MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Vse komponente JEK 2 bodo po izbrani trasi prepeljali po cestah, pri čemer bodo potrebne dodatne tehnične preveritve ali prilagoditve infrastrukture na 112 kritičnih točkah.
• Strokovnjaki so na predvideni poti identificirali 112 kritičnih odsekov, vključno z višinskimi ovirami, kritično širino in premostitvenimi ovirami.
• Najtežja komponenta za JEK 2 bi bila ovojnica reaktorja, dolga več kot 44 metrov in težka 980 ton.
• V študiji izvedljivosti hladilnih stolpov je kot najprimernejša rešitev predlagan hladilni stolp na naravni vlek, visok približno 200 metrov.
• Kot alternativa hladilnemu stolpu na naravni vlek je bila opredeljena rešitev s kombiniranim naravnim in mehanskim vlekom, ki bi zahtevala dva stolpa višine 75 do 80 metrov.
• Vse trase za prevoz opreme so bile analizirane, pri čemer je bilo preučenih osem potencialnih poti iz različnih pomorskih in rečnih pristanišč do lokacije JEK 2.
• Dokončno traso za prevoz opreme bodo morali predlagati do konca leta 2028.
• Projekt JEK 2 bi lahko ob upoštevanju inflacije stal več kot 21 milijard evrov.
• V sklopu priprave projekta bodo izvedene dodatne študije, vključno s študijami poplavne varnosti, potresne nevarnosti in priključitve na elektroenergetski sistem.
• Preliminarna transportna študija za JEK 2 je kot najprimernejšo traso za prevoz opreme iz Luke Koper do Krškega opredelila 274 kilometrov dolgo pot po glavnih in regionalnih cestah.
• Hladilni stolp na naravni vlek ima ključne prednosti: zanesljivo obratovanje, zelo majhno lastno porabo električne energije in manjše potrebe po vzdrževanju.
• Prevoz komponent po avtocesti ni mogoč zaradi številnih predorov, ki niso dovolj visoki.
• Poleg izbrane trase iz Luke Koper so bile analizirane tudi možnosti prevoza iz pristanišč v Trstu, Budimpešti, Reki, Vukovarju, Linzu in Bratislavi.
• Na izbrani trasni poti Koper–Ljubljana–Celje–Krško je bilo identificiranih 112 kritičnih točk, ki zahtevajo dodatne tehnične preveritve ali prilagoditve infrastrukture.
• Reka Sava je za hlajenje obstoječe nuklearke že skoraj povsem izkoriščena, zato bo za JEK 2 treba poiskati alternativno rešitev hlajenja.

key differences

Dokončno traso za prevoz opreme bodo morali predlagati do konca leta 2028.

Dnevnik potrjuje rok, drugi viri ga omilijo v "možnost".

Hladilni stolp na naravni vlek ima ključne prednosti: zanesljivo obratovanje, zelo majhno lastno porabo električne energije in manjše potrebe po vzdrževanju.

Večina virov trditev dobesedno povzema, STA in SiOL je ne omenjata.

Kot alternativa hladilnemu stolpu na naravni vlek je bila opredeljena rešitev s kombiniranim naravnim in mehanskim vlekom, ki bi zahtevala dva stolpa višine 75 do 80 metrov.

Večina potrjuje, dva ne omenjata, Svet24 le delno brez višine.

Na izbrani trasni poti Koper–Ljubljana–Celje–Krško je bilo identificiranih 112 kritičnih točk, ki zahtevajo dodatne tehnične preveritve ali prilagoditve infrastrukture.

Dnevnik in Svet24 potrjujeta, drugi viri ne omenjajo.

Najtežja komponenta za JEK 2 bi bila ovojnica reaktorja, dolga več kot 44 metrov in težka 980 ton.

Večina virov navaja dimenzije, a le Dnevnik izrecno potrdi ovojnico.

Poleg izbrane trase iz Luke Koper so bile analizirane tudi možnosti prevoza iz pristanišč v Trstu, Budimpešti, Reki, Vukovarju, Linzu in Bratislavi.

STA in Dnevnik trditve ne omenjata, ostali viri jo potrjujejo.

Preliminarna transportna študija za JEK 2 je kot najprimernejšo traso za prevoz opreme iz Luke Koper do Krškega opredelila 274 kilometrov dolgo pot po glavnih in regionalnih cestah.

Večina virov potrjuje, STA in SiOL ne omenjata.

Prevoz komponent po avtocesti ni mogoč zaradi številnih predorov, ki niso dovolj visoki.

Nobeden ne zanika; večina delno podpira, STA in Dnevnik ne omenjata.

Projekt JEK 2 bi lahko ob upoštevanju inflacije stal več kot 21 milijard evrov.

RTV, 24ur, Reporter in Dnevnik potrjujejo, STA, SiOL, Svet24 in Primorske ne omenjajo.

Reka Sava je za hlajenje obstoječe nuklearke že skoraj povsem izkoriščena, zato bo za JEK 2 treba poiskati alternativno rešitev hlajenja.

Dnevnik in Svet24 potrjujeta, drugi viri ne omenjajo.

Strokovnjaki so na predvideni poti identificirali 112 kritičnih odsekov, vključno z višinskimi ovirami, kritično širino in premostitvenimi ovirami.

Samo Svet24 potrjuje, drugi ne omenjajo ali so delni.

V sklopu priprave projekta bodo izvedene dodatne študije, vključno s študijami poplavne varnosti, potresne nevarnosti in priključitve na elektroenergetski sistem.

Samo Svet24 izrecno potrjuje vse tri študije; drugi jih omenjajo delno.

V študiji izvedljivosti hladilnih stolpov je kot najprimernejša rešitev predlagan hladilni stolp na naravni vlek, visok približno 200 metrov.

Večina podpira, dva ne omenjata, primorske.si delno.

Vse komponente JEK 2 bodo po izbrani trasi prepeljali po cestah, pri čemer bodo potrebne dodatne tehnične preveritve ali prilagoditve infrastrukture na 112 kritičnih točkah.

Večina virov trditve ne omenja; dva jo delno potrjujeta, le Svet24 jo podpira v celoti.

Vse trase za prevoz opreme so bile analizirane, pri čemer je bilo preučenih osem potencialnih poti iz različnih pomorskih in rečnih pristanišč do lokacije JEK 2.

Večina virov potrjuje, STA in SiOL ne omenjata.

source analyses

24ur

Dokončno traso za prevoz opreme bodo morali predlagati do konca leta 2028.

Delno: Članek navaja, da bi bila končna študija lahko zaključena do konca 2028.

Hladilni stolp na naravni vlek ima ključne prednosti: zanesljivo obratovanje, zelo majhno lastno porabo električne energije in manjše potrebe po vzdrževanju.

Da: Članek dobesedno navaja te tri prednosti.

Kot alternativa hladilnemu stolpu na naravni vlek je bila opredeljena rešitev s kombiniranim naravnim in mehanskim vlekom, ki bi zahtevala dva stolpa višine 75 do 80 metrov.

Da: Članek potrjuje to alternativo z dvema stolpoma navedene višine.

Na izbrani trasni poti Koper–Ljubljana–Celje–Krško je bilo identificiranih 112 kritičnih točk, ki zahtevajo dodatne tehnične preveritve ali prilagoditve infrastrukture.

Ni omenjeno

Najtežja komponenta za JEK 2 bi bila ovojnica reaktorja, dolga več kot 44 metrov in težka 980 ton.

Delno: Članek navaja dimenzije 44,5 m in težo 980 ton, a ne imenuje ovojnice.

Poleg izbrane trase iz Luke Koper so bile analizirane tudi možnosti prevoza iz pristanišč v Trstu, Budimpešti, Reki, Vukovarju, Linzu in Bratislavi.

Da: Članek navaja vseh šest naštetih lokacij kot del osmih tras.

Preliminarna transportna študija za JEK 2 je kot najprimernejšo traso za prevoz opreme iz Luke Koper do Krškega opredelila 274 kilometrov dolgo pot po glavnih in regionalnih cestah.

Da: Članek potrjuje 274 km dolgo pot po glavnih in regionalnih cestah.

Prevoz komponent po avtocesti ni mogoč zaradi številnih predorov, ki niso dovolj visoki.

Delno: Navedeni so predori in nosilnost viaduktov kot ovira za avtocesto.

Projekt JEK 2 bi lahko ob upoštevanju inflacije stal več kot 21 milijard evrov.

Delno: Članek omenja znesek 22 milijard evrov z upoštevano inflacijo.

Reka Sava je za hlajenje obstoječe nuklearke že skoraj povsem izkoriščena, zato bo za JEK 2 treba poiskati alternativno rešitev hlajenja.

Ni omenjeno

Strokovnjaki so na predvideni poti identificirali 112 kritičnih odsekov, vključno z višinskimi ovirami, kritično širino in premostitvenimi ovirami.

Ni omenjeno

V sklopu priprave projekta bodo izvedene dodatne študije, vključno s študijami poplavne varnosti, potresne nevarnosti in priključitve na elektroenergetski sistem.

Delno: Omenjena je potresna nevarnost, ostalo ni eksplicitno navedeno.

V študiji izvedljivosti hladilnih stolpov je kot najprimernejša rešitev predlagan hladilni stolp na naravni vlek, visok približno 200 metrov.

Da: Članek potrjuje predlog stolpa na naravni vlek višine okoli 200 m.

Vse komponente JEK 2 bodo po izbrani trasi prepeljali po cestah, pri čemer bodo potrebne dodatne tehnične preveritve ali prilagoditve infrastrukture na 112 kritičnih točkah.

Ni omenjeno

Vse trase za prevoz opreme so bile analizirane, pri čemer je bilo preučenih osem potencialnih poti iz različnih pomorskih in rečnih pristanišč do lokacije JEK 2.

Da: Članek potrjuje analizo osmih tras iz različnih pristanišč.

Dnevnik

Dokončno traso za prevoz opreme bodo morali predlagati do konca leta 2028.

Da: Članek navaja, da bodo morali dokončno traso predlagati do konca 2028.

Hladilni stolp na naravni vlek ima ključne prednosti: zanesljivo obratovanje, zelo majhno lastno porabo električne energije in manjše potrebe po vzdrževanju.

Da: Članek dobesedno navaja te tri ključne prednosti.

Kot alternativa hladilnemu stolpu na naravni vlek je bila opredeljena rešitev s kombiniranim naravnim in mehanskim vlekom, ki bi zahtevala dva stolpa višine 75 do 80 metrov.

Da: Navedena je kot druga smiselna možnost z dvema stolpoma.

Na izbrani trasni poti Koper–Ljubljana–Celje–Krško je bilo identificiranih 112 kritičnih točk, ki zahtevajo dodatne tehnične preveritve ali prilagoditve infrastrukture.

Da: Na tej trasi so našteli 112 kritičnih točk.

Najtežja komponenta za JEK 2 bi bila ovojnica reaktorja, dolga več kot 44 metrov in težka 980 ton.

Da: Ovojnica reaktorja je dolga več kot 44 m in težka 980 ton.

Poleg izbrane trase iz Luke Koper so bile analizirane tudi možnosti prevoza iz pristanišč v Trstu, Budimpešti, Reki, Vukovarju, Linzu in Bratislavi.

Ni omenjeno

Preliminarna transportna študija za JEK 2 je kot najprimernejšo traso za prevoz opreme iz Luke Koper do Krškega opredelila 274 kilometrov dolgo pot po glavnih in regionalnih cestah.

Da: Študija je potrdila 274 km dolgo pot Koper–Ljubljana–Celje–Krško.

Prevoz komponent po avtocesti ni mogoč zaradi številnih predorov, ki niso dovolj visoki.

Ni omenjeno

Projekt JEK 2 bi lahko ob upoštevanju inflacije stal več kot 21 milijard evrov.

Da: Navedena je ocena 21,8 milijarde evrov za večji reaktor.

Reka Sava je za hlajenje obstoječe nuklearke že skoraj povsem izkoriščena, zato bo za JEK 2 treba poiskati alternativno rešitev hlajenja.

Da: Zmogljivost Save je skoraj izkoriščena, treba je poiskati alternativo.

