovenska.: Da: Članek navaja, da analiza TZS kaže na povprečje med 19 in 22 centi.
Predlagane marže ne bi bistveno vplivale na končno ceno goriv ali ublažile draginje.: Da: TZS trdi, da predlog ne more bistveno vplivati na ceno ali draginjo.
Predlog Svobode za znižanje marž trgovcem z gorivi ne zagotavlja pokrivanja stroškov poslovanja.: Da: TZS navaja, da predlagana višina marže ne pokriva nujnih stroškov.
Predlog vključuje začasno ukinitev dodatka za biogorivo (HVO) pri izračunu modelske cene dizla.: Da: Članek potrjuje, da se dodatek HVO šest mesecev ne bi upošteval.
Predlog zakona ne vsebuje ustrezne ekonomske analize primerjave modelov oblikovanja cen v EU.: Da: TZS izpostavlja, da predlogu manjka ustrezna ekonomska analiza.
Trenutna slovenska marža dosega le slabo polovico povprečja EU marž.: Da: Članek navaja, da slovenska marža dosega le slabo polovico povprečja.
Vlada je kriva za zgodovinsko visoke marže, ne pa za visoke cene na svetovnih trgih.: Ni omenjeno
Znižanje DDV na naftne derivate bi znižalo ceno dizla za 2,80 centa na liter.: Ni omenjeno
Znižanje marž bi trgovce z gorivi sililo v negativno poslovanje in uničevalo gospodarstvo.: Da: Članek navaja, da predlog zavestno sili trgovce v negativno poslovanje.
Znižanje marž in umik HVO bi zagotovila bolj dostopne cene za potrošnike in zmanjšala stroškovni pritisk.: Ni omenjeno
Znižanje marž na raven iz junija 2022 bi bilo upravičeno, ker je takrat ista koalicija veljala za dovolj visoke.: Ni omenjeno

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	Delo	Dnevnik	Večer	SiOL	Svet24
Poslanska skupina Svoboda	TZS kritika: negativno, Delo/RTV nevtralno, Dnevnik pozitivno.	Negativno: TZS kritizira predlog Svobode kot uničevalnega za gospodarstvo	Nevtralno: omenjena kot predlagatelj zakona, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot predlagatelj zakona, brez meta-vrednotenja	Pozitivno: avtor nevtralno poroča, a predlog je predstavljen kot rešitev za potrošnike	Negativno: TZS kritizira njihov predlog kot uničevalen za gospodarstvo	Nevtralno: predstavljena kot predlagatelj zakona, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: predstavljeni so njihov predlog in argumenti, brez meta-vrednotenja
Slovenija	Vsi viri poročajo nevtralno, brez izrazite razlike v sentimentu.	Nevtralno: Slovenija je omenjena kot lokacija, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena v kontekstu oskrbe in primerjav, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot država v kontekstu oskrbe in primerjav, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena v kontekstu zakona in referenduma brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot država v kontekstu oskrbe in marž, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena v kontekstu interventnega zakona, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena v kontekstu zakona in referenduma, brez vrednotenja
Janez Janša	Vsi viri so nevtralni, izpostavljajo le vlado.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen le v povezavi z vlado in maržami, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena vlada pod njegovim vodstvom, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot nosilec prejšnje vlade brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot del vlade, ki je določila marže, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot del vlade, ki je določila marže, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjen le v kontekstu prejšnje vlade, brez vrednotenja
Državni zbor (DZ)	Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot kraj vložitve predloga, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot kraj vložitve predloga, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot kraj vložitve predloga brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot kraj vložitve predloga, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot kraj vložitve predloga, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot kraj izjave, brez vrednotenja
HVO (hidrirano rastlinsko olje)	Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu ali poudarkih.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjeno kot komponenta v predlogu zakona, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot komponenta v dizlu, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjeno kot komponenta v izračunu cene brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot komponenta, ki se ne bi upoštevala, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjeno kot komponenta, ki se ne bi upoštevala, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjeno kot komponenta v izračunu, brez vrednotenja
Trgovinska zbornica Slovenije (TZS)	Vsi viri obravnavajo nevtralno, brez razlik.	Nevtralno: TZS je vir kritike, ni meta-vrednotenja s strani avtorja	Nevtralno: podana kot vir kritike, avtor ne vrednoti zbornice	Nevtralno: citirana kot kritik predloga, brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: TZS je govorec, ki kritizira predlog, brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Alenka Bratušek	Večina virov nevtralna, STA/RTV/Delo/Večer brez omembe.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: citirana kot govorka brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: citirana kot pojasnjevalka predloga, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: citirana kot govorka, brez avtorjevega vrednotenja
Vladimir Šega	Nevtralen; brez kritike ali hvalnice.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: citiran kot poslanec Levice, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja
Levica	Večinoma nevtralno, izpostavljen le prek poslancev; brez vrednotenj.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena le prek poslanca Šege brez vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena preko poslanca, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot vir kritike, brez vrednotenja stranke
Evropska unija (EU)	Viri izpostavljajo EU le nevtralno kot referenco za marže.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena v primerjavah marž in draginje, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena v primerjavah marž in draginje, brez vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot referenčna točka za primerjavo marž, brez vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Petrol	Samo Delo omenja Petrol, in sicer nevtralno v kontekstu podpore kulturi.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen v povezavi s podporo kulturi in športu, brez vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno

entities

Poslanska skupina Svoboda
Slovenija
Janez Janša
Državni zbor (DZ)
HVO (hidrirano rastlinsko olje)
Trgovinska zbornica Slovenije (TZS)
Alenka Bratušek
Vladimir Šega
Levica
Evropska unija (EU)
Petrol

key differences

Alenka Bratušek: Večina virov nevtralna, STA/RTV/Delo/Večer brez omembe.
Državni zbor (DZ): Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
Evropska unija (EU): Viri izpostavljajo EU le nevtralno kot referenco za marže.
HVO (hidrirano rastlinsko olje): Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu ali poudarkih.
Janez Janša: Vsi viri so nevtralni, izpostavljajo le vlado.
Levica: Večinoma nevtralno, izpostavljen le prek poslancev; brez vrednotenj.
Petrol: Samo Delo omenja Petrol, in sicer nevtralno v kontekstu podpore kulturi.
Poslanska skupina Svoboda: TZS kritika: negativno, Delo/RTV nevtralno, Dnevnik pozitivno.
Slovenija: Vsi viri poročajo nevtralno, brez izrazite razlike v sentimentu.
Trgovinska zbornica Slovenije (TZS): Vsi viri obravnavajo nevtralno, brez razlik.
Vladimir Šega: Nevtralen; brez kritike ali hvalnice.

source analyses

Delo

Alenka Bratušek: Ni omenjeno
Državni zbor (DZ): Nevtralno: omenjen kot kraj vložitve predloga, brez vrednotenja
Evropska unija (EU): Nevtralno: omenjena v primerjavah marž in draginje, brez vrednotenja
HVO (hidrirano rastlinsko olje): Nevtralno: omenjen kot komponenta v dizlu, brez vrednotenja
Janez Janša: Nevtralno: omenjena vlada pod njegovim vodstvom, brez vrednotenja
Levica: Ni omenjeno
Petrol: Nevtralno: omenjen v povezavi s podporo kulturi in športu, brez vrednotenja
Poslanska skupina Svoboda: Nevtralno: omenjena kot predlagatelj zakona, brez meta-vrednotenja
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot država v kontekstu oskrbe in primerjav, brez vrednotenja
Trgovinska zbornica Slovenije (TZS): Nevtralno: citirana kot kritik predloga, brez meta-vrednotenja
Vladimir Šega: Ni omenjeno

Dnevnik

Alenka Bratušek: Nevtralno: citirana kot govorka brez meta-vrednotenja
Državni zbor (DZ): Nevtralno: omenjen kot kraj vložitve predloga brez vrednotenja
Evropska unija (EU): Ni omenjeno
HVO (hidrirano rastlinsko olje): Nevtralno: omenjeno kot komponenta v izračunu cene brez vrednotenja
Janez Janša: Nevtralno: omenjen kot nosilec prejšnje vlade brez vrednotenja
Levica: Nevtralno: omenjena le prek poslanca Šege brez vrednotenja
Petrol: Ni omenjeno
Poslanska skupina Svoboda: Pozitivno: avtor nevtralno poroča, a predlog je predstavljen kot rešitev za potrošnike
Slovenija: Nevtralno: omenjena v kontekstu zakona in referenduma brez vrednotenja
Trgovinska zbornica Slovenije (TZS): Ni omenjeno
Vladimir Šega: Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja

RTV Slovenija

Alenka Bratušek: Ni omenjeno
Državni zbor (DZ): Nevtralno: omenjen kot kraj vložitve predloga, brez vrednotenja
Evropska unija (EU): Nevtralno: omenjena v primerjavah marž in draginje, brez vrednotenja
HVO (hidrirano rastlinsko olje): Nevtralno: omenjeno kot komponenta v predlogu zakona, brez vrednotenja
Janez Janša: Nevtralno: omenjen le v povezavi z vlado in maržami, brez vrednotenja
Levica: Ni omenjeno
Petrol: Ni omenjeno
Poslanska skupina Svoboda: Nevtralno: omenjena kot predlagatelj zakona, brez meta-vrednotenja
Slovenija: Nevtralno: omenjena v kontekstu oskrbe in primerjav, brez vrednotenja
Trgovinska zbornica Slovenije (TZS): Nevtralno: podana kot vir kritike, avtor ne vrednoti zbornice
Vladimir Šega: Ni omenjeno

