Ustavno sodišče razveljavilo del zakona o oviranju parlamentarnih preiskav 18.9.2026

Ustavno sodišče razveljavilo del zakona o oviranju parlamentarnih preiskav
Analiziranih 8 virov Slovenščina

Ustavno sodišče je soglasno razveljavilo določbo zakona o parlamentarni preiskavi, ki je Državnemu zboru onemogočala imenovanje preiskovalne komisije v času trajanja ustavnosodne presoje akta o odreditvi preiskave. Sodišče je ocenilo, da avtomatičen odlog imenovanja preiskovalne komisije nesorazmerno posega v ustavno pristojnost Državnega zbora do izvajanja parlamentarnega nadzora in povzroča nepotrebno zavlačevanje postopkov. Odločitev, ki je bila sprejeta na podlagi zahteve Državnega sveta, ne izključuje možnosti ustavne presoje parlamentarnih preiskav, vendar poudarja, da mora biti sistem pravnih sredstev zasnovan tako, da preiskave čim manj ovira. Medtem ko se razprava o ustreznosti varovalk nadaljuje, ostaja v ospredju tudi prihajajoči referendum 11. oktobra o noveli zakona, ki dodatno spreminja nabor akterjev z možnostjo ustavnosodnega varstva.

Analiza trditev

TrditevKljučne razlikeSTARTV SlovenijaMladinaN1DnevnikVečerSiOLŽurnal24
Ustavno sodišče je ocenilo, da avtomatičen odlog imenovanja komisije posega v ustavno pristojnost državnega zbora.Mladina in SiOL ne omenjata ustavne pristojnosti DZ.Da: US meni, da avtomatičen odlog posega v pristojnosti DZ.Da: Sodišče meni, da odlog posega v pristojnost DZ po 93. členu ustave.Delno: Omenja vpliv na učinkovitost preiskave, ne eksplicitno pristojnost.Da: Sodišče je ocenilo, da tak odlog posega v pristojnost DZ.Da: Sodišče meni, da avtomatičen odlog posega v pristojnost DZ.Da: Sodišče je ocenilo, da tak odlog posega v pristojnost DZ po ustavi.Delno: Sodišče je navedlo, da ureditev preveč omejuje in zavlačuje preiskave.Da: Sodišče meni, da tak odlog posega v pristojnost DZ po 93. členu.
Državni svet je vložil zahtevo za oceno ustavnosti več določb zakona o parlamentarni preiskavi iz leta 2024.STA in SiOL delno potrjujeta, ostali v celoti.Delno: Članek omenja zahtevo za presojo, a ne navaja DS kot vlagatelja.Da: Članek potrjuje, da je DS vložil zahtevo za več določb.Da: Članek potrjuje zahtevo državnega sveta iz januarja letos.Da: Članek potrjuje, da je DS vložil zahtevo za več določb.Da: Državni svet je vložil zahtevo za oceno ustavnosti več določb.Da: Članek potrjuje, da je DS vložil zahtevo za oceno več določb.Delno: Omenjena je zahteva Državnega sveta, a leto zakona ni potrjeno.Da: Članek potrjuje, da je DS vložil zahtevo za več določb.
Učinkovitost parlamentarne preiskave je ustavna vrednota, ki je ne smejo nepotrebno zavlačevati pravna sredstva.Večina virov trditev podpira, Mladina in Večer le delno.Da: US poudarja, da preiskava ne sme biti nepotrebno zavlačevana.Da: Sodišče poudarja, da mora biti postopek urejen brez nepotrebnega oviranja.Delno: Članek omenja učinkovitost kot razlog za razveljavitev določbe.Da: Članek navaja, da postopek ne sme nepotrebno ovirati preiskave.Da: Sodišče poudarja potrebo po čim manj oviranja preiskave.Delno: Članek navaja, da mora biti postopek urejen tako, da ga čim manj ovira.Da: Sodišče je poudarilo, da je učinkovitost ustavna vrednota.Da: Sodišče poudarja, da postopek ne sme biti nepotrebno zavlačevan.
Državni zbor je sprejel novelo zakona, ki oži nabor akterjev, ki lahko zahtevajo ustavno presojo akta o preiskavi.Mladina edina poudarja odpravo varovalk, drugi potrjujejo ožitev.Ni omenjenoDa: Članek potrjuje sprejetje novele, ki oži nabor akterjev.Delno: Omenja zakon, ki želi odpraviti varovalke in pravico do presoje.Da: Članek potrjuje, da novela oži nabor akterjev za zahtevo.Da: Novela korenito oži nabor akterjev za ustavno presojo.Da: Članek potrjuje sprejetje novele, ki oži nabor akterjev.Da: Novela omejuje možnost izpodbijanja za osebe, ki so predmet preiskave.Da: Članek potrjuje sprejetje novele, ki oži nabor akterjev.
Ustavno sodišče je potrdilo, da je sistem zunanjega nadzora nad parlamentarno preiskavo primeren in ustavno dopusten.Mladina potrjuje, N1 in SiOL delno zanikata.Ni omenjenoNi omenjenoDa: Članek navaja, da so sodniki potrdili sistem nadzora kot primeren.Delno: Sodišče ni presojalo celotnega sistema, le razveljavilo je del.Ni omenjenoNi omenjenoDelno: Sodišče meni, da varstva ni mogoče izključiti, a mora biti urejeno.Ni omenjeno
Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o parlamentarni preiskavi, ki je preprečeval imenovanje preiskovalne komisije med ustavno presojo.Vsi viri potrjujejo trditev, razlik le v podrobnostih ni.Da: US je razveljavilo določbo, ki je preprečevala imenovanje komisije.Da: Razveljavljen je odstavek, ki je preprečeval imenovanje komisije.Da: Članek navaja razveljavitev določbe o nezmožnosti ustanovitve preiskave.Da: Članek potrjuje razveljavitev določbe, ki je preprečevala imenovanje.Da: Razveljavljen je odstavek, ki je preprečeval imenovanje komisije.Da: Članek potrjuje razveljavitev odstavka, ki je preprečeval imenovanje.Da: Razveljavljen je člen, ki je preprečeval imenovanje komisije.Da: Članek potrjuje razveljavitev določbe o odlogu imenovanja komisije.
Državni zbor lahko po novi odločitvi ustavnega sodišča imenuje preiskovalno komisijo kljub vloženi zahtevi za ustavno presojo.Vsi viri trditev potrjujejo, razlik ni.Da: DZ lahko po novem imenuje komisijo kljub vloženi zahtevi.Da: Članek potrjuje, da DZ lahko imenuje komisijo kljub vloženi zahtevi.Da: Razveljavitev preprečuje avtomatičen odlog ustanovitve komisije.Da: Članek navaja, da lahko DZ komisijo imenuje kljub vloženi zahtevi.Da: Odločitev omogoča imenovanje komisije kljub vloženi zahtevi.Da: Članek navaja, da DZ lahko imenuje komisijo kljub vloženi zahtevi.Da: Vložitev zahteve sama po sebi ne preprečuje več imenovanja.Da: Članek izrecno navaja, da lahko DZ komisijo imenuje kljub zahtevi.
Ustavno sodišče lahko kljub razveljavitvi določbe začasno zadrži izvrševanje akta o odreditvi preiskave, če so za to izpolnjeni pogoji.Vsi viri trditev podpirajo, a poudarki se razlikujejo.Da: US lahko še vedno zadrži izvrševanje akta, če so podani pogoji.Da: Sodišče lahko zadrži izvrševanje akta na podlagi zakona o US.Da: Članek navaja pravico predlagateljev do zahteve za začasno zadržanje.Da: Članek potrjuje možnost zadržanja izvrševanja akta.Da: Sodišče lahko zadrži izvrševanje akta, če so izpolnjeni pogoji.Da: Članek navaja, da sodišče lahko zadrži izvrševanje, če so pogoji.Da: Članek potrjuje možnost začasnega zadržanja ob izpolnjenih pogojih.Da: Članek potrjuje možnost zadržanja na podlagi zakona o US.
Odločitev ustavnega sodišča o razveljavitvi določbe je bila sprejeta soglasno.Večina virov potrjuje soglasnost, STA in Večer je ne omenjata.Ni omenjenoDa: Članek izrecno navaja, da so odločitev sprejeli soglasno.Da: Članek navaja, da so sodnice in sodniki soglasno pritrdili.Da: Članek izrecno navaja, da so odločitev sprejeli soglasno.Da: Članek izrecno navaja, da je bila odločitev sprejeta soglasno.Ni omenjenoDa: Članek izrecno navaja, da so odločbo sprejeli soglasno.Da: Članek navaja, da so odločitev sprejeli soglasno.
Ustavno sodišče opozarja, da 60-dnevni rok za odločanje o ustavnosti ni vedno realen zaradi preobremenjenosti sodišča.STA in Mladina trditve ne omenjata, ostali jo potrjujejo.Ni omenjenoDa: Sodišče opozarja, da zaradi preobremenjenosti rok ni nujno izvedljiv.Ni omenjenoDa: Sodišče opozarja na preobremenjenost in nerealnost roka.Da: Sodišče opozarja na preobremenjenost in vprašljivost roka.Da: Sodišče opozarja, da zaradi preobremenjenosti rok ni nujno realen.Da: Sodišče je opozorilo na dolge roke reševanja zadev.Da: Sodišče opozarja, da rok zaradi preobremenjenosti ni nujno realen.
Oktobra bo potekal referendum o zakonu o parlamentarni preiskavi.Večina virov potrjuje referendum 11. oktobra; STA in SiOL ga ne omenjata.Ni omenjenoDa: Referendum o noveli zakona bo 11. oktobra.Da: Članek navaja referendum 11. oktobra.Da: Članek navaja referendum 11. oktobra o noveli zakona.Da: Referendum o noveli zakona bo 11. oktobra.Da: Članek navaja referendum o noveli zakona za 11. oktober.Ni omenjenoDa: Članek navaja referendum 11. oktobra o noveli zakona.