Strokovnjaki so na predvideni poti identificirali 112 kritičnih odsekov, vključno z višinskimi ovirami, kritično širino in premostitvenimi ovirami.

Delno: Identificiranih je 112 točk, omenjena je gradnja premostitvenih objektov.

V sklopu priprave projekta bodo izvedene dodatne študije, vključno s študijami poplavne varnosti, potresne nevarnosti in priključitve na elektroenergetski sistem.

Ni omenjeno

V študiji izvedljivosti hladilnih stolpov je kot najprimernejša rešitev predlagan hladilni stolp na naravni vlek, visok približno 200 metrov.

Da: Najboljša je ta rešitev, stolp bi bil visok od 193 do 198 metrov.

Vse komponente JEK 2 bodo po izbrani trasi prepeljali po cestah, pri čemer bodo potrebne dodatne tehnične preveritve ali prilagoditve infrastrukture na 112 kritičnih točkah.

Delno: Potrjeno za komponente, a ni eksplicitno navedeno "vse" komponente.

Vse trase za prevoz opreme so bile analizirane, pri čemer je bilo preučenih osem potencialnih poti iz različnih pomorskih in rečnih pristanišč do lokacije JEK 2.

Delno: Preigrali so osem tras, a članek ne navaja vseh izhodišč.

RTV Slovenija

Dokončno traso za prevoz opreme bodo morali predlagati do konca leta 2028.

Delno: Do konca 2028 bi bila lahko zaključena končna transportna študija.

Hladilni stolp na naravni vlek ima ključne prednosti: zanesljivo obratovanje, zelo majhno lastno porabo električne energije in manjše potrebe po vzdrževanju.

Da: Članek dobesedno navaja te tri prednosti.

Kot alternativa hladilnemu stolpu na naravni vlek je bila opredeljena rešitev s kombiniranim naravnim in mehanskim vlekom, ki bi zahtevala dva stolpa višine 75 do 80 metrov.

Da: Članek potrjuje to alternativo in višino stolpov.

Na izbrani trasni poti Koper–Ljubljana–Celje–Krško je bilo identificiranih 112 kritičnih točk, ki zahtevajo dodatne tehnične preveritve ali prilagoditve infrastrukture.

Ni omenjeno

Najtežja komponenta za JEK 2 bi bila ovojnica reaktorja, dolga več kot 44 metrov in težka 980 ton.

Delno: Članek navaja dimenzije do 44,5 m in težo 980 ton, a ne imenuje ovojnice.

Poleg izbrane trase iz Luke Koper so bile analizirane tudi možnosti prevoza iz pristanišč v Trstu, Budimpešti, Reki, Vukovarju, Linzu in Bratislavi.

Da: Članek navaja teh osem lokacij kot izhodišča za transportne trase.

Preliminarna transportna študija za JEK 2 je kot najprimernejšo traso za prevoz opreme iz Luke Koper do Krškega opredelila 274 kilometrov dolgo pot po glavnih in regionalnih cestah.

Da: Študija je kot najprimernejšo izpostavila pot po regionalnih cestah.

Prevoz komponent po avtocesti ni mogoč zaradi številnih predorov, ki niso dovolj visoki.

Delno: Avtocesta je omenjena kot ovira zaradi predorov in nosilnosti viaduktov.

Projekt JEK 2 bi lahko ob upoštevanju inflacije stal več kot 21 milijard evrov.

Da: Članek omenja znesek 22 milijard evrov z upoštevanjem inflacije.

Reka Sava je za hlajenje obstoječe nuklearke že skoraj povsem izkoriščena, zato bo za JEK 2 treba poiskati alternativno rešitev hlajenja.

Ni omenjeno

Strokovnjaki so na predvideni poti identificirali 112 kritičnih odsekov, vključno z višinskimi ovirami, kritično širino in premostitvenimi ovirami.

Ni omenjeno

V sklopu priprave projekta bodo izvedene dodatne študije, vključno s študijami poplavne varnosti, potresne nevarnosti in priključitve na elektroenergetski sistem.

Delno: Omenjena je analiza potresne nevarnosti in študija hrupa.

V študiji izvedljivosti hladilnih stolpov je kot najprimernejša rešitev predlagan hladilni stolp na naravni vlek, visok približno 200 metrov.

Da: Predlagan je stolp na naravni vlek, visok med 193 in 198 metrov.

Vse komponente JEK 2 bodo po izbrani trasi prepeljali po cestah, pri čemer bodo potrebne dodatne tehnične preveritve ali prilagoditve infrastrukture na 112 kritičnih točkah.

Ni omenjeno

Vse trase za prevoz opreme so bile analizirane, pri čemer je bilo preučenih osem potencialnih poti iz različnih pomorskih in rečnih pristanišč do lokacije JEK 2.

Da: Študija je identificirala osem morebitnih tras iz navedenih lokacij.

Reporter

Dokončno traso za prevoz opreme bodo morali predlagati do konca leta 2028.

Delno: Do takrat naj bi bila zaključena končna transportna študija.

Hladilni stolp na naravni vlek ima ključne prednosti: zanesljivo obratovanje, zelo majhno lastno porabo električne energije in manjše potrebe po vzdrževanju.

Da: Članek dobesedno navaja te tri ključne prednosti.

Kot alternativa hladilnemu stolpu na naravni vlek je bila opredeljena rešitev s kombiniranim naravnim in mehanskim vlekom, ki bi zahtevala dva stolpa višine 75 do 80 metrov.

Da: Članek potrjuje to alternativo z dvema stolpoma navedene višine.

Na izbrani trasni poti Koper–Ljubljana–Celje–Krško je bilo identificiranih 112 kritičnih točk, ki zahtevajo dodatne tehnične preveritve ali prilagoditve infrastrukture.

Ni omenjeno

Najtežja komponenta za JEK 2 bi bila ovojnica reaktorja, dolga več kot 44 metrov in težka 980 ton.

Delno: Članek navaja dimenzije 44,5 m in težo 980 ton, a ne imenuje komponente.

Poleg izbrane trase iz Luke Koper so bile analizirane tudi možnosti prevoza iz pristanišč v Trstu, Budimpešti, Reki, Vukovarju, Linzu in Bratislavi.

Da: Članek navaja vseh šest naštetih lokacij kot del osmih tras.

Preliminarna transportna študija za JEK 2 je kot najprimernejšo traso za prevoz opreme iz Luke Koper do Krškega opredelila 274 kilometrov dolgo pot po glavnih in regionalnih cestah.

Da: Študija potrjuje 274 km dolgo pot po glavnih in regionalnih cestah.

Prevoz komponent po avtocesti ni mogoč zaradi številnih predorov, ki niso dovolj visoki.

Delno: Navedeni so predori in nosilnost viaduktov kot ovira za avtocesto.

Projekt JEK 2 bi lahko ob upoštevanju inflacije stal več kot 21 milijard evrov.

Da: Članek omenja znesek 22 milijard evrov z upoštevanjem inflacije.

Reka Sava je za hlajenje obstoječe nuklearke že skoraj povsem izkoriščena, zato bo za JEK 2 treba poiskati alternativno rešitev hlajenja.

Ni omenjeno

Strokovnjaki so na predvideni poti identificirali 112 kritičnih odsekov, vključno z višinskimi ovirami, kritično širino in premostitvenimi ovirami.

Ni omenjeno

V sklopu priprave projekta bodo izvedene dodatne študije, vključno s študijami poplavne varnosti, potresne nevarnosti in priključitve na elektroenergetski sistem.

Delno: Omenjena je verjetnostna analiza potresne nevarnosti.

V študiji izvedljivosti hladilnih stolpov je kot najprimernejša rešitev predlagan hladilni stolp na naravni vlek, visok približno 200 metrov.

Da: Predlagan je stolp na naravni vlek, visok med 193 in 198 metri.

Vse komponente JEK 2 bodo po izbrani trasi prepeljali po cestah, pri čemer bodo potrebne dodatne tehnične preveritve ali prilagoditve infrastrukture na 112 kritičnih točkah.

Delno: Prevoz po cestah je potrjen, število točk ni omenjeno.

Vse trase za prevoz opreme so bile analizirane, pri čemer je bilo preučenih osem potencialnih poti iz različnih pomorskih in rečnih pristanišč do lokacije JEK 2.

Da: Študija je identificirala osem morebitnih tras iz različnih luk.

STA

Dokončno traso za prevoz opreme bodo morali predlagati do konca leta 2028.

Ni omenjeno

Hladilni stolp na naravni vlek ima ključne prednosti: zanesljivo obratovanje, zelo majhno lastno porabo električne energije in manjše potrebe po vzdrževanju.

Ni omenjeno

Kot alternativa hladilnemu stolpu na naravni vlek je bila opredeljena rešitev s kombiniranim naravnim in mehanskim vlekom, ki bi zahtevala dva stolpa višine 75 do 80 metrov.

Ni omenjeno

Na izbrani trasni poti Koper–Ljubljana–Celje–Krško je bilo identificiranih 112 kritičnih točk, ki zahtevajo dodatne tehnične preveritve ali prilagoditve infrastrukture.

Ni omenjeno

Najtežja komponenta za JEK 2 bi bila ovojnica reaktorja, dolga več kot 44 metrov in težka 980 ton.

Ni omenjeno

Poleg izbrane trase iz Luke Koper so bile analizirane tudi možnosti prevoza iz pristanišč v Trstu, Budimpešti, Reki, Vukovarju, Linzu in Bratislavi.

Ni omenjeno

Preliminarna transportna študija za JEK 2 je kot najprimernejšo traso za prevoz opreme iz Luke Koper do Krškega opredelila 274 kilometrov dolgo pot po glavnih in regionalnih cestah.

Ni omenjeno

Prevoz komponent po avtocesti ni mogoč zaradi številnih predorov, ki niso dovolj visoki.

Ni omenjeno

Projekt JEK 2 bi lahko ob upoštevanju inflacije stal več kot 21 milijard evrov.

Ni omenjeno

Reka Sava je za hlajenje obstoječe nuklearke že skoraj povsem izkoriščena, zato bo za JEK 2 treba poiskati alternativno rešitev hlajenja.

Ni omenjeno

Strokovnjaki so na predvideni poti identificirali 112 kritičnih odsekov, vključno z višinskimi ovirami, kritično širino in premostitvenimi ovirami.

Ni omenjeno

V sklopu priprave projekta bodo izvedene dodatne študije, vključno s študijami poplavne varnosti, potresne nevarnosti in priključitve na elektroenergetski sistem.

Ni omenjeno

V študiji izvedljivosti hladilnih stolpov je kot najprimernejša rešitev predlagan hladilni stolp na naravni vlek, visok približno 200 metrov.

Ni omenjeno

Vse komponente JEK 2 bodo po izbrani trasi prepeljali po cestah, pri čemer bodo potrebne dodatne tehnične preveritve ali prilagoditve infrastrukture na 112 kritičnih točkah.

Ni omenjeno

Vse trase za prevoz opreme so bile analizirane, pri čemer je bilo preučenih osem potencialnih poti iz različnih pomorskih in rečnih pristanišč do lokacije JEK 2.

Ni omenjeno

SiOL

Svet24

Dokončno traso za prevoz opreme bodo morali predlagati do konca leta 2028.

Delno: Članek navaja, da bi lahko bila končna študija zaključena do konca 2028.

Hladilni stolp na naravni vlek ima ključne prednosti: zanesljivo obratovanje, zelo majhno lastno porabo električne energije in manjše potrebe po vzdrževanju.

Da: Članek dobesedno navaja te prednosti.

Kot alternativa hladilnemu stolpu na naravni vlek je bila opredeljena rešitev s kombiniranim naravnim in mehanskim vlekom, ki bi zahtevala dva stolpa višine 75 do 80 metrov.

Delno: Omenjena je rešitev s kombiniranim vlekom, a višina ni eksplicitno navedena.

Na izbrani trasni poti Koper–Ljubljana–Celje–Krško je bilo identificiranih 112 kritičnih točk, ki zahtevajo dodatne tehnične preveritve ali prilagoditve infrastrukture.