STA

Alenka Bratušek: Ni omenjeno
Državni zbor (DZ): Ni omenjeno
Evropska unija (EU): Ni omenjeno
HVO (hidrirano rastlinsko olje): Ni omenjeno
Janez Janša: Ni omenjeno
Levica: Ni omenjeno
Petrol: Ni omenjeno
Poslanska skupina Svoboda: Negativno: TZS kritizira predlog Svobode kot uničevalnega za gospodarstvo
Slovenija: Nevtralno: Slovenija je omenjena kot lokacija, brez vrednotenja
Trgovinska zbornica Slovenije (TZS): Nevtralno: TZS je vir kritike, ni meta-vrednotenja s strani avtorja
Vladimir Šega: Ni omenjeno

SiOL

Alenka Bratušek: Nevtralno: citirana kot pojasnjevalka predloga, brez meta-vrednotenja
Državni zbor (DZ): Nevtralno: omenjen kot kraj vložitve predloga, brez meta-vrednotenja
Evropska unija (EU): Ni omenjeno
HVO (hidrirano rastlinsko olje): Nevtralno: omenjeno kot komponenta, ki se ne bi upoštevala, brez meta-vrednotenja
Janez Janša: Nevtralno: omenjen kot del vlade, ki je določila marže, brez meta-vrednotenja
Levica: Nevtralno: omenjena preko poslanca, brez meta-vrednotenja
Petrol: Ni omenjeno
Poslanska skupina Svoboda: Nevtralno: predstavljena kot predlagatelj zakona, brez meta-vrednotenja
Slovenija: Nevtralno: omenjena v kontekstu interventnega zakona, brez meta-vrednotenja
Trgovinska zbornica Slovenije (TZS): Ni omenjeno
Vladimir Šega: Nevtralno: citiran kot poslanec Levice, brez meta-vrednotenja

Svet24

Alenka Bratušek: Nevtralno: citirana kot govorka, brez avtorjevega vrednotenja
Državni zbor (DZ): Nevtralno: omenjen kot kraj izjave, brez vrednotenja
Evropska unija (EU): Ni omenjeno
HVO (hidrirano rastlinsko olje): Nevtralno: omenjeno kot komponenta v izračunu, brez vrednotenja
Janez Janša: Nevtralno: omenjen le v kontekstu prejšnje vlade, brez vrednotenja
Levica: Nevtralno: omenjena kot vir kritike, brez vrednotenja stranke
Petrol: Ni omenjeno
Poslanska skupina Svoboda: Nevtralno: predstavljeni so njihov predlog in argumenti, brez meta-vrednotenja
Slovenija: Nevtralno: omenjena v kontekstu zakona in referenduma, brez vrednotenja
Trgovinska zbornica Slovenije (TZS): Ni omenjeno
Vladimir Šega: Nevtralno: citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja

Večer

Alenka Bratušek: Ni omenjeno
Državni zbor (DZ): Nevtralno: omenjen kot kraj vložitve predloga, brez vrednotenja
Evropska unija (EU): Nevtralno: omenjena kot referenčna točka za primerjavo marž, brez vrednotenja
HVO (hidrirano rastlinsko olje): Nevtralno: omenjen kot komponenta, ki se ne bi upoštevala, brez vrednotenja
Janez Janša: Nevtralno: omenjen kot del vlade, ki je določila marže, brez vrednotenja
Levica: Ni omenjeno
Petrol: Ni omenjeno
Poslanska skupina Svoboda: Negativno: TZS kritizira njihov predlog kot uničevalen za gospodarstvo
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot država v kontekstu oskrbe in marž, brez vrednotenja
Trgovinska zbornica Slovenije (TZS): Nevtralno: TZS je govorec, ki kritizira predlog, brez meta-vrednotenja
Vladimir Šega: Ni omenjeno

Scenariji

scenarios

description
Ob sprejetju predloga Svobode se marže trgovcem znižajo na raven iz leta 2022, kar zniža cene goriv za končne potrošnike. To spodbudi potrošnjo in zmanjša stroške gospodinjstev ter posredno pomaga obvladovati inflacijo, kar odmeva v javnosti in politično okrepi vladno koalicijo.
plausibility
realistic
time horizon
short
title
Znižane marže ublažijo inflacijo in potrošnjo
valence
positive
scenario2_placeholder