claims

  • Ustavno sodišče je ocenilo, da avtomatičen odlog imenovanja komisije posega v ustavno pristojnost državnega zbora.
  • Državni svet je vložil zahtevo za oceno ustavnosti več določb zakona o parlamentarni preiskavi iz leta 2024.
  • Učinkovitost parlamentarne preiskave je ustavna vrednota, ki je ne smejo nepotrebno zavlačevati pravna sredstva.
  • Državni zbor je sprejel novelo zakona, ki oži nabor akterjev, ki lahko zahtevajo ustavno presojo akta o preiskavi.
  • Ustavno sodišče je potrdilo, da je sistem zunanjega nadzora nad parlamentarno preiskavo primeren in ustavno dopusten.
  • Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o parlamentarni preiskavi, ki je preprečeval imenovanje preiskovalne komisije med ustavno presojo.
  • Državni zbor lahko po novi odločitvi ustavnega sodišča imenuje preiskovalno komisijo kljub vloženi zahtevi za ustavno presojo.
  • Ustavno sodišče lahko kljub razveljavitvi določbe začasno zadrži izvrševanje akta o odreditvi preiskave, če so za to izpolnjeni pogoji.
  • Odločitev ustavnega sodišča o razveljavitvi določbe je bila sprejeta soglasno.
  • Ustavno sodišče opozarja, da 60-dnevni rok za odločanje o ustavnosti ni vedno realen zaradi preobremenjenosti sodišča.
  • Oktobra bo potekal referendum o zakonu o parlamentarni preiskavi.

key differences

Državni svet je vložil zahtevo za oceno ustavnosti več določb zakona o parlamentarni preiskavi iz leta 2024.
STA in SiOL delno potrjujeta, ostali v celoti.
Državni zbor je sprejel novelo zakona, ki oži nabor akterjev, ki lahko zahtevajo ustavno presojo akta o preiskavi.
Mladina edina poudarja odpravo varovalk, drugi potrjujejo ožitev.
Državni zbor lahko po novi odločitvi ustavnega sodišča imenuje preiskovalno komisijo kljub vloženi zahtevi za ustavno presojo.
Vsi viri trditev potrjujejo, razlik ni.
Odločitev ustavnega sodišča o razveljavitvi določbe je bila sprejeta soglasno.
Večina virov potrjuje soglasnost, STA in Večer je ne omenjata.
Oktobra bo potekal referendum o zakonu o parlamentarni preiskavi.
Večina virov potrjuje referendum 11. oktobra; STA in SiOL ga ne omenjata.
Ustavno sodišče je ocenilo, da avtomatičen odlog imenovanja komisije posega v ustavno pristojnost državnega zbora.
Mladina in SiOL ne omenjata ustavne pristojnosti DZ.
Ustavno sodišče je potrdilo, da je sistem zunanjega nadzora nad parlamentarno preiskavo primeren in ustavno dopusten.
Mladina potrjuje, N1 in SiOL delno zanikata.
Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o parlamentarni preiskavi, ki je preprečeval imenovanje preiskovalne komisije med ustavno presojo.
Vsi viri potrjujejo trditev, razlik le v podrobnostih ni.
Ustavno sodišče lahko kljub razveljavitvi določbe začasno zadrži izvrševanje akta o odreditvi preiskave, če so za to izpolnjeni pogoji.
Vsi viri trditev podpirajo, a poudarki se razlikujejo.
Ustavno sodišče opozarja, da 60-dnevni rok za odločanje o ustavnosti ni vedno realen zaradi preobremenjenosti sodišča.
STA in Mladina trditve ne omenjata, ostali jo potrjujejo.
Učinkovitost parlamentarne preiskave je ustavna vrednota, ki je ne smejo nepotrebno zavlačevati pravna sredstva.
Večina virov trditev podpira, Mladina in Večer le delno.