Da: Študija identificira 112 kritičnih točk na izbrani trasi.

Najtežja komponenta za JEK 2 bi bila ovojnica reaktorja, dolga več kot 44 metrov in težka 980 ton.

Delno: Članek navaja dimenzije do 44,5 m in težo 980 ton, a ne imenuje ovojnice.

Poleg izbrane trase iz Luke Koper so bile analizirane tudi možnosti prevoza iz pristanišč v Trstu, Budimpešti, Reki, Vukovarju, Linzu in Bratislavi.

Da: Članek navaja vsa našteta mesta kot potencialne lokacije.

Preliminarna transportna študija za JEK 2 je kot najprimernejšo traso za prevoz opreme iz Luke Koper do Krškega opredelila 274 kilometrov dolgo pot po glavnih in regionalnih cestah.

Da: Študija potrjuje 274 km dolgo traso po glavnih in regionalnih cestah.

Prevoz komponent po avtocesti ni mogoč zaradi številnih predorov, ki niso dovolj visoki.

Delno: Avtocesta ni izbrana zaradi števila predorov, ki so ovira.

Projekt JEK 2 bi lahko ob upoštevanju inflacije stal več kot 21 milijard evrov.

Ni omenjeno

Reka Sava je za hlajenje obstoječe nuklearke že skoraj povsem izkoriščena, zato bo za JEK 2 treba poiskati alternativno rešitev hlajenja.

Da: JEK 1 izkoristi vso kapaciteto hlajenja, zato je potreben stolp.

Strokovnjaki so na predvideni poti identificirali 112 kritičnih odsekov, vključno z višinskimi ovirami, kritično širino in premostitvenimi ovirami.

Da: Članek potrjuje 112 kritičnih odsekov in navedene vrste ovir.

V sklopu priprave projekta bodo izvedene dodatne študije, vključno s študijami poplavne varnosti, potresne nevarnosti in priključitve na elektroenergetski sistem.

Da: Članek izrecno našteva te tri študije.

V študiji izvedljivosti hladilnih stolpov je kot najprimernejša rešitev predlagan hladilni stolp na naravni vlek, visok približno 200 metrov.

Da: Navedena je višina med 193 in 198 metri.

Vse komponente JEK 2 bodo po izbrani trasi prepeljali po cestah, pri čemer bodo potrebne dodatne tehnične preveritve ali prilagoditve infrastrukture na 112 kritičnih točkah.

Da: Potrjeno za ključne komponente.

Vse trase za prevoz opreme so bile analizirane, pri čemer je bilo preučenih osem potencialnih poti iz različnih pomorskih in rečnih pristanišč do lokacije JEK 2.

Da: Študija je identificirala osem potencialnih tras.

primorske.si

Dokončno traso za prevoz opreme bodo morali predlagati do konca leta 2028.

Delno: Članek navaja, da bi bila končna študija lahko zaključena do konca 2028.

Hladilni stolp na naravni vlek ima ključne prednosti: zanesljivo obratovanje, zelo majhno lastno porabo električne energije in manjše potrebe po vzdrževanju.

Da: Članek dobesedno navaja te tri ključne prednosti.

Kot alternativa hladilnemu stolpu na naravni vlek je bila opredeljena rešitev s kombiniranim naravnim in mehanskim vlekom, ki bi zahtevala dva stolpa višine 75 do 80 metrov.

Da: Članek potrjuje to alternativo in navedene višine stolpov.

Na izbrani trasni poti Koper–Ljubljana–Celje–Krško je bilo identificiranih 112 kritičnih točk, ki zahtevajo dodatne tehnične preveritve ali prilagoditve infrastrukture.

Ni omenjeno

Najtežja komponenta za JEK 2 bi bila ovojnica reaktorja, dolga več kot 44 metrov in težka 980 ton.

Delno: Članek navaja dimenzije 44,5 m in 980 ton, a ne imenuje ovojnice.

Poleg izbrane trase iz Luke Koper so bile analizirane tudi možnosti prevoza iz pristanišč v Trstu, Budimpešti, Reki, Vukovarju, Linzu in Bratislavi.

Da: Članek navaja vseh šest naštetih lokacij kot del osmih tras.

Preliminarna transportna študija za JEK 2 je kot najprimernejšo traso za prevoz opreme iz Luke Koper do Krškega opredelila 274 kilometrov dolgo pot po glavnih in regionalnih cestah.

Da: Študija potrjuje 274 km dolgo pot po državnih in regionalnih cestah.

Prevoz komponent po avtocesti ni mogoč zaradi številnih predorov, ki niso dovolj visoki.

Delno: Navedeni so predori in nosilnost viaduktov kot ovire za avtocesto.

Projekt JEK 2 bi lahko ob upoštevanju inflacije stal več kot 21 milijard evrov.

Ni omenjeno

Reka Sava je za hlajenje obstoječe nuklearke že skoraj povsem izkoriščena, zato bo za JEK 2 treba poiskati alternativno rešitev hlajenja.

Ni omenjeno

Strokovnjaki so na predvideni poti identificirali 112 kritičnih odsekov, vključno z višinskimi ovirami, kritično širino in premostitvenimi ovirami.

Ni omenjeno

V sklopu priprave projekta bodo izvedene dodatne študije, vključno s študijami poplavne varnosti, potresne nevarnosti in priključitve na elektroenergetski sistem.

Delno: Omenjena je le verjetnostna analiza potresne nevarnosti.

V študiji izvedljivosti hladilnih stolpov je kot najprimernejša rešitev predlagan hladilni stolp na naravni vlek, visok približno 200 metrov.

Delno: Predlagan je stolp na naravni vlek, višina med 193 in 198 metri.

Vse komponente JEK 2 bodo po izbrani trasi prepeljali po cestah, pri čemer bodo potrebne dodatne tehnične preveritve ali prilagoditve infrastrukture na 112 kritičnih točkah.

Delno: Omenjen je prevoz po cestah, a število 112 točk ni potrjeno.

Vse trase za prevoz opreme so bile analizirane, pri čemer je bilo preučenih osem potencialnih poti iz različnih pomorskih in rečnih pristanišč do lokacije JEK 2.

Da: Študija je identificirala osem morebitnih tras iz različnih luk.

Analiza sentimenta

entities

• Luka Koper
• Gen energija
• JEK 2
• Krško
• Andrej Vizjak
• Bruno Glaser
• Ljubljana
• Celje
• Aleksander Zupančič
• Črni Kal
• Kozina
• Razdrto
• Divača
• Postojna
• Logatec
• Vrhnika
• Domžale
• Trojane
• Žalec
• Šmarje pri Jelšah
• Obsotelje
• Budimpešta
• Trst
• Reka
• Vukovar
• Linz
• Bratislava
• Westinghouse
• EDF
• Sava
• T1 transportni inženiring

key differences

Aleksander Zupančič

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

Andrej Vizjak

Vsi viri ga prikazujejo nevtralno, brez razlik.

Bratislava

Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu.

Bruno Glaser

Vsi viri ga prikazujejo nevtralno, brez razlik.

Budimpešta

Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu.

Celje

Vsi viri Celje omenjajo zgolj nevtralno kot točko na trasi.

Divača

Vsi viri so nevtralni; ni razlik v sentimentu ali poudarkih.

Domžale

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu ali poudarkih.

EDF

Samo Dnevnik omenja EDF, in sicer nevtralno.

Gen energija

Vsi viri so nevtralni; ni bistvenih razlik v prikazu.

JEK 2

Vsi viri poročajo nevtralno, brez izrazitih razlik.

Kozina

Vsi viri so nevtralni; ni razlik v sentimentu ali poudarkih.

Krško

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

Linz

Vsi viri so nevtralni; noben ne izraža stališča.

Ljubljana

Vsi viri obravnavajo nevtralno, brez razlik.

Logatec

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu.

Luka Koper

Večina virov nevtralna, 24ur in Reporter.si izrazito pozitivna.

Obsotelje

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu.

Postojna

Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu.

Razdrto

Vsi viri so nevtralni; omenjajo le kot del poti.

Reka

Viri enotno nevtralni; STA, Dnevnik, SiOL, Svet24 izpuščajo.

Sava

En vir: nevtralno hlajenje; ostali: brez omembe.

T1 transportni inženiring

Vsi viri ne omenjajo entitete, ni razlik.

Trojane

Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu.

Trst

Vsi viri navajajo Trst nevtralno, brez razlik v sentimentu ali interpretaciji.

Vrhnika

Viri enotno nevtralni; STA, Dnevnik, SiOL, Svet24 izpuščajo.

Vukovar

Vsi viri so nevtralni, brez razlik v prikazu.

Westinghouse

Samo Dnevnik omenja, nevtralno kot ponudnika tehnologije.

Črni Kal

Izrazita enotnost: vsi viri so nevtralni, brez pozitivnih ali negativnih stališč.

Šmarje pri Jelšah

Vsi viri so nevtralni; omenjajo le kot del poti.

Žalec

Vsi viri prikazujejo entiteto nevtralno, brez razlik.

source analyses

24ur

Aleksander Zupančič

Nevtralno: omenjen kot novi poslovni direktor, brez vrednotenja.

Andrej Vizjak

Nevtralno: kot govorec le podaja informacije, brez meta-vrednotenja.

Bratislava

Nevtralno: omenjena kot ena od možnih izhodiščnih točk transporta.

Bruno Glaser

Nevtralno: kot govorec le predstavlja tehnične podatke, brez meta-vrednotenja.

Budimpešta

Nevtralno: omenjena kot ena od možnih izhodiščnih točk transporta.

Celje

Nevtralno: omenjeno kot del predlagane transportne poti.

Divača

Nevtralno: omenjena kot del predlagane transportne poti.

Domžale

Nevtralno: omenjene kot del predlagane transportne poti.

EDF

Ni omenjeno

Gen energija

Nevtralno: podjetje je vir informacij in pojasnil, brez meta-vrednotenja.

JEK 2

Nevtralno: projekt je opisan informativno, brez vrednotenja.

Kozina

Nevtralno: omenjena kot del predlagane transportne poti.

Krško

Nevtralno: lokacija je omenjena kot cilj transporta in območje projekta.

Linz

Nevtralno: omenjen kot ena od možnih izhodiščnih točk transporta.

Ljubljana

Nevtralno: omenjena kot kraj novinarske konference in del trase.

Logatec

Nevtralno: omenjen kot del predlagane transportne poti.

Luka Koper

Pozitivno: izpostavljena kot najprimernejša izhodiščna točka prevoza.

Obsotelje

Nevtralno: omenjeno kot del predlagane transportne poti.

Postojna

Nevtralno: omenjena kot del predlagane transportne poti.

Razdrto

Nevtralno: omenjeno kot del predlagane transportne poti.

Reka

Nevtralno: omenjena kot ena od možnih izhodiščnih točk transporta.

Sava

Ni omenjeno

T1 transportni inženiring

Ni omenjeno

Trojane

Nevtralno: omenjene kot del predlagane transportne poti.

Trst

Nevtralno: omenjen kot ena od možnih izhodiščnih točk transporta.

Vrhnika

Nevtralno: omenjena kot del predlagane transportne poti.

Vukovar

Nevtralno: omenjen kot ena od možnih izhodiščnih točk transporta.

Westinghouse

Ni omenjeno

Črni Kal

Nevtralno: omenjen kot del predlagane transportne poti.

Šmarje pri Jelšah

Nevtralno: omenjeno kot del predlagane transportne poti.

Žalec

Nevtralno: omenjen kot del predlagane transportne poti.

Dnevnik

Aleksander Zupančič

Ni omenjeno

Andrej Vizjak

Nevtralno: kot govorec le citiran, brez meta-vrednotenja.

Bratislava

Ni omenjeno

Bruno Glaser

Nevtralno: kot govorec le citiran, brez meta-vrednotenja.

Budimpešta

Ni omenjeno

Celje

Nevtralno: omenjeno kot del transportne poti, brez vrednotenja.

Divača

Ni omenjeno

Domžale

Ni omenjeno

EDF

Nevtralno: omenjen kot ponudnik tehnologije, brez vrednotenja.