Viri

articles

article order
10
body
Ljubljana, 18. septembra (STA) - Najvišja dovoljena višina marž, ki jo za trgovce z naftnimi derivati predlagajo v poslanski skupini Svoboda, tem ne zagotavlja pokrivanja stroškov poslovanja, so opozorili v Trgovinski zbornici Slovenije (TZS). S tem predlogom se tako trgovce zavestno in načrtno ...
language
slv
published at
2026-09-18T10:28:11
source
STA
title
Trgovinska zbornica: Svoboda bi z znižanjem marž trgovcem z gorivi uničevala gospodarstvo
url
https://www.sta.si/3600228/
article order
7
body
V Trgovinski zbornici Slovenije trdijo, da predlog Svobode za omejitev najvišjih dovoljenih marž za gorivo ne zagotavlja pokrivanja stroškov poslovanja in trgovce sili v negativno poslovanje, kar po njihovem mnjenju posledično uničuje gospodarstvo. Marža služi pokritju stroškov plač zaposlenih, stroškov prvega skladiščenja, transporta, vmesnih skladiščenj, stroškov prevoza goriva do maloprodajnih mest, stroškov obratovanja in vzdrževanja bencinskih servisov in vseh ostalih stroškov, ki so potrebni za zagotovitev neprekinjene oskrbe bencinskih servisov z gorivom, so v sporočilu za javnost zapisali v Trgovinski zbornici Slovenije. Višina marže, ki jo predlagajo poslanci Svobode, po njihovih navedbah pokrivanja teh stroškov ne zagotavlja. "Posebej izpostavljamo, da tak pristop uničuje poslovanje malih naftnih distributerjev in načrtno ogroža preskrbo s temi energenti v Sloveniji," so navedli. Poleg tega so prepričani, da predlagana marža ne more bistveno vplivati na končno ceno, posledično pa tudi ne ublažitev draginje oziroma podražitve pogonskih goriv, "s katerimi se sooča ne samo EU, temveč ves svet". "Prav tako je treba poudariti, da so bili s strani vlade že storjeni konkretni ukrepi za blažitev naftne draginje, ki naj bi v končni fazi na eni strani ohranili pogoje poslovanja naftnih distributerjev, na drugi pa ublažili pritisk na cene oziroma inflacijo," so dodali v zbornici. Izpostavili so še, da predlog zakona ne vsebuje ustrezne ekonomske analize, ki bi primerjala modele oblikovanja cen naftnih derivatov v vseh državah članicah EU-ja in primerjave med slovensko regulirano maržo in povprečnimi maržami držav članic EU-ja. Analiza, ki so jo opravili sami, pa kaže, da so marže v vseh sistemih oblikovanja cen v drugih državah članicah EU-ja višje, in sicer v povprečju dosegajo 19 do 22 centov na liter prodanega pogonskega goriva. To pomeni, da trenutna slovenska marža dosega le slabo polovico povprečja EU marž, so poudarili. Poslanci Svobode so ta teden v DZ vložili predlog interventnega zakona za znižanje marž trgovcem z gorivi. Najvišje dovoljene marže za dizel bi za pol leta določili pri 0,0591 evra za liter, za 95-oktanski bencin pri 0,0607 evra za liter in za kurilno olje pri 0,06 evra za liter. Vlada Janeza Janše je medtem sredi junija najvišje dovoljene marže za vse tri vrste naftnih derivatov določila pri 0,1150 evra oz. 11,5 centa za liter. V predlogu interventnega zakona je predvideno še, da se šest mesecev v metodologiji za izračun modelske cene dizelskega goriva vrednost dodatka čistega rastlinskega olja (komponente HVO) v mineralnem dizlu ne bi upoštevala. Podjetja, ki se ukvarjajo z dejavnostjo prodaje naftnih derivatov, bi lahko na trgu ponujala dizelsko gorivo brez tega dodatka.
language
slv
published at
2026-09-18T11:19:27
source
RTV Slovenija
title
Trgovinska zbornica kritična do predloga omejitve marž trgovcem z gorivi
url
https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/trgovinska-zbornica-kriticna-do-predloga-omejitve-marz-trgovcem-z-gorivi/794164
article order
9
body
Najvišja dovoljena višina marž, ki jo za trgovce z naftnimi derivati predlagajo v poslanski skupini Svoboda, tem ne zagotavlja pokrivanja stroškov poslovanja, so opozorili v Trgovinski zbornici Slovenije (TZS). S tem predlogom se tako trgovce zavestno in načrtno sili v negativno poslovanje, posledično pa uničuje gospodarstvo, so izpostavili. Marža služi pokritju stroškov plač zaposlenih, stroškov prvega skladiščenja, transporta, vmesnih skladiščenj, stroškov prevoza goriva do maloprodajnih mest, stroškov obratovanja in vzdrževanja bencinskih servisov in vseh ostalih stroškov, ki so potrebni za zagotovitev neprekinjene oskrbe bencinskih servisov z gorivom, so