source analyses

Dnevnik
Državni svet je vložil zahtevo za oceno ustavnosti več določb zakona o parlamentarni preiskavi iz leta 2024.
Da: Državni svet je vložil zahtevo za oceno ustavnosti več določb.
Državni zbor je sprejel novelo zakona, ki oži nabor akterjev, ki lahko zahtevajo ustavno presojo akta o preiskavi.
Da: Novela korenito oži nabor akterjev za ustavno presojo.
Državni zbor lahko po novi odločitvi ustavnega sodišča imenuje preiskovalno komisijo kljub vloženi zahtevi za ustavno presojo.
Da: Odločitev omogoča imenovanje komisije kljub vloženi zahtevi.
Odločitev ustavnega sodišča o razveljavitvi določbe je bila sprejeta soglasno.
Da: Članek izrecno navaja, da je bila odločitev sprejeta soglasno.
Oktobra bo potekal referendum o zakonu o parlamentarni preiskavi.
Da: Referendum o noveli zakona bo 11. oktobra.
Ustavno sodišče je ocenilo, da avtomatičen odlog imenovanja komisije posega v ustavno pristojnost državnega zbora.
Da: Sodišče meni, da avtomatičen odlog posega v pristojnost DZ.
Ustavno sodišče je potrdilo, da je sistem zunanjega nadzora nad parlamentarno preiskavo primeren in ustavno dopusten.
Ni omenjeno
Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o parlamentarni preiskavi, ki je preprečeval imenovanje preiskovalne komisije med ustavno presojo.
Da: Razveljavljen je odstavek, ki je preprečeval imenovanje komisije.
Ustavno sodišče lahko kljub razveljavitvi določbe začasno zadrži izvrševanje akta o odreditvi preiskave, če so za to izpolnjeni pogoji.
Da: Sodišče lahko zadrži izvrševanje akta, če so izpolnjeni pogoji.
Ustavno sodišče opozarja, da 60-dnevni rok za odločanje o ustavnosti ni vedno realen zaradi preobremenjenosti sodišča.
Da: Sodišče opozarja na preobremenjenost in vprašljivost roka.
Učinkovitost parlamentarne preiskave je ustavna vrednota, ki je ne smejo nepotrebno zavlačevati pravna sredstva.
Da: Sodišče poudarja potrebo po čim manj oviranja preiskave.
Mladina
Državni svet je vložil zahtevo za oceno ustavnosti več določb zakona o parlamentarni preiskavi iz leta 2024.
Da: Članek potrjuje zahtevo državnega sveta iz januarja letos.
Državni zbor je sprejel novelo zakona, ki oži nabor akterjev, ki lahko zahtevajo ustavno presojo akta o preiskavi.
Delno: Omenja zakon, ki želi odpraviti varovalke in pravico do presoje.
Državni zbor lahko po novi odločitvi ustavnega sodišča imenuje preiskovalno komisijo kljub vloženi zahtevi za ustavno presojo.
Da: Razveljavitev preprečuje avtomatičen odlog ustanovitve komisije.
Odločitev ustavnega sodišča o razveljavitvi določbe je bila sprejeta soglasno.
Da: Članek navaja, da so sodnice in sodniki soglasno pritrdili.
Oktobra bo potekal referendum o zakonu o parlamentarni preiskavi.
Da: Članek navaja referendum 11. oktobra.
Ustavno sodišče je ocenilo, da avtomatičen odlog imenovanja komisije posega v ustavno pristojnost državnega zbora.
Delno: Omenja vpliv na učinkovitost preiskave, ne eksplicitno pristojnost.
Ustavno sodišče je potrdilo, da je sistem zunanjega nadzora nad parlamentarno preiskavo primeren in ustavno dopusten.
Da: Članek navaja, da so sodniki potrdili sistem nadzora kot primeren.
Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o parlamentarni preiskavi, ki je preprečeval imenovanje preiskovalne komisije med ustavno presojo.
Da: Članek navaja razveljavitev določbe o nezmožnosti ustanovitve preiskave.
Ustavno sodišče lahko kljub razveljavitvi določbe začasno zadrži izvrševanje akta o odreditvi preiskave, če so za to izpolnjeni pogoji.
Da: Članek navaja pravico predlagateljev do zahteve za začasno zadržanje.
Ustavno sodišče opozarja, da 60-dnevni rok za odločanje o ustavnosti ni vedno realen zaradi preobremenjenosti sodišča.
Ni omenjeno
Učinkovitost parlamentarne preiskave je ustavna vrednota, ki je ne smejo nepotrebno zavlačevati pravna sredstva.
Delno: Članek omenja učinkovitost kot razlog za razveljavitev določbe.
N1
Državni svet je vložil zahtevo za oceno ustavnosti več določb zakona o parlamentarni preiskavi iz leta 2024.
Da: Članek potrjuje, da je DS vložil zahtevo za več določb.
Državni zbor je sprejel novelo zakona, ki oži nabor akterjev, ki lahko zahtevajo ustavno presojo akta o preiskavi.
Da: Članek potrjuje, da novela oži nabor akterjev za zahtevo.
Državni zbor lahko po novi odločitvi ustavnega sodišča imenuje preiskovalno komisijo kljub vloženi zahtevi za ustavno presojo.
Da: Članek navaja, da lahko DZ komisijo imenuje kljub vloženi zahtevi.
Odločitev ustavnega sodišča o razveljavitvi določbe je bila sprejeta soglasno.
Da: Članek izrecno navaja, da so odločitev sprejeli soglasno.
Oktobra bo potekal referendum o zakonu o parlamentarni preiskavi.
Da: Članek navaja referendum 11. oktobra o noveli zakona.
Ustavno sodišče je ocenilo, da avtomatičen odlog imenovanja komisije posega v ustavno pristojnost državnega zbora.
Da: Sodišče je ocenilo, da tak odlog posega v pristojnost DZ.
Ustavno sodišče je potrdilo, da je sistem zunanjega nadzora nad parlamentarno preiskavo primeren in ustavno dopusten.
Delno: Sodišče ni presojalo celotnega sistema, le razveljavilo je del.
Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o parlamentarni preiskavi, ki je preprečeval imenovanje preiskovalne komisije med ustavno presojo.
Da: Članek potrjuje razveljavitev določbe, ki je preprečevala imenovanje.
Ustavno sodišče lahko kljub razveljavitvi določbe začasno zadrži izvrševanje akta o odreditvi preiskave, če so za to izpolnjeni pogoji.
Da: Članek potrjuje možnost zadržanja izvrševanja akta.
Ustavno sodišče opozarja, da 60-dnevni rok za odločanje o ustavnosti ni vedno realen zaradi preobremenjenosti sodišča.
Da: Sodišče opozarja na preobremenjenost in nerealnost roka.
Učinkovitost parlamentarne preiskave je ustavna vrednota, ki je ne smejo nepotrebno zavlačevati pravna sredstva.
Da: Članek navaja, da postopek ne sme nepotrebno ovirati preiskave.
RTV Slovenija
Državni svet je vložil zahtevo za oceno ustavnosti več določb zakona o parlamentarni preiskavi iz leta 2024.
Da: Članek potrjuje, da je DS vložil zahtevo za več določb.
Državni zbor je sprejel novelo zakona, ki oži nabor akterjev, ki lahko zahtevajo ustavno presojo akta o preiskavi.
Da: Članek potrjuje sprejetje novele, ki oži nabor akterjev.
Državni zbor lahko po novi odločitvi ustavnega sodišča imenuje preiskovalno komisijo kljub vloženi zahtevi za ustavno presojo.
Da: Članek potrjuje, da DZ lahko imenuje komisijo kljub vloženi zahtevi.
Odločitev ustavnega sodišča o razveljavitvi določbe je bila sprejeta soglasno.
Da: Članek izrecno navaja, da so odločitev sprejeli soglasno.
Oktobra bo potekal referendum o zakonu o parlamentarni preiskavi.
Da: Referendum o noveli zakona bo 11. oktobra.
Ustavno sodišče je ocenilo, da avtomatičen odlog imenovanja komisije posega v ustavno pristojnost državnega zbora.
Da: Sodišče meni, da odlog posega v pristojnost DZ po 93. členu ustave.
Ustavno sodišče je potrdilo, da je sistem zunanjega nadzora nad parlamentarno preiskavo primeren in ustavno dopusten.
Ni omenjeno
Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o parlamentarni preiskavi, ki je preprečeval imenovanje preiskovalne komisije med ustavno presojo.
Da: Razveljavljen je odstavek, ki je preprečeval imenovanje komisije.
Ustavno sodišče lahko kljub razveljavitvi določbe začasno zadrži izvrševanje akta o odreditvi preiskave, če so za to izpolnjeni pogoji.
Da: Sodišče lahko zadrži izvrševanje akta na podlagi zakona o US.
Ustavno sodišče opozarja, da 60-dnevni rok za odločanje o ustavnosti ni vedno realen zaradi preobremenjenosti sodišča.
Da: Sodišče opozarja, da zaradi preobremenjenosti rok ni nujno izvedljiv.
Učinkovitost parlamentarne preiskave je ustavna vrednota, ki je ne smejo nepotrebno zavlačevati pravna sredstva.
Da: Sodišče poudarja, da mora biti postopek urejen brez nepotrebnega oviranja.
STA
Državni svet je vložil zahtevo za oceno ustavnosti več določb zakona o parlamentarni preiskavi iz leta 2024.
Delno: Članek omenja zahtevo za presojo, a ne navaja DS kot vlagatelja.
Državni zbor je sprejel novelo zakona, ki oži nabor akterjev, ki lahko zahtevajo ustavno presojo akta o preiskavi.
Ni omenjeno
Državni zbor lahko po novi odločitvi ustavnega sodišča imenuje preiskovalno komisijo kljub vloženi zahtevi za ustavno presojo.
Da: DZ lahko po novem imenuje komisijo kljub vloženi zahtevi.
Odločitev ustavnega sodišča o razveljavitvi določbe je bila sprejeta soglasno.
Ni omenjeno
Oktobra bo potekal referendum o zakonu o parlamentarni preiskavi.
Ni omenjeno
Ustavno sodišče je ocenilo, da avtomatičen odlog imenovanja komisije posega v ustavno pristojnost državnega zbora.
Da: US meni, da avtomatičen odlog posega v pristojnosti DZ.
Ustavno sodišče je potrdilo, da je sistem zunanjega nadzora nad parlamentarno preiskavo primeren in ustavno dopusten.
Ni omenjeno
Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o parlamentarni preiskavi, ki je preprečeval imenovanje preiskovalne komisije med ustavno presojo.
Da: US je razveljavilo določbo, ki je preprečevala imenovanje komisije.
Ustavno sodišče lahko kljub razveljavitvi določbe začasno zadrži izvrševanje akta o odreditvi preiskave, če so za to izpolnjeni pogoji.
Da: US lahko še vedno zadrži izvrševanje akta, če so podani pogoji.
Ustavno sodišče opozarja, da 60-dnevni rok za odločanje o ustavnosti ni vedno realen zaradi preobremenjenosti sodišča.
Ni omenjeno
Učinkovitost parlamentarne preiskave je ustavna vrednota, ki je ne smejo nepotrebno zavlačevati pravna sredstva.
Da: US poudarja, da preiskava ne sme biti nepotrebno zavlačevana.
SiOL
Državni svet je vložil zahtevo za oceno ustavnosti več določb zakona o parlamentarni preiskavi iz leta 2024.
Delno: Omenjena je zahteva Državnega sveta, a leto zakona ni potrjeno.
Državni zbor je sprejel novelo zakona, ki oži nabor akterjev, ki lahko zahtevajo ustavno presojo akta o preiskavi.
Da: Novela omejuje možnost izpodbijanja za osebe, ki so predmet preiskave.
Državni zbor lahko po novi odločitvi ustavnega sodišča imenuje preiskovalno komisijo kljub vloženi zahtevi za ustavno presojo.
Da: Vložitev zahteve sama po sebi ne preprečuje več imenovanja.
Odločitev ustavnega sodišča o razveljavitvi določbe je bila sprejeta soglasno.
Da: Članek izrecno navaja, da so odločbo sprejeli soglasno.
Oktobra bo potekal referendum o zakonu o parlamentarni preiskavi.
Ni omenjeno
Ustavno sodišče je ocenilo, da avtomatičen odlog imenovanja komisije posega v ustavno pristojnost državnega zbora.
Delno: Sodišče je navedlo, da ureditev preveč omejuje in zavlačuje preiskave.
Ustavno sodišče je potrdilo, da je sistem zunanjega nadzora nad parlamentarno preiskavo primeren in ustavno dopusten.
Delno: Sodišče meni, da varstva ni mogoče izključiti, a mora biti urejeno.
Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o parlamentarni preiskavi, ki je preprečeval imenovanje preiskovalne komisije med ustavno presojo.
Da: Razveljavljen je člen, ki je preprečeval imenovanje komisije.
Ustavno sodišče lahko kljub razveljavitvi določbe začasno zadrži izvrševanje akta o odreditvi preiskave, če so za to izpolnjeni pogoji.
Da: Članek potrjuje možnost začasnega zadržanja ob izpolnjenih pogojih.
Ustavno sodišče opozarja, da 60-dnevni rok za odločanje o ustavnosti ni vedno realen zaradi preobremenjenosti sodišča.
Da: Sodišče je opozorilo na dolge roke reševanja zadev.
Učinkovitost parlamentarne preiskave je ustavna vrednota, ki je ne smejo nepotrebno zavlačevati pravna sredstva.
Da: Sodišče je poudarilo, da je učinkovitost ustavna vrednota.
Večer
Državni svet je vložil zahtevo za oceno ustavnosti več določb zakona o parlamentarni preiskavi iz leta 2024.
Da: Članek potrjuje, da je DS vložil zahtevo za oceno več določb.
Državni zbor je sprejel novelo zakona, ki oži nabor akterjev, ki lahko zahtevajo ustavno presojo akta o preiskavi.
Da: Članek potrjuje sprejetje novele, ki oži nabor akterjev.
Državni zbor lahko po novi odločitvi ustavnega sodišča imenuje preiskovalno komisijo kljub vloženi zahtevi za ustavno presojo.
Da: Članek navaja, da DZ lahko imenuje komisijo kljub vloženi zahtevi.
Odločitev ustavnega sodišča o razveljavitvi določbe je bila sprejeta soglasno.
Ni omenjeno
Oktobra bo potekal referendum o zakonu o parlamentarni preiskavi.
Da: Članek navaja referendum o noveli zakona za 11. oktober.
Ustavno sodišče je ocenilo, da avtomatičen odlog imenovanja komisije posega v ustavno pristojnost državnega zbora.
Da: Sodišče je ocenilo, da tak odlog posega v pristojnost DZ po ustavi.
Ustavno sodišče je potrdilo, da je sistem zunanjega nadzora nad parlamentarno preiskavo primeren in ustavno dopusten.
Ni omenjeno
Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o parlamentarni preiskavi, ki je preprečeval imenovanje preiskovalne komisije med ustavno presojo.
Da: Članek potrjuje razveljavitev odstavka, ki je preprečeval imenovanje.
Ustavno sodišče lahko kljub razveljavitvi določbe začasno zadrži izvrševanje akta o odreditvi preiskave, če so za to izpolnjeni pogoji.
Da: Članek navaja, da sodišče lahko zadrži izvrševanje, če so pogoji.
Ustavno sodišče opozarja, da 60-dnevni rok za odločanje o ustavnosti ni vedno realen zaradi preobremenjenosti sodišča.
Da: Sodišče opozarja, da zaradi preobremenjenosti rok ni nujno realen.
Učinkovitost parlamentarne preiskave je ustavna vrednota, ki je ne smejo nepotrebno zavlačevati pravna sredstva.
Delno: Članek navaja, da mora biti postopek urejen tako, da ga čim manj ovira.
Žurnal24
Državni svet je vložil zahtevo za oceno ustavnosti več določb zakona o parlamentarni preiskavi iz leta 2024.
Da: Članek potrjuje, da je DS vložil zahtevo za več določb.
Državni zbor je sprejel novelo zakona, ki oži nabor akterjev, ki lahko zahtevajo ustavno presojo akta o preiskavi.
Da: Članek potrjuje sprejetje novele, ki oži nabor akterjev.
Državni zbor lahko po novi odločitvi ustavnega sodišča imenuje preiskovalno komisijo kljub vloženi zahtevi za ustavno presojo.
Da: Članek izrecno navaja, da lahko DZ komisijo imenuje kljub zahtevi.
Odločitev ustavnega sodišča o razveljavitvi določbe je bila sprejeta soglasno.
Da: Članek navaja, da so odločitev sprejeli soglasno.
Oktobra bo potekal referendum o zakonu o parlamentarni preiskavi.
Da: Članek navaja referendum 11. oktobra o noveli zakona.
Ustavno sodišče je ocenilo, da avtomatičen odlog imenovanja komisije posega v ustavno pristojnost državnega zbora.
Da: Sodišče meni, da tak odlog posega v pristojnost DZ po 93. členu.
Ustavno sodišče je potrdilo, da je sistem zunanjega nadzora nad parlamentarno preiskavo primeren in ustavno dopusten.
Ni omenjeno
Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o parlamentarni preiskavi, ki je preprečeval imenovanje preiskovalne komisije med ustavno presojo.
Da: Članek potrjuje razveljavitev določbe o odlogu imenovanja komisije.
Ustavno sodišče lahko kljub razveljavitvi določbe začasno zadrži izvrševanje akta o odreditvi preiskave, če so za to izpolnjeni pogoji.
Da: Članek potrjuje možnost zadržanja na podlagi zakona o US.
Ustavno sodišče opozarja, da 60-dnevni rok za odločanje o ustavnosti ni vedno realen zaradi preobremenjenosti sodišča.
Da: Sodišče opozarja, da rok zaradi preobremenjenosti ni nujno realen.
Učinkovitost parlamentarne preiskave je ustavna vrednota, ki je ne smejo nepotrebno zavlačevati pravna sredstva.
Da: Sodišče poudarja, da postopek ne sme biti nepotrebno zavlačevan.

