Ustavno sodišče razveljavilo del zakona o oviranju parlamentarnih preiskav 18.9.2026
Ustavno sodišče je soglasno razveljavilo določbo zakona o parlamentarni preiskavi, ki je Državnemu zboru onemogočala imenovanje preiskovalne komisije v času trajanja ustavnosodne presoje akta o odreditvi preiskave. Sodišče je ocenilo, da avtomatičen odlog imenovanja preiskovalne komisije nesorazmerno posega v ustavno pristojnost Državnega zbora do izvajanja parlamentarnega nadzora in povzroča nepotrebno zavlačevanje postopkov. Odločitev, ki je bila sprejeta na podlagi zahteve Državnega sveta, ne izključuje možnosti ustavne presoje parlamentarnih preiskav, vendar poudarja, da mora biti sistem pravnih sredstev zasnovan tako, da preiskave čim manj ovira. Medtem ko se razprava o ustreznosti varovalk nadaljuje, ostaja v ospredju tudi prihajajoči referendum 11. oktobra o noveli zakona, ki dodatno spreminja nabor akterjev z možnostjo ustavnosodnega varstva.
Infografika
Analiza trditev
| Trditev | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | Mladina | N1 | Dnevnik | Večer | Domovina | SiOL | Žurnal24 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Ustavno sodišče je ocenilo, da avtomatičen odlog imenovanja komisije posega v ustavno pristojnost državnega zbora. | Mladina in SiOL poudarjata učinkovitost, ne pristojnosti. | Da: US meni, da avtomatičen odlog posega v pristojnosti DZ. | Da: Sodišče meni, da odlog posega v pristojnost DZ po 93. členu ustave. | Delno: Omenja vpliv na učinkovitost preiskave, ne eksplicitno pristojnost. | Da: Sodišče je ocenilo, da tak odlog posega v pristojnost DZ. | Da: Sodišče meni, da avtomatičen odlog posega v pristojnost DZ. | Da: Sodišče je ocenilo, da tak odlog posega v pristojnost DZ po ustavi. | Da: Sodišče je presodilo, da odlog posega v pristojnost DZ za preiskavo. | Delno: Sodišče je navedlo, da ureditev preveč omejuje in zavlačuje preiskave. | Da: Sodišče meni, da tak odlog posega v pristojnost DZ po 93. členu. |
| Državni svet je vložil zahtevo za oceno ustavnosti več določb zakona o parlamentarni preiskavi iz leta 2024. | Večina potrjuje, STA in Domovina delno. | Delno: Članek omenja zahtevo za presojo, a ne navaja DS kot vlagatelja. | Da: Članek potrjuje, da je DS vložil zahtevo za več določb. | Da: Članek potrjuje zahtevo državnega sveta iz januarja letos. | Da: Članek potrjuje, da je DS vložil zahtevo za več določb. | Da: Državni svet je vložil zahtevo za oceno ustavnosti več določb. | Da: Članek potrjuje, da je DS vložil zahtevo za oceno več določb. | Delno: Članek navaja zahtevo DS za oceno ustavnosti, a ne potrdi leta 2024. | Delno: Omenjena je zahteva Državnega sveta, a leto zakona ni potrjeno. | Da: Članek potrjuje, da je DS vložil zahtevo za več določb. |
| Učinkovitost parlamentarne preiskave je ustavna vrednota, ki je ne smejo nepotrebno zavlačevati pravna sredstva. | Večina virov podpira, Mladina in Večer le delno. | Da: US poudarja, da preiskava ne sme biti nepotrebno zavlačevana. | Da: Sodišče poudarja, da mora biti postopek urejen brez nepotrebnega oviranja. | Delno: Članek omenja učinkovitost kot razlog za razveljavitev določbe. | Da: Članek navaja, da postopek ne sme nepotrebno ovirati preiskave. | Da: Sodišče poudarja potrebo po čim manj oviranja preiskave. | Delno: Članek navaja, da mora biti postopek urejen tako, da ga čim manj ovira. | Da: Sodišče je poudarilo, da postopek ne sme nepotrebno zavlačevati dela. | Da: Sodišče je poudarilo, da je učinkovitost ustavna vrednota. | Da: Sodišče poudarja, da postopek ne sme biti nepotrebno zavlačevan. |