v sporočilu za javnost zapisali v TZS. Višina marže, ki jo predlagajo poslanci Svobode, po njihovih navedbah pokrivanja teh stroškov ne zagotavlja. "Posebej izpostavljamo, da tak pristop uničuje poslovanje malih naftnih distributerjev in načrtno ogroža preskrbo s temi energenti v Sloveniji," so navedli. Poleg tega so prepričani, da predlagana marža ne more bistveno vplivati na končno ceno, posledično pa tudi ne ublažitev draginje oziroma podražitve pogonskih goriv, "s katerimi se sooča ne samo EU, temveč ves svet". "Prav tako je treba poudariti, da so bili s strani vlade že storjeni konkretni ukrepi za blažitev naftne draginje, ki naj bi v končni fazi na eni strani ohranili pogoje poslovanja naftnih distributerjev, na drugi pa ublažili pritisk na cene oziroma inflacijo," so dodali v zbornici. Naftni trgovci znova opozarjajo na nevzdržno regulacijo Ob ohranitvi cen goriv opozorila pred motnjami v oskrbi Sašo Berger: Petrol bo morda prisiljen zmanjševati podporo kulturi, športu Naftni trgovci menijo, da je predlog marž škodljiv Višje cene goriv na črpalkah ob avtocestah Izpostavili so še, da predlog zakona ne vsebuje ustrezne ekonomske analize, ki bi primerjala modele oblikovanja cen naftnih derivatov v vseh državah članicah EU in primerjave med slovensko regulirano maržo in povprečnimi maržami držav članic EU. Analiza, ki so jo opravili sami, pa kaže, da so marže v vseh sistemih oblikovanja cen v drugih državah članicah EU višje, in sicer v povprečju dosegajo 19 do 22 centov na liter prodanega pogonskega goriva. To pomeni, da trenutna slovenska marža dosega le slabo polovico povprečja EU marž, so poudarili. Poslanci Svobode so ta teden v DZ vložili predlog interventnega zakona za znižanje marž trgovcem z gorivi. Najvišje dovoljene marže za dizel bi za pol leta določili pri 0,0591 evra za liter, za 95-oktanski bencin pri 0,0607 evra za liter in za kurilno olje pri 0,06 evra za liter. Vlada Janeza Janše je medtem sredi junija najvišje dovoljene marže za vse tri vrste naftnih derivatov določila pri 0,1150 evra oz. 11,5 centa za liter. V predlogu interventnega zakona je predvideno še, da se šest mesecev v metodologiji za izračun modelske cene dizelskega goriva vrednost dodatka čistega rastlinskega olja (komponente HVO) v mineralnem dizlu ne bi upoštevala. Podjetja, ki se ukvarjajo z dejavnostjo prodaje naftnih derivatov, bi lahko na trgu ponujala dizelsko gorivo brez tega dodatka.
language
slv
published at
2026-09-18T10:43:58
source
Delo
title
Trgovinska zbornica: Z znižanjem marž trgovcem bi uničevali gospodarstvo
url
https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/trgovinska-zbornica-z-znizanjem-marz-trgovcem-bi-unicevali-gospodarstvo
article order
2
body
Poslanci Svobode so v DZ vložili predlog interventnega zakona za znižanje marž trgovcem z gorivi, ki poleg znižanja najvišjih dovoljenih marž predvideva še neobračunavanje dodatka za biogorivo. Oba ukrepa bi veljala šest mesecev. Gorivo je za večino ljudi nujen del vsakdanjega življenja, za gospodarstvo pa eden ključnih stroškov, so utemeljili. V poslanski skupini Svoboda bi najvišje dovoljene marže za dizel za pol leta določili pri 0,0591 evra za liter, za 95-oktanski bencin pri 0,0607 evra za liter in za kurilno olje pri 0,06 evra za liter. Vlada Janeza Janše je medtem sredi junija najvišje dovoljene marže za vse tri vrste naftnih derivatov določila pri 0,1150 evra oz. 11,5 centa za liter. V predlogu interventnega zakona je predvideno še, da se šest mesecev v metodologiji za izračun modelske cene dizelskega goriva vrednost dodatka čistega rastlinskega olja (komponente HVO) v mineralnem dizlu ne bi upoštevala. Podjetja, ki se ukvarjajo z dejavnostjo prodaje naftnih derivatov, bi lahko na trgu ponujala dizelsko gorivo brez tega dodatka. Kot je danes v DZ pojasnila poslanka Svobode Alenka Bratušek, se po njihovem predlogu marže znižujejo na raven iz junija 2022. Takrat je bila na oblasti ista koalicija, kot je danes. "Če so bile marže zanje takrat dovolj visoke, to verjetno velja tudi za danes," je dejala. Vlada po njenih besedah ni kriva za visoke cene na svetovnih trgih, absolutno pa je kriva in odgovorna za zgodovinsko visoke marže. "Mi ponujamo rešitev," je poudarila. Po tem predlogu bi dizelsko gorivo, ki je pri