Gen energija

Nevtralno: podjetje je nosilec projekta, citirano brez meta-vrednotenja.

JEK 2

Nevtralno: projekt je opisan informativno, brez vrednotenja.

Kozina

Ni omenjeno

Krško

Nevtralno: kraj je omenjen kot cilj transporta in lokacija elektrarne.

Linz

Ni omenjeno

Ljubljana

Nevtralno: omenjena kot del transportne poti, brez vrednotenja.

Logatec

Ni omenjeno

Luka Koper

Nevtralno: omenjena kot izhodišče transportne poti, brez vrednotenja.

Obsotelje

Ni omenjeno

Postojna

Ni omenjeno

Razdrto

Ni omenjeno

Reka

Ni omenjeno

Sava

Nevtralno: reka omenjena kot vir hlajenja, brez vrednotenja.

T1 transportni inženiring

Ni omenjeno

Trojane

Ni omenjeno

Trst

Ni omenjeno

Vrhnika

Ni omenjeno

Vukovar

Ni omenjeno

Westinghouse

Nevtralno: omenjen kot ponudnik tehnologije, brez vrednotenja.

Črni Kal

Ni omenjeno

Šmarje pri Jelšah

Ni omenjeno

Žalec

Ni omenjeno

RTV Slovenija

Aleksander Zupančič

Nevtralno: omenjen kot novi poslovni direktor, brez vrednotenja.

Andrej Vizjak

Nevtralno: kot govorec le podaja informacije, brez meta-vrednotenja.

Bratislava

Nevtralno: omenjena kot izhodišče ene od tras, brez vrednotenja.

Bruno Glaser

Nevtralno: kot govorec le predstavlja tehnične podatke, brez meta-vrednotenja.

Budimpešta

Nevtralno: omenjena kot izhodišče ene od tras, brez vrednotenja.

Celje

Nevtralno: omenjeno kot del poti, brez vrednotenja.

Divača

Nevtralno: omenjena kot del poti, brez vrednotenja.

Domžale

Nevtralno: omenjene kot del poti, brez vrednotenja.

EDF

Ni omenjeno

Gen energija

Nevtralno: podjetje je omenjeno kot investitor in vir informacij, brez meta-vrednotenja.

JEK 2

Nevtralno: projekt je opisan informativno, brez izrecnega vrednotenja.

Kozina

Nevtralno: omenjena kot del poti, brez vrednotenja.

Krško

Nevtralno: lokacija je omenjena kot cilj transporta in območje projekta.

Linz

Nevtralno: omenjen kot izhodišče ene od tras, brez vrednotenja.

Ljubljana

Nevtralno: omenjena kot del poti in lokacija konference, brez vrednotenja.

Logatec

Nevtralno: omenjen kot del poti, brez vrednotenja.

Luka Koper

Nevtralno: omenjena kot izhodišče transportne poti, brez vrednotenja.

Obsotelje

Nevtralno: omenjeno kot del poti, brez vrednotenja.

Postojna

Nevtralno: omenjena kot del poti, brez vrednotenja.

Razdrto

Nevtralno: omenjeno kot del poti, brez vrednotenja.

Reka

Nevtralno: omenjena kot izhodišče ene od tras, brez vrednotenja.

Sava

Ni omenjeno

T1 transportni inženiring

Ni omenjeno

Trojane

Nevtralno: omenjene kot del poti, brez vrednotenja.

Trst

Nevtralno: omenjen kot izhodišče ene od tras, brez vrednotenja.

Vrhnika

Nevtralno: omenjena kot del poti, brez vrednotenja.

Vukovar

Nevtralno: omenjen kot izhodišče ene od tras, brez vrednotenja.

Westinghouse

Ni omenjeno

Črni Kal

Nevtralno: omenjen kot del poti, brez vrednotenja.

Šmarje pri Jelšah

Nevtralno: omenjeno kot del poti, brez vrednotenja.

Žalec

Nevtralno: omenjen kot del poti, brez vrednotenja.

Reporter

Aleksander Zupančič

Nevtralno: omenjen kot novi poslovni direktor, brez vrednotenja.

Andrej Vizjak

Nevtralno: kot govorec le poroča o aktivnostih, brez meta-vrednotenja.

Bratislava

Nevtralno: omenjena kot možna točka izvora transporta.

Bruno Glaser

Nevtralno: kot govorec le predstavlja tehnične podatke, brez meta-vrednotenja.

Budimpešta

Nevtralno: omenjena kot možna točka izvora transporta.

Celje

Nevtralno: omenjeno kot del predlagane transportne poti.

Divača

Nevtralno: omenjena kot del predlagane transportne poti.

Domžale

Nevtralno: omenjene kot del predlagane transportne poti.

EDF

Ni omenjeno

Gen energija

Nevtralno: podjetje je vir informacij, citirano brez meta-vrednotenja.

JEK 2

Nevtralno: projekt je omenjen informativno, brez vrednotenja.

Kozina

Nevtralno: omenjena kot del predlagane transportne poti.

Krško

Nevtralno: lokacija je omenjena kot cilj transporta in gradnje.

Linz

Nevtralno: omenjen kot možna točka izvora transporta.

Ljubljana

Nevtralno: omenjena kot kraj novinarske konference in del trase.

Logatec

Nevtralno: omenjen kot del predlagane transportne poti.

Luka Koper

Pozitivno: označena kot najprimernejša za prevoz komponent.

Obsotelje

Nevtralno: omenjeno kot del predlagane transportne poti.

Postojna

Nevtralno: omenjena kot del predlagane transportne poti.

Razdrto

Nevtralno: omenjeno kot del predlagane transportne poti.

Reka

Nevtralno: omenjena kot možna točka izvora transporta.

Sava

Ni omenjeno

T1 transportni inženiring

Ni omenjeno

Trojane

Nevtralno: omenjene kot del predlagane transportne poti.

Trst

Nevtralno: omenjen kot možna točka izvora transporta.

Vrhnika

Nevtralno: omenjena kot del predlagane transportne poti.

Vukovar

Nevtralno: omenjen kot možna točka izvora transporta.

Westinghouse

Ni omenjeno

Črni Kal

Nevtralno: omenjen kot del predlagane transportne poti.

Šmarje pri Jelšah

Nevtralno: omenjeno kot del predlagane transportne poti.

Žalec

Nevtralno: omenjen kot del predlagane transportne poti.

STA

Aleksander Zupančič

Ni omenjeno

Andrej Vizjak

Ni omenjeno

Bratislava

Ni omenjeno

Bruno Glaser

Ni omenjeno

Budimpešta

Ni omenjeno

Celje

Ni omenjeno

Divača

Ni omenjeno

Domžale

Ni omenjeno

EDF

Ni omenjeno

Gen energija

Nevtralno: omenjena kot prejemnica rezultatov študij, brez vrednotenja

JEK 2

Nevtralno: omenjen kot projekt, za katerega potekajo postopki

Kozina

Ni omenjeno

Krško

Nevtralno: omenjeno kot lokacija nuklearke, brez vrednotenja

Linz

Ni omenjeno

Ljubljana

Nevtralno: omenjena v datumu, brez vrednotenja

Logatec

Ni omenjeno

Luka Koper

Nevtralno: omenjena kot izhodišče transporta, brez vrednotenja

Obsotelje

Ni omenjeno

Postojna

Ni omenjeno

Razdrto

Ni omenjeno

Reka

Ni omenjeno

Sava

Ni omenjeno

T1 transportni inženiring

Ni omenjeno

Trojane

Ni omenjeno

Trst

Ni omenjeno

Vrhnika

Ni omenjeno

Vukovar

Ni omenjeno

Westinghouse

Ni omenjeno

Črni Kal

Ni omenjeno

Šmarje pri Jelšah

Ni omenjeno

Žalec

Ni omenjeno

SiOL

Aleksander Zupančič

Ni omenjeno

Andrej Vizjak

Nevtralno: citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja

Bratislava

Ni omenjeno

Bruno Glaser

Nevtralno: predstavlja študijo, brez meta-vrednotenja

Budimpešta

Ni omenjeno

Celje

Nevtralno: omenjeno kot del trase, brez vrednotenja

Divača

Ni omenjeno

Domžale

Ni omenjeno

EDF

Ni omenjeno

Gen energija

Nevtralno: podjetje predstavlja študije in se brani očitkov, brez meta-vrednotenja

JEK 2

Nevtralno: projekt je opisan informativno, brez pohval ali kritik

Kozina

Ni omenjeno

Krško

Nevtralno: omenjeno kot lokacija elektrarne, brez vrednotenja

Linz

Ni omenjeno

Ljubljana

Nevtralno: omenjena kot del trase, brez vrednotenja

Logatec

Ni omenjeno

Luka Koper

Nevtralno: omenjena kot izhodišče transportne poti, brez vrednotenja

Obsotelje

Ni omenjeno

Postojna

Ni omenjeno

Razdrto

Ni omenjeno

Reka

Ni omenjeno

Sava

Ni omenjeno

T1 transportni inženiring

Ni omenjeno

Trojane

Ni omenjeno

Trst

Ni omenjeno

Vrhnika

Ni omenjeno

Vukovar

Ni omenjeno

Westinghouse

Ni omenjeno

Črni Kal

Ni omenjeno

Šmarje pri Jelšah

Ni omenjeno

Žalec

Ni omenjeno

Svet24

Aleksander Zupančič

Ni omenjeno

Andrej Vizjak

Nevtralno: kot govorec le citiran, brez meta-vrednotenja.

Bruno Glaser

Nevtralno: kot govorec le citiran, brez meta-vrednotenja.

EDF

Ni omenjeno

Gen energija

Nevtralno: podjetje je nosilec projekta, citirano brez meta-vrednotenja.

JEK 2

Nevtralno: projekt je opisan informativno, brez izrecne pohvale ali kritike.

Krško

Nevtralno: kraj je omenjen kot lokacija predstavitev in obstoječe nuklearke, brez vrednotenja.

Luka Koper

Nevtralno: omenjena kot kritična točka za raztovarjanje, brez meta-vrednotenja.

Westinghouse

Ni omenjeno

primorske.si

Aleksander Zupančič

Nevtralno: omenjen kot novi poslovni direktor, brez vrednotenja.

Andrej Vizjak

Nevtralno: kot govorec le podaja informacije, brez meta-vrednotenja.

Bratislava

Nevtralno: omenjena kot možno izhodišče transporta, brez vrednotenja.

Bruno Glaser

Nevtralno: kot strokovnjak le pojasnjuje tehnične rešitve, brez meta-vrednotenja.

Budimpešta

Nevtralno: omenjena kot možno izhodišče transporta, brez vrednotenja.

Celje

Nevtralno: omenjeno kot del trase, brez vrednotenja.

Divača

Nevtralno: omenjena kot del trase, brez vrednotenja.

Domžale

Nevtralno: omenjene kot del trase, brez vrednotenja.

EDF

Ni omenjeno

Gen energija

Nevtralno: podjetje je omenjeno kot nosilec projekta, brez meta-vrednotenja.

JEK 2

Nevtralno: projekt je opisan informativno, brez vrednotenja.

Kozina

Nevtralno: omenjena kot del trase, brez vrednotenja.

Krško

Nevtralno: lokacija je omenjena kot cilj transporta, brez vrednotenja.

Linz

Nevtralno: omenjen kot možno izhodišče transporta, brez vrednotenja.

Ljubljana

Nevtralno: omenjena kot kraj novinarske konference in del trase, brez vrednotenja.

Logatec

Nevtralno: omenjen kot del trase, brez vrednotenja.

Luka Koper

Nevtralno: pristanišče je omenjeno kot izhodišče transporta, brez vrednotenja.

Obsotelje

Nevtralno: omenjeno kot del trase, brez vrednotenja.

Postojna

Nevtralno: omenjena kot del trase, brez vrednotenja.

Razdrto

Nevtralno: omenjeno kot del trase, brez vrednotenja.

Reka

Nevtralno: omenjena kot možno izhodišče transporta, brez vrednotenja.

Sava

Ni omenjeno

T1 transportni inženiring

Ni omenjeno

Trojane

Nevtralno: omenjene kot del trase, brez vrednotenja.

