MedVrsticami

Premier Janša na sejmu MOS napovedal prestrukturiranje javnega sektorja 16.9.2026

Analiziranih 10 virov Slovenščina

Ob odprtju 58. Mednarodnega sejma priložnosti in sodelovanja (MOS) v Celju je premier Janez Janša napovedal obsežno prestrukturiranje javnega sektorja. Cilj vlade je postopno preusmeriti približno 50.000 zaposlenih iz državne administracije v gospodarstvo, kjer primanjkuje delovne sile. Janša je poudaril, da proces ne bo vključeval odpuščanj, temveč bo potekal prek naravnega odliva in mehkega prehajanja kadrov. Poleg prestrukturiranja javnega sektorja je premier izpostavil nujnost zmanjšanja birokratskih bremen, optimizacije procesov pred digitalizacijo ter reforme izobraževalnega sistema, ki mora bolje slediti potrebam trga dela. Strateški svet za gospodarstvo pod vodstvom Marka Lotriča naj bi konkretne ukrepe za izboljšanje poslovnega okolja pripravil še pred koncem leta.

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	Mladina	Dnevnik	Večer	Tednik Demokracija	Domovina	SiOL	Žurnal24	Reporter
Prestrukturiranje javnega sektorja naj bi potekalo postopoma in brez odpuščanj, predvsem z naravnim odlivom.	Večina virov trditev podpira, STA in Dnevnik le delno.	Delno: Članek omenja postopno prelivanje, a podrobnosti o naravnem odlivu niso navedene.	Da: Janša je poudaril postopno in mehko preusmerjanje brez odpuščanj.	Da: Članek navaja postopno preusmerjanje brez odpuščanj z naravnim odlivom.	Delno: Janša je omenil postopno in mehko preusmerjanje brez izgube služb.	Da: Janša je poudaril postopnost, naravni odliv in brez odpuščanj.	Da: Članek navaja postopno izvedbo brez odpuščanj z naravnim odlivom.	Da: Janša je poudaril postopnost, naravni odliv in da nihče ne bo odpuščen.	Da: Članek navaja postopno izvedbo brez odpuščanj z naravnim odlivom.	Da: Potekalo bo postopoma, brez odpuščanj, z naravnim odlivom in prehajanjem.	Da: Članek navaja postopno in mehko preusmerjanje brez odpuščanj.
Število zaposlenih v javnem sektorju se je od osamosvojitve povečalo s 126.000 na približno 196.000 v letu 2025.	Večina virov navaja Janševe besede, le Dnevnik podaja drugačno letnico.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja te številke kot Janševe navedbe.	Da: Janša je navedel te številke v svojem govoru.	Delno: Članek navaja 126.000 leta 1991 in 196.000 lani, ne leta 2025.	Da: Članek navaja te številke kot Janševe navedbe.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja te številke kot Janševe navedbe.	Da: Podatki so navedeni v članku kot Janševe besede.	Da: Janša je navedel te številke za obdobje od osamosvojitve do leta 2025.	Da: Podatki so navedeni v članku kot Janševe besede.
Gospodarstvo se sooča s pomanjkanjem delovne sile, kar potrjuje tudi 148.000 izdanih dovoljenj za tuje delavce.	Večina virov potrjuje trditev, Domovina jo omenja le delno.	Ni omenjeno	Da: Janša je omenil pomanjkanje delovne sile in 148.000 dovoljenj.	Da: Janša je omenil pomanjkanje in število izdanih dovoljenj.	Da: Janša je omenil pomanjkanje in število izdanih dovoljenj.	Da: Janša je omenil pomanjkanje in 148.000 dovoljenj.	Ni omenjeno	Delno: Članek potrjuje pomanjkanje delovne sile, a ne omenja števila 148.000 dovoljenj.	Da: Članek omenja pomanjkanje delovne sile in 148.000 izdanih dovoljenj.	Da: Janša je omenil pomanjkanje delovne sile in 148.000 izdanih dovoljenj.	Da: Članek omenja pomanjkanje in število izdanih dovoljenj.
Vseživljenjsko izobraževanje postaja ključno zaradi hitrih tehnoloških sprememb in potreb gospodarstva.	Večina virov podpira, STA in Demokracija ne omenjata.	Ni omenjeno	Da: Članek izpostavlja vse večji pomen vseživljenjskega izobraževanja.	Da: Janša je izpostavil pomen vseživljenjskega izobraževanja.	Delno: Članek omenja potrebo po prilagajanju izobraževanja trgu dela.	Da: Premier je napovedal večji poudarek na vseživljenjskem učenju.	Ni omenjeno	Da: Članek izrecno omenja pomen vseživljenjskega učenja zaradi potreb gospodarstva.	Da: Janša je napovedal večji poudarek na vseživljenjskem učenju.	Da: Janša je izpostavil pomen vseživljenjskega izobraževanja zaradi tehnoloških sprememb.	Da: Janša je poudaril večji poudarek na vseživljenjskem učenju.
Slovenija mora najprej optimizirati birokratske postopke in jih šele nato digitalizirati.	Večina virov potrjuje, STA in Reporter ne omenjata.	Ni omenjeno	Da: Janša je izjavil, da je treba postopke najprej optimizirati.	Da: Janša je dobesedno navedel ta vrstni red ukrepov.	Da: Janša je izrecno poudaril ta vrstni red.	Da: Janša je dejal, da je treba postopke najprej optimizirati.	Delno: Omenja zmanjšanje birokratskih bremen in digitalizacijo kot optimizacijo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Janša je izjavil, da je treba postopke najprej optimizirati in nato digitalizirati.	Ni omenjeno
Za večjo konkurenčnost gospodarstva so nujni stabilno poslovno okolje in primerne davčne obremenitve.	Večina virov podpira, nekateri ne omenjajo.	Ni omenjeno	Da: Janša je te pogoje izrecno navedel za konkurenčnost.	Da: Janša je te pogoje izrecno navedel za konkurenčnost.	Da: Janša je to izpostavil kot nujno za konkurenčnost.	Da: Janša je to navedel kot pogoje za konkurenčnost.	Ni omenjeno	Delno: Članek omenja stabilnejše okolje in davčne razbremenitve kot cilje.	Ni omenjeno	Da: Janša je to navedel kot pogoja za večjo konkurenčnost gospodarstva.	Ni omenjeno
Premier Janez Janša je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja s ciljem prenosa 50.000 zaposlenih v gospodarstvo.	Vsi viri potrjujejo trditev, a se razlikujejo v podrobnostih: nekateri poudarjajo "prelivanje", drugi "prestrukturiranje" ali "post	Da: Premier je na sejmu Mos napovedal prelivanje 50.000 ljudi v gospodarstvo.	Da: Premier je napovedal prestrukturiranje in prenos 50.000 zaposlenih.	Da: Janša je napovedal prelivanje 50.000 zaposlenih v gospodarstvo.	Da: Janša je predlagal preusmeritev 50.000 ljudi v gospodarstvo.	Da: Premier je napovedal prelivanje 50.000 zaposlenih v gospodarstvo.	Da: Premier je napovedal prelivanje 50.000 zaposlenih v gospodarstvo.	Da: Janša je napovedal postopno prelivanje 50.000 zaposlenih v gospodarstvo.	Da: Premier je napovedal prelivanje 50.000 zaposlenih v gospodarstvo.	Da: Janša je napovedal prestrukturiranje za preliv 50.000 ljudi v gospodarstvo.	Da: Janša je napovedal preusmeritev dela kadrov v gospodarstvo.
Rast zaposlenih v javnem sektorju je bila upravičena v zdravstvu in socialnem varstvu, ne pa v administraciji.	Večina virov trditev podpira, a izpušča socialo; Demokracija in STA molčita.	Ni omenjeno	Da: Janša je izpostavil upravičenost v zdravstvu in sociali, ne v upravi.	Da: Janša je izpostavil upravičenost v zdravstvu in sociali, ne v administraciji.	Da: Janša meni, da rast v administraciji ni bila potrebna.	Da: Janša je izpostavil upravičenost v zdravstvu/sociali, ne v upravi.	Ni omenjeno	Da: Janša je izpostavil upravičenost v zdravstvu/sociali in presežke v administraciji.	Da: Janša je izpostavil upravičenost v zdravstvu in sociali, ne v administraciji.	Da: Janša je potrdil upravičenost v zdravstvu/sociali, ne pa v administraciji.	Da: Janša je izpostavil upravičenost v zdravstvu in ne v administraciji.
Strateški svet za gospodarstvo bo konkretne predloge ukrepov pripravil še letos.	Večina virov potrjuje, STA in Demokracija molčita.	Ni omenjeno	Da: Janša je potrdil, da bo svet predloge pripravil še letos.	Da: Članek potrjuje, da bo svet predloge pripravil še letos.	Da: Članek navaja, da mora svet še letos predlagati ukrepe.	Da: Janša je potrdil, da bodo rešitve pripravljene še letos.	Ni omenjeno	Da: Janša je napovedal, da bodo rešitve pripravljene še letos.	Da: Članek potrjuje, da bodo konkretne rešitve pripravljene še letos.	Da: Svet, ki ga vodi Marko Lotrič, naj bi predloge pripravil še letos.	Da: Janša je potrdil, da bodo rešitve pripravljene še letos.
Izobraževalni sistem se mora bolj prilagoditi potrebam trga dela, vključno s prestrukturiranjem srednješolskih in visokošolskih programov.	Večina virov trditev podpira, STA in Demokracija je ne omenjata.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja potrebo po prilagoditvi in prestrukturiranju programov.	Da: Janša je napovedal prestrukturiranje programov zaradi potreb trga.	Da: Janša je napovedal prenovo večine programov do sredine leta.	Da: Premier je napovedal prestrukturiranje teh programov.	Ni omenjeno	Da: Janša je napovedal prilagajanje šolstva in prestrukturiranje programov.	Da: Janša je napovedal prilagoditev sistemov in prestrukturiranje programov.	Da: Janša je napovedal prestrukturiranje programov zaradi potreb trga dela.	Da: Janša je napovedal prilagoditev in prestrukturiranje programov.
Digitalizacija javne uprave ne sme voditi do dodatnega zaposlovanja v administraciji.	Večina virov trditev podpira, STA in trije drugi je ne omenjajo.	Ni omenjeno	Da: Janša je poudaril, da digitalizacija ne sme pomeniti novih zaposlitev.	Da: Janša je poudaril, da digitalizacija ne sme pomeniti več zaposlenih.	Da: Janša je dejal, da digitalizacija ne sme pomeniti več zaposlenih.	Da: Janša je poudaril, da digitalizacija ne sme povečati zaposlovanja.	Da: Janša je izpostavil, da digitalizacija ne sme pomeniti novega zaposlovanja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Janša je poudaril, da digitalizacija ne sme pomeniti dodatnega zaposlovanja.	Ni omenjeno
Državne finance po besedah premierja ne prenesejo nadaljnjega zviševanja plač v javnem sektorju, predvidenega s plačno reformo.	Samo RTV Slovenija poroča, ostali molčijo.	Ni omenjeno	Da: Premier je izjavil, da finance ne prenesejo nadaljnjih dvigov.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno

claims

Prestrukturiranje javnega sektorja naj bi potekalo postopoma in brez odpuščanj, predvsem z naravnim odlivom.
Število zaposlenih v javnem sektorju se je od osamosvojitve povečalo s 126.000 na približno 196.000 v letu 2025.
Gospodarstvo se sooča s pomanjkanjem delovne sile, kar potrjuje tudi 148.000 izdanih dovoljenj za tuje delavce.
Vseživljenjsko izobraževanje postaja ključno zaradi hitrih tehnoloških sprememb in potreb gospodarstva.
Slovenija mora najprej optimizirati birokratske postopke in jih šele nato digitalizirati.
Za večjo konkurenčnost gospodarstva so nujni stabilno poslovno okolje in primerne davčne obremenitve.
Premier Janez Janša je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja s ciljem prenosa 50.000 zaposlenih v gospodarstvo.
Rast zaposlenih v javnem sektorju je bila upravičena v zdravstvu in socialnem varstvu, ne pa v administraciji.
Strateški svet za gospodarstvo bo konkretne predloge ukrepov pripravil še letos.
Izobraževalni sistem se mora bolj prilagoditi potrebam trga dela, vključno s prestrukturiranjem srednješolskih in visokošolskih programov.
Digitalizacija javne uprave ne sme voditi do dodatnega zaposlovanja v administraciji.
Državne finance po besedah premierja ne prenesejo nadaljnjega zviševanja plač v javnem sektorju, predvidenega s plačno reformo.

key differences

Digitalizacija javne uprave ne sme voditi do dodatnega zaposlovanja v administraciji.: Večina virov trditev podpira, STA in trije drugi je ne omenjajo.
Državne finance po besedah premierja ne prenesejo nadaljnjega zviševanja plač v javnem sektorju, predvidenega s plačno reformo.: Samo RTV Slovenija poroča, ostali molčijo.
Gospodarstvo se sooča s pomanjkanjem delovne sile, kar potrjuje tudi 148.000 izdanih dovoljenj za tuje delavce.: Večina virov potrjuje trditev, Domovina jo omenja le delno.
Izobraževalni sistem se mora bolj prilagoditi potrebam trga dela, vključno s prestrukturiranjem srednješolskih in visokošolskih programov.: Večina virov trditev podpira, STA in Demokracija je ne omenjata.
Premier Janez Janša je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja s ciljem prenosa 50.000 zaposlenih v gospodarstvo.: Vsi viri potrjujejo trditev, a se razlikujejo v podrobnostih: nekateri poudarjajo "prelivanje", drugi "prestrukturiranje" ali "post
Prestrukturiranje javnega sektorja naj bi potekalo postopoma in brez odpuščanj, predvsem z naravnim odlivom.: Večina virov trditev podpira, STA in Dnevnik le delno.
Rast zaposlenih v javnem sektorju je bila upravičena v zdravstvu in socialnem varstvu, ne pa v administraciji.: Večina virov trditev podpira, a izpušča socialo; Demokracija in STA molčita.
Slovenija mora najprej optimizirati birokratske postopke in jih šele nato digitalizirati.: Večina virov potrjuje, STA in Reporter ne omenjata.
Strateški svet za gospodarstvo bo konkretne predloge ukrepov pripravil še letos.: Večina virov potrjuje, STA in Demokracija molčita.
Vseživljenjsko izobraževanje postaja ključno zaradi hitrih tehnoloških sprememb in potreb gospodarstva.: Večina virov podpira, STA in Demokracija ne omenjata.
Za večjo konkurenčnost gospodarstva so nujni stabilno poslovno okolje in primerne davčne obremenitve.: Večina virov podpira, nekateri ne omenjajo.
Število zaposlenih v javnem sektorju se je od osamosvojitve povečalo s 126.000 na približno 196.000 v letu 2025.: Večina virov navaja Janševe besede, le Dnevnik podaja drugačno letnico.