rekordnih 1,991 evra na liter, danes stalo šest centov manj za liter, brez dodatka za biogorivo pa bi to skupaj pomenilo 10 centov manj. Bratušek je spomnila, da bi vlada lahko znižala tudi davek na dodano vrednost (DDV) za naftne derivate. Tega v interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ki ga sicer najverjetneje čaka referendum, ni, saj je v njem določena le možnost znižanja DDV na električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo. "Če bi nižji DDV, denimo petodstoten, veljal tudi za naftne derivate, bi bil liter dizla lahko cenejši še za 2,80 centa," je ponazorila Bratušek. Po besedah poslanca Levice Vladimirja Šege je to, da so se marže za podjetja, ki so lani dosegala rekordne dobičke, dvignile, nerazumno. "Dvigniti marže v energetski krizi leta 2022, ko so se reševale fiskalne nevšečnosti zaradi dviga energentov, je nekaj drugega kot dvig marže nekomu, ki mu gre že tako in tako čudovito," je dejal. Po njegovih besedah je grozljivo, da se zaradi politične všečnosti jemlje državi tisto, za kar smo se zavezali, in sicer, da bomo energetsko učinkovitejši, da bomo uskladili zeleni prehod, da bomo nagrajevali tiste, ki skrbijo za bolj ekonomično in energetsko manj potratno potrošnjo. "Danes bomo tiste, ki za to ne skrbijo, celo subvencionirali," je navedel. Kot je zapisano v predlogu interventnega zakona Svobode, se z znižanjem najvišje dovoljene marže in umikom komponente HVO iz izračuna modelske cene dizelskega goriva zasleduje cilj zagotavljanja bolj dostopnih cen naftnih derivatov za končne potrošnike ter zmanjšanja stroškovnega pritiska na gospodinjstva in gospodarstvo. "Naftni derivati predstavljajo pomemben strošek za številne gospodarske dejavnosti, njihova cena pa neposredno vpliva tudi na stroške prevoza, proizvodnje, distribucije in posledično na cene blaga in storitev," so navedli predlagatelji. Predlagana ureditev tako po njihovih besedah zasleduje predvsem varstvo potrošnikov, javno korist, socialno pravičnost in solidarnost.
language
slv
published at
2026-09-15T13:41:14
source
Dnevnik
title
Svoboda bi znižala marže naftnim trgovcem
url
https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/svoboda-bi-znizala-marze-naftnim-trgovcem-2827834/
article order
6
body
Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. S tem predlogom se tako trgovce zavestno in načrtno sili v negativno poslovanje, posledično pa uničuje gospodarstvo, so izpostavili. Marža služi pokritju stroškov plač zaposlenih, stroškov prvega skladiščenja, transporta, vmesnih skladiščenj, stroškov prevoza goriva do maloprodajnih mest, stroškov obratovanja in vzdrževanja bencinskih servisov in vseh ostalih stroškov, ki so potrebni za zagotovitev neprekinjene oskrbe bencinskih servisov z gorivom, so v sporočilu za javnost zapisali v TZS. Višina marže, ki jo predlagajo poslanci Svobode, po njihovih navedbah pokrivanja teh stroškov ne zagotavlja. "Posebej izpostavljamo, da tak pristop uničuje poslovanje malih naftnih distributerjev in načrtno ogroža preskrbo s temi energenti v Sloveniji," so navedli. Poleg tega so prepričani, da predlagana marža ne more bistveno vplivati na končno ceno, posledično pa tudi ne ublažitev draginje oziroma podražitve pogonskih goriv, "s katerimi se sooča ne samo EU, temveč ves svet". "Prav tako je treba poudariti, da so bili s strani vlade že storjeni konkretni ukrepi za blažitev naftne draginje, ki naj bi v končni fazi na eni strani ohranili pogoje poslovanja naftnih distributerjev, na drugi pa ublažili pritisk na cene oziroma inflacijo," so dodali v zbornici. Izpostavili so še, da predlog zakona ne vsebuje ustrezne ekonomske analize, ki bi primerjala modele oblikovanja cen naftnih derivatov v vseh državah članicah EU in primerjave med slovensko regulirano maržo in povprečnimi maržami držav članic EU. Analiza, ki so jo opravili sami, pa kaže, da so marže v vseh sistemih oblikovanja cen v drugih državah članicah EU višje, in sicer v povprečju dosegajo 19 do 22 centov na liter prodanega pogonskega goriva. To pomeni, da trenutna slovenska marža dosega le slabo polovico povprečja EU marž, so poudarili. Poslanci Svobode so ta teden v DZ vložili predlog interventnega zakona za znižanje marž trgovcem z gorivi. Najvišje dovoljene marže za dizel bi za pol leta določili pri 0,0591 evra za liter, za 95-oktanski bencin pri 0,0607 evra za liter in za kurilno olje pri 0,06 evra za liter. Vlada Janeza Janše je medtem sredi junija najvišje dovoljene marže za vse tri vrste naftnih derivatov določila pri 0,1150 evra oz. 11,5 centa za liter. V predlogu interventnega zakona je predvideno še, da se šest mesecev v metodologiji za izračun modelske cene dizelskega goriva vrednost dodatka čistega rastlinskega olja (komponente HVO) v mineralnem dizlu ne bi upoštevala. Podjetja, ki se ukvarjajo z dejavnostjo prodaje naftnih derivatov, bi lahko na trgu ponujala dizelsko gorivo brez tega dodatka.