Trst

Nevtralno: omenjen kot možno izhodišče transporta, brez vrednotenja.

Vrhnika

Nevtralno: omenjena kot del trase, brez vrednotenja.

Vukovar

Nevtralno: omenjen kot možno izhodišče transporta, brez vrednotenja.

Westinghouse

Ni omenjeno

Črni Kal

Nevtralno: omenjen kot del trase, brez vrednotenja.

Šmarje pri Jelšah

Nevtralno: omenjene kot del trase, brez vrednotenja.

Žalec

Nevtralno: omenjen kot del trase, brez vrednotenja.

Scenariji

scenarios

• description

  Gen energija skupaj z DRSI obnovi 112 kritičnih točk na regionalni cesti Koper–Krško, kar izboljša ceste za lokalne prebivalce in gospodarstvo. Posodobljeni podvozi in mostovi zmanjšajo nesreče in skrajšajo potovalne čase.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  long

  title

  Ureditev infrastrukture poveča prometno varnost

  valence

  positive

• description

  Občine vzdolž trase (Postojna, Celje, Krško) si izpogajajo dodatna finančna nadomestila od Gen energije za motnje med gradnjo in povečan promet. Projekt se podraži za 2-3 %, a pridobi širšo regionalno podporo.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Lokalne skupnosti zahtevajo večje nadomestilo

  valence

  neutral

• description

  Zaradi zapletenih gradbenih dovoljenj in odkupov zemljišč se končna transportna študija (rok 2028) zamakne za dve leti. Projekt Jek 2 zaostane za časovnico, kar poveča stroške in politične pritiske na Gen energijo.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Zamude pri infrastrukturnih prilagoditvah

  valence

  negative

• description

  Gen energija izbere 198-metrski stolp na naravni vlek, kar prihrani milijone evrov letno pri elektriki za ventilatorje. Nizki stroški vzdrževanja izboljšajo ekonomiko projekta in okrepijo zaupanje vlagateljev, kot sta Westinghouse in EDF.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  long

  title

  Izbira hladilnega stolpa zmanjša obratovalne stroške

  valence

  positive

• description

  Italijanski Luka Koper in pristanišče Trst lobirata pri EU za sofinanciranje čezmejne trase. Gen energija vzporedno preučuje obe poti, kar podaljša odločanje, a okrepi pogajalsko moč Slovenije.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Alternativna trasa iz Trsta postane resna možnost

  valence

  neutral

• description

  Civilne iniciative iz Posočja in Obsotelja organizirajo blokade cest zaradi skrbi glede hrupa in emisij med prevozom 980-tonskih komponent. Sodišče začasno ustavi končno traso, kar zamakne dobavo opreme.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  short

  title

  Protesti okoljevarstvenikov ustavijo transport

  valence

  negative

• description

  Uspešna gradnja Jek 2 s 198-metrskim stolpom in urejeno infrastrukturo privabi tuje dobavitelje (Westinghouse, EDF) v Krško. Slovenija izvozi znanje o transportu težke opreme na Zahodni Balkan.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Slovenija postane regionalno jedrsko središče

  valence

  positive

• description

  Gen energija v dogovoru z občino Krško na vrhu 200-metrskega stolpa uredi razgledno ploščad, kar pritegne 50.000 obiskovalcev letno. Projekt dobi nenaden družbeni konsenz, a ostaja tarča kritik jedrskih nasprotnikov.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Hladilni stolp postane turistična znamenitost

  valence

  neutral

• description

  Verjetnostna analiza potresne nevarnosti (zaključek 2027) pokaže, da je lokacija v Krškem občutljivejša od pričakovane. Gen energija je prisiljena projekt zamrzniti ali prestaviti, kar povzroči večmilijardno izgubo.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  mid

  title

  Potresna študija razkrije neprimernost območja

  valence

  negative

Viri

articles

• article order

  7

  body

  Ljubljana, 17. septembra (STA) Gen energija je v okviru postopkov za gradnjo drugega bloka krške nuklearke Jek 2 dobila rezultate študij o transportu opreme do Krškega in o možnostih načina hlajenja. Glede transporta je najprimernejša varianta prevoz iz Luke Koper po glavnih in regionalnih ...

  language

  slv

  published at

  2026-09-17T10:28:22

  source

  STA

  title

  Oprema za Jek 2 verjetno po regionalnih cestah, predlagan visok hladilni stolp

  url

  https://www.sta.si/3599773/

• article order

  1

  body

  Gen energija je v okviru postopkov za gradnjo drugega bloka krške nuklearke dobila rezultate študij o transportu opreme do Krškega in o možnostih načina hlajenja - za najbolj optimalnega je ocenjen skoraj 200-metrski stolp na naravni vlek. Aktivnosti glede umeščanja v prostor in tudi izbora tehnologije oz. dobavitelja so po vladnem sprejetju sklepa o začetku priprave državnega prostorskega načrta za JEK 2 v februarju začele bolj intenzivno potekati, je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal novi generalni direktor Gen energije Andrej Vizjak in napovedal, da bodo javnost sproti obveščali o napredku pri projektu. Preliminarna transportna študija je pokazala, da je glede na velikost in maso posameznih komponent, ki jih bo, če bo projekt izveden, treba transportirati na lokacijo v Krškem, najprimernejša varianta prevoza iz Luke Koper po regionalnih cestah. Komponente bi bile namreč dimenzij do 44,5 metra v dolžino, 10,4 metra v širino in 10,6 metra v višino, najtežja bi tehtala 980 ton, je povedal Aleš Jamšek iz Gen energije. Študija je sicer identificirala osem morebitnih tras. Prva in druga bi potekali iz Luke Koper do Krškega, in sicer ena po avtocestah, druga pa po regionalnih in glavnih cestah. Tretja bi potekala iz pristanišča Trst, četrta iz rečne luke Budimpešte, peta z Reke, šesta iz Vukovarja, sedma iz Linza in osma iz Bratislave. 274 km od Kopra prek Ljubljane in Celja po Obsotelju do Krškega Druga različica je dolga 274 kilometrov in poteka po cestah čez Črni Kal, Kozino, Razdrto, Divačo, Postojno, "kačje ride", Logatec, Vrhniko, po ljubljanskih cestah naprej proti Domžalam in nato čez Trojane, Žalec, Celje, Šmarje pri Jelšah in po Obsotelju v Krško. Največja ovira pri morebitnem prevozu po avtocesti so predori in nosilnost viaduktov. Preliminarna študija je izhodišče za pripravo končne transportne študije, ki bo obravnavala podrobnejše tehnično načrtovanje trase. Glede na časovnico projekta bi bila lahko končna transportna študija zaključena do konca leta 2028. Hladilni stolp bi bil predvidoma visok med 193 in 198 metrov V študiji izvedljivosti hladilnih stolpov pa je predlagana rešitev hladilni stolp na naravni vlek, katerega ključne prednosti so zanesljivo obratovanje, zelo majhna lastna poraba električne energije in manjše potrebe po vzdrževanju. Glede na izbrani tip reaktorja bi bil takšen stolp predvidoma visok med 193 in 198 metrov. Njegova prednost je, da za ustvarjanje zračnega toka ne potrebuje ventilatorjev, zato je poraba električne energije pri njem najnižja med obravnavanimi tehnologijami, prav tako pa je zanj značilno manj zahtevno vzdrževanje, je povedal Bruno Glaser, ki je po novem - potem ko je v sredo delo poslovnega direktorja začel Aleksander Zupančič - tehnični direktor Gen energije. Kot primerna alternativa je bila opredeljena rešitev s kombiniranim naravnim in mehanskim vlekom, ki bi zahtevala dva stolpa višine 75 do 80 metrov, vendar bi imela višje obratovalne stroške. Glede na študijo bi bila možnost tudi postavitve stolpa z dodatnim ogrevanjem pare in postavitev mehanskih hladilnih celic z induciranim vlekom. Pri obeh možnostih bi bili potrebni med drugim dodatni stroški za električno energijo in vzdrževanje, zadnja možnost zahteva tudi razmeroma veliko površino, je dejal Glaser. Vizjak: Stolpu najbolj nasprotujejo prebivalci v neposredni bližini elektrarne O domnevnem nasprotovanju gradnje visokega stolpa v lokalnem okolju je Vizjak povedal, da je visokemu stolpu najbolj nasprotujejo prebivalci v neposredni bližini jedrske elektrarne, ne bi pa takšnega mnenja posploševal na širše lokalno okolje. Dejal je, da bodo še iskali najprimernejšo rešitev, in dodal, da bo pomemben dejavnik tudi hrup - ta vidik bo obdelala posebna študija -, ki da bi bil ob stolpu na naravni vlek brez ventilatorjev najmanjši. V Gen energiji, ki je glavni investitor v JEK 2, trenutno med drugim čakajo na rezultate verjetnostne analize potresne nevarnosti in pripravljajo razpisno dokumentacije za izbor dobavitelja. Skok s 16 na 22 milijard: podražitev ali zgolj upoštevanje stroškov in inflacije v prihodnosti? V družbi so se odzvali tudi na poročanje nekaterih medijev, da naj bi se projekt s prvotnih okoli 16 milijard podražil na 22 milijard evrov. Kot pojasnjujejo, gre pri prvem znesku za oceno investicije v 1650-megavatno elektrarno, izraženo v stalnih cenah leta 2024 brez upoštevanja stroškov financiranja v času gradnje. Drugi znesek pa predstavlja investicijsko vrednost takšne elektrarne v tekočih cenah, torej z upoštevanjem prihodnje inflacije in stroškov financiranja v času gradnje, so navedli.

  language

  slv

  published at

  2026-09-17T12:23:34

  source

  RTV Slovenija

  title

  Študiji: prevoz komponent za JEK 2 po regionalnih cestah, hladilni stolp bi moral biti visok 200 m

  url

  https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/studiji-prevoz-komponent-za-jek-2-po-regionalnih-cestah-hladilni-stolp-bi-moral-biti-visok-200-m/794043