source analyses

Dnevnik

Digitalizacija javne uprave ne sme voditi do dodatnega zaposlovanja v administraciji.: Da: Janša je dejal, da digitalizacija ne sme pomeniti več zaposlenih.
Državne finance po besedah premierja ne prenesejo nadaljnjega zviševanja plač v javnem sektorju, predvidenega s plačno reformo.: Ni omenjeno
Gospodarstvo se sooča s pomanjkanjem delovne sile, kar potrjuje tudi 148.000 izdanih dovoljenj za tuje delavce.: Da: Janša je omenil pomanjkanje in število izdanih dovoljenj.
Izobraževalni sistem se mora bolj prilagoditi potrebam trga dela, vključno s prestrukturiranjem srednješolskih in visokošolskih programov.: Da: Janša je napovedal prenovo večine programov do sredine leta.
Premier Janez Janša je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja s ciljem prenosa 50.000 zaposlenih v gospodarstvo.: Da: Janša je predlagal preusmeritev 50.000 ljudi v gospodarstvo.
Prestrukturiranje javnega sektorja naj bi potekalo postopoma in brez odpuščanj, predvsem z naravnim odlivom.: Delno: Janša je omenil postopno in mehko preusmerjanje brez izgube služb.
Rast zaposlenih v javnem sektorju je bila upravičena v zdravstvu in socialnem varstvu, ne pa v administraciji.: Da: Janša meni, da rast v administraciji ni bila potrebna.
Slovenija mora najprej optimizirati birokratske postopke in jih šele nato digitalizirati.: Da: Janša je izrecno poudaril ta vrstni red.
Strateški svet za gospodarstvo bo konkretne predloge ukrepov pripravil še letos.: Da: Članek navaja, da mora svet še letos predlagati ukrepe.
Vseživljenjsko izobraževanje postaja ključno zaradi hitrih tehnoloških sprememb in potreb gospodarstva.: Delno: Članek omenja potrebo po prilagajanju izobraževanja trgu dela.
Za večjo konkurenčnost gospodarstva so nujni stabilno poslovno okolje in primerne davčne obremenitve.: Da: Janša je to izpostavil kot nujno za konkurenčnost.
Število zaposlenih v javnem sektorju se je od osamosvojitve povečalo s 126.000 na približno 196.000 v letu 2025.: Delno: Članek navaja 126.000 leta 1991 in 196.000 lani, ne leta 2025.

Domovina

Digitalizacija javne uprave ne sme voditi do dodatnega zaposlovanja v administraciji.: Ni omenjeno
Državne finance po besedah premierja ne prenesejo nadaljnjega zviševanja plač v javnem sektorju, predvidenega s plačno reformo.: Ni omenjeno
Gospodarstvo se sooča s pomanjkanjem delovne sile, kar potrjuje tudi 148.000 izdanih dovoljenj za tuje delavce.: Delno: Članek potrjuje pomanjkanje delovne sile, a ne omenja števila 148.000 dovoljenj.
Izobraževalni sistem se mora bolj prilagoditi potrebam trga dela, vključno s prestrukturiranjem srednješolskih in visokošolskih programov.: Da: Janša je napovedal prilagajanje šolstva in prestrukturiranje programov.
Premier Janez Janša je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja s ciljem prenosa 50.000 zaposlenih v gospodarstvo.: Da: Janša je napovedal postopno prelivanje 50.000 zaposlenih v gospodarstvo.
Prestrukturiranje javnega sektorja naj bi potekalo postopoma in brez odpuščanj, predvsem z naravnim odlivom.: Da: Janša je poudaril postopnost, naravni odliv in da nihče ne bo odpuščen.
Rast zaposlenih v javnem sektorju je bila upravičena v zdravstvu in socialnem varstvu, ne pa v administraciji.: Da: Janša je izpostavil upravičenost v zdravstvu/sociali in presežke v administraciji.
Slovenija mora najprej optimizirati birokratske postopke in jih šele nato digitalizirati.: Ni omenjeno
Strateški svet za gospodarstvo bo konkretne predloge ukrepov pripravil še letos.: Da: Janša je napovedal, da bodo rešitve pripravljene še letos.
Vseživljenjsko izobraževanje postaja ključno zaradi hitrih tehnoloških sprememb in potreb gospodarstva.: Da: Članek izrecno omenja pomen vseživljenjskega učenja zaradi potreb gospodarstva.
Za večjo konkurenčnost gospodarstva so nujni stabilno poslovno okolje in primerne davčne obremenitve.: Delno: Članek omenja stabilnejše okolje in davčne razbremenitve kot cilje.
Število zaposlenih v javnem sektorju se je od osamosvojitve povečalo s 126.000 na približno 196.000 v letu 2025.: Da: Članek navaja te številke kot Janševe navedbe.

Mladina

Digitalizacija javne uprave ne sme voditi do dodatnega zaposlovanja v administraciji.: Da: Janša je poudaril, da digitalizacija ne sme pomeniti več zaposlenih.
Državne finance po besedah premierja ne prenesejo nadaljnjega zviševanja plač v javnem sektorju, predvidenega s plačno reformo.: Ni omenjeno
Gospodarstvo se sooča s pomanjkanjem delovne sile, kar potrjuje tudi 148.000 izdanih dovoljenj za tuje delavce.: Da: Janša je omenil pomanjkanje in število izdanih dovoljenj.
Izobraževalni sistem se mora bolj prilagoditi potrebam trga dela, vključno s prestrukturiranjem srednješolskih in visokošolskih programov.: Da: Janša je napovedal prestrukturiranje programov zaradi potreb trga.
Premier Janez Janša je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja s ciljem prenosa 50.000 zaposlenih v gospodarstvo.: Da: Janša je napovedal prelivanje 50.000 zaposlenih v gospodarstvo.
Prestrukturiranje javnega sektorja naj bi potekalo postopoma in brez odpuščanj, predvsem z naravnim odlivom.: Da: Članek navaja postopno preusmerjanje brez odpuščanj z naravnim odlivom.
Rast zaposlenih v javnem sektorju je bila upravičena v zdravstvu in socialnem varstvu, ne pa v administraciji.: Da: Janša je izpostavil upravičenost v zdravstvu in sociali, ne v administraciji.
Slovenija mora najprej optimizirati birokratske postopke in jih šele nato digitalizirati.: Da: Janša je dobesedno navedel ta vrstni red ukrepov.
Strateški svet za gospodarstvo bo konkretne predloge ukrepov pripravil še letos.: Da: Članek potrjuje, da bo svet predloge pripravil še letos.
Vseživljenjsko izobraževanje postaja ključno zaradi hitrih tehnoloških sprememb in potreb gospodarstva.: Da: Janša je izpostavil pomen vseživljenjskega izobraževanja.
Za večjo konkurenčnost gospodarstva so nujni stabilno poslovno okolje in primerne davčne obremenitve.: Da: Janša je te pogoje izrecno navedel za konkurenčnost.
Število zaposlenih v javnem sektorju se je od osamosvojitve povečalo s 126.000 na približno 196.000 v letu 2025.: Da: Janša je navedel te številke v svojem govoru.

RTV Slovenija

Digitalizacija javne uprave ne sme voditi do dodatnega zaposlovanja v administraciji.: Da: Janša je poudaril, da digitalizacija ne sme pomeniti novih zaposlitev.
Državne finance po besedah premierja ne prenesejo nadaljnjega zviševanja plač v javnem sektorju, predvidenega s plačno reformo.: Da: Premier je izjavil, da finance ne prenesejo nadaljnjih dvigov.
Gospodarstvo se sooča s pomanjkanjem delovne sile, kar potrjuje tudi 148.000 izdanih dovoljenj za tuje delavce.: Da: Janša je omenil pomanjkanje delovne sile in 148.000 dovoljenj.
Izobraževalni sistem se mora bolj prilagoditi potrebam trga dela, vključno s prestrukturiranjem srednješolskih in visokošolskih programov.: Da: Članek navaja potrebo po prilagoditvi in prestrukturiranju programov.
Premier Janez Janša je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja s ciljem prenosa 50.000 zaposlenih v gospodarstvo.: Da: Premier je napovedal prestrukturiranje in prenos 50.000 zaposlenih.
Prestrukturiranje javnega sektorja naj bi potekalo postopoma in brez odpuščanj, predvsem z naravnim odlivom.: Da: Janša je poudaril postopno in mehko preusmerjanje brez odpuščanj.
Rast zaposlenih v javnem sektorju je bila upravičena v zdravstvu in socialnem varstvu, ne pa v administraciji.: Da: Janša je izpostavil upravičenost v zdravstvu in sociali, ne v upravi.
Slovenija mora najprej optimizirati birokratske postopke in jih šele nato digitalizirati.: Da: Janša je izjavil, da je treba postopke najprej optimizirati.
Strateški svet za gospodarstvo bo konkretne predloge ukrepov pripravil še letos.: Da: Janša je potrdil, da bo svet predloge pripravil še letos.
Vseživljenjsko izobraževanje postaja ključno zaradi hitrih tehnoloških sprememb in potreb gospodarstva.: Da: Članek izpostavlja vse večji pomen vseživljenjskega izobraževanja.
Za večjo konkurenčnost gospodarstva so nujni stabilno poslovno okolje in primerne davčne obremenitve.: Da: Janša je te pogoje izrecno navedel za konkurenčnost.
Število zaposlenih v javnem sektorju se je od osamosvojitve povečalo s 126.000 na približno 196.000 v letu 2025.: Da: Članek navaja te številke kot Janševe navedbe.

Reporter

Digitalizacija javne uprave ne sme voditi do dodatnega zaposlovanja v administraciji.: Ni omenjeno
Državne finance po besedah premierja ne prenesejo nadaljnjega zviševanja plač v javnem sektorju, predvidenega s plačno reformo.: Ni omenjeno
Gospodarstvo se sooča s pomanjkanjem delovne sile, kar potrjuje tudi 148.000 izdanih dovoljenj za tuje delavce.: Da: Članek omenja pomanjkanje in število izdanih dovoljenj.
Izobraževalni sistem se mora bolj prilagoditi potrebam trga dela, vključno s prestrukturiranjem srednješolskih in visokošolskih programov.: Da: Janša je napovedal prilagoditev in prestrukturiranje programov.
Premier Janez Janša je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja s ciljem prenosa 50.000 zaposlenih v gospodarstvo.: Da: Janša je napovedal preusmeritev dela kadrov v gospodarstvo.
Prestrukturiranje javnega sektorja naj bi potekalo postopoma in brez odpuščanj, predvsem z naravnim odlivom.: Da: Članek navaja postopno in mehko preusmerjanje brez odpuščanj.
Rast zaposlenih v javnem sektorju je bila upravičena v zdravstvu in socialnem varstvu, ne pa v administraciji.: Da: Janša je izpostavil upravičenost v zdravstvu in ne v administraciji.
Slovenija mora najprej optimizirati birokratske postopke in jih šele nato digitalizirati.: Ni omenjeno
Strateški svet za gospodarstvo bo konkretne predloge ukrepov pripravil še letos.: Da: Janša je potrdil, da bodo rešitve pripravljene še letos.
Vseživljenjsko izobraževanje postaja ključno zaradi hitrih tehnoloških sprememb in potreb gospodarstva.: Da: Janša je poudaril večji poudarek na vseživljenjskem učenju.
Za večjo konkurenčnost gospodarstva so nujni stabilno poslovno okolje in primerne davčne obremenitve.: Ni omenjeno
Število zaposlenih v javnem sektorju se je od osamosvojitve povečalo s 126.000 na približno 196.000 v letu 2025.: Da: Podatki so navedeni v članku kot Janševe besede.