Analiza sentimenta

EntitetaKljučne razlikeSTARTV SlovenijaMladinaN1DnevnikVečerSiOLŽurnal24
Ustavno sodišče Republike SlovenijeNekateri viri hvalijo soglasnost, drugi le poročajo.Nevtralno: sodišče je razveljavilo del zakona, omenjeno informativno brez vrednotenjaPozitivno: avtor pohvali soglasno odločitev in argumentacijo sodiščaPozitivno: avtor poudarja, da je sodišče soglasno potrdilo primernost varovalk prejšnje vladePozitivno: avtorji članka povzemajo odločitev kot utemeljeno in soglasno, brez kritikeNevtralno: sodišče je opisano kot nosilec odločitve, brez pohval ali kritikNevtralno: sodišče je odločilo in obrazložilo svojo odločitev, brez meta-vrednotenjaPozitivno: sodišče je pohvaljeno kot varuh ustavnosti, ki razveljavlja preveč omejevalno zakonodajoNevtralno: sodišče je opisano kot nosilec odločitve, brez meta-vrednotenja
Državni zbor Republike SlovenijeVečina nevtralna, SiOL negativen.Nevtralno: omenjen kot subjekt, ki bo lahko imenoval komisijo, brez meta-vrednotenjaNevtralno: omenjen kot subjekt, ki lahko imenuje komisijoNi omenjenoNevtralno: omenjen kot nosilec pristojnosti, brez vrednotenjaNevtralno: omenjen kot subjekt, katerega pristojnost je zaščitena, brez vrednotenjaNevtralno: omenjen kot nosilec pristojnosti, brez vrednotenjaNegativno: očitek, da je z novelo onemogočil parlamentarno preiskavoNevtralno: omenjen kot subjekt pristojnosti, brez vrednotenja
Državni svet Republike SlovenijeVsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v interpretaciji.Ni omenjenoNevtralno: omenjen kot vložnik zahteve za ustavno presojoNevtralno: omenjen kot predlagatelj vprašanj ustavnemu sodiščuNevtralno: omenjen kot vložnik zahteve, brez vrednotenjaNevtralno: omenjen kot vložnik zahteve, brez meta-vrednotenjaNevtralno: omenjen kot vložnik zahteve, brez vrednotenjaNevtralno: omenjen kot predlagatelj zahteve, brez vrednotenjaNevtralno: omenjen kot vložnik zahteve, brez meta-vrednotenja
Sodni svetVsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.Ni omenjenoNevtralno: omenjen med akterji, ki lahko vložijo zahtevoNi omenjenoNevtralno: le naštet med akterji, ki lahko vložijo zahtevoNevtralno: le naštet med akterji, ki lahko vložijo zahtevoNevtralno: le naštet med akterji, brez vrednotenjaNi omenjenoNevtralno: le naštet med akterji, ki lahko vložijo zahtevo
Državnotožilski svetVsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.Ni omenjenoNevtralno: omenjen med akterji, ki lahko vložijo zahtevoNi omenjenoNevtralno: le naštet med akterji, brez vrednotenjaNevtralno: le naštet med akterji, ki lahko vložijo zahtevoNevtralno: le naštet med akterji, brez vrednotenjaNi omenjenoNevtralno: le naštet med akterji, brez vrednotenja
Banka SlovenijeVsi viri so nevtralni, brez izrazitih razlik.Ni omenjenoNevtralno: omenjena med akterji, ki lahko vložijo zahtevoNi omenjenoNevtralno: le naštet med akterji, brez vrednotenjaNevtralno: le našteta med akterji, ki lahko vložijo zahtevoNevtralno: le našteta med akterji, brez vrednotenjaNi omenjenoNevtralno: le naštet med akterji, brez vrednotenja
Varuh človekovih pravicVsi viri ga omenjajo nevtralno, brez vrednotenja ali razlik.Ni omenjenoNevtralno: omenjen med akterji, ki lahko vložijo zahtevoNi omenjenoNevtralno: le naštet med akterji, brez vrednotenjaNevtralno: le naštet med akterji, ki lahko vložijo zahtevoNevtralno: le naštet med akterji, brez vrednotenjaNi omenjenoNevtralno: le naštet med akterji, brez vrednotenja
Gibanje SvobodaVečina virov nevtralna, le STA in N1 omenjata kot vir odziva.Nevtralno: omenjeno v viru kot vir odziva, ni meta-vrednotenjaNi omenjenoNi omenjenoNevtralno: omenjen kot predlagatelj zakona, brez vrednotenjaNi omenjenoNi omenjenoNi omenjenoNevtralno: omenjeno kot predlagateljica zakona, brez meta-vrednotenja
Vlada Roberta GolobaMladina pozitivno, ostali nevtralno.Ni omenjenoNi omenjenoPozitivno: avtor pohvali uvedbo varovalk pred zlorabami preiskaveNi omenjenoNi omenjenoNi omenjenoNi omenjenoNi omenjeno
Vlada Janeza JanšeVečina virov molči, Mladina edina kritično.Ni omenjenoNi omenjenoNegativno: avtor kritizira odpravo varovalk in označi ureditev kot slaboNi omenjenoNi omenjenoNi omenjenoNi omenjenoNi omenjeno

entities

  • Ustavno sodišče Republike Slovenije
  • Državni zbor Republike Slovenije
  • Državni svet Republike Slovenije
  • Sodni svet
  • Državnotožilski svet
  • Banka Slovenije
  • Varuh človekovih pravic
  • Gibanje Svoboda
  • Vlada Roberta Goloba
  • Vlada Janeza Janše

key differences

Banka Slovenije
Vsi viri so nevtralni, brez izrazitih razlik.
Državni svet Republike Slovenije
Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v interpretaciji.
Državni zbor Republike Slovenije
Večina nevtralna, SiOL negativen.
Državnotožilski svet
Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
Gibanje Svoboda
Večina virov nevtralna, le STA in N1 omenjata kot vir odziva.
Sodni svet
Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
Ustavno sodišče Republike Slovenije
Nekateri viri hvalijo soglasnost, drugi le poročajo.
Varuh človekovih pravic
Vsi viri ga omenjajo nevtralno, brez vrednotenja ali razlik.
Vlada Janeza Janše
Večina virov molči, Mladina edina kritično.
Vlada Roberta Goloba
Mladina pozitivno, ostali nevtralno.