| Državni zbor je sprejel novelo zakona, ki oži nabor akterjev, ki lahko zahtevajo ustavno presojo akta o preiskavi. | Večina potrjuje ožitev, Mladina dodaja kritično perspektivo. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje sprejetje novele, ki oži nabor akterjev. | Delno: Omenja zakon, ki želi odpraviti varovalke in pravico do presoje. | Da: Članek potrjuje, da novela oži nabor akterjev za zahtevo. | Da: Novela korenito oži nabor akterjev za ustavno presojo. | Da: Članek potrjuje sprejetje novele, ki oži nabor akterjev. | Ni omenjeno | Da: Novela omejuje možnost izpodbijanja za osebe, ki so predmet preiskave. | Da: Članek potrjuje sprejetje novele, ki oži nabor akterjev. |
| Ustavno sodišče je potrdilo, da je sistem zunanjega nadzora nad parlamentarno preiskavo primeren in ustavno dopusten. | Mladina potrjuje, Domovina zanika, ostali molčijo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da so sodniki potrdili sistem nadzora kot primeren. | Delno: Sodišče ni presojalo celotnega sistema, le razveljavilo je del. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ne: Sodišče je razveljavilo člen, ki je omogočal zadržanje preiskave. | Delno: Sodišče meni, da varstva ni mogoče izključiti, a mora biti urejeno. | Ni omenjeno |
| Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o parlamentarni preiskavi, ki je preprečeval imenovanje preiskovalne komisije med ustavno presojo. | Vsi viri potrjujejo trditev, brez nasprotij. | Da: US je razveljavilo določbo, ki je preprečevala imenovanje komisije. | Da: Razveljavljen je odstavek, ki je preprečeval imenovanje komisije. | Da: Članek navaja razveljavitev določbe o nezmožnosti ustanovitve preiskave. | Da: Članek potrjuje razveljavitev določbe, ki je preprečevala imenovanje. | Da: Razveljavljen je odstavek, ki je preprečeval imenovanje komisije. | Da: Članek potrjuje razveljavitev odstavka, ki je preprečeval imenovanje. | Da: Sodišče je razveljavilo člen, ki je preprečeval imenovanje komisije. | Da: Razveljavljen je člen, ki je preprečeval imenovanje komisije. | Da: Članek potrjuje razveljavitev določbe o odlogu imenovanja komisije. |
| Državni zbor lahko po novi odločitvi ustavnega sodišča imenuje preiskovalno komisijo kljub vloženi zahtevi za ustavno presojo. | Vsi viri trditev potrjujejo, brez nasprotij. | Da: DZ lahko po novem imenuje komisijo kljub vloženi zahtevi. | Da: Članek potrjuje, da DZ lahko imenuje komisijo kljub vloženi zahtevi. | Da: Razveljavitev preprečuje avtomatičen odlog ustanovitve komisije. | Da: Članek navaja, da lahko DZ komisijo imenuje kljub vloženi zahtevi. | Da: Odločitev omogoča imenovanje komisije kljub vloženi zahtevi. | Da: Članek navaja, da DZ lahko imenuje komisijo kljub vloženi zahtevi. | Da: Članek potrjuje, da DZ lahko imenuje komisijo kljub vloženi zahtevi. | Da: Vložitev zahteve sama po sebi ne preprečuje več imenovanja. | Da: Članek izrecno navaja, da lahko DZ komisijo imenuje kljub zahtevi. |
| Ustavno sodišče lahko kljub razveljavitvi določbe začasno zadrži izvrševanje akta o odreditvi preiskave, če so za to izpolnjeni pogoji. | Vsi viri razen Domovine potrjujejo trditev brez nasprotij. | Da: US lahko še vedno zadrži izvrševanje akta, če so podani pogoji. | Da: Sodišče lahko zadrži izvrševanje akta na podlagi zakona o US. | Da: Članek navaja pravico predlagateljev do zahteve za začasno zadržanje. | Da: Članek potrjuje možnost zadržanja izvrševanja akta. | Da: Sodišče lahko zadrži izvrševanje akta, če so izpolnjeni pogoji. | Da: Članek navaja, da sodišče lahko zadrži izvrševanje, če so pogoji. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje možnost začasnega zadržanja ob izpolnjenih pogojih. | Da: Članek potrjuje možnost zadržanja na podlagi zakona o US. |