language
slv
published at
2026-09-18T12:10:18
source
Večer
title
Trgovinska zbornica: Svoboda bi z znižanjem marž trgovcem z gorivi uničevala gospodarstvo
url
https://vecer.com/slovenija/trgovinska-zbornica-odziv-marze-nizanje-svoboda-10427654
article order
1
body
Poslanci Svobode so v DZ vložili predlog interventnega zakona za znižanje marž trgovcem z gorivi, ki poleg znižanja najvišjih dovoljenih marž predvideva še neobračunavanje dodatka za biogorivo. Oba ukrepa bi veljala šest mesecev. Gorivo je za večino ljudi nujen del vsakdanjega življenja, za gospodarstvo pa eden ključnih stroškov, so utemeljili. V poslanski skupini Svoboda bi najvišje dovoljene marže za dizel za pol leta določili pri 0,0591 evra za liter, za 95-oktanski bencin pri 0,0607 evra za liter in za kurilno olje pri 0,06 evra za liter. Vlada Janeza Janše je medtem sredi junija najvišje dovoljene marže za vse tri vrste naftnih derivatov določila pri 0,1150 evra oz. 11,5 centa za liter. Predlagajo tudi začasno ukinitev dodatka za biogorivo V predlogu interventnega zakona je predvideno še, da se šest mesecev v metodologiji za izračun modelske cene dizelskega goriva vrednost dodatka čistega rastlinskega olja (komponente HVO) v mineralnem dizlu ne bi upoštevala. Podjetja, ki se ukvarjajo z dejavnostjo prodaje naftnih derivatov, bi lahko na trgu ponujala dizelsko gorivo brez tega dodatka. Bratušek: Marže bi vrnili na raven iz leta 2022 Kot je danes v DZ pojasnila poslanka Svobode Alenka Bratušek, se po njihovem predlogu marže znižujejo na raven iz junija 2022. Takrat je bila na oblasti ista koalicija, kot je danes. "Če so bile marže zanje takrat dovolj visoke, to verjetno velja tudi za danes," je dejala. Vlada po njenih besedah ni kriva za visoke cene na svetovnih trgih, absolutno pa je kriva in odgovorna za zgodovinsko visoke marže. "Mi ponujamo rešitev," je poudarila. Po tem predlogu bi dizelsko gorivo, ki je pri rekordnih 1,991 evra na liter, danes stalo šest centov manj za liter, brez dodatka za biogorivo pa bi to skupaj pomenilo 10 centov manj. Omenila tudi možnost nižjega DDV Bratušek je spomnila, da bi vlada lahko znižala tudi davek na dodano vrednost (DDV) za naftne derivate. Tega v interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ki ga sicer najverjetneje čaka referendum, ni, saj je v njem določena le možnost znižanja DDV na električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo. "Če bi nižji DDV, denimo petodstoten, veljal tudi za naftne derivate, bi bil liter dizla lahko cenejši še za 2,80 centa," je ponazorila Bratušek. Levica: Višje marže ob rekordnih dobičkih so nerazumne Po besedah poslanca Levice Vladimirja Šege je to, da so se marže za podjetja, ki so lani dosegala rekordne dobičke, dvignile, nerazumno. "Dvigniti marže v energetski krizi leta 2022, ko so se reševale fiskalne nevšečnosti zaradi dviga energentov, je nekaj drugega kot dvig marže nekomu, ki mu gre že tako in tako čudovito," je dejal. Po njegovih besedah je grozljivo, da se zaradi politične všečnosti jemlje državi tisto, za kar smo se zavezali, in sicer, da bomo energetsko učinkovitejši, da bomo uskladili zeleni prehod, da bomo nagrajevali tiste, ki skrbijo za bolj ekonomično in energetsko manj potratno potrošnjo. "Danes bomo tiste, ki za to ne skrbijo, celo subvencionirali," je navedel. Cilj je nižja cena goriv za potrošnike in gospodarstvo Kot je zapisano v predlogu interventnega zakona Svobode, se z znižanjem najvišje dovoljene marže in umikom komponente HVO iz izračuna modelske cene dizelskega goriva zasleduje cilj zagotavljanja bolj dostopnih cen naftnih derivatov za končne potrošnike ter zmanjšanja stroškovnega pritiska na gospodinjstva in gospodarstvo. "Naftni derivati predstavljajo pomemben strošek za številne gospodarske dejavnosti, njihova cena pa neposredno vpliva tudi na stroške prevoza, proizvodnje, distribucije in posledično na cene blaga in storitev," so navedli predlagatelji. Predlagana ureditev tako po njihovih besedah zasleduje predvsem varstvo potrošnikov, javno korist, socialno pravičnost in solidarnost.