source analyses

Dnevnik
Banka Slovenije
Nevtralno: le našteta med akterji, ki lahko vložijo zahtevo
Državni svet Republike Slovenije
Nevtralno: omenjen kot vložnik zahteve, brez meta-vrednotenja
Državni zbor Republike Slovenije
Nevtralno: omenjen kot subjekt, katerega pristojnost je zaščitena, brez vrednotenja
Državnotožilski svet
Nevtralno: le naštet med akterji, ki lahko vložijo zahtevo
Gibanje Svoboda
Ni omenjeno
Sodni svet
Nevtralno: le naštet med akterji, ki lahko vložijo zahtevo
Ustavno sodišče Republike Slovenije
Nevtralno: sodišče je opisano kot nosilec odločitve, brez pohval ali kritik
Varuh človekovih pravic
Nevtralno: le naštet med akterji, ki lahko vložijo zahtevo
Vlada Janeza Janše
Ni omenjeno
Vlada Roberta Goloba
Ni omenjeno
Mladina
Banka Slovenije
Ni omenjeno
Državni svet Republike Slovenije
Nevtralno: omenjen kot predlagatelj vprašanj ustavnemu sodišču
Državni zbor Republike Slovenije
Ni omenjeno
Državnotožilski svet
Ni omenjeno
Gibanje Svoboda
Ni omenjeno
Sodni svet
Ni omenjeno
Ustavno sodišče Republike Slovenije
Pozitivno: avtor poudarja, da je sodišče soglasno potrdilo primernost varovalk prejšnje vlade
Varuh človekovih pravic
Ni omenjeno
Vlada Janeza Janše
Negativno: avtor kritizira odpravo varovalk in označi ureditev kot slabo
Vlada Roberta Goloba
Pozitivno: avtor pohvali uvedbo varovalk pred zlorabami preiskave
N1
Banka Slovenije
Nevtralno: le naštet med akterji, brez vrednotenja
Državni svet Republike Slovenije
Nevtralno: omenjen kot vložnik zahteve, brez vrednotenja
Državni zbor Republike Slovenije
Nevtralno: omenjen kot nosilec pristojnosti, brez vrednotenja
Državnotožilski svet
Nevtralno: le naštet med akterji, brez vrednotenja
Gibanje Svoboda
Nevtralno: omenjen kot predlagatelj zakona, brez vrednotenja
Sodni svet
Nevtralno: le naštet med akterji, ki lahko vložijo zahtevo
Ustavno sodišče Republike Slovenije
Pozitivno: avtorji članka povzemajo odločitev kot utemeljeno in soglasno, brez kritike
Varuh človekovih pravic
Nevtralno: le naštet med akterji, brez vrednotenja
Vlada Janeza Janše
Ni omenjeno
Vlada Roberta Goloba
Ni omenjeno
RTV Slovenija
Banka Slovenije
Nevtralno: omenjena med akterji, ki lahko vložijo zahtevo
Državni svet Republike Slovenije
Nevtralno: omenjen kot vložnik zahteve za ustavno presojo
Državni zbor Republike Slovenije
Nevtralno: omenjen kot subjekt, ki lahko imenuje komisijo
Državnotožilski svet
Nevtralno: omenjen med akterji, ki lahko vložijo zahtevo
Gibanje Svoboda
Ni omenjeno
Sodni svet
Nevtralno: omenjen med akterji, ki lahko vložijo zahtevo
Ustavno sodišče Republike Slovenije
Pozitivno: avtor pohvali soglasno odločitev in argumentacijo sodišča
Varuh človekovih pravic
Nevtralno: omenjen med akterji, ki lahko vložijo zahtevo
Vlada Janeza Janše
Ni omenjeno
Vlada Roberta Goloba
Ni omenjeno
STA
Banka Slovenije
Ni omenjeno
Državni svet Republike Slovenije
Ni omenjeno
Državni zbor Republike Slovenije
Nevtralno: omenjen kot subjekt, ki bo lahko imenoval komisijo, brez meta-vrednotenja
Državnotožilski svet
Ni omenjeno
Gibanje Svoboda
Nevtralno: omenjeno v viru kot vir odziva, ni meta-vrednotenja
Sodni svet
Ni omenjeno
Ustavno sodišče Republike Slovenije
Nevtralno: sodišče je razveljavilo del zakona, omenjeno informativno brez vrednotenja
Varuh človekovih pravic
Ni omenjeno
Vlada Janeza Janše
Ni omenjeno
Vlada Roberta Goloba
Ni omenjeno
SiOL
Banka Slovenije
Ni omenjeno
Državni svet Republike Slovenije
Nevtralno: omenjen kot predlagatelj zahteve, brez vrednotenja
Državni zbor Republike Slovenije
Negativno: očitek, da je z novelo onemogočil parlamentarno preiskavo
Državnotožilski svet
Ni omenjeno
Gibanje Svoboda
Ni omenjeno
Sodni svet
Ni omenjeno
Ustavno sodišče Republike Slovenije
Pozitivno: sodišče je pohvaljeno kot varuh ustavnosti, ki razveljavlja preveč omejevalno zakonodajo
Varuh človekovih pravic
Ni omenjeno
Vlada Janeza Janše
Ni omenjeno
Vlada Roberta Goloba
Ni omenjeno
Večer
Banka Slovenije
Nevtralno: le našteta med akterji, brez vrednotenja
Državni svet Republike Slovenije
Nevtralno: omenjen kot vložnik zahteve, brez vrednotenja
Državni zbor Republike Slovenije
Nevtralno: omenjen kot nosilec pristojnosti, brez vrednotenja
Državnotožilski svet
Nevtralno: le naštet med akterji, brez vrednotenja
Gibanje Svoboda
Ni omenjeno
Sodni svet
Nevtralno: le naštet med akterji, brez vrednotenja
Ustavno sodišče Republike Slovenije
Nevtralno: sodišče je odločilo in obrazložilo svojo odločitev, brez meta-vrednotenja
Varuh človekovih pravic
Nevtralno: le naštet med akterji, brez vrednotenja
Vlada Janeza Janše
Ni omenjeno
Vlada Roberta Goloba
Ni omenjeno
Žurnal24
Banka Slovenije
Nevtralno: le naštet med akterji, brez vrednotenja
Državni svet Republike Slovenije
Nevtralno: omenjen kot vložnik zahteve, brez meta-vrednotenja
Državni zbor Republike Slovenije
Nevtralno: omenjen kot subjekt pristojnosti, brez vrednotenja
Državnotožilski svet
Nevtralno: le naštet med akterji, brez vrednotenja
Gibanje Svoboda
Nevtralno: omenjeno kot predlagateljica zakona, brez meta-vrednotenja
Sodni svet
Nevtralno: le naštet med akterji, ki lahko vložijo zahtevo
Ustavno sodišče Republike Slovenije
Nevtralno: sodišče je opisano kot nosilec odločitve, brez meta-vrednotenja
Varuh človekovih pravic
Nevtralno: le naštet med akterji, brez vrednotenja
Vlada Janeza Janše
Ni omenjeno
Vlada Roberta Goloba
Ni omenjeno

Scenariji

scenarios
  • description
    Državni zbor bo zaradi razveljavitve avtomatičnega odloga hitreje ustanavljal preiskovalne komisije, kar bo povečalo nadzorno funkcijo parlamenta nad izvršilno vejo oblasti.
    plausibility
    realistic
    time horizon
    mid
    title
    Učinkovitejše delovanje parlamentarnih preiskovalnih komisij v DZ
    valence
    positive
  • description
    Zaradi možnosti hitre ustanovitve komisij bodo akterji, kot je Državni svet, pogosteje vlagali zahteve za začasno zadržanje, kar bo preneslo breme odločanja o hitrosti preiskav na Ustavno sodišče.
    plausibility
    realistic
    time horizon
    short
    title
    Povečano število prošenj za začasno zadržanje na Ustavnem sodišču
    valence
    neutral
  • description
    Vladajoča koalicija bo hitreje ustanavljala preiskovalne komisije za politični obračun, kar bo povečalo napetosti med koalicijo in opozicijo, ki bo takšne poteze označevala za zlorabo instituta.
    plausibility
    realistic
    time horizon
    mid
    title
    Politična polarizacija zaradi hitrega ustanavljanja spornih komisij
    valence
    negative
  • description
    Ustavno sodišče bo s postopnim odločanjem o ostalih členih zakona, ki jih izpodbija Državni svet, vzpostavilo jasnejše meje med parlamentarnim nadzorom in varstvom človekovih pravic.
    plausibility
    plausible
    time horizon
    long
    title
    Večja pravna varnost v postopkih parlamentarne preiskave
    valence
    positive
  • description
    Izid referenduma o zakonu o parlamentarni preiskavi bo prevladal nad trenutno odločbo Ustavnega sodišča, kar bo zahtevalo ponovno usklajevanje zakonodaje med DZ in ustavnimi normami.
    plausibility
    plausible
    time horizon
    mid
    title
    Referendum kot ključni regulator zakonodajnega okvira
    valence
    neutral
  • description
    Zaradi možnosti, da se preiskava prične kljub ustavni spornosti, bodo preiskovanci (posamezniki in civilna družba) doživljali pritiske, kar bo škodilo ugledu parlamentarnega nadzora.
    plausibility
    plausible
    time horizon
    mid
    title
    Zmanjšanje zaupanja v neodvisnost parlamentarnih preiskav
    valence
    negative
  • description
    Zaradi pritiska javnosti po referendumu bodo stranke v DZ dosegle širok konsenz o uravnoteženem zakonu, ki bo preprečeval zlorabe, hkrati pa zagotavljal učinkovitost preiskav.
    plausibility
    speculative
    time horizon
    long
    title
    Soglasje parlamentarnih strank o novi ureditvi preiskav
    valence
    positive
  • description
    Zaradi pogostih sporov med DZ in Državnim svetom bo Ustavno sodišče postalo primarni arbiter o vsaki novi parlamentarni preiskavi, kar bo trajno spremenilo naravo političnega nadzora.
    plausibility
    speculative
    time horizon
    long
    title
    Ustavno sodišče postane glavna varovalka političnih procesov
    valence
    neutral
  • description
    Zaradi plazu zahtev za začasno zadržanje parlamentarnih preiskav bo Ustavno sodišče postalo popolnoma paralizirano, kar bo onemogočilo odločanje o drugih nujnih ustavnopravnih vprašanjih v državi.
    plausibility
    speculative
    time horizon
    long
    title
    Blokada dela Ustavnega sodišča zaradi preobremenjenosti
    valence
    negative