| Odločitev ustavnega sodišča o razveljavitvi določbe je bila sprejeta soglasno. | Večina virov potrjuje soglasnost, STA in Večer je ne omenjata. | Ni omenjeno | Da: Članek izrecno navaja, da so odločitev sprejeli soglasno. | Da: Članek navaja, da so sodnice in sodniki soglasno pritrdili. | Da: Članek izrecno navaja, da so odločitev sprejeli soglasno. | Da: Članek izrecno navaja, da je bila odločitev sprejeta soglasno. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek izrecno navaja, da so odločbo sprejeli soglasno. | Da: Članek navaja, da so odločitev sprejeli soglasno. |
| Ustavno sodišče opozarja, da 60-dnevni rok za odločanje o ustavnosti ni vedno realen zaradi preobremenjenosti sodišča. | Večina virov podpira trditev, Domovina jo le delno omenja, STA in Mladina pa ne. | Ni omenjeno | Da: Sodišče opozarja, da zaradi preobremenjenosti rok ni nujno izvedljiv. | Ni omenjeno | Da: Sodišče opozarja na preobremenjenost in nerealnost roka. | Da: Sodišče opozarja na preobremenjenost in vprašljivost roka. | Da: Sodišče opozarja, da zaradi preobremenjenosti rok ni nujno realen. | Delno: Sodišče navaja, da lahko število zahtev vpliva na čas reševanja. | Da: Sodišče je opozorilo na dolge roke reševanja zadev. | Da: Sodišče opozarja, da rok zaradi preobremenjenosti ni nujno realen. |
| Oktobra bo potekal referendum o zakonu o parlamentarni preiskavi. | Večina potrjuje datum, STA in SiOL ne omenjata, Domovina brez datuma. | Ni omenjeno | Da: Referendum o noveli zakona bo 11. oktobra. | Da: Članek navaja referendum 11. oktobra. | Da: Članek navaja referendum 11. oktobra o noveli zakona. | Da: Referendum o noveli zakona bo 11. oktobra. | Da: Članek navaja referendum o noveli zakona za 11. oktober. | Delno: Članek omenja referendum v naslovu in citatu, a ne potrdi datuma. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja referendum 11. oktobra o noveli zakona. |
claims
- Ustavno sodišče je ocenilo, da avtomatičen odlog imenovanja komisije posega v ustavno pristojnost državnega zbora.
- Državni svet je vložil zahtevo za oceno ustavnosti več določb zakona o parlamentarni preiskavi iz leta 2024.
- Učinkovitost parlamentarne preiskave je ustavna vrednota, ki je ne smejo nepotrebno zavlačevati pravna sredstva.
- Državni zbor je sprejel novelo zakona, ki oži nabor akterjev, ki lahko zahtevajo ustavno presojo akta o preiskavi.
- Ustavno sodišče je potrdilo, da je sistem zunanjega nadzora nad parlamentarno preiskavo primeren in ustavno dopusten.
- Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o parlamentarni preiskavi, ki je preprečeval imenovanje preiskovalne komisije med ustavno presojo.
- Državni zbor lahko po novi odločitvi ustavnega sodišča imenuje preiskovalno komisijo kljub vloženi zahtevi za ustavno presojo.
- Ustavno sodišče lahko kljub razveljavitvi določbe začasno zadrži izvrševanje akta o odreditvi preiskave, če so za to izpolnjeni pogoji.
- Odločitev ustavnega sodišča o razveljavitvi določbe je bila sprejeta soglasno.
- Ustavno sodišče opozarja, da 60-dnevni rok za odločanje o ustavnosti ni vedno realen zaradi preobremenjenosti sodišča.
- Oktobra bo potekal referendum o zakonu o parlamentarni preiskavi.
key differences
- Državni svet je vložil zahtevo za oceno ustavnosti več določb zakona o parlamentarni preiskavi iz leta 2024.
- Večina potrjuje, STA in Domovina delno.
- Državni zbor je sprejel novelo zakona, ki oži nabor akterjev, ki lahko zahtevajo ustavno presojo akta o preiskavi.
- Večina potrjuje ožitev, Mladina dodaja kritično perspektivo.