• article order

  2

  body

  Gen energija je v okviru postopkov za gradnjo drugega bloka krške nuklearke (Jek 2) dobila rezultate študij o transportu opreme do Krškega in o možnostih načina hlajenja. Kot najboljša sta se izkazala prevoz iz Luke Koper po glavnih in regionalnih cestah ter gradnja skoraj 200-metrskega stolpa na naravni vlek. Aktivnosti glede umeščanja v prostor in tudi izbora tehnologije oz. dobavitelja so po vladnem sprejetju sklepa o začetku priprave državnega prostorskega načrta za Jek 2 v februarju začele bolj intenzivno potekati, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal novi generalni direktor Gen energije Andrej Vizjak. Napovedal je, da bodo javnost sproti obveščali o napredku pri projektu. Preliminarna transportna študija je pokazala, da je glede na velikost in maso posameznih komponent, ki jih bo, če bo projekt izveden, treba transportirati na lokacijo v Krškem, najprimernejša varianta prevoza iz Luke Koper po državnih in regionalnih cestah. Predlagana je okoli 274 kilometrov dolga varianta po cestah čez Črni Kal, Kozino, Razdrto, Divačo, Postojno, "kačje ride", Logatec, Vrhniko, po ljubljanskih cestah naprej proti Domžalam in nato čez Trojane, Žalec, Celje, Šmarje pri Jelšah in po Obsotelju v Krško. Največja ovira pri morebitnem prevozu po avtocesti so predori in nosilnost viaduktov. Komponente bi bile namreč dimenzij do 44,5 metra v dolžino, 10,4 metra v širino in 10,6 metra v višino, najtežja bi tehtala 980 ton, je povedal Aleš Jamšek iz Gen energije. Osem morebitnih tras Študija je sicer identificirala osem morebitnih tras. Prva in druga bi potekali iz Luke Koper do Krškega, in sicer ena po avtocestah, druga pa po regionalnih in glavnih cestah. Tretja bi potekala iz pristanišča Trst, četrta iz rečne luke Budimpešte, peta z Reke, šesta iz Vukovarja, sedma iz Linza in osma iz Bratislave. Preliminarna študija je izhodišče za pripravo končne transportne študije, ki bo obravnavala podrobnejše tehnično načrtovanje trase. Glede na časovnico projekta bi bila lahko končna transportna študija zaključena do konca leta 2028. Hladilni stolpi V študiji izvedljivosti hladilnih stolpov pa je predlagana rešitev hladilni stolp na naravni vlek, katerega ključne prednosti so zanesljivo obratovanje, zelo majhna lastna poraba električne energije in manjše potrebe po vzdrževanju. Glede na izbrani tip reaktorja bi bil takšen stolp predvidoma visok med 193 in 198 metrov. Njegova prednost je, da za ustvarjanje zračnega toka ne potrebuje ventilatorjev, zato je poraba električne energije pri njem najnižja med obravnavanimi tehnologijami, prav tako pa je zanj značilno manj zahtevno vzdrževanje, je povedal Bruno Glaser, ki je po novem - potem ko je v sredo delo poslovnega direktorja začel Aleksander Zupančič - tehnični direktor Gen energije. Kot primerna alternativa je bila opredeljena rešitev s kombiniranim naravnim in mehanskim vlekom, ki bi zahtevala dva stolpa višine 75 do 80 metrov, vendar bi imela višje obratovalne stroške. Glede na študijo bi bila možnost tudi postavitve stolpa z dodatnim ogrevanjem pare in postavitev mehanskih hladilnih celic z induciranim vlekom. Pri obeh možnostih bi bili potrebni med drugim dodatni stroški za električno energijo in vzdrževanje, zadnja možnost zahteva tudi razmeroma veliko površino, je dejal Glaser. Nasprotovanje gradnji visokega stolpa in podražitev na 22 milijard O domnevnem nasprotovanju gradnje visokega stolpa v lokalnem okolju je Vizjak povedal, da je visokemu stolpu najbolj nasprotujejo prebivalci v neposredni bližini nuklearke, ne bi pa takšnega mnenja posploševal na širše lokalno okolje. Dejal je, da bodo še iskali najprimernejšo rešitev, in dodal, da bo pomemben dejavnik tudi hrup - ta vidik bo obdelala posebna študija -, ki da bi bil ob stolpu na naravni vlek brez ventilatorjev najmanjši. V investitorju v Jek 2 trenutno med drugim čakajo na rezultate verjetnostne analize potresne nevarnosti in pripravljajo razpisno dokumentacije za izbor dobavitelja. V Genu so se danes odzvali tudi na poročanje nekaterih medijev, da naj bi se projekt s prvotnih okoli 16 milijard podražil na 22 milijard evrov. Kot pojasnjujejo, gre pri prvem znesku za oceno investicije v 1650-megavatno elektrarno, izraženo v stalnih cenah leta 2024 brez upoštevanja stroškov financiranja v času gradnje. Drugi znesek pa predstavlja investicijsko vrednost takšne elektrarne v tekočih cenah, torej z upoštevanjem prihodnje inflacije in stroškov financiranja v času gradnje.

  language

  slv

  published at

  2026-09-17T11:54:17

  source

  24ur

  title

  Kako do Krškega dostaviti skoraj 1000 tonsko opremo za Jek?

  url

  https://www.24ur.com/novice/slovenija/kako-do-krskega-prepeljati-44-metrske-komponente-za-jek.html

• article order

  9

  body

  Z nezmanjšano hitrostjo, po začrtani časovnici, se nadaljuje projekt gradnje drugega bloka jedrske elektrarne Krško. Preverili so, kako bi hladili reaktor, kako bi pripeljali komponente iz Kopra do Krškega, podrobneje so tudi pojasnili, zakaj utegne projekt ob upoštevanju inflacije stati več kot 21 milijard evrov. Andrej Vizjak, vidni član SDS, se je prvič javnosti predstavil na novem vodstvenem položaju. Pod novo vlado Janeza Janše je postal generalni direktor GEN energije. Vizjak zadovoljno ugotavlja, da so se po februarju letos, ko je vlada Roberta Goloba potrdila sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta za gradnjo drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško (JEK 2), bistveno okrepile aktivnosti tudi v postopku izbora tehnologije in dobavitelja. Največji je tudi najboljši Dogodek so izkoristili za predstavitev dveh strokovnih podlag. Prva odgovarja na vprašanje, kako hladiti reaktor JEK 2. Ker je zmogljivost reke Save že skoraj povsem izkoriščena za hlajenje obstoječe nuklearke, bo treba za JEK 2 poiskati alternativno rešitev. V študiji izvedljivosti hlajenja so obravnavali štiri tehnologije. Najboljša je hladilni stolp na naravni vlek. To opcijo sta predlagala tudi oba konkurenta za izvedbo projekta. "Ključne prednosti hladilnega stolpa na naravni vlek so zanesljivo obratovanje, zelo majhna lastna poraba električne energije in manjše potrebe po vzdrževanju," je razložil Bruno Glaser, tehnični direktor GEN energije. Stolp bi bil visok od 193 do 198 metrov. Druga smiselna možnost sta dva stolpa s kombiniranim naravnim in mehanskim vlekom. Visoka bi bila od 75 do 80 metrov. Gradnja teh stolpov bi bila cenejša od prve rešitve, bi pa za seboj potegnila višje obratovalne stroške zaradi dokaj velike porabe električne energije, dodaten problem je hrup ventilatorjev. Glaser priznava, da gradnja skoraj 200-metrskega stolpa trči ob pomisleke bližnjega prebivalstva. "Zavedamo se, da je ta rešitev lahko problematična," pravi in obljublja "odprt dialog z ljudmi". Kako ogromno ovojnico spraviti iz Kopra do Krškega Z drugo študijo so iskali traso, po kateri bi bilo mogoče do Krškega pripeljati posamezne komponente elektrarne. Največja in najtežja med njimi je ovojnica reaktorja, ki je dolga več kot 44 metrov, široka in visoka pa je več kot deset metrov, sam tovor pa bi bil težak kar 980 ton. Preigrali so osem tras, najprimernejša je približno 274 kilometrov dolga pot na relaciji Koper-Ljubljana-Celje-Krško. A tudi na tej trasi so našteli kar 112 kritičnih točk, marsikje bo treba zgraditi premostitvene objekte. "Ko bomo usposobili traso za izvedbo projekta dva, bomo vlagali v bistvu trajno tudi v izboljšavo cestne infrastrukture v Sloveniji," projekt hvali inženir Aleš Jamšek iz GEN energije. Dokončno traso bodo morali predlagati do konca leta 2028. GEN energija je že predstavila študiji izvedljivosti projekta v Sloveniji. Westinghouse je ponudil elektrarno tipa AP1000 s 1117 megavati moči, francoski EDF je ponudil dva modela, s 1200 in 1650 megavati moči. Država bi morala sprejeti odločitev o izvedbi naložbe do konca leta 2028, sledili bi pogajanja in podpis pogodbe z dobaviteljem. Integrirano gradbeno dovoljenje bi moralo biti izdano v letu 2032. Vizjak poudarja, da je treba v tej fazi razločevati postopek izbora tehnologije in izbor dobavitelja. "To je velika razlika," opozarja. "Tudi po izboru tehnologije bo nabor dobaviteljev še vedno širok." Zakaj projekt stane že več kot 21 milijard evrov? V javnosti krožijo različne ocenjene vrednosti projekta JEK 2. Jan Lokar iz GEN energije je opozoril, da je treba razlikovati med stalnimi in tekočimi cenami. Skupna vrednost gradnje elektrarne s 1100-megavatnim reaktorjem, ki vključuje stroške financiranja, v stalnih cenah znaša 11,8 milijarde evrov. Če ceno izrazimo v tekočih cenah, ki upoštevajo inflacijo do leta 2040, pa se znesek poveča na 14,8 milijarde evrov. Gradnja elektrarne s 1650-megavatnim reaktorjem, vključno s stroški financiranja, po stalnih cenah stane 17,5 milijarde evrov. V tekočih cenah je 21,8 milijarde evrov. "Razlika med zneskoma ne pomeni zvišanja stroškov projekta, temveč upošteva povečanje stroškov materiala, stroškov dela, stroškov financiranja in drugih stroškov kot posledico inflacije v času gradnje," pravi Lokar.

  language

  slv

  published at

  2026-09-17T15:17:38

  source

  Dnevnik

  title

  JEK 2 dobiva konkretne obrise: znana trasa za 980-tonski tovor in nova ocena stroškov

  url

  https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/jek-2-dobiva-konkretne-obrise-znana-trasa-za-980-tonski-tovor-in-nova-ocena-stroskov-2828112/