STA

Digitalizacija javne uprave ne sme voditi do dodatnega zaposlovanja v administraciji.: Ni omenjeno
Državne finance po besedah premierja ne prenesejo nadaljnjega zviševanja plač v javnem sektorju, predvidenega s plačno reformo.: Ni omenjeno
Gospodarstvo se sooča s pomanjkanjem delovne sile, kar potrjuje tudi 148.000 izdanih dovoljenj za tuje delavce.: Ni omenjeno
Izobraževalni sistem se mora bolj prilagoditi potrebam trga dela, vključno s prestrukturiranjem srednješolskih in visokošolskih programov.: Ni omenjeno
Premier Janez Janša je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja s ciljem prenosa 50.000 zaposlenih v gospodarstvo.: Da: Premier je na sejmu Mos napovedal prelivanje 50.000 ljudi v gospodarstvo.
Prestrukturiranje javnega sektorja naj bi potekalo postopoma in brez odpuščanj, predvsem z naravnim odlivom.: Delno: Članek omenja postopno prelivanje, a podrobnosti o naravnem odlivu niso navedene.
Rast zaposlenih v javnem sektorju je bila upravičena v zdravstvu in socialnem varstvu, ne pa v administraciji.: Ni omenjeno
Slovenija mora najprej optimizirati birokratske postopke in jih šele nato digitalizirati.: Ni omenjeno
Strateški svet za gospodarstvo bo konkretne predloge ukrepov pripravil še letos.: Ni omenjeno
Vseživljenjsko izobraževanje postaja ključno zaradi hitrih tehnoloških sprememb in potreb gospodarstva.: Ni omenjeno
Za večjo konkurenčnost gospodarstva so nujni stabilno poslovno okolje in primerne davčne obremenitve.: Ni omenjeno
Število zaposlenih v javnem sektorju se je od osamosvojitve povečalo s 126.000 na približno 196.000 v letu 2025.: Ni omenjeno

SiOL

Digitalizacija javne uprave ne sme voditi do dodatnega zaposlovanja v administraciji.: Ni omenjeno
Državne finance po besedah premierja ne prenesejo nadaljnjega zviševanja plač v javnem sektorju, predvidenega s plačno reformo.: Ni omenjeno
Gospodarstvo se sooča s pomanjkanjem delovne sile, kar potrjuje tudi 148.000 izdanih dovoljenj za tuje delavce.: Da: Članek omenja pomanjkanje delovne sile in 148.000 izdanih dovoljenj.
Izobraževalni sistem se mora bolj prilagoditi potrebam trga dela, vključno s prestrukturiranjem srednješolskih in visokošolskih programov.: Da: Janša je napovedal prilagoditev sistemov in prestrukturiranje programov.
Premier Janez Janša je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja s ciljem prenosa 50.000 zaposlenih v gospodarstvo.: Da: Premier je napovedal prelivanje 50.000 zaposlenih v gospodarstvo.
Prestrukturiranje javnega sektorja naj bi potekalo postopoma in brez odpuščanj, predvsem z naravnim odlivom.: Da: Članek navaja postopno izvedbo brez odpuščanj z naravnim odlivom.
Rast zaposlenih v javnem sektorju je bila upravičena v zdravstvu in socialnem varstvu, ne pa v administraciji.: Da: Janša je izpostavil upravičenost v zdravstvu in sociali, ne v administraciji.
Slovenija mora najprej optimizirati birokratske postopke in jih šele nato digitalizirati.: Ni omenjeno
Strateški svet za gospodarstvo bo konkretne predloge ukrepov pripravil še letos.: Da: Članek potrjuje, da bodo konkretne rešitve pripravljene še letos.
Vseživljenjsko izobraževanje postaja ključno zaradi hitrih tehnoloških sprememb in potreb gospodarstva.: Da: Janša je napovedal večji poudarek na vseživljenjskem učenju.
Za večjo konkurenčnost gospodarstva so nujni stabilno poslovno okolje in primerne davčne obremenitve.: Ni omenjeno
Število zaposlenih v javnem sektorju se je od osamosvojitve povečalo s 126.000 na približno 196.000 v letu 2025.: Da: Podatki so navedeni v članku kot Janševe besede.

Tednik Demokracija

Digitalizacija javne uprave ne sme voditi do dodatnega zaposlovanja v administraciji.: Da: Janša je izpostavil, da digitalizacija ne sme pomeniti novega zaposlovanja.
Državne finance po besedah premierja ne prenesejo nadaljnjega zviševanja plač v javnem sektorju, predvidenega s plačno reformo.: Ni omenjeno
Gospodarstvo se sooča s pomanjkanjem delovne sile, kar potrjuje tudi 148.000 izdanih dovoljenj za tuje delavce.: Ni omenjeno
Izobraževalni sistem se mora bolj prilagoditi potrebam trga dela, vključno s prestrukturiranjem srednješolskih in visokošolskih programov.: Ni omenjeno
Premier Janez Janša je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja s ciljem prenosa 50.000 zaposlenih v gospodarstvo.: Da: Premier je napovedal prelivanje 50.000 zaposlenih v gospodarstvo.
Prestrukturiranje javnega sektorja naj bi potekalo postopoma in brez odpuščanj, predvsem z naravnim odlivom.: Da: Članek navaja postopno izvedbo brez odpuščanj z naravnim odlivom.
Rast zaposlenih v javnem sektorju je bila upravičena v zdravstvu in socialnem varstvu, ne pa v administraciji.: Ni omenjeno
Slovenija mora najprej optimizirati birokratske postopke in jih šele nato digitalizirati.: Delno: Omenja zmanjšanje birokratskih bremen in digitalizacijo kot optimizacijo.
Strateški svet za gospodarstvo bo konkretne predloge ukrepov pripravil še letos.: Ni omenjeno
Vseživljenjsko izobraževanje postaja ključno zaradi hitrih tehnoloških sprememb in potreb gospodarstva.: Ni omenjeno
Za večjo konkurenčnost gospodarstva so nujni stabilno poslovno okolje in primerne davčne obremenitve.: Ni omenjeno
Število zaposlenih v javnem sektorju se je od osamosvojitve povečalo s 126.000 na približno 196.000 v letu 2025.: Ni omenjeno

Večer

Digitalizacija javne uprave ne sme voditi do dodatnega zaposlovanja v administraciji.: Da: Janša je poudaril, da digitalizacija ne sme povečati zaposlovanja.
Državne finance po besedah premierja ne prenesejo nadaljnjega zviševanja plač v javnem sektorju, predvidenega s plačno reformo.: Ni omenjeno
Gospodarstvo se sooča s pomanjkanjem delovne sile, kar potrjuje tudi 148.000 izdanih dovoljenj za tuje delavce.: Da: Janša je omenil pomanjkanje in 148.000 dovoljenj.
Izobraževalni sistem se mora bolj prilagoditi potrebam trga dela, vključno s prestrukturiranjem srednješolskih in visokošolskih programov.: Da: Premier je napovedal prestrukturiranje teh programov.
Premier Janez Janša je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja s ciljem prenosa 50.000 zaposlenih v gospodarstvo.: Da: Premier je napovedal prelivanje 50.000 zaposlenih v gospodarstvo.
Prestrukturiranje javnega sektorja naj bi potekalo postopoma in brez odpuščanj, predvsem z naravnim odlivom.: Da: Janša je poudaril postopnost, naravni odliv in brez odpuščanj.
Rast zaposlenih v javnem sektorju je bila upravičena v zdravstvu in socialnem varstvu, ne pa v administraciji.: Da: Janša je izpostavil upravičenost v zdravstvu/sociali, ne v upravi.
Slovenija mora najprej optimizirati birokratske postopke in jih šele nato digitalizirati.: Da: Janša je dejal, da je treba postopke najprej optimizirati.
Strateški svet za gospodarstvo bo konkretne predloge ukrepov pripravil še letos.: Da: Janša je potrdil, da bodo rešitve pripravljene še letos.
Vseživljenjsko izobraževanje postaja ključno zaradi hitrih tehnoloških sprememb in potreb gospodarstva.: Da: Premier je napovedal večji poudarek na vseživljenjskem učenju.
Za večjo konkurenčnost gospodarstva so nujni stabilno poslovno okolje in primerne davčne obremenitve.: Da: Janša je to navedel kot pogoje za konkurenčnost.
Število zaposlenih v javnem sektorju se je od osamosvojitve povečalo s 126.000 na približno 196.000 v letu 2025.: Da: Članek navaja te številke kot Janševe navedbe.

Žurnal24

Digitalizacija javne uprave ne sme voditi do dodatnega zaposlovanja v administraciji.: Da: Janša je poudaril, da digitalizacija ne sme pomeniti dodatnega zaposlovanja.
Državne finance po besedah premierja ne prenesejo nadaljnjega zviševanja plač v javnem sektorju, predvidenega s plačno reformo.: Ni omenjeno
Gospodarstvo se sooča s pomanjkanjem delovne sile, kar potrjuje tudi 148.000 izdanih dovoljenj za tuje delavce.: Da: Janša je omenil pomanjkanje delovne sile in 148.000 izdanih dovoljenj.
Izobraževalni sistem se mora bolj prilagoditi potrebam trga dela, vključno s prestrukturiranjem srednješolskih in visokošolskih programov.: Da: Janša je napovedal prestrukturiranje programov zaradi potreb trga dela.
Premier Janez Janša je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja s ciljem prenosa 50.000 zaposlenih v gospodarstvo.: Da: Janša je napovedal prestrukturiranje za preliv 50.000 ljudi v gospodarstvo.
Prestrukturiranje javnega sektorja naj bi potekalo postopoma in brez odpuščanj, predvsem z naravnim odlivom.: Da: Potekalo bo postopoma, brez odpuščanj, z naravnim odlivom in prehajanjem.
Rast zaposlenih v javnem sektorju je bila upravičena v zdravstvu in socialnem varstvu, ne pa v administraciji.: Da: Janša je potrdil upravičenost v zdravstvu/sociali, ne pa v administraciji.
Slovenija mora najprej optimizirati birokratske postopke in jih šele nato digitalizirati.: Da: Janša je izjavil, da je treba postopke najprej optimizirati in nato digitalizirati.
Strateški svet za gospodarstvo bo konkretne predloge ukrepov pripravil še letos.: Da: Svet, ki ga vodi Marko Lotrič, naj bi predloge pripravil še letos.
Vseživljenjsko izobraževanje postaja ključno zaradi hitrih tehnoloških sprememb in potreb gospodarstva.: Da: Janša je izpostavil pomen vseživljenjskega izobraževanja zaradi tehnoloških sprememb.
Za večjo konkurenčnost gospodarstva so nujni stabilno poslovno okolje in primerne davčne obremenitve.: Da: Janša je to navedel kot pogoja za večjo konkurenčnost gospodarstva.
Število zaposlenih v javnem sektorju se je od osamosvojitve povečalo s 126.000 na približno 196.000 v letu 2025.: Da: Janša je navedel te številke za obdobje od osamosvojitve do leta 2025.

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	Mladina	Dnevnik	Večer	Tednik Demokracija	Domovina	SiOL	Žurnal24	Reporter
Celjski sejem	Večer izstopa s pohvalo, drugi viri so nevtralni.	Nevtralno: kraj dogodka, informativna omemba	Nevtralno: omenjen kot prizorišče MOS, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot prizorišče dogodka brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot prizorišče, brez vrednotenja.	Pozitivno: opisano kot največje stičišče znanja in priložnosti, pohvala direktorice.	Nevtralno: informativno opisan kot prizorišče MOS	Nevtralno: opisan kot prizorišče dogodka, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot prizorišče dogodka brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot prizorišče, predsednica upravnega odbora citirana.	Ni omenjeno
Strateški svet za gospodarstvo	Dnevnik edini izraža pozitiven sentiment; ostali so nevtralni.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen v povezavi s pripravo predlogov ukrepov	Nevtralno: omenjen kot pripravljalec predlogov ukrepov brez vrednotenja	Pozitivno: gospodarstveniki pozdravili ustanovitev sveta.	Nevtralno: opisano njegovo delovanje, brez izrecnega vrednotenja.	Ni omenjeno	Nevtralno: informativno opisan, brez pohvale ali kritike	Nevtralno: opisana njegova vloga brez pohvale ali kritike	Nevtralno: omenjen, da bo pripravil predloge.	Nevtralno: opisana njegova vloga, brez vrednotenja.
Janez Janša	Vsi viri nevtralno poročajo brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: premier napoveduje prestrukturiranje, ni meta-vrednotenja	Nevtralno: premier je glavni govorec, citiran brez meta-vrednotenja	Nevtralno: premier je govornik, njegove izjave so zgolj poročane brez meta-vrednotenja	Nevtralno: Janša je govorec, ki kritizira javni sektor, a ni meta-vrednoten.	Nevtralno: kot govorec na odprtju, njegove izjave so poročane brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: citiran kot govornik brez meta-vrednotenja avtorja	Nevtralno: citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja avtorja	Nevtralno: premier je govornik, njegove izjave so poročane brez meta-vrednotenja	Nevtralno: Janša je govorec, ki napoveduje ukrepe; ni meta-vrednotenja.	Nevtralno: govorec, predstavlja svoje poglede brez meta-vrednotenja.
Slovenija	Vsi viri so nevtralni; razlik ni.	Nevtralno: država, kontekst javnega sektorja	Nevtralno: omenjena v kontekstu gospodarstva in financ	Nevtralno: omenjena kot država v kontekstu gospodarskih ciljev brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot država, brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjena kot država, brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjena kot država gostiteljica in v kontekstu sodelovanja	Nevtralno: omenjena kot država v kontekstu gospodarskih potreb	Nevtralno: omenjena kot država v kontekstu podatkov o zaposlenosti	Nevtralno: omenjena kot država, ki mora optimizirati postopke.	Nevtralno: omenjena kot država, brez vrednotenja.
Marko Lotrič	Viri enotno nevtralni; izstopa le omemba vloge vodje sveta.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot vodja strateškega sveta brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot vodja Strateškega sveta brez vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot vodja strateškega sveta, brez vrednotenja.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot vodja Strateškega sveta, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot vodja strateškega sveta brez vrednotenja	Nevtralno: le omenjen kot vodja strateškega sveta.	Nevtralno: omenjen kot vodja sveta, brez vrednotenja.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije	Viri kažejo izjemno enotnost: vsi omenjajo le nevtralno citiranje predsednika.	Ni omenjeno	Nevtralno: predsednik citiran brez meta-vrednotenja	Nevtralno: predsednik Cvar citiran brez meta-vrednotenja	Nevtralno: predsednik Cvar citiran, ni meta-vrednotenja.	Nevtralno: omenjena kot prisotna, brez vrednotenja.	Nevtralno: predsednik citiran brez vrednotenja	Nevtralno: predsednik Cvar citiran, brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: predsednik Cvar citiran, ni meta-vrednotenja.	Ni omenjeno
Nina Ermenc Pangerl	Vsi viri jo navajajo nevtralno, brez razlik v interpretaciji.	Ni omenjeno	Nevtralno: citirana brez meta-vrednotenja	Nevtralno: citirana kot predsednica upravnega odbora brez vrednotenja	Nevtralno: citirana, ni meta-vrednotenja.	Nevtralno: citirana, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: citirana brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: citirana, ni meta-vrednotenja.	Ni omenjeno
Albanija	Vsi viri so nevtralni, brez razlik v prikazu.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot gostujoča država sejma	Nevtralno: omenjena kot gostujoča država sejma brez vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot gostujoča država brez vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot gostujoča država.	Ni omenjeno
Anže Logar	Viri ga omenjajo le nevtralno, brez kritike ali pohvale.	Ni omenjeno	Nevtralno: citiran kot minister brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot prisoten, brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjen kot minister, ki je odprl razstavni prostor	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Renata Košenina	Večina virov ne omenja; dva jo citirata nevtralno.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: citirana, ni meta-vrednotenja.	Nevtralno: citirana, brez meta-vrednotenja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Urad za makroekonomske analize in razvoj	Večinoma neomenjan; edini vir (Domovina) poroča nevtralno.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: podatki UMAR navedeni informativno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Jakob Počivalšek	Edini vir, ki ga omenja, je RTV, in to nevtralno.	Ni omenjeno	Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Zoran Stevanović	Samo Večer ga omenja, nevtralno; drugi ga ignorirajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot prisoten, brez vrednotenja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno

entities

Celjski sejem
Strateški svet za gospodarstvo
Janez Janša
Slovenija
Marko Lotrič
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
Nina Ermenc Pangerl
Albanija
Anže Logar
Renata Košenina
Urad za makroekonomske analize in razvoj
Jakob Počivalšek
Zoran Stevanović

key differences

Albanija: Vsi viri so nevtralni, brez razlik v prikazu.
Anže Logar: Viri ga omenjajo le nevtralno, brez kritike ali pohvale.
Celjski sejem: Večer izstopa s pohvalo, drugi viri so nevtralni.
Jakob Počivalšek: Edini vir, ki ga omenja, je RTV, in to nevtralno.
Janez Janša: Vsi viri nevtralno poročajo brez meta-vrednotenja.
Marko Lotrič: Viri enotno nevtralni; izstopa le omemba vloge vodje sveta.
Nina Ermenc Pangerl: Vsi viri jo navajajo nevtralno, brez razlik v interpretaciji.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije: Viri kažejo izjemno enotnost: vsi omenjajo le nevtralno citiranje predsednika.
Renata Košenina: Večina virov ne omenja; dva jo citirata nevtralno.
Slovenija: Vsi viri so nevtralni; razlik ni.
Strateški svet za gospodarstvo: Dnevnik edini izraža pozitiven sentiment; ostali so nevtralni.
Urad za makroekonomske analize in razvoj: Večinoma neomenjan; edini vir (Domovina) poroča nevtralno.
Zoran Stevanović: Samo Večer ga omenja, nevtralno; drugi ga ignorirajo.

source analyses

Dnevnik

Albanija: Ni omenjeno
Anže Logar: Ni omenjeno
Celjski sejem: Nevtralno: omenjen kot prizorišče, brez vrednotenja.
Jakob Počivalšek: Ni omenjeno
Janez Janša: Nevtralno: Janša je govorec, ki kritizira javni sektor, a ni meta-vrednoten.
Marko Lotrič: Ni omenjeno
Nina Ermenc Pangerl: Nevtralno: citirana, ni meta-vrednotenja.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije: Nevtralno: predsednik Cvar citiran, ni meta-vrednotenja.
Renata Košenina: Nevtralno: citirana, ni meta-vrednotenja.
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot država, brez vrednotenja.
Strateški svet za gospodarstvo: Pozitivno: gospodarstveniki pozdravili ustanovitev sveta.
Urad za makroekonomske analize in razvoj: Ni omenjeno
Zoran Stevanović: Ni omenjeno

Domovina

Albanija: Ni omenjeno
Anže Logar: Ni omenjeno
Celjski sejem: Nevtralno: opisan kot prizorišče dogodka, brez vrednotenja
Jakob Počivalšek: Ni omenjeno
Janez Janša: Nevtralno: citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja avtorja
Marko Lotrič: Nevtralno: omenjen kot vodja Strateškega sveta, brez vrednotenja
Nina Ermenc Pangerl: Ni omenjeno
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije: Nevtralno: predsednik Cvar citiran, brez meta-vrednotenja
Renata Košenina: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot država v kontekstu gospodarskih potreb
Strateški svet za gospodarstvo: Nevtralno: informativno opisan, brez pohvale ali kritike
Urad za makroekonomske analize in razvoj: Nevtralno: podatki UMAR navedeni informativno
Zoran Stevanović: Ni omenjeno

Mladina

Albanija: Nevtralno: omenjena kot gostujoča država sejma brez vrednotenja
Anže Logar: Ni omenjeno
Celjski sejem: Nevtralno: omenjen kot prizorišče dogodka brez vrednotenja
Jakob Počivalšek: Ni omenjeno
Janez Janša: Nevtralno: premier je govornik, njegove izjave so zgolj poročane brez meta-vrednotenja
Marko Lotrič: Nevtralno: omenjen kot vodja Strateškega sveta brez vrednotenja
Nina Ermenc Pangerl: Nevtralno: citirana kot predsednica upravnega odbora brez vrednotenja
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije: Nevtralno: predsednik Cvar citiran brez meta-vrednotenja
Renata Košenina: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot država v kontekstu gospodarskih ciljev brez vrednotenja
Strateški svet za gospodarstvo: Nevtralno: omenjen kot pripravljalec predlogov ukrepov brez vrednotenja
Urad za makroekonomske analize in razvoj: Ni omenjeno
Zoran Stevanović: Ni omenjeno

RTV Slovenija

Albanija: Nevtralno: omenjena kot gostujoča država sejma
Anže Logar: Nevtralno: citiran kot minister brez meta-vrednotenja
Celjski sejem: Nevtralno: omenjen kot prizorišče MOS, brez vrednotenja
Jakob Počivalšek: Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja
Janez Janša: Nevtralno: premier je glavni govorec, citiran brez meta-vrednotenja
Marko Lotrič: Nevtralno: omenjen kot vodja strateškega sveta brez vrednotenja
Nina Ermenc Pangerl: Nevtralno: citirana brez meta-vrednotenja
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije: Nevtralno: predsednik citiran brez meta-vrednotenja
Renata Košenina: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: omenjena v kontekstu gospodarstva in financ
Strateški svet za gospodarstvo: Nevtralno: omenjen v povezavi s pripravo predlogov ukrepov
Urad za makroekonomske analize in razvoj: Ni omenjeno
Zoran Stevanović: Ni omenjeno

Reporter

Albanija: Ni omenjeno
Anže Logar: Ni omenjeno
Celjski sejem: Ni omenjeno
Jakob Počivalšek: Ni omenjeno
Janez Janša: Nevtralno: govorec, predstavlja svoje poglede brez meta-vrednotenja.
Marko Lotrič: Nevtralno: omenjen kot vodja sveta, brez vrednotenja.
Nina Ermenc Pangerl: Ni omenjeno
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije: Ni omenjeno
Renata Košenina: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot država, brez vrednotenja.
Strateški svet za gospodarstvo: Nevtralno: opisana njegova vloga, brez vrednotenja.
Urad za makroekonomske analize in razvoj: Ni omenjeno
Zoran Stevanović: Ni omenjeno

STA

Albanija: Ni omenjeno
Anže Logar: Ni omenjeno
Celjski sejem: Nevtralno: kraj dogodka, informativna omemba
Jakob Počivalšek: Ni omenjeno
Janez Janša: Nevtralno: premier napoveduje prestrukturiranje, ni meta-vrednotenja
Marko Lotrič: Ni omenjeno
Nina Ermenc Pangerl: Ni omenjeno
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije: Ni omenjeno
Renata Košenina: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: država, kontekst javnega sektorja
Strateški svet za gospodarstvo: Ni omenjeno
Urad za makroekonomske analize in razvoj: Ni omenjeno
Zoran Stevanović: Ni omenjeno

SiOL

Albanija: Ni omenjeno
Anže Logar: Ni omenjeno
Celjski sejem: Nevtralno: omenjen kot prizorišče dogodka brez vrednotenja
Jakob Počivalšek: Ni omenjeno
Janez Janša: Nevtralno: premier je govornik, njegove izjave so poročane brez meta-vrednotenja
Marko Lotrič: Nevtralno: omenjen kot vodja strateškega sveta brez vrednotenja
Nina Ermenc Pangerl: Ni omenjeno
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije: Ni omenjeno
Renata Košenina: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot država v kontekstu podatkov o zaposlenosti
Strateški svet za gospodarstvo: Nevtralno: opisana njegova vloga brez pohvale ali kritike
Urad za makroekonomske analize in razvoj: Ni omenjeno
Zoran Stevanović: Ni omenjeno

Tednik Demokracija

Albanija: Nevtralno: omenjena kot gostujoča država brez vrednotenja
Anže Logar: Nevtralno: omenjen kot minister, ki je odprl razstavni prostor
Celjski sejem: Nevtralno: informativno opisan kot prizorišče MOS
Jakob Počivalšek: Ni omenjeno
Janez Janša: Nevtralno: citiran kot govornik brez meta-vrednotenja avtorja
Marko Lotrič: Ni omenjeno
Nina Ermenc Pangerl: Nevtralno: citirana brez meta-vrednotenja
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije: Nevtralno: predsednik citiran brez vrednotenja
Renata Košenina: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot država gostiteljica in v kontekstu sodelovanja
Strateški svet za gospodarstvo: Ni omenjeno
Urad za makroekonomske analize in razvoj: Ni omenjeno
Zoran Stevanović: Ni omenjeno

Večer

Albanija: Ni omenjeno
Anže Logar: Nevtralno: omenjen kot prisoten, brez vrednotenja.
Celjski sejem: Pozitivno: opisano kot največje stičišče znanja in priložnosti, pohvala direktorice.
Jakob Počivalšek: Ni omenjeno
Janez Janša: Nevtralno: kot govorec na odprtju, njegove izjave so poročane brez meta-vrednotenja.
Marko Lotrič: Nevtralno: omenjen kot vodja strateškega sveta, brez vrednotenja.
Nina Ermenc Pangerl: Nevtralno: citirana, brez meta-vrednotenja.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije: Nevtralno: omenjena kot prisotna, brez vrednotenja.
Renata Košenina: Nevtralno: citirana, brez meta-vrednotenja.
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot država, brez vrednotenja.
Strateški svet za gospodarstvo: Nevtralno: opisano njegovo delovanje, brez izrecnega vrednotenja.
Urad za makroekonomske analize in razvoj: Ni omenjeno
Zoran Stevanović: Nevtralno: omenjen kot prisoten, brez vrednotenja.

Žurnal24

Albanija: Nevtralno: omenjena kot gostujoča država.
Anže Logar: Ni omenjeno
Celjski sejem: Nevtralno: omenjen kot prizorišče, predsednica upravnega odbora citirana.
Jakob Počivalšek: Ni omenjeno
Janez Janša: Nevtralno: Janša je govorec, ki napoveduje ukrepe; ni meta-vrednotenja.
Marko Lotrič: Nevtralno: le omenjen kot vodja strateškega sveta.
Nina Ermenc Pangerl: Nevtralno: citirana, ni meta-vrednotenja.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije: Nevtralno: predsednik Cvar citiran, ni meta-vrednotenja.
Renata Košenina: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot država, ki mora optimizirati postopke.
Strateški svet za gospodarstvo: Nevtralno: omenjen, da bo pripravil predloge.
Urad za makroekonomske analize in razvoj: Ni omenjeno
Zoran Stevanović: Ni omenjeno

Scenariji

scenarios

description
Vlada Janeza Janše s pomočjo Strateškega sveta za gospodarstvo Marka Lotriča uspešno digitalizira procese, kar zmanjša birokracijo in omogoči naraven preliv kadrov v gospodarstvo brez zmanjšanja kakovosti storitev.
plausibility
realistic
time horizon
mid
title
Uspešna optimizacija javne uprave z digitalizacijo
valence
positive
description
Prestrukturiranje poteka zgolj skozi naravni odliv v upokojitev, kar ne prinese hitrih sprememb v javnem sektorju, a ohranja socialno stabilnost in mir med sindikati, kot je Jakob Počivalšek.
plausibility
realistic
time horizon
long
title
Počasno prilagajanje trga dela z naravnim odlivom
valence
neutral
description
Zaradi zavrnitve dogovorjenih dvigov plač s strani premierja Janše pride do zaostritve odnosov s sindikati javnega sektorja, kar vodi v stavkovni val in ohromitev dela državne uprave.
plausibility
realistic
time horizon
short
title
Stagnacija plač in poslabšanje odnosov s sindikati
valence
negative
description
Vlada uspešno preoblikuje študijske programe v sodelovanju z visokošolskimi institucijami, kar mladim omogoči hitrejši prehod na deficitarna delovna mesta in zmanjša potrebo po tujih delavcih.
plausibility
plausible
time horizon
long
title
Usklajena reforma izobraževanja za potrebe gospodarstva
valence
positive
description
Država uspešno preusmeri del kadrov iz administracije v javne službe, kot sta zdravstvo in sociala, vendar to ne zmanjša skupnega števila zaposlenih v javnem sektorju, kot je načrtovano.
plausibility
plausible
time horizon
mid
title
Delna reorganizacija administracije z mešanimi učinki
valence
neutral
description
Namesto v slovensko gospodarstvo se visokokvalificirani kadri iz javne uprave zaradi negotovosti glede plačne reforme odločijo za odhod v zasebni sektor v tujini, kar oslabi slovensko državno upravo.
plausibility
plausible
time horizon
mid
title
Odliv strokovnjakov iz javnega sektorja v tujino
valence
negative
description
Implementacija naprednih AI rešitev v državni upravi omogoči drastično zmanjšanje števila zaposlenih v administraciji, kar državi omogoči občutno znižanje davčnih bremen za gospodarstvo.
plausibility
speculative
time horizon
long
title
Tehnološki preboj z umetno inteligenco v upravi
valence
positive
description
Zaradi političnih pritiskov in menjav v koaliciji se projekt prestrukturiranja 50.000 ljudi ustavi na pol poti, kar pusti javni sektor v stanju negotovosti brez konkretnih sistemskih rešitev.
plausibility
speculative
time horizon
mid
title
Politična zamenjava prioritete prestrukturiranja
valence
neutral
description
Kljub zagotovilom ministra Širclja finančna kriza prisili vlado v sprejem radikalnega varčevalnega zakona, ki enostransko prekine plačno reformo in povzroči množične odhode iz javnega sektorja.
plausibility
speculative
time horizon
short
title
Uvedba strogega varčevalnega zakona po vzoru Zujfa
valence
negative