- Državni zbor lahko po novi odločitvi ustavnega sodišča imenuje preiskovalno komisijo kljub vloženi zahtevi za ustavno presojo.
- Vsi viri trditev potrjujejo, brez nasprotij.
- Odločitev ustavnega sodišča o razveljavitvi določbe je bila sprejeta soglasno.
- Večina virov potrjuje soglasnost, STA in Večer je ne omenjata.
- Oktobra bo potekal referendum o zakonu o parlamentarni preiskavi.
- Večina potrjuje datum, STA in SiOL ne omenjata, Domovina brez datuma.
- Ustavno sodišče je ocenilo, da avtomatičen odlog imenovanja komisije posega v ustavno pristojnost državnega zbora.
- Mladina in SiOL poudarjata učinkovitost, ne pristojnosti.
- Ustavno sodišče je potrdilo, da je sistem zunanjega nadzora nad parlamentarno preiskavo primeren in ustavno dopusten.
- Mladina potrjuje, Domovina zanika, ostali molčijo.
- Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o parlamentarni preiskavi, ki je preprečeval imenovanje preiskovalne komisije med ustavno presojo.
- Vsi viri potrjujejo trditev, brez nasprotij.
- Ustavno sodišče lahko kljub razveljavitvi določbe začasno zadrži izvrševanje akta o odreditvi preiskave, če so za to izpolnjeni pogoji.
- Vsi viri razen Domovine potrjujejo trditev brez nasprotij.
- Ustavno sodišče opozarja, da 60-dnevni rok za odločanje o ustavnosti ni vedno realen zaradi preobremenjenosti sodišča.
- Večina virov podpira trditev, Domovina jo le delno omenja, STA in Mladina pa ne.
- Učinkovitost parlamentarne preiskave je ustavna vrednota, ki je ne smejo nepotrebno zavlačevati pravna sredstva.
- Večina virov podpira, Mladina in Večer le delno.
source analyses
- Dnevnik
- Državni svet je vložil zahtevo za oceno ustavnosti več določb zakona o parlamentarni preiskavi iz leta 2024.
- Da: Državni svet je vložil zahtevo za oceno ustavnosti več določb.
- Državni zbor je sprejel novelo zakona, ki oži nabor akterjev, ki lahko zahtevajo ustavno presojo akta o preiskavi.
- Da: Novela korenito oži nabor akterjev za ustavno presojo.
- Državni zbor lahko po novi odločitvi ustavnega sodišča imenuje preiskovalno komisijo kljub vloženi zahtevi za ustavno presojo.
- Da: Odločitev omogoča imenovanje komisije kljub vloženi zahtevi.
- Odločitev ustavnega sodišča o razveljavitvi določbe je bila sprejeta soglasno.
- Da: Članek izrecno navaja, da je bila odločitev sprejeta soglasno.
- Oktobra bo potekal referendum o zakonu o parlamentarni preiskavi.
- Da: Referendum o noveli zakona bo 11. oktobra.
- Ustavno sodišče je ocenilo, da avtomatičen odlog imenovanja komisije posega v ustavno pristojnost državnega zbora.
- Da: Sodišče meni, da avtomatičen odlog posega v pristojnost DZ.
- Ustavno sodišče je potrdilo, da je sistem zunanjega nadzora nad parlamentarno preiskavo primeren in ustavno dopusten.
- Ni omenjeno
- Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o parlamentarni preiskavi, ki je preprečeval imenovanje preiskovalne komisije med ustavno presojo.
- Da: Razveljavljen je odstavek, ki je preprečeval imenovanje komisije.
- Ustavno sodišče lahko kljub razveljavitvi določbe začasno zadrži izvrševanje akta o odreditvi preiskave, če so za to izpolnjeni pogoji.
- Da: Sodišče lahko zadrži izvrševanje akta, če so izpolnjeni pogoji.
- Ustavno sodišče opozarja, da 60-dnevni rok za odločanje o ustavnosti ni vedno realen zaradi preobremenjenosti sodišča.
- Da: Sodišče opozarja na preobremenjenost in vprašljivost roka.
- Učinkovitost parlamentarne preiskave je ustavna vrednota, ki je ne smejo nepotrebno zavlačevati pravna sredstva.
- Da: Sodišče poudarja potrebo po čim manj oviranja preiskave.