• article order

  8

  body

  Družba GEN energija je predstavila transportno študijo za prevoz ključnih komponent za novo jedrsko elektrarno v Krškem. Med osmimi analiziranimi možnostmi se je kot najprimernejša za nadaljnjo obravnavo izkazala 274 kilometrov dolga cestna trasa od Kopra prek Ljubljane in Celja do Krškega. A pot ne bo preprosta, saj so strokovnjaki na njej identificirali kar 112 kritičnih točk. Družba GEN energija je na današnji novinarski konferenci predstavila aktualni status projekta drugega bloka jedrske elektrarne Krško (JEK2), preliminarno transportno študijo prevoza ključnih komponent ter študijo izvedljivosti hladilnih stolpov. Zatrjujejo, da se bo projekt JEK2 v prihodnjih fazah nadaljeval s pripravo tehničnih, strokovnih in prostorskih podlag. Med vprašanji, na katera bodo morali odgovoriti niso le moč in cena nove jedrske elektrarne, temveč tudi zelo konkretni izzivi. Med drugim kako bodo ključne in največje komponente bodoče elektrarne od Luke Koper sploh pripeljali do Krškega in kakšen hladilni sistem bo imela. Od Kopra do Krškega 112 kritičnih točk V preliminarni transportni študiji so strokovnjaki analizirali osem potencialnih poti iz različnih pomorskih in rečnih pristanišč do lokacije JEK2. Kot najprimernejša za nadaljnjo obravnavo se je izkazala približno 274 kilometrov dolga cestna trasa Koper-Ljubljana-Celje-Krško. To pa še ne pomeni, da bi lahko ogromne komponente jedrske elektrarne po obstoječih cestah preprosto naložili na posebne tovornjake in jih odpeljali do Krškega. Študija je na predvideni poti identificirala 112 kritičnih točk oziroma odsekov, na katerih bodo potrebne dodatne tehnične preveritve ali prilagoditve infrastrukture. Gre med drugim za višinske in širinske omejitve ter druge infrastrukturne ovire. Na nekaterih mestih bo treba zagotoviti tudi posebne premostitvene objekte. Prevoz ne bi potekal po avtocesti, saj to zaradi številnih predorov, ki niso dovolj visoki, ne bi bilo mogoče. Preliminarna študija je zato šele izhodišče za precej podrobnejše načrtovanje. Končna transportna študija bo morala določiti natančno traso, potrebne posege v infrastrukturo in način izvedbe transportov. Po trenutni časovnici bi jo lahko zaključili do konca leta 2028. Trasa še ni dokončno izbrana Preliminarno transportno študijo je predstavil vodilni inženir v Službi inženiringa GEN energije Aleš Jamšek. Namen analize je bil preveriti, ali je prevoz ključnih komponent do lokacije JEK2 sploh izvedljiv, ter primerjati različne možnosti glede na tehnične, logistične in infrastrukturne zahteve. Izbrana trasa prek Kopra je za zdaj opredeljena kot najprimernejša za nadaljnjo obravnavo, zato še ne gre za dokončno odločitev o poti, po kateri bi nekoč dejansko potovale komponente nove nuklearke. Prav transport izjemno velikih in težkih kosov opreme je eden od logistično zahtevnejših delov gradnje jedrskih objektov. Končna rešitev bo zato odvisna tudi od dobavitelja opreme in konkretne zasnove JEK2. Hladilni stolp bi lahko segal 200 metrov visoko Bruno Glaser, tehnični direktor GEN energije, je predstavil študijo izvedljivosti tehnologij hladilnih stolpov. Strokovnjaki so primerjali štiri možnosti: hladilni stolp na naravni vlek, dve različici s kombiniranim naravnim in mehanskim vlekom ter mehanske hladilne celice z induciranim vlekom. Kot predlagana rešitev se je pokazal hladilni stolp na naravni vlek. Takšen stolp bi bil glede na izbrani tip reaktorja predvidoma visok med 193 in 198 metri. Njegovi glavni prednosti sta po Glaserjevih navedbah zanesljivo delovanje in zelo majhna lastna poraba električne energije. Ker za ustvarjanje zračnega toka ne potrebuje ventilatorjev, ima med obravnavanimi tehnologijami najnižjo porabo elektrike, ne povzroča hrupa, hkrati pa zahteva manj vzdrževanja. Kot primerna alternativa se je pokazala rešitev s kombiniranim naravnim in mehanskim vlekom. V tem primeru bi potrebovali dva stolpa, visoka približno od 75 do 80 metrov, vendar bi bili njuni obratovalni stroški višji. Zaradi ventilatorjev bi bilo njuno delovanje tudi glasnejše. Končna odločitev tudi na tem področju še ni sprejeta. Izbor bo del nadaljnjih tehničnih preveritev in postopka umeščanja JEK2 v prostor, pri katerem bodo morali po navedbah GEN energije upoštevati tudi družbeno sprejemljivost posamezne rešitve. Pri študiji so upoštevali tudi vpliv podnebnih sprememb in zahtevnejših vremenskih razmer na učinkovitost hlajenja bodoče elektrarne. Zakaj se 11,8 milijarde spremeni v 14,8 milijarde evrov? Jan Lokar, vodilni inženir v Službi inženiringa, je pojasnil različne zneske, ki se v medijih pojavljajo pri ocenah investicijskih stroškov JEK2. Gre za razlike med stalnimi in tekočimi cenami. Stalne cene pomenijo, da so vsi stroški preračunani na vrednost denarja v določenem izhodiščnem letu. Tako lahko ocenimo, koliko projekt realno stane brez vpliva prihodnje inflacije. Tekoče cene pa kažejo, koliko evrov bo treba dejansko plačevati v letih, ko bodo stroški nastajali. Vključujejo predvideno rast cen materiala, dela, storitev in drugih stroškov zaradi inflacije. Pri elektrarni moči 1.100 megavatov je skupna vrednost investicijskih stroškov in stroškov financiranja ocenjena na 11,819 milijarde evrov v stalnih cenah. Če se upošteva predvidena inflacija do izgradnje elektrarne, se znesek v tekočih cenah poveča na 14,838 milijarde evrov. Pri elektrarni moči 1.650 megavatov pa ocena stroškov znaša 17,466 milijarde evrov v stalnih oziroma 21,759 milijarde evrov v tekočih cenah. Lokar je poudaril, da višji znesek ne pomeni podražitve projekta, temveč prikazuje, koliko denarja bi bilo zaradi inflacije dejansko treba zagotoviti v letih do predvidene izgradnje leta 2040. GEN energija zavrača navedbe o zbiranju podatkov o nasprotnikih JEK2 V družbi so se odzvali tudi na poziv Zveze ekoloških gibanj Slovenije (ZEG) glede medijskih navedb o domnevnem zbiranju informacij o posameznikih in organizacijah, ki nasprotujejo projektu JEK2. V GEN energiji zatrjujejo, da družba tovrstnih dejavnosti ni naročila in da z njimi ni povezana. Ob tem so poudarili, da podpirajo odprto in argumentirano javno razpravo ter spoštujejo pravico posameznikov in organizacij do kritičnih stališč glede projekta. Pripravljajo razpis za dobavitelja JEK2 Glaser je pojasnil, da projekt trenutno poteka na več področjih hkrati. Med ključnimi aktivnostmi so priprava verjetnostne analize potresne nevarnosti, strokovnih podlag za državni prostorski načrt in razpisne dokumentacije za izbor dobavitelja JEK2. Projektna skupina sodeluje tudi v več medinstitucionalnih delovnih skupinah ter s pristojnimi ministrstvi, Mestno občino Krško in širšo posavsko regijo. Novi generalni direktor GEN energije Andrej Vizjak je poudaril, da morajo po njegovih besedah strokovne podlage za tako velik projekt temeljiti na preverjenih podatkih, pomembne informacije pa morajo biti javnosti predstavljene pravočasno in razumljivo.

  language

  slv

  published at

  2026-09-17T11:22:36

  source

  SiOL

  title

  Ogromne dele za JEK2 bi vozili čez pol Slovenije: na 274-kilometrski poti 112 kritičnih točk

  url

  https://siol.net/novice/slovenija/ogromne-dele-za-jek2-bi-vozili-cez-pol-slovenije-na-274-kilometrski-poti-112-kriticnih-tock-701662

• article order

  6

  body

  Gre za študijo izvedljivosti hladilnih stolpov in preliminarno transportno študijo prevoza ključnih komponent za potencialni drugi blok krške nuklearke. Direktor Gen energije Andrej Vizjak je dejal, da je projekt izgradnje Jek 2 v postopku priprave državnega prostorskega načrta. Tako danes kot v prihodnje bodo javnost podrobno seznanjali o poteku tega pomembnega projekta. Izdelati je namreč treba celo kopico strokovnih podlag. Da okoli Jek 2 poteka veliko aktivnosti, je poudaril tehnični direktor Gen energije Bruno Glaser. Izpostavil je predvsem verjetnostno analizo potresne nevarnosti, ki bo predvidoma zaključena v prvem četrtletju 2027, dodatne raziskave terena, priprave na razpis z izbiro tehnologije in dobavitelja ter pripravo državnega prostorskega načrta, ki terja skupno kar 42 pravnih podlag oziroma študij. Med slednjimi so najpomembnejše študije poplavne varnosti, potresne nevarnosti in priključitve na elektroenergetski sistem. Po kateri poti bodo v Krško prepeljali ogromne komponente? Ena od pomembnejših je tudi transportna študija prevoza ključnih komponent. Novo preliminarno transportno študijo, ki so jo na podlagi novih dognanj glede "kritičnih komponent in rešitev za sam transport" naročili lanskega avgusta in ki jo je skupaj s podizvajalci izvedlo podjetje T1 transportni inženiring, je predstavil Aleš Jamšek, projektni inženir in strokovnjak za potresno varnost v družbi Gen energija. Gre namreč za "izjemne dimenzije" tovora, je poudaril Jamšek in pojasnil, da so v preliminarni študiji identificirali osem potencialnih tras. Dve trasi vključujeta prevoz iz Luke Koper do Krškega, pri čemer ena vodi po avtocestah, druga pa po glavnih in regionalnih cestah. Preostale možnosti so trase iz tržaškega pristanišča, rečne luke v Budimpešti, pristanišča v Reki, iz Vukovarja, Linza ali Bratislave. Vse trase so primerjali in ugotovili, da je optimalna trasa tista iz koprskega pristanišča, ki poteka po glavnih in regionalnih cestah. Ta trasa sicer ni najkrajša, a je bil eden od ključnih kriterijev število predorov, zato je bolj primerna od tiste po avtocestah, je pojasnil Jamšek. Težke komponente dimenzij do 44,5 metra v dolžino, 10,4 metra v širino in 10,6 metra v višino, pri čemer bi najtežja bi tehtala kar 980 ton, bi tako prepeljali po cestah preko Črnega Kala, Kozine, Razdrtega, Divače, Postojne, Logatca, Vrhnike, Domžal, Trojan, Žalca, Celja, Šmarja pri Jelšah in končno po Obsotelju do Krškega. Gre za 274 kilometrov dolgo traso, na kateri so identificirali kar 112 kritičnih odsekov, ki vključujejo vse od višinskih ovir do ovir s kritično širino, premostitvenimi ovirami in druge ovire. Jamšek je dejal, da so problematične točke med drugim prenizki podvozi pod avtocesto, kjer bo treba urediti obvoze. Ponekod so ti sicer že izdelani. Posebna kritična točka je tudi Luka Koper, saj bo šlo za raztovarjanje zelo težkega tovora. Statično bo treba preveriti tudi vse nadvoze nad avtocesto, da se ugotovi, ali lahko zdržijo takšno težo. Skratka, po besedah Jamška se s tem projektom hkrati vlaga tudi v "trajno izboljšavo cestne infrastrukture v Sloveniji." Končna transportna študija bi lahko bila glede na časovnico projekta zaključena do konca leta 2028. Kako bodo hladili Jek 2? V Gen energiji so študijo izvedljivosti hladilnih sistemov za drugi blok prejšnji teden za lokalno skupnost že predstavili v Krškem, o čemer je poročal že Dolenjski list. Gre za eno najbolj perečih vprašanj prihodnje umestitve objekta v prostor, študijo, ki vključuje štiri možnosti, pa so v četrtek predstavili še splošni javnosti. Možne so različne tehnologije. Tipično se po Evropi in tudi drugod po svetu jedrske elektrarne hladijo bodisi z direktnim pretokom hladne vode iz reke bodisi s hladilnimi stolpi, je pojasnil Bruno Glaser, po besedah katerega je bilo letošnje poletje z visokimi temperaturami in izjemno nizkimi vodostaji rek "dober pokazatelj," kako so obratovale. Večina jedrskih elektrarn, ki se hladijo s hladilnimi stolpi, je delovala nemoteno, medtem ko so morale druge, ki se hladijo z vodo iz rek, "zniževati moč ali celo ugašati." Da je lahko spoštovala omejitve v okoljskem dovoljenju, je morala denimo avgusta svojo moč na 80 odstotkov znižati tudi krška nuklearka. Glaser je poudaril, da za Jek 2 pride v poštev samo hlajenje s hladilnim stolpom, saj na reki Savi že obratuje Jek 1, ki "s svojim načinom hlajenja praktično izkoristi vso svojo kapaciteto hlajenja in mi dejansko ne smemo dodati neke toplote v reko Savo." Zato je treba uporabiti hladilni stolp, ki ne bo dodatno obremenjeval Save in bo omogočal sočasno obratovanje obeh blokov. Pri zasnovi stolpa ključna tako imenovana "temperatura mokrega termometra." Gre za fizikalni parameter, na podlagi katerega se določi, kako visok mora biti hladilni stolp. Z drugimi besedami, gre za določeno temperaturo, ki se je ne sme preseči, saj pri tej temperaturi stolp ne deluje več. Gre za običajno bistveno nižje temperature od tistih, ki so "dejansko v ozračju." V primeru hladilnih stolpov so na voljo štiri "tipične tehnologije," in sicer stolpi na naravni vlek, ki so razmeroma visoki in "standardni na praktično vseh elektrarnah." Tukaj so še hladilni stolpi s kombiniranim naravnim in mehanskim vlekom. Ti so po besedah Glaserja nekoliko nižji, a ravno zato potrebujejo dodaten zagon zraka. Za tega poskrbijo dodatni mehanski ventilatorji na električni pogon. Bi bila pa za hlajenje Jek 2 potrebna dva takšna stolpa. Tretja možnost, ki je še nekoliko bolj dodelana, je stolp s kombiniranim naravnim in mehanskim vlekom z dodatnim gretjem, ki ga sicer krasi "manjša vidna para," a le v višini nad stolpom, višje, ko se para znova ohladi, pa znova postane vidna. Četrta možnost so še mehanske hladilne celice z induciranim vlekom. So sicer nizke, a jih je "zelo veliko, govorimo o ogromni površini, da se doseže kapaciteta hlajenja." Zanje je posledično tudi veliko možnosti za odpovedi in terjajo veliko vzdrževanja. Najprimernejši hladilni stolp na naravni vlek Pri vseh štirih po besedah Glaserja obstajajo "plusi in minusi," a je v primeru Jek 2 najprimernejši stolp na naravni vlek, ki se ponaša z zanesljivim in preprostim obratovanjem ter majhno lastno porabo električne energije. Manjše so tudi potrebe po vzdrževanju. Glede na izbrani tip reaktorja bi bil takšen stolp predvidoma visok med 193 in 198 metrov. V poštev bi prišla tudi druga možnost s kombiniranim vlekom, a skupaj z vsemi "negativnimi elementi," kot sta bistveno večja poraba lastne električne energije za delovanje ventilatorjev in dodaten mehanski hrup. Precej manj primerna sta tretja in četrta možnost. Tretje možnosti, torej tehnologija kombiniranega naravnega in mehanskega vleka z dodatnim gretjem, se po navedbah Glaserja ne uporablja pri nobeni jedrski elektrarni v Evropi, četrta možnost hlajenja z mehanskimi hladilnimi celicami pa terja ogromno ventilatorjev in ogromno površino, ob tem je zelo velika tudi poraba elektrike, razmeroma visoki pa so tudi stroški. Tudi ta rešitev se uporablja zelo redko. Ob tem prerečem vprašanju se med lokalnim prebivalstvom in tudi okoljevarstveniki pojavljajo številni pomisleki. Kot je poročal Dolenjski list, prebivalci denimo opozarjajo, da bi skoraj 200 metrov visok betonski objekt pomenil nov agresiven poseg v krajino, ki je z obstoječimi jedrskimi in energetskimi objekti že zdaj obremenjena. Predstavniki Zveze ekoloških gibanj Slovenije (ZEG) pa so prejšnji teden na javni predstavitvi opozorili, da je pred končno izbiro rešitve nujno razkriti vse vhodne podatke in strokovne izračune. Glede vodne bilance in izhlapevanja ZEG opozarja, da bo zaprti sistem hladilnega stolpa z izhlapevanjem uparil izjemne količine vode. Zato zahtevajo natančne podatke o dejanskem odvzemu surove vode iz Save in o deležu, ki se bo vrnil kot kalužna voda, je poročal časnik. Vizjak je na pomisleke v četrtek odgovoril, da se jih zavedajo in jih razumejo ter da bodo iskali "najboljšo možno rešitev." Poudaril je, da ta še ni izbrana. Glaser je ob tem dodal, da bo vpliv Jek 2 na Savo "minimalen," kalužno vodo, ki se izpira iz hladilnega stolpa, pa je pred vrnitvijo v Savo treba ohladiti. Poudaril je, da mora biti sprememba temperature Save praktično 0, v hipotetičnem primeru pa bi jo lahko celo ohlajali.