Viri

articles

article order
0
body
Celje, 16. septembra (STA) - Premier Janez Janša je danes ob odprtju 58. Mednarodnega sejma priložnosti in sodelovanja (Mos) v Celju napovedal prestrukturiranje javnega sektorja, v okviru katerega naj bi se po njegovih besedah okoli 50.000 zaposlenih postopoma prelilo v gospodarstvo. To naj bi ...
language
slv
published at
2026-09-16T11:56:34
source
STA
title
Janša na Mosu napovedal prestrukturiranje javnega sektorja (daljše)
url
https://www.sta.si/3599342/
article order
6
body
Premier Janša pravi, da državne finance nadaljnjega zviševanja plač, ki ga predvideva plačna reforma, ne bodo prenesle. Napovedal je prestrukturiranje javnega sektorja, v okviru katerega naj bi se okoli 50.000 zaposlenih postopno prelilo v gospodarstvo. Plačna reforma, sprejeta v prejšnjem mandatu, predvideva šest dvigov, trije so bili že izvedeni, o preostalih treh pa premier Janez Janša takole: "ki jih slovenske finance ob tej produktivnosti ne prenesejo, to lahko povem vnaprej, ob enakem številu zaposlenih". Ali napoved Janše pomeni, da decembrskega dviga ne bo in poseg v plačno reformo morda z novim zakonom za uravnoteženje javnih financ, smo vprašali ministrstvo za finance, kjer skopo odgovarjajo: "Izjave predsednika vlade na ministrstvu za finance dodatno ne komentiramo." Da bo zaradi zvišanja plač v sklopu plačne reforme potreben razmislek je finančni minister Andrej Šircelj napovedal že na svoji predstavitvi, obenem pa zatrdil: "Ne bomo uvedli nobenega Zujfa." Dogovor o plačni reformi je že sprejet, pravijo sindikati. Jakob Počivalšek: "Eden od elementov je tudi ta, kako se bo ta reforma v celoti realizirala. Zdelo bi se nam korektno tudi, da se vlada o tem pogovori s socialnimi partnerji, če ocenjuje, da so težave," poroča novinarka TV Slovenija Nastja Stopar Brunšek. Janša: Del kadrovskega potenciala javnega sektorja je treba preusmeriti v gospodarstvo Premier Janez Janša je ob odprtju 58. Mednarodnega sejma priložnosti in sodelovanja (MOS) v Celju napovedal prestrukturiranje javnega sektorja, v okviru katerega naj bi se po njegovih besedah približno 50.000 zaposlenih postopoma prelilo v gospodarstvo. Predsednik vlade Janez Janša je v moderiranem pogovoru, ki je v ospredje postavil vprašanje, kako lahko z znanjem, podjetnostjo in sodelovanjem ustvarjamo nove priložnosti ter soustvarjamo prihodnost, dejal, da je število zaposlenih v javnem sektorju od osamosvojitve naraslo s približno 126.000 na približno 196.000 leta 2025. Rast je bila po njegovih besedah na nekaterih področjih upravičena, med drugim zaradi večjih potreb v zdravstvu in socialnem varstvu, medtem ko v administraciji po njegovi oceni ni bilo enakih potreb. Po Janševih besedah je treba del kadrovskega potenciala preusmeriti v gospodarstvo, kjer je veliko povpraševanje po delovni sili. Omenil je tudi 148.000 izdanih dovoljenj za tuje delavce. Pri tem je poudaril, da zaradi prestrukturiranja nihče ne bi smel ostati brez službe, temveč naj bi šlo za postopno in mehko preusmerjanje zaposlenih. Pomemben del sprememb vidi v zmanjšanju birokratskih bremen. Po njegovih besedah mora Slovenija najprej optimizirati postopke in jih šele nato digitalizirati. Digitalizacija po njegovem mnenju ne bi smela pomeniti dodatnega zaposlovanja v administraciji, temveč predvsem manj postopkov in hitrejše delo. Pri tem je poudaril tudi vse večji pomen umetne inteligence in drugih novih tehnologij. Janša je med pogoji za večjo konkurenčnost gospodarstva navedel tudi stabilno poslovno okolje in primerne davčne obremenitve. Po njegovih besedah morajo imeti podjetja dovolj predvidljive pogoje za dolgoročno načrtovanje, država pa mora odstraniti ovire, ki po nepotrebnem zavirajo njihovo poslovanje. Strateški svet za gospodarstvo, ki ga vodi predsednik državnega sveta Marko Lotrič, naj bi konkretne predloge ukrepov pripravil še letos, pri čemer je večina širših ciljev že vključena v koalicijsko pogodbo, je dejal Janša. Vseživljenjsko izobraževanje bo vse pomembnejše Glede izobraževanja je menil, da mora izobraževalni sistem bolj slediti potrebam sedanjega in prihodnjega trga dela, saj se sicer mladi izobražujejo za poklice, za katere pozneje ni dovolj delovnih mest. Vlada naj bi zato prestrukturirala programe srednjega in visokega šolstva. Večina programov naj bi bila prenovljena do sredine prihodnjega leta, prvi rezultati sprememb pa naj bi bili vidni čez od tri do štiri leta. Ob tem je premier poudaril vseživljenjsko izobraževanje, ki bo po njegovih besedah zaradi hitrih tehnoloških sprememb postajalo vse pomembnejše. Ljudje se bodo morali tudi med delovno dobo večkrat prilagoditi novim potrebam gospodarstva in pridobivati nova znanja, je menil. Janša je spregovoril tudi o povezovanju slovenskega gospodarstva s podjetniki zunaj države. Vlada je po njegovih besedah za različne pobude povezovanja podjetij iz zamejstva in drugih držav s slovenskim gospodarstvom v mandatu namenila 10 milijonov evrov. Pri tem potekajo pogovori tudi s sosednjimi državami. Med področji, ki jih Janša vidi kot strateška, je poudaril kmetijstvo in prehransko varnost. Po njegovih besedah mora država izboljšati položaj kmetov, zmanjšati administrativne ovire, okrepiti zavarovanja pred posledicami naravnih nesreč in olajšati prenos kmetij na mlajše naslednike. Poudaril je, da bo prihodnost Slovenije odvisna predvsem od tega, ali bo državi uspelo zagotoviti dovolj konkurenčno gospodarstvo in učinkovite javne storitve. Stojnica gospodarskega ministrstva Gospodarski minister Anže Logar je ob današnjem odprtju razstavnega prostora ministrstva, ki se ga je med drugim udeležil premier Janez Janša, dejal, da mora biti uspešno gospodarstvo temelj tudi za boljšo socialno politiko in višjo kakovost delovnih mest. Po njegovih besedah želi ministrstvo okrepiti neposreden dialog z gospodarstvom in zaposlenimi tudi zunaj okvira Ekonomsko-socialnega sveta. Med ukrepi je poudaril interventni razvojni zakon in razbremenitev gospodarstva, predvsem pri normiranih samostojnih podjetnikih. Cilj je po njegovih besedah povečati privlačnost podjetništva in zasebnega gospodarskega dela. Logar je ob tem zavrnil ocene, da bi interventni zakon državo stal več kot milijardo evrov. Kot je dejal, so na ministrstvu prejeli podrobne informacije finančnega ministrstva, po katerih so učinki bistveno manjši. Pri tem je opozoril na dinamične učinke gospodarske rasti. Po njegovih besedah vsaka dodatna odstotna točka gospodarske rasti pomeni približno 750 milijonov evrov dodatnih prihodkov. Ministrstvo bo na skupnem razstavnem prostoru pripravilo tudi več strokovnih dogodkov. Mladim bo namenjena delavnica o prostovoljstvu v športu, na kateri bodo predstavili priložnosti za pridobivanje izkušenj, spoznavanje novih ljudi in lažji vstop na trg dela. V sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo bo potekal tudi dogodek o konkurenčnosti slovenskega turizma, namenjen turističnemu gospodarstvu, destinacijam in občinam. V petek bo Urad za meroslovje predstavil novosti pri meroslovnih zahtevah za merilne sisteme na opremi za polnjenje električnih vozil. Gostujoča država je Albanija Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar je poudaril, da se je MOS desetletja razvijal skupaj s slovenskim obrtništvom in podjetništvom. Po njegovih besedah danes ni več le razstava izdelkov in znanja, temveč stičišče poslovnih povezav, sodobnega znanja, inovacij in novih gospodarskih priložnosti. Poudaril je pomen osebnih srečanj, pogovorov in neposrednega stika tudi v času, ko vse več komunikacije poteka prek spleta. Prav takšna srečanja po njegovih besedah pogosto vodijo do novih idej in poslovnih zgodb. MOS je zanj tudi prostor neposrednega dialoga med gospodarstvom in odločevalci. Obrtniki in podjetniki najbolje poznajo težave, s katerimi se srečujejo pri vsakodnevnem delu, zato pričakujejo poslovno okolje, ki jim bo omogočalo lažje ustvarjanje, zaposlovanje in vlaganje v razvoj. Ob tem je pozval k stabilnim in predvidljivim pravilom, manj birokracije in hitrejšim postopkom. Predsednica upravnega odbora Celjskega sejma Nina Ermenc Pangerl je dejala, da umetna inteligenca lahko v nekaj sekundah obdela ogromne količine podatkov, ne more pa namesto ljudi zgraditi zaupanja, prevzeti odgovornosti in sprejemati odločitev. Prav v tem vidi tudi eno od ključnih vlog sejmov - da ljudi in podjetja pripeljejo skupaj ter ustvarjajo priložnosti za sodelovanje. MOS bo do nedelje združil približno 650 razstavljavcev z več kot 1100 blagovnimi znamkami iz 22 držav. Sejem je letos vsebinsko razdeljen na svet bivanja in svet poslovnih priložnosti, gostujoča država pa je Albanija.
language
slv
published at
2026-09-16T17:43:19
source
RTV Slovenija
title
Bodo javni uslužbenci ostali brez dogovorjenih dvigov plač?
url
https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/bodo-javni-usluzbenci-ostali-brez-dogovorjenih-dvigov-plac/793939
article order
1
body
Premier Janez Janša je danes ob odprtju 58. Mednarodnega sejma priložnosti in sodelovanja (Mos) v Celju napovedal prestrukturiranje javnega sektorja, v okviru katerega naj bi se po njegovih besedah okoli 50.000 zaposlenih postopoma prelilo v gospodarstvo. To naj bi izvedli "brez odpuščanj", predvsem "z naravnim odlivom in prehajanjem zaposlenih". Janša je v moderiranem pogovoru, ki je v ospredje postavil vprašanje, kako lahko z znanjem, podjetnostjo in sodelovanjem ustvarjamo nove priložnosti ter soustvarjamo prihodnost, dejal, da je "število zaposlenih v javnem sektorju od osamosvojitve naraslo z okoli 126.000 na približno 196.000 leta 2025". Rast je bila po njegovih besedah na nekaterih področjih upravičena, med drugim zaradi večjih potreb v zdravstvu in socialnem varstvu, medtem ko v administraciji po njegovi oceni "ni bilo enakih potreb". Preusmerjanje v gospodarstvo Po Janševih besedah je "treba del kadrovskega potenciala preusmeriti v gospodarstvo, kjer je veliko povpraševanje po delovni sili". Omenil je tudi 148.000 izdanih dovoljenj za tuje delavce. Pri tem je poudaril, da zaradi prestrukturiranja "nihče ne bi smel ostati brez službe", temveč naj bi šlo za p"ostopno in mehko preusmerjanje zaposlenih". Pomemben del sprememb vidi v "zmanjšanju birokratskih bremen". Po njegovih besedah mora Slovenija "najprej optimizirati postopke in jih šele nato digitalizirati." Digitalizacija po njegovem ne bi smela pomeniti dodatnega zaposlovanja v administraciji, temveč predvsem "manj postopkov in hitrejše delo". Pri tem je izpostavil tudi vse večji pomen umetne inteligence in drugih novih tehnologij. Janša je med pogoji za večjo konkurenčnost gospodarstva navedel tudi "stabilno poslovno okolje in primerne davčne obremenitve". Po njegovih besedah morajo imeti podjetja dovolj predvidljive pogoje za dolgoročno načrtovanje, država pa mora odstraniti ovire, ki po nepotrebnem zavirajo njihovo poslovanje. Predlogi ukrepov še letos Strateški svet za gospodarstvo, ki ga vodi predsednik državnega sveta Marko Lotrič, naj bi konkretne predloge ukrepov pripravil še letos, pri čemer je "večina širših ciljev že vključena v koalicijsko pogodbo", je dejal premier. Glede izobraževanja je menil, da mora "izobraževalni sistem bolj slediti potrebam sedanjega in prihodnjega trga dela, saj se sicer mladi izobražujejo za poklice, za katere pozneje ni dovolj delovnih mes"t. Vlada naj bi zato prestrukturirala programe srednjega in visokega šolstva. Večina programov naj bi bila prenovljena do sredine prihodnjega leta, prvi rezultati sprememb pa naj bi bili vidni "čez tri do štiri leta". Ob tem je premier izpostavil vseživljenjsko izobraževanje, ki bo po njegovih besedah zaradi hitrih tehnoloških sprememb postajalo vse pomembnejše. "Ljudje se bodo morali tudi med delovno dobo večkrat prilagoditi novim potrebam gospodarstva in pridobivati nova znanja," je menil. Premier je spregovoril tudi o povezovanju slovenskega gospodarstva s podjetniki zunaj države. Vlada je po njegovih besedah za različne pobude povezovanja podjetij iz zamejstva in drugih držav s slovenskim gospodarstvom v mandatu namenila 10 milijonov evrov. Pri tem potekajo pogovori tudi s sosednjimi državami. Kmetijstvo in prehranska varnost kot strateška področja Med področji, ki jih Janša vidi kot strateška, je izpostavil kmetijstvo in prehransko varnost. Po njegovih besedah mora država "izboljšati položaj kmetov, zmanjšati administrativne ovire, okrepiti zavarovanja pred posledicami naravnih nesreč in olajšati prenos kmetij na mlajše naslednike". Poudaril je, da bo prihodnost Slovenije odvisna predvsem od tega, ali bo država uspela zagotoviti dovolj konkurenčno gospodarstvo in učinkovite javne storitve. Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Blaž Cvar je poudaril, da se je Mos skozi desetletja razvijal skupaj s slovenskim obrtništvom in podjetništvom. Po njegovih besedah danes ni več le razstava izdelkov in znanja, temveč stičišče poslovnih povezav, sodobnega znanja, inovacij in novih gospodarskih priložnosti. Predsednica upravnega odbora Celjskega sejma Nina Ermenc Pangerl je dejala, da umetna inteligenca lahko v nekaj sekundah obdela ogromne količine podatkov, ne more pa namesto ljudi zgraditi zaupanja, prevzeti odgovornosti in sprejemati odločitev. Prav v tem vidi tudi eno od ključnih vlog sejmov - da ljudi in podjetja pripeljejo skupaj ter ustvarjajo priložnosti za sodelovanje. Mos bo do nedelje združil okoli 650 razstavljavcev z več kot 1100 blagovnimi znamkami iz 22 držav. Sejem je letos vsebinsko razdeljen na svet bivanja ter svet poslovnih priložnosti, gostujoča država pa je Albanija.