- Domovina
- Državni svet je vložil zahtevo za oceno ustavnosti več določb zakona o parlamentarni preiskavi iz leta 2024.
- Delno: Članek navaja zahtevo DS za oceno ustavnosti, a ne potrdi leta 2024.
- Državni zbor je sprejel novelo zakona, ki oži nabor akterjev, ki lahko zahtevajo ustavno presojo akta o preiskavi.
- Ni omenjeno
- Državni zbor lahko po novi odločitvi ustavnega sodišča imenuje preiskovalno komisijo kljub vloženi zahtevi za ustavno presojo.
- Da: Članek potrjuje, da DZ lahko imenuje komisijo kljub vloženi zahtevi.
- Odločitev ustavnega sodišča o razveljavitvi določbe je bila sprejeta soglasno.
- Ni omenjeno
- Oktobra bo potekal referendum o zakonu o parlamentarni preiskavi.
- Delno: Članek omenja referendum v naslovu in citatu, a ne potrdi datuma.
- Ustavno sodišče je ocenilo, da avtomatičen odlog imenovanja komisije posega v ustavno pristojnost državnega zbora.
- Da: Sodišče je presodilo, da odlog posega v pristojnost DZ za preiskavo.
- Ustavno sodišče je potrdilo, da je sistem zunanjega nadzora nad parlamentarno preiskavo primeren in ustavno dopusten.
- Ne: Sodišče je razveljavilo člen, ki je omogočal zadržanje preiskave.
- Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o parlamentarni preiskavi, ki je preprečeval imenovanje preiskovalne komisije med ustavno presojo.
- Da: Sodišče je razveljavilo člen, ki je preprečeval imenovanje komisije.
- Ustavno sodišče lahko kljub razveljavitvi določbe začasno zadrži izvrševanje akta o odreditvi preiskave, če so za to izpolnjeni pogoji.
- Ni omenjeno
- Ustavno sodišče opozarja, da 60-dnevni rok za odločanje o ustavnosti ni vedno realen zaradi preobremenjenosti sodišča.
- Delno: Sodišče navaja, da lahko število zahtev vpliva na čas reševanja.
- Učinkovitost parlamentarne preiskave je ustavna vrednota, ki je ne smejo nepotrebno zavlačevati pravna sredstva.
- Da: Sodišče je poudarilo, da postopek ne sme nepotrebno zavlačevati dela.
- Mladina
- Državni svet je vložil zahtevo za oceno ustavnosti več določb zakona o parlamentarni preiskavi iz leta 2024.
- Da: Članek potrjuje zahtevo državnega sveta iz januarja letos.
- Državni zbor je sprejel novelo zakona, ki oži nabor akterjev, ki lahko zahtevajo ustavno presojo akta o preiskavi.
- Delno: Omenja zakon, ki želi odpraviti varovalke in pravico do presoje.
- Državni zbor lahko po novi odločitvi ustavnega sodišča imenuje preiskovalno komisijo kljub vloženi zahtevi za ustavno presojo.
- Da: Razveljavitev preprečuje avtomatičen odlog ustanovitve komisije.
- Odločitev ustavnega sodišča o razveljavitvi določbe je bila sprejeta soglasno.
- Da: Članek navaja, da so sodnice in sodniki soglasno pritrdili.
- Oktobra bo potekal referendum o zakonu o parlamentarni preiskavi.
- Da: Članek navaja referendum 11. oktobra.
- Ustavno sodišče je ocenilo, da avtomatičen odlog imenovanja komisije posega v ustavno pristojnost državnega zbora.
- Delno: Omenja vpliv na učinkovitost preiskave, ne eksplicitno pristojnost.
- Ustavno sodišče je potrdilo, da je sistem zunanjega nadzora nad parlamentarno preiskavo primeren in ustavno dopusten.
- Da: Članek navaja, da so sodniki potrdili sistem nadzora kot primeren.
- Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o parlamentarni preiskavi, ki je preprečeval imenovanje preiskovalne komisije med ustavno presojo.
- Da: Članek navaja razveljavitev določbe o nezmožnosti ustanovitve preiskave.
- Ustavno sodišče lahko kljub razveljavitvi določbe začasno zadrži izvrševanje akta o odreditvi preiskave, če so za to izpolnjeni pogoji.