  language

  slv

  published at

  2026-09-17T11:16:34

  source

  Svet24

  title

  Ogromne komponente Jek 2 od Kopra do Krškega, na poti 112 kritičnih odsekov

  url

  https://svet24.si/novice/slovenija/jedrska-elektrarna-drugi-blok-stolp-prevoz-1927106

• article order

  5

  body

  LJUBLJANA * Aktivnosti glede umeščanja v prostor in tudi izbora tehnologije oz. dobavitelja so po vladnem sprejetju sklepa o začetku priprave državnega prostorskega načrta za Jek 2 v februarju začele bolj intenzivno potekati, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal novi generalni direktor Gen energije Andrej Vizjak. Napovedal je, da bodo javnost sproti obveščali o napredku pri projektu. Največjie ovire predori in nosilnost viaduktov Preliminarna transportna študija je pokazala, da je glede na velikost in maso posameznih komponent, ki jih bo, če bo projekt izveden, treba transportirati na lokacijo v Krškem, najprimernejša varianta prevoza iz Luke Koper po državnih in regionalnih cestah. Predlagana je okoli 274 kilometrov dolga varianta po cestah čez Črni Kal, Kozino, Razdrto, Divačo, Postojno, "kačje ride", Logatec, Vrhniko, po ljubljanskih cestah naprej proti Domžalam in nato čez Trojane, Žalec, Celje, Šmarje pri Jelšah in po Obsotelju v Krško. Največje ovire pri morebitnem prevozu po avtocesti so predori in nosilnost viaduktov. Komponente bi bile namreč dimenzij do 44,5 metra v dolžino, 10,4 metra v širino in 10,6 metra v višino, najtežja bi tehtala 980 ton, je povedal Aleš Jamšek iz Gen energije. Študija je sicer identificirala osem morebitnih tras. Prva in druga bi potekali iz Luke Koper do Krškega, in sicer ena po avtocestah, druga pa po regionalnih in glavnih cestah. Tretja bi potekala iz pristanišča Trst, četrta iz rečne luke Budimpešte, peta z Reke, šesta iz Vukovarja, sedma iz Linza in osma iz Bratislave. Preliminarna študija je izhodišče za pripravo končne transportne študije, ki bo obravnavala podrobnejše tehnično načrtovanje trase. Glede na časovnico projekta bi bila lahko končna transportna študija zaključena do konca leta 2028. Najboljša rešitev hladilni stolp na naravni vlek V študiji izvedljivosti hladilnih stolpov pa je predlagana rešitev hladilni stolp na naravni vlek, katerega ključne prednosti so zanesljivo obratovanje, zelo majhna lastna poraba električne energije in manjše potrebe po vzdrževanju. Glede na izbrani tip reaktorja bi bil takšen stolp predvidoma visok med 193 in 198 metrov. Njegova prednost je, da za ustvarjanje zračnega toka ne potrebuje ventilatorjev, zato je poraba električne energije pri njem najnižja med obravnavanimi tehnologijami, prav tako pa je zanj značilno manj zahtevno vzdrževanje, je povedal Bruno Glaser, ki je po novem - potem ko je v sredo delo poslovnega direktorja začel Aleksander Zupančič - tehnični direktor Gen energije. Kot primerna alternativa je bila opredeljena rešitev s kombiniranim naravnim in mehanskim vlekom, ki bi zahtevala dva stolpa višine 75 do 80 metrov, vendar bi imela višje obratovalne stroške. Glede na študijo bi bila možnost tudi postavitev stolpa z dodatnim ogrevanjem pare in postavitev mehanskih hladilnih celic z induciranim vlekom. Pri obeh možnostih bi bili potrebni med drugim dodatni stroški za električno energijo in vzdrževanje, zadnja možnost zahteva tudi razmeroma veliko površino, je dejal Glaser. O hrupu v posebni študiji O domnevnem nasprotovanju gradnje visokega stolpa v lokalnem okolju je Vizjak povedal, da je visokemu stolpu najbolj nasprotujejo prebivalci povsem blizu nuklearke, ne bi pa takšnega mnenja posploševal na širše lokalno okolje. Dejal je, da bodo še iskali najprimernejšo rešitev, in dodal, da bo pomemben dejavnik tudi hrup - ta vidik bo obdelala posebna študija -, ki da bi bil ob stolpu na naravni vlek brez ventilatorjev najmanjši. V investitorju v Jek 2 trenutno med drugim čakajo na rezultate verjetnostne analize potresne nevarnosti in pripravljajo razpisno dokumentacije za izbor dobavitelja.

  language

  slv

  published at

  2026-09-17T11:20:18

  source

  primorske.si

  title

  Oprema za Jek 2 iz Luke Koper po regionalnih cestah

  url

  https://primorske.si/slovenija/oprema-za-jek-2-iz-luke-koper-verjetno-po-regionalnih-cestah-predlagan-visok-hladilni-stolp/

• article order

  4

  body

  Kot najboljša sta se izkazala prevoz iz Luke Koper po glavnih in regionalnih cestah ter gradnja skoraj 200-metrskega stolpa na naravni vlek. Aktivnosti glede umeščanja v prostor in tudi izbora tehnologije oz. dobavitelja so po vladnem sprejetju sklepa o začetku priprave državnega prostorskega načrta za Jek 2 v februarju začele bolj intenzivno potekati, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal novi generalni direktor Gen energije Andrej Vizjak. Napovedal je, da bodo javnost sproti obveščali o napredku pri projektu. Preliminarna transportna študija je pokazala, da je glede na velikost in maso posameznih komponent, ki jih bo, če bo projekt izveden, treba transportirati na lokacijo v Krškem, najprimernejša varianta prevoza iz Luke Koper po državnih in regionalnih cestah. Predlagana je okoli 274 kilometrov dolga varianta po cestah čez Črni Kal, Kozino, Razdrto, Divačo, Postojno, "kačje ride", Logatec, Vrhniko, po ljubljanskih cestah naprej proti Domžalam in nato čez Trojane, Žalec, Celje, Šmarje pri Jelšah in po Obsotelju v Krško. Največja ovira pri morebitnem prevozu po avtocesti so predori in nosilnost viaduktov. Komponente bi bile namreč dimenzij do 44,5 metra v dolžino, 10,4 metra v širino in 10,6 metra v višino, najtežja bi tehtala 980 ton, je povedal Aleš Jamšek iz Gen energije. Študija je sicer identificirala osem morebitnih tras. Prva in druga bi potekali iz Luke Koper do Krškega, in sicer ena po avtocestah, druga pa po regionalnih in glavnih cestah. Tretja bi potekala iz pristanišča Trst, četrta iz rečne luke Budimpešte, peta z Reke, šesta iz Vukovarja, sedma iz Linza in osma iz Bratislave. Preliminarna študija je izhodišče za pripravo končne transportne študije, ki bo obravnavala podrobnejše tehnično načrtovanje trase. Glede na časovnico projekta bi bila lahko končna transportna študija zaključena do konca leta 2028. V študiji izvedljivosti hladilnih stolpov pa je predlagana rešitev hladilni stolp na naravni vlek, katerega ključne prednosti so zanesljivo obratovanje, zelo majhna lastna poraba električne energije in manjše potrebe po vzdrževanju. Glede na izbrani tip reaktorja bi bil takšen stolp predvidoma visok med 193 in 198 metrov. Njegova prednost je, da za ustvarjanje zračnega toka ne potrebuje ventilatorjev, zato je poraba električne energije pri njem najnižja med obravnavanimi tehnologijami, prav tako pa je zanj značilno manj zahtevno vzdrževanje, je povedal Bruno Glaser, ki je po novem - potem ko je v sredo delo poslovnega direktorja začel Aleksander Zupančič - tehnični direktor Gen energije. Kot primerna alternativa je bila opredeljena rešitev s kombiniranim naravnim in mehanskim vlekom, ki bi zahtevala dva stolpa višine 75 do 80 metrov, vendar bi imela višje obratovalne stroške. Glede na študijo bi bila možnost tudi postavitve stolpa z dodatnim ogrevanjem pare in postavitev mehanskih hladilnih celic z induciranim vlekom. Pri obeh možnostih bi bili potrebni med drugim dodatni stroški za električno energijo in vzdrževanje, zadnja možnost zahteva tudi razmeroma veliko površino, je dejal Glaser. O domnevnem nasprotovanju gradnje visokega stolpa v lokalnem okolju je Vizjak povedal, da je visokemu stolpu najbolj nasprotujejo prebivalci v neposredni bližini nuklearke, ne bi pa takšnega mnenja posploševal na širše lokalno okolje. Dejal je, da bodo še iskali najprimernejšo rešitev, in dodal, da bo pomemben dejavnik tudi hrup - ta vidik bo obdelala posebna študija -, ki da bi bil ob stolpu na naravni vlek brez ventilatorjev najmanjši. V investitorju v Jek 2 trenutno med drugim čakajo na rezultate verjetnostne analize potresne nevarnosti in pripravljajo razpisno dokumentacije za izbor dobavitelja. V Genu so se danes odzvali tudi na poročanje nekaterih medijev, da naj bi se projekt s prvotnih okoli 16 milijard podražil na 22 milijard evrov. Kot pojasnjujejo, gre pri prvem znesku za oceno investicije v 1650-megavatno elektrarno, izraženo v stalnih cenah leta 2024 brez upoštevanja stroškov financiranja v času gradnje. Drugi znesek pa predstavlja investicijsko vrednost takšne elektrarne v tekočih cenah, torej z upoštevanjem prihodnje inflacije in stroškov financiranja v času gradnje.

  language

  slv

  published at

  2026-09-17T11:08:04

  source

  Reporter

  title

  V Krškem bi lahko zgradili 200 metrovi visok hladilni stolp za Jek 2

  url

  https://reporter.si/clanek/slovenija/v-krskem-bi-lahko-zgradili-200-metrovi-visok-hladilni-stolp-za-jek-2-1927108

source scope

analyzed source count

8

omitted articles

omitted source count

0

total source count

8