Viri

articles
  • article order
    5
    body
    z odzivom Svobode v predzadnjem odstavku Ljubljana, 18. septembra (STA) - Ustavno sodišče je razveljavilo del veljavnega zakona o parlamentarni preiskavi, ki predvideva, da DZ ne more imenovati preiskovalne komisije, če je vložena zahteva za ustavno presojo akta o odreditvi preiskave. Tak odlog ...
    language
    slv
    published at
    2026-09-18T13:14:35
    source
    STA
    title
    DZ bo preiskovalno komisijo lahko imenoval kljub vloženi zahtevi za ustavno presojo akta o preiskavi (dopolnjeno)
    url
    https://www.sta.si/3600353/
  • article order
    3
    body
    Ustavno sodišče je razveljavilo del veljavnega zakona o parlamentarni preiskavi, ki predvideva, da DZ ne more imenovati preiskovalne komisije, če je vložena zahteva za ustavno presojo akta o odreditvi preiskave. Zahtevo za oceno ustavnosti več določb zakona o parlamentarni preiskavi iz leta 2024 je vložil državni svet. Med drugim je DS izpodbijal 1.a člen zakona, ki določa, da lahko v 30 dneh po objavi akta o odreditvi parlamentarne preiskave določeni akterji vložijo zahtevo za presojo skladnosti tega akta z ustavo in zakoni. Med drugim to lahko stori najmanj tretjina poslancev, ki niso vložili predloga oziroma zahteve za uvedbo parlamentarne preiskave, Sodni svet, Državnotožilski svet, Banka Slovenije, Varuh človekovih pravic in občine. Ustavno sodišče obravnava zahtevo absolutno prednostno in o njej odloči v 60 dneh. Ustavno sodišče pa je v delni odločbi razveljavilo odstavek tega člena, ki določa, da državni zbor do odločitve ustavnega sodišča o takšni zahtevi ne more imenovati preiskovalne komisije. Po stališču ustavnega sodišča takšna začasna preprečitev in odlog imenovanja preiskovalne komisije oziroma nadaljnjega poteka parlamentarne preiskave do odločitve ustavnega sodišča posegata v pristojnost DZ-ja, da izvede parlamentarno preiskavo. To pristojnost pa državnemu zboru daje sama ustava v 93. členu. Ustavno sodišče: "Odlog ni vedno nujen" Sodišče namreč opozarja, da izpodbijana ureditev odloži imenovanje preiskovalne komisije že na podlagi same vložitve zahteve za ustavno presojo, ne glede na to, ali je tak odlog v konkretnem primeru potreben za zagotovitev učinkovitega ustavnosodnega varstva. "Odlog ni vedno nujen," je opozorilo ustavno sodišče. Opozarja tudi, da ni nujno, da bo ustavno sodišče ob preobremenjenosti lahko odločilo v določenem roku. "To ne pomeni, da je ustavnosodna presoja akta o odreditvi parlamentarne preiskave izključena. Pomeni le, da mora biti postopek parlamentarne preiskave, vključno z vsemi pravnimi sredstvi za varstvo pravic posameznikov in drugih ustavnih vrednot, urejen tako, da parlamentarno preiskavo čim manj ovira ali zavlačuje," so zapisali ustavni sodniki. Odločitev ustavnega sodišča pomeni, da lahko DZ preiskovalno komisijo imenuje kljub morebiti vloženi zahtevi za ustavnosodno varstvo. Če pa bodo za to izpolnjeni pogoji, pa lahko ustavno sodišče kljub temu začasno zadrži izvrševanje akta o odreditvi parlamentarne preiskave in določi tudi način izvršitve zadržanja, saj mu to omogoča že zakon o ustavnem sodišču. Tako z razveljavitvijo te določbe ni nastala pravna praznina, so ugotovili sodniki. Odločitev so ustavni sodniki sprejeli soglasno. O drugih določbah veljavnega zakona o parlamentarni preiskavi, ki jih izpodbija državni svet, še niso odločali. DS namreč izpodbija tudi peti odstavek 3. člena, 3.a člen in tretji odstavek 5. člena zakona o parlamentarni preiskavi. DZ je sicer sprejel tudi že novelo zakona o parlamentarni preiskavi, ki med drugim posega prav v 1.a člen in korenito oži nabor akterjev, ki lahko podajo zahtevo za ustavno presojo akta o parlamentarni preiskavi. A novela še ni začela veljati, saj bo o njej 11. oktobra zakonodajni referendum.
    language
    slv
    published at
    2026-09-18T12:38:48
    source
    RTV Slovenija
    title
    Ustavno sodišče: DZ lahko ustanovi preiskovalno komisijo, kljub vloženi zahtevi za ustavno presojo
    url
    https://www.rtvslo.si/slovenija/ustavno-sodisce-dz-lahko-ustanovi-preiskovalno-komisijo-kljub-vlozeni-zahtevi-za-ustavno-presojo/794177
  • article order
    9
    body
    Enajstega oktobra bomo na referendumu odločali o zakonu o parlamentarni preiskavi. Gre za zakon, s katerim je vlada Janeza Janše odpravila vse varovalke pred zlorabami parlamentarne preiskave, ki jih je uvedla prejšnja vlada (Roberta Goloba). Ustavno sodišče je zdaj razveljavilo eno izmed določb zakona prejšnje vlade, a hkrati potrdilo, da je ureditev, ki jo želi odpraviti sedanja vlada, primerna. Golobova vlada je namreč leta 2024 zakon spremenila tako, da je uvedla določene varovalke pred brezmejnimi zlorabami parlamentarne preiskave za politično obračunavanje s političnimi nasprotniki, preostalimi državljani in celo civilno družbo. Bistvo te ureditev je bila ustavna presoja akta o ustanovitvi preiskave. Tretjina poslancev, preiskovanec in več državnih organov (kolikor se preiskava tiče njih) je dobilo pravico, da ustavno sodišče zaprosi za presojo ali je določena preiskovalna komisija v celoti ali delno protiustavna - ali sta predmet in namen preiskave skladna z ustavo. Poslanci pač lahko preiskujejo le "o zadevah javnega pomena", o drugih rečeh poslanci po ustavi ne smejo preiskovati. Ustavno sodišče je zdaj razveljavilo določbo, da se preiskava sploh ne more ustanoviti do odločitve ustavnega sodišča, saj bi to lahko vplivalo na učinkovitost parlamentarne preiskave. O določenih drugih vprašanjih, ki jih je vse na ustavno sodišče januarja letos naslovil državni svet, bodo odločili kasneje. A bistvo odločitve je drugje. In sicer v tem, da so ustavne sodnice in sodniki soglasno pritrdili, da je sistem zunanjega nadzora nad parlamentarno preiskavo, ki ga je uvedla prejšnja vlada, dober in primeren. Jasno so zapisali, da ustavno sodišče ima možnost presoje ustavnosti posamezne parlamentarne preiskave in da imajo po zakonu predvideni predlagatelji pravico, da za tako presojo zaprosijo. Še več, dodali so tudi, da imajo predlagatelji tudi pravico zahtevati (delno ali celotno) začasno zadržanje izvajanja posamezne preiskave do končne odločitve ustavnega sodišča. Čeprav se morda na prvi pogled zdi, da je odločitev ustavnega sodišča argument za podporo zakona Janševe vlade na skorajšnjem referendumu, je dejansko prav nasprotno. Ureditev (prejšnje vlade), po kateri se lahko na začetku preiskave in tekom nje ljudje obrnejo po pravico na ustavno sodišče, je dobra. In ureditev (sedanje vlade), da se jim to pravico vzame - kar se je zgodilo z zakonom, o katerem bomo odločali na referendumu - pa slaba. Ali točneje neustavna. In to je nedvoumen argument za glas "PROTI" zakonu o parlamentarni preiskavi na referendumu.
    language
    slv
    published at
    2026-09-18T12:21:25
    source
    Mladina
    title
    Argument "PROTI" zakonu o parlamentarni preiskavi
    url
    https://www.mladina.si/251227/argument-proti-zakonu-o-parlamentarni-preiskavi/
  • article order
    0
    body
    Ustavno sodišče je razveljavilo del trenutnega zakona o parlamentarni preiskavi, ki predvideva, da državni zbor ne more imenovati preiskovalne komisije, če je vložena zahteva za ustavno presojo akta o odreditvi preiskave. Kot so pojasnili na sodišču, tak odlog ni vedno nujen, nepotrebno zavlačevanje pa bi poseglo v ustavno pravico državnega zbora, da odredi parlamentarno preiskavo. Gre za razveljavitev spremembe zakona iz leta 2024 in ne za nov zakon, o katerem bomo odločali na referendumu. Zahtevo za oceno ustavnosti več določb zakona o parlamentarni preiskavi iz leta 2024 je vložil državni svet. Med drugim je izpodbijal 1.a člen zakona. Ta določa, da lahko v 30 dneh po objavi akta o odreditvi parlamentarne preiskave določeni akterji vložijo zahtevo za presojo skladnosti tega akta z ustavo in zakoni. Med drugim to lahko stori najmanj tretjina poslancev, ki niso vložili predloga oziroma zahteve za uvedbo parlamentarne preiskave, Sodni svet, Državnotožilski svet, Banka Slovenije, Varuh človekovih pravic in občine. Ustavno sodišče obravnava zahtevo absolutno prednostno in o njej odloči v 60 dneh. Ustavno sodišče pa je v delni odločbi razveljavilo odstavek tega člena, ki določa, da državni zbor do odločitve ustavnega sodišča o takšni zahtevi ne more imenovati preiskovalne komisije. Po stališču ustavnega sodišča takšna začasna