- Da: Članek navaja pravico predlagateljev do zahteve za začasno zadržanje.
- Ustavno sodišče opozarja, da 60-dnevni rok za odločanje o ustavnosti ni vedno realen zaradi preobremenjenosti sodišča.
- Ni omenjeno
- Učinkovitost parlamentarne preiskave je ustavna vrednota, ki je ne smejo nepotrebno zavlačevati pravna sredstva.
- Delno: Članek omenja učinkovitost kot razlog za razveljavitev določbe.
- N1
- Državni svet je vložil zahtevo za oceno ustavnosti več določb zakona o parlamentarni preiskavi iz leta 2024.
- Da: Članek potrjuje, da je DS vložil zahtevo za več določb.
- Državni zbor je sprejel novelo zakona, ki oži nabor akterjev, ki lahko zahtevajo ustavno presojo akta o preiskavi.
- Da: Članek potrjuje, da novela oži nabor akterjev za zahtevo.
- Državni zbor lahko po novi odločitvi ustavnega sodišča imenuje preiskovalno komisijo kljub vloženi zahtevi za ustavno presojo.
- Da: Članek navaja, da lahko DZ komisijo imenuje kljub vloženi zahtevi.
- Odločitev ustavnega sodišča o razveljavitvi določbe je bila sprejeta soglasno.
- Da: Članek izrecno navaja, da so odločitev sprejeli soglasno.
- Oktobra bo potekal referendum o zakonu o parlamentarni preiskavi.
- Da: Članek navaja referendum 11. oktobra o noveli zakona.
- Ustavno sodišče je ocenilo, da avtomatičen odlog imenovanja komisije posega v ustavno pristojnost državnega zbora.
- Da: Sodišče je ocenilo, da tak odlog posega v pristojnost DZ.
- Ustavno sodišče je potrdilo, da je sistem zunanjega nadzora nad parlamentarno preiskavo primeren in ustavno dopusten.
- Delno: Sodišče ni presojalo celotnega sistema, le razveljavilo je del.
- Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o parlamentarni preiskavi, ki je preprečeval imenovanje preiskovalne komisije med ustavno presojo.
- Da: Članek potrjuje razveljavitev določbe, ki je preprečevala imenovanje.
- Ustavno sodišče lahko kljub razveljavitvi določbe začasno zadrži izvrševanje akta o odreditvi preiskave, če so za to izpolnjeni pogoji.
- Da: Članek potrjuje možnost zadržanja izvrševanja akta.
- Ustavno sodišče opozarja, da 60-dnevni rok za odločanje o ustavnosti ni vedno realen zaradi preobremenjenosti sodišča.
- Da: Sodišče opozarja na preobremenjenost in nerealnost roka.
- Učinkovitost parlamentarne preiskave je ustavna vrednota, ki je ne smejo nepotrebno zavlačevati pravna sredstva.
- Da: Članek navaja, da postopek ne sme nepotrebno ovirati preiskave.
- RTV Slovenija
- Državni svet je vložil zahtevo za oceno ustavnosti več določb zakona o parlamentarni preiskavi iz leta 2024.
- Da: Članek potrjuje, da je DS vložil zahtevo za več določb.
- Državni zbor je sprejel novelo zakona, ki oži nabor akterjev, ki lahko zahtevajo ustavno presojo akta o preiskavi.
- Da: Članek potrjuje sprejetje novele, ki oži nabor akterjev.
- Državni zbor lahko po novi odločitvi ustavnega sodišča imenuje preiskovalno komisijo kljub vloženi zahtevi za ustavno presojo.
- Da: Članek potrjuje, da DZ lahko imenuje komisijo kljub vloženi zahtevi.
- Odločitev ustavnega sodišča o razveljavitvi določbe je bila sprejeta soglasno.
- Da: Članek izrecno navaja, da so odločitev sprejeli soglasno.
- Oktobra bo potekal referendum o zakonu o parlamentarni preiskavi.
- Da: Referendum o noveli zakona bo 11. oktobra.
- Ustavno sodišče je ocenilo, da avtomatičen odlog imenovanja komisije posega v ustavno pristojnost državnega zbora.
- Da: Sodišče meni, da odlog posega v pristojnost DZ po 93. členu ustave.
- Ustavno sodišče je potrdilo, da je sistem zunanjega nadzora nad parlamentarno preiskavo primeren in ustavno dopusten.