language
slv
published at
2026-09-15T13:30:04
source
SiOL
title
Svoboda predlaga znižanje marž trgovcem z gorivi
url
https://siol.net/novice/slovenija/svoboda-v-dz-vlozila-predlog-za-znizanje-marz-naftnim-trgovcem-701495
article order
4
body
V poslanski skupini Svoboda bi najvišje dovoljene marže za dizel za pol leta določili pri 0,0591 evra za liter, za 95-oktanski bencin pri 0,0607 evra za liter in za kurilno olje pri 0,06 evra za liter. Vlada Janeza Janše je medtem sredi junija najvišje dovoljene marže za vse tri vrste naftnih derivatov določila pri 0,1150 evra oz. 11,5 centa za liter. V predlogu interventnega zakona je predvideno še, da se šest mesecev v metodologiji za izračun modelske cene dizelskega goriva vrednost dodatka čistega rastlinskega olja (komponente HVO) v mineralnem dizlu ne bi upoštevala. Podjetja, ki se ukvarjajo z dejavnostjo prodaje naftnih derivatov, bi lahko na trgu ponujala dizelsko gorivo brez tega dodatka. Bratušek: krivi in odgovorni so za zgodovinsko visoke marže Kot je danes v DZ pojasnila poslanka Svobode Alenka Bratušek, se po njihovem predlogu marže znižujejo na raven iz junija 2022. Takrat je bila na oblasti ista koalicija, kot je danes. "Če so bile marže zanje takrat dovolj visoke, to verjetno velja tudi za danes," je dejala. Vlada po njenih besedah ni kriva za visoke cene na svetovnih trgih, absolutno pa je kriva in odgovorna za zgodovinsko visoke marže. "Mi ponujamo rešitev," je poudarila. Po tem predlogu bi dizelsko gorivo, ki je pri rekordnih 1,991 evra na liter, danes stalo šest centov manj za liter, brez dodatka za biogorivo pa bi to skupaj pomenilo 10 centov manj. Bratušek je spomnila, da bi vlada lahko znižala tudi davek na dodano vrednost (DDV) za naftne derivate. Tega v interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ki ga sicer najverjetneje čaka referendum, ni, saj je v njem določena le možnost znižanja DDV na električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo. "Če bi nižji DDV, denimo petodstoten, veljal tudi za naftne derivate, bi bil liter dizla lahko cenejši še za 2,80 centa," je ponazorila Bratušek. Kritični tudi v Levici Po besedah poslanca Levice Vladimirja Šege je to, da so se marže za podjetja, ki so lani dosegala rekordne dobičke, dvignile, nerazumno. "Dvigniti marže v energetski krizi leta 2022, ko so se reševale fiskalne nevšečnosti zaradi dviga energentov, je nekaj drugega kot dvig marže nekomu, ki mu gre že tako in tako čudovito," je dejal. Po njegovih besedah je grozljivo, da se zaradi politične všečnosti jemlje državi tisto, za kar smo se zavezali, in sicer, da bomo energetsko učinkovitejši, da bomo uskladili zeleni prehod, da bomo nagrajevali tiste, ki skrbijo za bolj ekonomično in energetsko manj potratno potrošnjo. "Danes bomo tiste, ki za to ne skrbijo, celo subvencionirali," je navedel. Kot je zapisano v predlogu interventnega zakona Svobode, se z znižanjem najvišje dovoljene marže in umikom komponente HVO iz izračuna modelske cene dizelskega goriva zasleduje cilj zagotavljanja bolj dostopnih cen naftnih derivatov za končne potrošnike ter zmanjšanja stroškovnega pritiska na gospodinjstva in gospodarstvo. "Naftni derivati predstavljajo pomemben strošek za številne gospodarske dejavnosti, njihova cena pa neposredno vpliva tudi na stroške prevoza, proizvodnje, distribucije in posledično na cene blaga in storitev," so navedli predlagatelji. Predlagana ureditev tako po njihovih besedah zasleduje predvsem varstvo potrošnikov, javno korist, socialno pravičnost in solidarnost.
language
slv
published at
2026-09-15T13:12:56
source
Svet24
title
Bratušek: Vlada je kriva in odgovorna za zgodovinsko visoke marže
url
https://svet24.si/novice/slovenija/dizel-cene-marze-interventni-zakon-1926591

source scope

analyzed source count

omitted articles

omitted source count

total source count