language
slv
published at
2026-09-16T14:11:53
source
Mladina
title
Kam bi Janša poslal 50.000 zaposlenih v javnem sektorju?
url
https://www.mladina.si/251027/kam-bi-jansa-poslal-50-000-zaposlenih-v-javnem-sektorju/
article order
9
body
Celjski sejem do nedelje gosti 58. MOS, na katerem se letos predstavlja 650 razstavljalcev iz 22 držav. Ob odprtju je predsednik vlade Janez Janša med drugim problematiziral število zaposlenih v javnem sektorju, kjer naj bi bilo odveč vsaj 50.000 ljudi, ki bi jih preusmeril na delovna mesta v gospodarstvu. "Umetna inteligenca lahko obdela milijone podatkov v nekaj sekundah, ne more pa graditi odnosov in zaupanja kot tudi ne prevzemati odgovornosti in odločitev. To lahko delamo samo mi, ljudje. In MOS je prava priložnost za nove ideje, iskanje rešitev in priložnosti na osebni in poslovni ravni," je v Celju, ob odprtju MOS, poudarila predsednica upravnega odbora Celjskega sejma Nina Ermenc Pangerl. Da je osebni stik, še zlasti po koroni, izjemno pomemben, meni tudi vodja sejma in direktorica poslovne enote Celjski sejem Renata Košenina. "MOS je odraz aktualnega dogajanja v gospodarstvu in se skupaj z njim nenehno razvija. Njegova vrednost ni le v številu razstavljalcev in obiskovalcev, temveč predvsem v stikih, ki se na sejmu vzpostavijo. V informacijah, ki jih ljudje pridobijo, ter poslovnih in osebnih odločitvah, ki jih lahko sprejmejo na podlagi neposrednega stika s ponudniki," je še izpostavila Košenina. Letošnji MOS je vsebinsko razdeljen na dva osrednja sklopa: svet bivanja, ki ponuja številne rešitve s področij gradnje, prenove, energetske učinkovitosti, pametnih domov, stavbnega pohištva, notranje opreme, zunanje ureditve, ogrevanja, hlajenja in prezračevanja, ter svet poslovnih priložnosti, ki povezuje podjetništvo, obrt, industrijo, inovacije in digitalizacijo. Janša za mehko preusmerjanje zaposlenih A prav digitalizacija, kot je v moderiranem pogovoru ob odprtju dejal predsednik vlade Janez Janša, po njegovem ne bi smela pomeniti, da se v administraciji zaposluje vse več ljudi, temveč bi morala postopke na določenih mestih pohitriti. Nasploh je rast zaposlenih v javnem sektorju od osamosvojitve do danes eksponentno zrasla. Leta 1991 je bilo namreč v javnem sektorju zaposlenih okoli 126.000 ljudi, lani pa že 196.000. "Na nekaterih področjih je rast upravičena, gre za povečane potrebe v zdravstvu in socialnem varstvu, v administraciji pa po mojem ni bilo toliko potreb, zato bi bilo treba okoli 50.000 zaposlenih v javnem sektorju preusmeriti v gospodarstvo, kjer je povpraševanje po delovni sili veliko," je dejal Janša in omenil 148.000 izdanih dovoljenj za tuje delavce. "A zaradi prestrukturiranja nihče ne bi smel ostati brez službe, temveč bi šlo v tem primeru za postopno in mehko preusmerjanje zaposlenih," je dodal Janša, ki meni, da bi morali zmanjšati predvsem birokratska bremena. Slovenija mora najprej optimizirati postopke in jih šele nato digitalizirati, je še dodal predsednik vlade in poudaril, da so za konkurenčnost gospodarstva nujni stabilno poslovno okolje in primerne davčne obremenitve. Gospodarstveniki so pozdravili ustanovitev strateškega sveta za gospodarstvo, ki mora še letos predlagati konkretne ukrepe za izboljšanje poslovanja. Izobraževalni sistem pa mora bolj slediti potrebam sedanjega in prihodnjega trga, saj nekaterih poklicev, za katere se danes izobražujejo dijaki in študentje, v prihodnosti sploh ne bo več. Kot je še dejal Janša, bodo večino programov srednjega in visokega šolstva prenovili do sredine prihodnjega leta. Gospodarstvo konkurenčno, znanje cenjeno Da je bil MOS pred leti prostor slovenskih obrtnikov in podjetnikov, ki so tu predstavljali svoje izdelke, spretnosti in znanje, danes pa je veliko več kot le razstava dosežkov, je poudaril predsednik Obrtne zbornice Slovenije Blaž Cvar. "Mi smo tisti, ki smo pred 58 leti dali pobudo, da se obrtniki na tak način predstavljajo in povezujejo, danes pa je vse bolj jasno, da svetovni splet nekoliko izgublja težo. Zato bomo z veseljem kreirali prihodnost obrtnih poklicev tudi v prihodnje," je dejal Cvar. In dodal, da so pred nekaj dnevi vladni strani predstavili zahteve, kako izboljšati pogoje poslovanja obrtnikov in se znebiti administrativnih ovir. "Želimo si razbremenitve vseh vrst, da bi dosegli preobrat in bi bilo slovensko gospodarstvo znova konkurenčno, znanje pa cenjeno," je dodal Cvar, ki številke, ki jo je izrekel Janša, da je 50.000 ljudi iz javnega sektorja treba spraviti v gospodarstvo, ni želel komentirati. "Dobro pa vemo, da v gospodarstvu nujno potrebujemo ljudi, a je bazen zaposljivih prazen," je dejal. Na MOS je letos prisoten tudi Gradbeni inštitut ZRMK, kjer lahko obiskovalci prejmejo konkretne nasvete za načrtovane projekte, gradnjo ali prenovo stavb, v kino kotičku pa si lahko ogledajo primere dobrih praks.
language
slv
published at
2026-09-16T16:22:03
source
Dnevnik
title
Janša bi zaposlene v javnem sektorju preusmeril v gospodarstvo
url
https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/jansa-bi-zaposlene-v-javnem-sektorju-preusmeril-v-gospodarstvo-2827997/
article order
8
body
Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Celje je znova veliko sejemsko središče. Vrata je odprl 58. MOS, ki bo v prihodnjih petih dneh na 30.000 kvadratnih metrih razstavnih površin združil 650 razstavljavcev, več kot 1100 blagovnih znamk in ponudbo iz 22 držav. Organizatorji pričakujejo okoli 50.000 obiskovalcev, ki jih letos čaka tudi pomembna novost: sejem je vsebinsko jasneje razdeljen na dva velika sklopa - MOS Svet bivanja in MOS Svet poslovnih priložnosti. Največji poslovno-sejemski dogodek v Sloveniji bo na Celjskem sejmu potekal do nedelje, 20. septembra. Potem ko so ob 9. uri na sejmišče vstopili prvi obiskovalci, je sledilo še uradno odprtje. Častni gost je bil predsednik vlade Janez Janša, ob njem pa so bili med drugim Anže Logar, minister za gospodarstvo, delo in šport, predsednik državnega zbora Zoran Stevanović ter predstavniki gospodarstva in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Za enega bolj sproščenih trenutkov ob odprtju je poskrbel ples robota, ki so ga gostje spremljali z nasmeški. V ospredju Janševega nagovora so bile predvsem razmere na trgu dela, potrebe gospodarstva in - javni sektor. Premier je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja, v okviru katerega naj bi se po njegovih besedah približno 50.000 zaposlenih postopoma prelilo v gospodarstvo. Kot je poudaril, naj pri tem ne bi šlo za odpuščanje, temveč predvsem za naravni odliv in prehajanje zaposlenih. Opozoril je, da se je število zaposlenih v javnem sektorju od osamosvojitve povečalo s približno 126.000 na okoli 196.000 leta 2025. Rast je bila po njegovih besedah na nekaterih področjih upravičena, pri čemer je izpostavil večje potrebe v zdravstvu in socialnem varstvu, medtem ko po njegovi oceni enakih potreb po povečevanju števila zaposlenih ni bilo v administraciji. Po njegovih besedah bi bilo zato treba del kadrovskega potenciala preusmeriti v gospodarstvo, kjer je veliko povpraševanje po delovni sili. V tem kontekstu je omenil tudi 148.000 izdanih dovoljenj za tuje delavce. Pri tem je poudaril, da zaradi prestrukturiranja nihče ne bi smel ostati brez službe, temveč naj bi šlo za postopno in mehko preusmerjanje zaposlenih. Pomemben del sprememb vidi v zmanjšanju birokratskih bremen. Po njegovih besedah mora Slovenija najprej optimizirati postopke in jih šele nato digitalizirati. Digitalizacija po njegovem ne bi smela pomeniti dodatnega zaposlovanja v administraciji, temveč predvsem manj postopkov in hitrejše delo. Pri tem je izpostavil tudi vse večji pomen umetne inteligence in drugih novih tehnologij. Janša je med pogoji za večjo konkurenčnost gospodarstva navedel tudi stabilno poslovno okolje in primerne davčne obremenitve. Premier je spregovoril tudi o strateškem svetu za gospodarstvo, ki ga vodi predsednik državnega sveta Marko Lotrič. Po Janševih besedah naj bi svet združeval predloge gospodarskih združenj in posameznih gospodarstvenikov ter jih oblikoval v konkretne predloge ukrepov. Konkretne rešitve naj bi bile pripravljene še letos, večina širših ciljev pa je, kot je dejal, že vključena v koalicijsko pogodbo. Pomemben del nagovora je namenil tudi izobraževanju. Po njegovem mnenju se mora izobraževalni sistem bolj prilagajati potrebam trga dela, saj se potrebe po posameznih poklicih in znanjih hitro spreminjajo. Napovedal je prestrukturiranje srednješolskih in visokošolskih programov ter večji poudarek vseživljenjskemu učenju. "Sejem je odraz aktualnega dogajanja v gospodarstvu in se skupaj z njim nenehno razvija" Prav povezovanje in ustvarjanje novih priložnosti sta sicer v ospredju letošnjega MOS-a, ki nosi podnaslov Mednarodni sejem priložnosti in sodelovanja. Blaž Cvar, predsednik OZS, je dejal, da je sejem največje stičišče znanja, priložnosti, povezav in inovacij. Predsednica upravnega odbora Celjskega sejma Nina Ermenc Pangerl pa je v nagovoru izpostavila njegovo vlogo kot nacionalnega gospodarskega okolja za povezovanje. Na dolgoletno povezanost MOS-a s Celjem je opozoril tudi celjski župan Matija Kovač. Poudaril je, da so v mestu na sejem ponosni, saj Celju daje identiteto podjetništva, vendar samo zavedanje o pomenu gospodarstva po njegovih besedah ni dovolj. Lokalna skupnost mora podjetnikom zagotavljati tudi pogoje in spodbude za nadaljnji razvoj, je poudaril. Ob tem je omenil občinski prostorski načrt, ki naj bi omogočil nadaljnji razvoj sejemskega območja, tudi z gradnjo hotela. V razvoju sejma namreč vidi tudi priložnost za nadaljnji razvoj turizma v mestu. MOS ostaja prostor, kjer podjetja iščejo nove poslovne partnerje in trge, obiskovalci pa lahko na enem mestu primerjajo ponudbo, pridobijo informacije ter iščejo rešitve za dom in poslovanje. Prav lažja orientacija med številnimi razstavljavci je eden od razlogov za letošnjo vsebinsko prenovo sejma. "Sejem je odraz aktualnega dogajanja v gospodarstvu in se skupaj z njim nenehno razvija. Njegova vrednost ni le v številu razstavljavcev in obiskovalcev, temveč predvsem v stikih, ki se na sejmu vzpostavijo, informacijah, ki jih ljudje pridobijo, ter poslovnih in osebnih odločitvah, ki jih lahko sprejmejo na podlagi neposrednega stika s ponudniki," poudarja Renata Košenina, direktorica Poslovne enote Celjski sejem. MOS Svet bivanja tako združuje ponudbo in rešitve s področja gradnje in prenove, energetske učinkovitosti, pametnih domov, stavbnega pohištva, notranje opreme, urejanja okolice ter ogrevanja, hlajenja in prezračevanja. Del ponudbe je namenjen tudi turizmu, aktivnemu oddihu in lokalni kulinariki. MOS Svet poslovnih priložnosti pa je bolj usmerjen v podjetništvo, industrijo, inovacije, tehnologijo in poslovno povezovanje. V ospredju so med drugim digitalizacija, poslovne storitve, mednarodno mreženje, izmenjava znanja, trajnostne poslovne prakse in zelene tehnologije. Sejem bo za obiskovalce do sobote odprt med 9. in 18. uro, v nedeljo, ko se bo letošnji MOS končal, pa med 9. in 17. uro.