- Ni omenjeno
- Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o parlamentarni preiskavi, ki je preprečeval imenovanje preiskovalne komisije med ustavno presojo.
- Da: Razveljavljen je odstavek, ki je preprečeval imenovanje komisije.
- Ustavno sodišče lahko kljub razveljavitvi določbe začasno zadrži izvrševanje akta o odreditvi preiskave, če so za to izpolnjeni pogoji.
- Da: Sodišče lahko zadrži izvrševanje akta na podlagi zakona o US.
- Ustavno sodišče opozarja, da 60-dnevni rok za odločanje o ustavnosti ni vedno realen zaradi preobremenjenosti sodišča.
- Da: Sodišče opozarja, da zaradi preobremenjenosti rok ni nujno izvedljiv.
- Učinkovitost parlamentarne preiskave je ustavna vrednota, ki je ne smejo nepotrebno zavlačevati pravna sredstva.
- Da: Sodišče poudarja, da mora biti postopek urejen brez nepotrebnega oviranja.
- STA
- Državni svet je vložil zahtevo za oceno ustavnosti več določb zakona o parlamentarni preiskavi iz leta 2024.
- Delno: Članek omenja zahtevo za presojo, a ne navaja DS kot vlagatelja.
- Državni zbor je sprejel novelo zakona, ki oži nabor akterjev, ki lahko zahtevajo ustavno presojo akta o preiskavi.
- Ni omenjeno
- Državni zbor lahko po novi odločitvi ustavnega sodišča imenuje preiskovalno komisijo kljub vloženi zahtevi za ustavno presojo.
- Da: DZ lahko po novem imenuje komisijo kljub vloženi zahtevi.
- Odločitev ustavnega sodišča o razveljavitvi določbe je bila sprejeta soglasno.
- Ni omenjeno
- Oktobra bo potekal referendum o zakonu o parlamentarni preiskavi.
- Ni omenjeno
- Ustavno sodišče je ocenilo, da avtomatičen odlog imenovanja komisije posega v ustavno pristojnost državnega zbora.
- Da: US meni, da avtomatičen odlog posega v pristojnosti DZ.
- Ustavno sodišče je potrdilo, da je sistem zunanjega nadzora nad parlamentarno preiskavo primeren in ustavno dopusten.
- Ni omenjeno
- Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o parlamentarni preiskavi, ki je preprečeval imenovanje preiskovalne komisije med ustavno presojo.
- Da: US je razveljavilo določbo, ki je preprečevala imenovanje komisije.
- Ustavno sodišče lahko kljub razveljavitvi določbe začasno zadrži izvrševanje akta o odreditvi preiskave, če so za to izpolnjeni pogoji.
- Da: US lahko še vedno zadrži izvrševanje akta, če so podani pogoji.
- Ustavno sodišče opozarja, da 60-dnevni rok za odločanje o ustavnosti ni vedno realen zaradi preobremenjenosti sodišča.
- Ni omenjeno
- Učinkovitost parlamentarne preiskave je ustavna vrednota, ki je ne smejo nepotrebno zavlačevati pravna sredstva.
- Da: US poudarja, da preiskava ne sme biti nepotrebno zavlačevana.
- SiOL
- Državni svet je vložil zahtevo za oceno ustavnosti več določb zakona o parlamentarni preiskavi iz leta 2024.
- Delno: Omenjena je zahteva Državnega sveta, a leto zakona ni potrjeno.
- Državni zbor je sprejel novelo zakona, ki oži nabor akterjev, ki lahko zahtevajo ustavno presojo akta o preiskavi.
- Da: Novela omejuje možnost izpodbijanja za osebe, ki so predmet preiskave.
- Državni zbor lahko po novi odločitvi ustavnega sodišča imenuje preiskovalno komisijo kljub vloženi zahtevi za ustavno presojo.
- Da: Vložitev zahteve sama po sebi ne preprečuje več imenovanja.
- Odločitev ustavnega sodišča o razveljavitvi določbe je bila sprejeta soglasno.
- Da: Članek izrecno navaja, da so odločbo sprejeli soglasno.
- Oktobra bo potekal referendum o zakonu o parlamentarni preiskavi.