preprečitev in odlog imenovanja preiskovalne komisije oziroma nadaljnjega poteka parlamentarne preiskave do odločitve ustavnega sodišča posegata v pristojnost DZ, da izvede parlamentarno preiskavo. To pristojnost pa državnemu zboru daje sama ustava v 93. členu. Sodišče namreč opozarja, da izpodbijana ureditev odloži imenovanje preiskovalne komisije že na podlagi same vložitve zahteve za ustavno presojo, ne glede na to, ali je tak odlog v konkretnem primeru potreben za zagotovitev učinkovitega ustavnosodnega varstva. "Odlog ni vedno nujen," je opozorilo ustavno sodišče. Opozarja tudi, da ni nujno, da bo ustavno sodišče ob preobremenjenosti lahko odločilo v določenem roku. "To ne pomeni, da je ustavnosodna presoja akta o odreditvi parlamentarne preiskave izključena. Pomeni le, da mora biti postopek parlamentarne preiskave, vključno z vsemi pravnimi sredstvi za varstvo pravic posameznikov in drugih ustavnih vrednot, urejen tako, da parlamentarno preiskavo čim manj ovira ali zavlačuje," so zapisali ustavni sodniki. Odločitev sodniki sprejeli soglasno Odločitev ustavnega sodišča pomeni, da lahko DZ preiskovalno komisijo imenuje kljub morebiti vloženi zahtevi za ustavnosodno varstvo. Če pa bodo za to izpolnjeni pogoji, pa lahko ustavno sodišče kljub temu začasno zadrži izvrševanje akta o odreditvi parlamentarne preiskave in določi tudi način izvršitve zadržanja, saj mu to omogoča že zakon o ustavnem sodišču. Tako z razveljavitvijo te določbe ni nastala pravna praznina, so ugotovili sodniki. Odločitev so ustavni sodniki sprejeli soglasno. O drugih določbah veljavnega zakona o parlamentarni preiskavi, ki jih izpodbija državni svet, še niso odločali. DS namreč izpodbija tudi peti odstavek 3. člena, 3.a člen in tretji odstavek 5. člena zakona o parlamentarni preiskavi. V Svobodi, predlagateljici zakona, pod katerega se je prva podpisala tedanja predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, ob današnji odločitvi ustavnega sodišča kot ključno vidijo, da ustavno sodišče ni posegalo v določbe zakona, ki govorijo o možnosti pritožbe posameznika na ustavno sodišče, če meni, da so mu s parlamentarno preiskavo kršene človekove pravice. "To pa odpravlja novela zakona o parlamentarni preiskavi. Te možnosti v novem zakonu ni več, zato je treba na referendum in tam jasno povedati, da smo proti de facto uvedbi politične policije," je v izjavi v DZ poudarila poslanka Lucija Tacer Perlin. DZ je namreč že sprejel tudi novelo zakona o parlamentarni preiskavi, ki med drugim posega prav v 1.a člen in korenito oži nabor akterjev, ki lahko podajo zahtevo za ustavno presojo akta o parlamentarni preiskavi. A novela še ni začela veljati, saj bo o njej 11. oktobra zakonodajni referendum.
    language
    slv
    published at
    2026-09-18T13:43:01
    source
    N1
    title
    Ustavno sodišče razveljavilo del veljavnega zakona o parlamentarni preiskavi
    url
    https://n1info.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-razveljavilo-del-veljavnega-zakona-o-parlamentarni-preiskavi/
  • article order
    4
    body
    Ustavno sodišče je razveljavilo del veljavnega zakona o parlamentarni preiskavi, ki predvideva, da DZ ne more imenovati preiskovalne komisije, če je vložena zahteva za ustavno presojo akta o odreditvi preiskave. Tak odlog ni vedno nujen, nepotrebno zavlačevanje pa bi poseglo v ustavno pravico DZ, da odredi parlamentarno preiskavo, meni sodišče. Zahtevo za oceno ustavnosti več določb zakona o parlamentarni preiskavi iz leta 2024 je vložil državni svet. Med drugim je izpodbijal 1.a člen zakona. Ta določa, da lahko v 30 dneh po objavi akta o odreditvi parlamentarne preiskave določeni akterji vložijo zahtevo za presojo skladnosti tega akta z ustavo in zakoni. Med drugim to lahko stori najmanj tretjina poslancev, ki niso vložili predloga oziroma zahteve za uvedbo parlamentarne preiskave, Sodni svet, Državnotožilski svet, Banka Slovenije, Varuh človekovih pravic in občine. Ustavno sodišče obravnava zahtevo absolutno prednostno in o njej odloči v 60 dneh. Ustavno sodišče pa je v delni odločbi razveljavilo odstavek tega člena, ki določa, da državni zbor do odločitve ustavnega sodišča o takšni zahtevi ne more imenovati preiskovalne komisije. Po stališču ustavnega sodišča takšna začasna preprečitev in odlog imenovanja preiskovalne komisije oziroma nadaljnjega poteka parlamentarne preiskave do odločitve ustavnega sodišča posegata v pristojnost DZ, da izvede parlamentarno preiskavo. To pristojnost pa državnemu zboru daje sama ustava v 93. členu. Sodišče namreč opozarja, da izpodbijana ureditev odloži imenovanje preiskovalne komisije že na podlagi same vložitve zahteve za ustavno presojo, ne glede na to, ali je tak odlog v konkretnem primeru potreben za zagotovitev učinkovitega ustavnosodnega varstva. "Odlog ni vedno nujen," je opozorilo ustavno sodišče. Opozarja tudi, da ni nujno, da bo ustavno sodišče ob preobremenjenosti lahko odločilo v določenem roku. "To ne pomeni, da je ustavnosodna presoja akta o odreditvi parlamentarne preiskave izključena. Pomeni le, da mora biti postopek parlamentarne preiskave, vključno z vsemi pravnimi sredstvi za varstvo pravic posameznikov in drugih ustavnih vrednot, urejen tako, da parlamentarno preiskavo čim manj ovira ali zavlačuje," so zapisali ustavni sodniki. Odločitev ustavnega sodišča pomeni, da lahko DZ preiskovalno komisijo imenuje kljub morebiti vloženi zahtevi za ustavnosodno varstvo. Če pa bodo za to izpolnjeni pogoji, pa lahko ustavno sodišče kljub temu začasno zadrži izvrševanje akta o odreditvi parlamentarne preiskave in določi tudi način izvršitve zadržanja, saj mu to omogoča že zakon o ustavnem sodišču. Tako z razveljavitvijo te določbe ni nastala pravna praznina, so ugotovili sodniki. Odločitev so ustavni sodniki sprejeli soglasno. O drugih določbah veljavnega zakona o parlamentarni preiskavi, ki jih izpodbija državni svet, še niso odločali. DS namreč izpodbija tudi peti odstavek 3. člena, 3.a člen in tretji odstavek 5. člena zakona o parlamentarni preiskavi. DZ je sicer sprejel tudi že novelo zakona o parlamentarni preiskavi, ki med drugim posega prav v 1.a člen in korenito oži nabor akterjev, ki lahko podajo zahtevo za ustavno presojo akta o parlamentarni preiskavi. A novela še ni začela veljati, saj bo o njej 11. oktobra zakonodajni referendum.
    language
    slv
    published at
    2026-09-18T13:03:20
    source
    Dnevnik
    title
    Ustavno sodišče je razveljavilo del veljavnega zakona o parlamentarni preiskavi
    url
    https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-je-razveljavilo-del-veljavnega-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-2828524/
  • article order
    6
    body
    Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Takšen odlog ni vedno nujen, nepotrebno zavlačevanje pa bi poseglo v ustavno pravico državnega zbora, da odredi parlamentarno preiskavo, je odločilo ustavno sodišče. Zahtevo za oceno ustavnosti več določb zakona o parlamentarni preiskavi iz leta 2024 je vložil državni svet. Med drugim je izpodbijal 1.a člen zakona, ki določa, da lahko v 30 dneh po objavi akta o odreditvi parlamentarne preiskave določeni akterji vložijo zahtevo za presojo skladnosti tega akta z ustavo in zakoni. Med drugim to lahko stori najmanj tretjina poslancev, ki niso vložili predloga oziroma zahteve za uvedbo parlamentarne preiskave, Sodni svet, Državnotožilski svet, Banka Slovenije, Varuh človekovih pravic in občine. Ustavno sodišče obravnava zahtevo absolutno prednostno in o njej odloči v 60 dneh. Ustavno sodišče pa je v delni odločbi razveljavilo odstavek tega člena, ki določa, da državni zbor do odločitve ustavnega sodišča o takšni zahtevi ne more imenovati preiskovalne komisije. Po stališču ustavnega sodišča takšna začasna preprečitev in odlog imenovanja preiskovalne komisije oziroma nadaljnjega poteka parlamentarne preiskave do odločitve ustavnega sodišča posegata v pristojnost DZ, da izvede parlamentarno preiskavo. To pristojnost pa državnemu zboru daje sama ustava v 93. členu. Sodišče namreč opozarja, da izpodbijana ureditev odloži imenovanje preiskovalne komisije že na podlagi zahteve za ustavno presojo, ne glede na to, ali je tak odlog v konkretnem primeru potreben za zagotovitev učinkovitega ustavnosodnega varstva. "Odlog ni vedno nujen," je opozorilo ustavno sodišče. Opozarja tudi, da ni nujno, da bo