language
slv
published at
2026-09-16T13:19:01
source
Večer
title
MOS v Celju odprl vrata, Janša o prestrukturiranju javnega sektorja
url
https://vecer.com/celjsko/mos-celje-odprtje-sejma-janez-jansa-10427353
article order
11
body
Od danes, 16. septembra, pa do 20. septembra bo Celjski sejem gostil 58. MOS, največji poslovno-sejemski dogodek v Sloveniji in širši regiji. Na 30.000 kvadratnih metrih razstavnih površin se predstavlja 650 razstavljavcev z več kot 1.100 blagovnimi znamkami iz 22 držav, sejem pa naj bi po napovedih obiskalo okoli 50.000 ljudi. Pomembna novost letošnje izvedbe je jasnejša vsebinska razdelitev na dva osrednja sklopa - MOS Svet bivanja in MOS Svet poslovnih priložnosti. Na Celjskem sejmu si želijo v petih dneh, od danes pa do nedelje, ponuditi čim bolj raznoliko sejemsko in strokovno dogajanje, nove ideje, konkretne rešitve ter priložnosti za poslovno in osebno povezovanje. Letošnji MOS nosi podnaslov Mednarodni sejem priložnosti in sodelovanja, saj njegovo osrednjo vsebinsko usmeritev predstavljata prav povezovanje in ustvarjanje novih priložnosti. MOS ostaja prostor, kjer podjetja iščejo nove poslovne partnerje in trge, obiskovalci pa lahko na enem mestu primerjajo ponudbo, pridobijo informacije ter poiščejo rešitve za dom, poslovanje in kakovostnejše življenje. Na MOS-u neposredno sodelujejo razstavljavci iz Albanije, Avstrije, Hrvaške, Češke, Nemčije, Madžarske, Italije, Srbije in Slovenije, prek zastopnikov pa bodo predstavljene tudi blagovne znamke iz dodatnih 13 držav. Gostujoča država bo letos Albanija, ki se bo s svojimi podjetji predstavila na skupnem razstavnem prostoru v dvorani L1. V okviru gostovanja bo potekal tudi Mednarodni poslovni forum Slovenija-Albanija: gospodarski most, namenjen vzpostavljanju neposrednih poslovnih stikov ter krepitvi gospodarskega sodelovanja med državama. Sejem je danes pred pomembno gospodarsko in drugo zainteresirano javnostjo slavnostno odprl predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša. V govoru, ki ga je moderiral Boštjan Romih, je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja, v okviru katerega naj bi se po njegovih besedah okoli 50.000 zaposlenih postopoma prelilo v gospodarstvo. To naj bi izvedli brez odpuščanj, predvsem z naravnim odlivom in prehajanjem zaposlenih. "To, kar je potrebno za ozdravitev družbe in popravek tistega, kar je bilo narobe peljano, je treba urediti oziroma ugrizniti v to kislo jabolko," je poudaril. Omenil je tudi, da del sprememb zajema zmanjšanje birokratskih bremen. Kot del posodabljanja gospodarstva je izpostavil digitalizacijo, ki pa ne bi smela pomeniti dodatnega zaposlovanja v administraciji, temveč predvsem optimizacijo dela, manj postopkov in hitrejše delo. Janša meni, da sta kmetijstvo in prehranska varnost strateški področji slovenskega gospodarstva. Po njegovih besedah mora država izboljšati položaj kmetov, zmanjšati administrativne ovire, okrepiti zavarovanja pred posledicami naravnih nesreč in olajšati prenos kmetij na mlajše naslednike. "Na tem je treba delati, ker so ta področja tako pomembna za ekonomsko suverenost države," je dejal. Svoj del pri otvoritvi je imela tudi predsednica upravnega odbora Celjskega sejma Nina Ermenc Pangerl, ki je dejala, da lahko umetna inteligenca v nekaj sekundah obdela ogromne količine podatkov, ne more pa namesto ljudi zgraditi zaupanja, prevzeti odgovornosti in sprejemati odločitev. Prav zato bodo po njenem mnenju svojo vlogo tudi v prihodnje imeli sejmi, kot je MOS. Blaž Cvar, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, meni, da se je MOS skozi desetletja razvijal sočasno s slovenskim obrtništvom in podjetništvom. Sejem danes ni več le razstava izdelkov in znanja, temveč stičišče poslovnih povezav, sodobnega znanja, inovacij in novih gospodarskih priložnosti za vse, ki želijo iti naprej. Slavnostni del se je nadaljeval s pritiskom na "zlati" gumb, s katerim je bil 58. MOS tudi uradno odprt. Kasneje so predstavniki vlade skupaj z resornim ministrom dr. Anžetom Logarjem odprli še razstavni prostor ministrstva za gospodarstvo, delo in šport, kjer je ministru asistiral robot. Predsednik vlade je obiskal tudi preostali del sejma in sejemskih razstavnih površin. Večkrat se je ustavil, prisluhnil razstavljavcem in se pogovarjal tudi z obiskovalci. Čas za obisk razstavnih prostorov je torej pred nami. Kdor bo obiskal 58. MOS, bo zagotovo odnesel nekaj koristnega s seboj.
language
slv
published at
2026-09-16T18:09:42
source
Tednik Demokracija
title
58. MOS je danes na veliko odprl svoja sejemska vrata
url
https://demokracija.si/lokalno/foto-58-mos-je-danes-na-veliko-odprl-svoja-sejemska-vrata/
article order
10
body
V Celju se je danes začel 58. Mednarodni sejem priložnosti in sodelovanja MOS, na katerem se predstavlja 650 razstavljavcev z več kot 1100 blagovnimi znamkami iz 22 držav. Ob odprtju je predsednik vlade Janez Janša napovedal pomemben premik na trgu dela: postopno prestrukturiranje javnega sektorja, pri katerem naj bi se približno 50 tisoč zaposlenih v prihodnjih letih prelilo v gospodarstvo. Celje je danes ponovno postalo središče slovenskega podjetništva, obrti in gospodarskih priložnosti. Na 30.000 kvadratnih metrih razstavnih površin se letos predstavlja 650 razstavljavcev z več kot 1100 blagovnimi znamkami iz 22 držav. Organizatorji pričakujejo približno 50.000 obiskovalcev. Celje je danes ponovno postalo središče slovenskega podjetništva, obrti in gospodarskih priložnosti. Letošnji MOS je vsebinsko razdeljen na dva večja sklopa - MOS Svet bivanja in MOS Svet poslovnih priložnosti. V ospredju so podjetništvo, inovacije, nove tehnologije, trajnostna gradnja, digitalizacija in rešitve, ki odgovarjajo na potrebe sodobnega gospodarstva. Prav v takšnem okolju je predsednik vlade Janez Janša ob odprtju sejma spregovoril o eni pomembnejših strukturnih sprememb, ki jih po njegovih besedah Slovenija potrebuje - o prestrukturiranju javnega sektorja in preusmerjanju dela kadrovskega potenciala v gospodarstvo. Okoli 50 tisoč zaposlenih naj bi se postopoma prelilo v gospodarstvo Janša je opozoril na rast števila zaposlenih v javnem sektorju. Po njegovih navedbah se je njihovo število od osamosvojitve povečalo z okoli 126.000 na približno 196.000 leta 2025. Pri tem je poudaril, da povečanja ni mogoče obravnavati enotno. Del rasti je povezan z večjimi potrebami države, predvsem na področjih zdravstva in socialnega varstva, kjer se potrebe zaradi staranja prebivalstva povečujejo. Drugače pa je po njegovi oceni na področju administracije, kjer naj bi bilo mogoče del kadrov preusmeriti. Del rasti zaposlenih v javnem sektorju je povezan z večjimi potrebami države, predvsem na področjih zdravstva in socialnega varstva, kjer se potrebe zaradi staranja prebivalstva povečujejo. "Del kadrovskega potenciala je potrebno preusmeriti v gospodarstvo, kjer je veliko povpraševanje po delovni sili," je dejal Janša. Pri tem je posebej poudaril, da ne gre za načrt množičnega odpuščanja. Prestrukturiranje naj bi potekalo postopoma, predvsem z naravnim odlivom in prehajanjem zaposlenih iz javnega v zasebni sektor. Po njegovi napovedi bi se lahko na ta način v gospodarstvo postopoma prelilo približno 50.000 zaposlenih, pri čemer naj nihče zaradi tega procesa ne bi ostal brez zaposlitve. Slovenija ima vse večji problem pomanjkanja delovne sile Janševa napoved prihaja v času, ko slovensko gospodarstvo že dlje časa opozarja na pomanjkanje ustreznih kadrov. Tudi najnovejša jesenska napoved Urada za makroekonomske analize in razvoj potrjuje, da je ponudba delovne sile vse bolj omejena. Janševa napoved prihaja v času, ko slovensko gospodarstvo že dlje časa opozarja na pomanjkanje ustreznih kadrov. UMAR ugotavlja, da bo zaposlenost letos nekoliko višja kot lani, v prihodnjih dveh letih pa naj bi zaradi omejene ponudbe delovne sile stagnirala na visoki ravni. Številna podjetja še naprej poročajo o pomanjkanju delovne sile, pri čemer UMAR ocenjuje, da je problem zaradi demografskih sprememb pretežno strukturne narave. Na drugi strani se bo zaradi staranja prebivalstva povečevala potreba po zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu. UMAR zato pričakuje nadaljnjo rast zaposlenosti v javnih storitvah prav na teh področjih. To pomeni, da napoved prestrukturiranja javnega sektorja ne pomeni enostavnega zmanjševanja števila zaposlenih v državi, temveč predvsem vprašanje, kje so kadri najbolj potrebni in kako jih učinkoviteje razporediti. Brezposelnost je rekordno nizka, gospodarstvo pa išče ljudi Podatki o trgu dela dodatno pojasnjujejo, zakaj vlada govori o preusmerjanju zaposlenih. Po podatkih UMAR je bilo konec junija 2026 v Sloveniji registriranih 42.245 brezposelnih, kar je bilo najmanj po letu 1990. Hkrati se slovensko gospodarstvo sooča z omejeno ponudbo delovne sile. UMAR pričakuje, da bo zaposlovanje tujih delavcev tudi v prihodnje pomemben dejavnik rasti zaposlenosti. Prav zato bi lahko morebitno preusmerjanje dela zaposlenih iz administrativnih javnih služb v gospodarstvo predstavljalo pomemben premik na slovenskem trgu dela. Za podjetja bi to pomenilo večji bazen potencialnih zaposlenih, za državo pa vprašanje, kako zmanjšati administrativne obremenitve in hkrati ohraniti kakovost javnih storitev. Slovensko gospodarstvo se sooča z omejeno ponudbo delovne sile. Strateški svet za gospodarstvo že pripravlja rešitve Janša je ob tem izpostavil tudi delo Strateškega sveta za gospodarstvo, ki ga vodi predsednik državnega sveta Marko Lotrič. Vlada je svet ustanovila julija letos. Njegova naloga je pripravljati konkretne, izvedljive in sistemske predloge za izboljšanje poslovnega okolja, konkurenčnosti, produktivnosti in investicijskega okolja. Med področji, ki jih svet obravnava, so tudi trg dela, pomanjkanje kadrov, razvoj kompetenc, povezovanje izobraževalnega sistema z gospodarstvom, razbremenitev dela in gospodarstva, zmanjševanje administrativnih ovir ter učinkovitejša poraba javnih sredstev. Janša je na MOS-u napovedal, da naj bi bile konkretne rešitve pripravljene še letos. Večina širših ciljev je po njegovih besedah že zajeta v koalicijski pogodbi. Gre za pristop, pri katerem naj bi bili pri oblikovanju gospodarske politike bolj neposredno vključeni tudi gospodarstveniki. Janša je že v začetku septembra poudaril, da želi vlada ustvariti stabilnejše in konkurenčnejše okolje za podjetja ter zmanjšati nepotrebna administrativna bremena. Janša je že v začetku septembra poudaril, da želi vlada ustvariti stabilnejše in konkurenčnejše okolje za podjetja ter zmanjšati nepotrebna administrativna bremena. Tudi šolski sistem naj bi se bolj prilagodil gospodarstvu Prestrukturiranje naj se po Janševih besedah ne bi končalo pri javnem sektorju. Napovedal je tudi prilagajanje izobraževalnega sistema potrebam gospodarstva. To vključuje prestrukturiranje srednješolskih in visokošolskih programov ter večji poudarek vseživljenjskemu učenju. Razlog je preprost: potrebe gospodarstva se spreminjajo hitreje kot v preteklosti. Podjetja potrebujejo ljudi z novimi znanji s področij digitalizacije, umetne inteligence, avtomatizacije, robotike in drugih tehnoloških področij. Tudi Strateški svet za gospodarstvo ima med svojimi nalogami povezovanje izobraževalnega sistema z gospodarstvom ter razvoj kompetenc, ki jih potrebuje trg dela. Obrtniki pričakujejo manj ovir Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar je ob odprtju MOS-a poudaril pomen neposrednega dialoga med gospodarstvom in odločevalci. Obrtniki in podjetniki pričakujejo predvsem okolje, v katerem bo lažje ustvarjati, zaposlovati in vlagati v razvoj. To je tudi ena od osrednjih tem novega koncepta MOS-a. Celjski sejem letos večji poudarek namenja poslovnim priložnostim, podjetništvu, inovacijam, industrijskim in tehnološkim rešitvam, digitalizaciji ter povezovanju podjetij. Cvar je sicer junija ob ponovni izvolitvi za predsednika OZS poudaril cilje, povezane z izboljšanjem pogojev za delo obrtnikov in malih ter srednjih podjetij, med drugim davčnimi razbremenitvami, debirokratizacijo in digitalnim prehodom. Od humanoidnih robotov do bi kompozitov Da se gospodarstvo že danes hitro spreminja, je mogoče videti tudi na samem sejmu. Na MOS-u so med drugim predstavljene rešitve za uvajanje humanoidnih robotov v delovna okolja, bi kompoziti iz micelija in obnovljivih surovin, pametne naprave za notranjo pridelavo hrane ter rešitve s področij umetne inteligence, digitalizacije in trajnostne gradnje. Prav tehnološki razvoj bo po pričakovanjih še naprej spreminjal potrebe po delovni sili. Za podjetja bo zato vse pomembnejša kombinacija novih tehnologij, usposobljenih zaposlenih in sposobnosti hitrega prilagajanja. Gospodarska rast daje vladi prostor za spremembe Tudi gospodarska slika je trenutno ugodnejša, kot je kazala pomladanska napoved. UMAR je v najnovejši jesenski napovedi navedel, da se bo gospodarska aktivnost letos močneje okrepila, v prihodnjih dveh letih pa naj bi bila rast zmernejša. Ob tem ostajajo pomembna tveganja, predvsem zaradi geopolitičnih razmer, energetskih trgov in pomanjkanja delovne sile. Prav v takšnih razmerah Janša vidi priložnost za strukturne spremembe: manj administrativnih bremen, več ljudi tam, kjer jih gospodarstvo potrebuje, bolj prilagojen izobraževalni sistem ter tesnejše sodelovanje med državo in podjetji. Napoved prestrukturiranja javnega sektorja bo tako ena od zahtevnejših nalog nove vlade. Ključno vprašanje ne bo samo, koliko zaposlenih je v javnem sektorju, ampak predvsem, kako zagotoviti, da bodo javne storitve ostale kakovostne, gospodarstvo pa bo dobilo ljudi, znanje in pogoje, ki jih potrebuje za rast. Napoved prestrukturiranja javnega sektorja bo tako ena od zahtevnejših nalog nove vlade.
language
slv
published at
2026-09-16T16:47:58
source
Domovina
title
Janša na MOS-u o javnem sektorju: okoli 50 tisoč zaposlenih naj bi se prelilo v gospodarstvo
url
https://www.domovina.je/jansa-na-mos-u-o-javnem-sektorju-okoli-50-tisoc-zaposlenih-naj-bi-se-prelilo-v-gospodarstvo
article order
5
body
Premier Janez Janša je danes ob odprtju 58. Mednarodnega sejma priložnosti in sodelovanja (Mosa) v Celju napovedal prestrukturiranje javnega sektorja, v okviru katerega naj bi se po njegovih besedah okoli 50.000 zaposlenih postopoma prelilo v gospodarstvo. To naj bi izvedli brez odpuščanj, predvsem z naravnim odlivom in prehajanjem zaposlenih. Janez Janša je v moderiranem pogovoru, ki je v ospredje postavil vprašanje, kako lahko z znanjem, podjetnostjo in sodelovanjem ustvarjamo nove priložnosti ter soustvarjamo prihodnost, dejal, da je število zaposlenih v javnem sektorju od osamosvojitve naraslo z okoli 126.000 na približno 196.000 leta 2025. Rast je bila po njegovih besedah na nekaterih področjih upravičena, med drugim zaradi večjih potreb v zdravstvu in socialnem varstvu, medtem ko v administraciji po njegovi oceni ni bilo enakih potreb. Po Janševih besedah je treba del kadrovskega potenciala preusmeriti v gospodarstvo, kjer je veliko povpraševanje po delovni sili. Omenil je tudi 148.000 izdanih dovoljenj za tuje delavce. Pri tem je poudaril, da zaradi prestrukturiranja nihče ne bi smel ostati brez službe, temveč naj bi šlo za postopno in mehko preusmerjanje zaposlenih. Konkretne rešitve naj bi bile pripravljene še letos Janša je ob tem predstavil tudi vlogo strateškega sveta za gospodarstvo, ki ga vodi predsednik državnega sveta Marko Lotrič. Svet naj bi združeval predloge gospodarskih združenj in posameznih gospodarstvenikov ter jih pretvarjal v konkretne predloge ukrepov. Po Janševih besedah naj bi bile konkretne rešitve pripravljene še letos, pri čemer je večina širših ciljev že vključena v koalicijsko pogodbo. Pomemben del pogovora je namenil tudi izobraževanju. Po njegovem mnenju se mora izobraževalni sistem bolj prilagajati potrebam trga dela, saj se potrebe po kadrih hitro spreminjajo. Napovedal je prestrukturiranje srednješolskih in visokošolskih programov ter večji poudarek vseživljenjskemu učenju.
language
slv
published at
2026-09-16T11:30:17
source
SiOL
title
Janez Janša napovedal prestrukturiranje javnega sektorja
url
https://siol.net/novice/slovenija/janez-jansa-napovedal-prestrukturiranje-javnega-sektorja-701574
article order
4
body
Premier Janez Janša je danes ob odprtju 58. Mednarodnega sejma priložnosti in sodelovanja (Mos) v Celju napovedal prestrukturiranje javnega sektorja, v okviru katerega naj bi se po njegovih besedah okoli 50.000 zaposlenih postopoma prelilo v gospodarstvo. * Janez Janša je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja. * Okoli 50.000 zaposlenih naj bi se postopoma prelilo v gospodarstvo. * To naj bi izvedli brez odpuščanj, predvsem z naravnim odlivom in prehajanjem zaposlenih. Janez Janša je v moderiranem pogovoru, ki je v ospredje postavil vprašanje, kako lahko z znanjem, podjetnostjo in sodelovanjem ustvarjamo nove priložnosti ter soustvarjamo prihodnost, dejal, da je število zaposlenih v javnem sektorju od osamosvojitve naraslo z okoli 126.000 na približno 196.000 leta 2025. Rast je bila po njegovih besedah na nekaterih področjih upravičena, med drugim zaradi večjih potreb v zdravstvu in socialnem varstvu, medtem ko v administraciji po njegovi oceni ni bilo enakih potreb. Po Janševih besedah je treba del kadrovskega potenciala preusmeriti v gospodarstvo, kjer je veliko povpraševanje po delovni sili. Omenil je tudi 148.000 izdanih dovoljenj za tuje delavce. Pri tem je poudaril, da zaradi prestrukturiranja nihče ne bi smel ostati brez službe, temveč naj bi šlo za postopno in mehko preusmerjanje zaposlenih. Optimiziranje postopkov in nato digitalizacija Pomemben del sprememb vidi v zmanjšanju birokratskih bremen. Po njegovih besedah mora Slovenija najprej optimizirati postopke in jih šele nato digitalizirati. Digitalizacija po njegovem ne bi smela pomeniti dodatnega zaposlovanja v administraciji, temveč predvsem manj postopkov in hitrejše delo. Pri tem je izpostavil tudi vse večji pomen umetne inteligence in drugih novih tehnologij. Janša je med pogoji za večjo konkurenčnost gospodarstva navedel tudi stabilno poslovno okolje in primerne davčne obremenitve. Po njegovih besedah morajo imeti podjetja dovolj predvidljive pogoje za dolgoročno načrtovanje, država pa mora odstraniti ovire, ki po nepotrebnem zavirajo njihovo poslovanje. Strateški svet za gospodarstvo, ki ga vodi predsednik državnega sveta Marko Lotrič, naj bi konkretne predloge ukrepov pripravil še letos, pri čemer je večina širših ciljev že vključena v koalicijsko pogodbo, je dejal premier. Prestrukturirali bodo srednje in visoko šolstvo Glede izobraževanja je menil, da mora izobraževalni sistem bolj slediti potrebam sedanjega in prihodnjega trga dela, saj se sicer mladi izobražujejo za poklice, za katere pozneje ni dovolj delovnih mest. Vlada naj bi zato prestrukturirala programe srednjega in visokega šolstva. Večina programov naj bi bila prenovljena do sredine prihodnjega leta, prvi rezultati sprememb pa naj bi bili vidni čez tri do štiri leta. Ob tem je premier izpostavil vseživljenjsko izobraževanje, ki bo po njegovih besedah zaradi hitrih tehnoloških sprememb postajalo vse pomembnejše. Ljudje se bodo morali tudi med delovno dobo večkrat prilagoditi novim potrebam gospodarstva in pridobivati nova znanja, je menil. Premier je spregovoril tudi o povezovanju slovenskega gospodarstva s podjetniki zunaj države. Vlada je po njegovih besedah za različne pobude povezovanja podjetij iz zamejstva in drugih držav s slovenskim gospodarstvom v mandatu namenila 10 milijonov evrov. Pri tem potekajo pogovori tudi s sosednjimi državami. Strateški področji: kmetijstvo in prehranska varnost Med področji, ki jih Janša vidi kot strateška, je izpostavil kmetijstvo in prehransko varnost. Po njegovih besedah mora država izboljšati položaj kmetov, zmanjšati administrativne ovire, okrepiti zavarovanja pred posledicami naravnih nesreč in olajšati prenos kmetij na mlajše naslednike. Poudaril je, da bo prihodnost Slovenije odvisna predvsem od tega, ali bo država uspela zagotoviti dovolj konkurenčno gospodarstvo in učinkovite javne storitve. Mos kot prostor neposrednega dialoga med gospodarstvom in odločevalci Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Blaž Cvar je poudaril, da se je Mos skozi desetletja razvijal skupaj s slovenskim obrtništvom in podjetništvom. Po njegovih besedah danes ni več le razstava izdelkov in znanja, temveč stičišče poslovnih povezav, sodobnega znanja, inovacij in novih gospodarskih priložnosti. Izpostavil je pomen osebnih srečanj, pogovorov in neposrednega stika tudi v času, ko vse več komunikacije poteka prek spleta. Prav takšna srečanja po njegovih besedah pogosto vodijo do novih idej in poslovnih zgodb. Mos je zanj tudi prostor neposrednega dialoga med gospodarstvom in odločevalci. Obrtniki in podjetniki najbolje poznajo težave, s katerimi se srečujejo pri vsakodnevnem delu, zato pričakujejo poslovno okolje, ki jim bo omogočalo lažje ustvarjanje, zaposlovanje in vlaganje v razvoj. Ob tem je pozval k stabilnim in predvidljivim pravilom, manj birokracije in hitrejšim postopkom. Predsednica upravnega odbora Celjskega sejma Nina Ermenc Pangerl je dejala, da umetna inteligenca lahko v nekaj sekundah obdela ogromne količine podatkov, ne more pa namesto ljudi zgraditi zaupanja, prevzeti odgovornosti in sprejemati odločitev. Prav v tem vidi tudi eno od ključnih vlog sejmov - da ljudi in podjetja pripeljejo skupaj ter ustvarjajo priložnosti za sodelovanje. Mos bo do nedelje združil okoli 650 razstavljavcev z več kot 1100 blagovnimi znamkami iz 22 držav. Sejem je letos vsebinsko razdeljen na svet bivanja ter svet poslovnih priložnosti, gostujoča država pa je Albanija.
language
slv
published at
2026-09-16T12:38:09
source
Žurnal24
title
Janša: 50.000 ljudi iz javnega sektorja v gospodarstvo
url
https://www.zurnal24.si/slovenija/jansa-50-000-ljudi-iz-javnega-sektorja-v-gospodarstvo-465238
article order
7
body
To naj bi izvedli brez odpuščanj, predvsem z naravnim odlivom in prehajanjem zaposlenih. Janša je v moderiranem pogovoru, ki je v ospredje postavil vprašanje, kako lahko z znanjem, podjetnostjo in sodelovanjem ustvarjamo nove priložnosti ter soustvarjamo prihodnost, dejal, da je število zaposlenih v javnem sektorju od osamosvojitve naraslo z okoli 126.000 na približno 196.000 leta 2025. Rast je bila po njegovih besedah na nekaterih področjih upravičena, med drugim zaradi večjih potreb v zdravstvu in socialnem varstvu, medtem ko v administraciji po njegovi oceni ni bilo enakih potreb. Po Janševih besedah je treba del kadrovskega potenciala preusmeriti v gospodarstvo, kjer je veliko povpraševanje po delovni sili. Omenil je tudi 148.000 izdanih dovoljenj za tuje delavce. Pri tem je poudaril, da zaradi prestrukturiranja nihče ne bi smel ostati brez službe, temveč naj bi šlo za postopno in mehko preusmerjanje zaposlenih. Janša je ob tem predstavil tudi vlogo strateškega sveta za gospodarstvo, ki ga vodi predsednik državnega sveta Marko Lotrič. Svet naj bi združeval predloge gospodarskih združenj in posameznih gospodarstvenikov ter jih pretvarjal v konkretne predloge ukrepov. Po Janševih besedah naj bi bile konkretne rešitve pripravljene še letos, pri čemer je večina širših ciljev že vključena v koalicijsko pogodbo. Pomemben del pogovora je namenil tudi izobraževanju. Po njegovem mnenju se mora izobraževalni sistem bolj prilagajati potrebam trga dela, saj se potrebe po kadrih hitro spreminjajo. Napovedal je prestrukturiranje srednješolskih in visokošolskih programov ter večji poudarek vseživljenjskemu učenju.
language
slv
published at
2026-09-16T11:33:48
source
Reporter
title
Janša bi 50.000 zaposlenih iz javnega sektorja spravil v gospodarstvo
url
https://reporter.si/clanek/slovenija/jansa-bi-50000-zaposlenih-iz-javnega-sektorja-spravil-v-gospodarstvo-1926843

source scope

analyzed source count

omitted articles

omitted source count

total source count