ustavno sodišče ob preobremenjenosti lahko odločilo v določenem roku. "To ne pomeni, da je ustavnosodna presoja akta o odreditvi parlamentarne preiskave izključena. Pomeni le, da mora biti postopek parlamentarne preiskave, vključno z vsemi pravnimi sredstvi za varstvo pravic posameznikov in drugih ustavnih vrednot, urejen tako, da parlamentarno preiskavo čim manj ovira ali zavlačuje," so zapisali ustavni sodniki. Odločitev ustavnega sodišča pomeni, da lahko DZ preiskovalno komisijo imenuje kljub morebiti vloženi zahtevi za ustavnosodno varstvo. Če pa bodo za to izpolnjeni pogoji, pa lahko ustavno sodišče kljub temu začasno zadrži izvrševanje akta o odreditvi parlamentarne preiskave in določi tudi način izvršitve zadržanja, saj mu to omogoča že zakon o ustavnem sodišču. Tako z razveljavitvijo te določbe ni nastala pravna praznina, so ugotovili sodniki. O drugih določbah veljavnega zakona o parlamentarni preiskavi, ki jih izpodbija državni svet, še niso odločali. DS namreč izpodbija tudi peti odstavek 3. člena, 3.a člen in tretji odstavek 5. člena zakona o parlamentarni preiskavi. DZ je sicer sprejel tudi že novelo zakona o parlamentarni preiskavi, ki med drugim posega prav v 1.a člen in korenito oži nabor akterjev, ki lahko podajo zahtevo za ustavno presojo akta o parlamentarni preiskavi. A novela še ni začela veljati, saj bo o njej 11. oktobra zakonodajni referendum.
    language
    slv
    published at
    2026-09-18T13:25:26
    source
    Večer
    title
    Razveljavili del člena: Državni zbor bo preiskovalno komisijo lahko imenoval kljub vloženi zahtevi za ustavno presojo
    url
    https://vecer.com/slovenija/us-parlamentarna-preiskava-razveljavitev-10427673
  • article order
    8
    body
    Ustavno sodišče je razveljavilo četrti odstavek 1.a člena Zakona o parlamentarni preiskavi, ki je določal, da državni zbor po pritožbi kogarkoli ne sme odrediti parlamentarne preiskave 60 dni. Državni zbor je z novelo zakona o parlamentarni preiskavi, ki so jo sprejeli letos maja, to že onemogočil, a se nam o tem obeta referendum. Po presoji Ustavnega sodišča je takšna ureditev namreč preveč omejevala in zavlačevala parlamentarne preiskave. Sodišče je poudarilo, da je učinkovitost parlamentarne preiskave ustavna vrednota. Preiskava mora biti uvedena, vodena in zaključena v razumnem roku, saj je pravočasno pridobivanje informacij pomembno za nadzorno funkcijo državnega zbora. Novela zakona, ki jo je DZ sprejel maja, med drugim omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem. Posamezniki, ki so predmet preiskave, te možnosti po novem ne bi več imeli. Preiskava šele po večmesečnem zamiku Težava je bila tudi v tem, da je zakonski 60-dnevni rok, v katerem naj bi Ustavno sodišče odločilo o zahtevi, zgolj instrukcijski, so obrazložili. Sodišče je opozorilo, da je bil leta 2025 povprečni čas reševanja ustavnosodnih zadev 456 dni, zato bi lahko bil dejanski zastoj parlamentarne preiskave bistveno daljši od predvidenih 90 dni. Pri ustavnem sodišču so hkrati poudarili, da ustavnosodnega varstva pred aktom o odreditvi parlamentarne preiskave ni mogoče izključiti. Vendar mora biti sistem urejen tako, da pravna sredstva parlamentarne preiskave čim manj ovirajo ali zavlačujejo. Po razveljavitvi določbe lahko upravičeni predlagatelj še vedno zahteva ustavnosodno presojo akta o odreditvi parlamentarne preiskave, vendar vložitev takšne zahteve sama po sebi ne preprečuje več imenovanja preiskovalne komisije. Ustavno sodišče lahko na predlog ali po uradni presoji začasno zadrži izvrševanje akta, če so za to izpolnjeni pogoji. O preostalem delu zahteve Državnega sveta, ki se nanaša na druge določbe zakona, Ustavno sodišče še ni odločilo. Odločbo so na sodišču sprejeli soglasno.
    language
    slv
    published at
    2026-09-18T11:21:26
    source
    SiOL
    title
    Ustavno sodišče razveljavilo onemogočanje parlamentarne preiskave
    url
    https://siol.net/novice/slovenija/ustavno-sodisce-razveljavilo-onemogocanje-parlamentarne-preiskave-701775
  • article order
    1
    body
    Ustavno sodišče je razveljavilo del veljavnega zakona o parlamentarni preiskavi, ki predvideva, da DZ ne more imenovati preiskovalne komisije, če je vložena zahteva za ustavno presojo akta o odreditvi preiskave. Tak odlog ni vedno nujen, nepotrebno zavlačevanje pa bi poseglo v ustavno pravico DZ, da odredi parlamentarno preiskavo, meni sodišče. Zahtevo za oceno ustavnosti več določb zakona o parlamentarni preiskavi iz leta 2024 je vložil državni svet. Med drugim je izpodbijal 1.a člen zakona. Ta določa, da lahko v 30 dneh po objavi akta o odreditvi parlamentarne preiskave določeni akterji vložijo zahtevo za presojo skladnosti tega akta z ustavo in zakoni. Med drugim to lahko stori najmanj tretjina poslancev, ki niso vložili predloga oziroma zahteve za uvedbo parlamentarne preiskave, Sodni svet, Državnotožilski svet, Banka Slovenije, Varuh človekovih pravic in občine. Ustavno sodišče obravnava zahtevo absolutno prednostno in o njej odloči v 60 dneh. Ustavno sodišče pa je v delni odločbi razveljavilo odstavek tega člena, ki določa, da državni zbor do odločitve ustavnega sodišča o takšni zahtevi ne more imenovati preiskovalne komisije. Po stališču ustavnega sodišča takšna začasna preprečitev in odlog imenovanja preiskovalne komisije oziroma nadaljnjega poteka parlamentarne preiskave do odločitve ustavnega sodišča posegata v pristojnost DZ, da izvede parlamentarno preiskavo. To pristojnost pa državnemu zboru daje sama ustava v 93. členu. Sodišče namreč opozarja, da izpodbijana ureditev odloži imenovanje preiskovalne komisije že na podlagi same vložitve zahteve za ustavno presojo, ne glede na to, ali je tak odlog v konkretnem primeru potreben za zagotovitev učinkovitega ustavnosodnega varstva. "Odlog ni vedno nujen," je opozorilo ustavno sodišče. Opozarja tudi, da ni nujno, da bo ustavno sodišče ob preobremenjenosti lahko odločilo v določenem roku. "To ne pomeni, da je ustavnosodna presoja akta o odreditvi parlamentarne preiskave izključena. Pomeni le, da mora biti postopek parlamentarne preiskave, vključno z vsemi pravnimi sredstvi za varstvo pravic posameznikov in drugih ustavnih vrednot, urejen tako, da parlamentarno preiskavo čim manj ovira ali zavlačuje," so zapisali ustavni sodniki. Odločitev ustavnega sodišča pomeni, da lahko DZ preiskovalno komisijo imenuje kljub morebiti vloženi zahtevi za ustavnosodno varstvo. Če pa bodo za to izpolnjeni pogoji, pa lahko ustavno sodišče kljub temu začasno zadrži izvrševanje akta o odreditvi parlamentarne preiskave in določi tudi način izvršitve zadržanja, saj mu to omogoča že zakon o ustavnem sodišču. Tako z razveljavitvijo te določbe ni nastala pravna praznina, so ugotovili sodniki. Odločitev so ustavni sodniki sprejeli soglasno. O drugih določbah veljavnega zakona o parlamentarni preiskavi, ki jih izpodbija državni svet, še niso odločali. DS namreč izpodbija tudi peti odstavek 3. člena, 3.a člen in tretji odstavek 5. člena zakona o parlamentarni preiskavi. V Svobodi, predlagateljici zakona, pod katerega se je prva podpisala tedanja predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, ob današnji odločitvi ustavnega sodišča kot ključno vidijo, da ustavno sodišče ni posegalo v določbe zakona, ki govorijo o možnosti pritožbe posameznika na ustavno sodišče, če meni, da so mu s parlamentarno preiskavo kršene človekove pravice. "To pa odpravlja novela zakona o parlamentarni preiskavi. Te možnosti v novem zakonu ni več, zato je treba na referendum in tam jasno povedati, da smo proti de facto uvedbi politične policije," je v izjavi v DZ poudarila poslanka Lucija Tacer Perlin. DZ je namreč že sprejel tudi novelo zakona o parlamentarni preiskavi, ki med drugim posega prav v 1.a člen in korenito oži nabor akterjev, ki lahko podajo zahtevo za ustavno presojo akta o parlamentarni preiskavi. A novela še ni začela veljati, saj bo o njej 11. oktobra zakonodajni referendum.
    language
    slv
    published at
    2026-09-18T13:36:14
    source
    Žurnal24
    title
    Ustavno sodišče je razveljavilo del veljavnega zakona o parlamentarni preiskavi
    url
    https://www.zurnal24.si/slovenija/ustavno-sodisce-je-razveljavilo-del-veljavnega-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-465356
source scope
analyzed source count
8
omitted articles
omitted source count
0
total source count
8