- Ni omenjeno
- Ustavno sodišče je ocenilo, da avtomatičen odlog imenovanja komisije posega v ustavno pristojnost državnega zbora.
- Delno: Sodišče je navedlo, da ureditev preveč omejuje in zavlačuje preiskave.
- Ustavno sodišče je potrdilo, da je sistem zunanjega nadzora nad parlamentarno preiskavo primeren in ustavno dopusten.
- Delno: Sodišče meni, da varstva ni mogoče izključiti, a mora biti urejeno.
- Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o parlamentarni preiskavi, ki je preprečeval imenovanje preiskovalne komisije med ustavno presojo.
- Da: Razveljavljen je člen, ki je preprečeval imenovanje komisije.
- Ustavno sodišče lahko kljub razveljavitvi določbe začasno zadrži izvrševanje akta o odreditvi preiskave, če so za to izpolnjeni pogoji.
- Da: Članek potrjuje možnost začasnega zadržanja ob izpolnjenih pogojih.
- Ustavno sodišče opozarja, da 60-dnevni rok za odločanje o ustavnosti ni vedno realen zaradi preobremenjenosti sodišča.
- Da: Sodišče je opozorilo na dolge roke reševanja zadev.
- Učinkovitost parlamentarne preiskave je ustavna vrednota, ki je ne smejo nepotrebno zavlačevati pravna sredstva.
- Da: Sodišče je poudarilo, da je učinkovitost ustavna vrednota.
- Večer
- Državni svet je vložil zahtevo za oceno ustavnosti več določb zakona o parlamentarni preiskavi iz leta 2024.
- Da: Članek potrjuje, da je DS vložil zahtevo za oceno več določb.
- Državni zbor je sprejel novelo zakona, ki oži nabor akterjev, ki lahko zahtevajo ustavno presojo akta o preiskavi.
- Da: Članek potrjuje sprejetje novele, ki oži nabor akterjev.
- Državni zbor lahko po novi odločitvi ustavnega sodišča imenuje preiskovalno komisijo kljub vloženi zahtevi za ustavno presojo.
- Da: Članek navaja, da DZ lahko imenuje komisijo kljub vloženi zahtevi.
- Odločitev ustavnega sodišča o razveljavitvi določbe je bila sprejeta soglasno.
- Ni omenjeno
- Oktobra bo potekal referendum o zakonu o parlamentarni preiskavi.
- Da: Članek navaja referendum o noveli zakona za 11. oktober.
- Ustavno sodišče je ocenilo, da avtomatičen odlog imenovanja komisije posega v ustavno pristojnost državnega zbora.
- Da: Sodišče je ocenilo, da tak odlog posega v pristojnost DZ po ustavi.
- Ustavno sodišče je potrdilo, da je sistem zunanjega nadzora nad parlamentarno preiskavo primeren in ustavno dopusten.
- Ni omenjeno
- Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o parlamentarni preiskavi, ki je preprečeval imenovanje preiskovalne komisije med ustavno presojo.
- Da: Članek potrjuje razveljavitev odstavka, ki je preprečeval imenovanje.
- Ustavno sodišče lahko kljub razveljavitvi določbe začasno zadrži izvrševanje akta o odreditvi preiskave, če so za to izpolnjeni pogoji.
- Da: Članek navaja, da sodišče lahko zadrži izvrševanje, če so pogoji.
- Ustavno sodišče opozarja, da 60-dnevni rok za odločanje o ustavnosti ni vedno realen zaradi preobremenjenosti sodišča.
- Da: Sodišče opozarja, da zaradi preobremenjenosti rok ni nujno realen.
- Učinkovitost parlamentarne preiskave je ustavna vrednota, ki je ne smejo nepotrebno zavlačevati pravna sredstva.
- Delno: Članek navaja, da mora biti postopek urejen tako, da ga čim manj ovira.
- Žurnal24
- Državni svet je vložil zahtevo za oceno ustavnosti več določb zakona o parlamentarni preiskavi iz leta 2024.
- Da: Članek potrjuje, da je DS vložil zahtevo za več določb.
- Državni zbor je sprejel novelo zakona, ki oži nabor akterjev, ki lahko zahtevajo ustavno presojo akta o preiskavi.
- Da: Članek potrjuje sprejetje novele, ki oži nabor akterjev.
- Državni zbor lahko po novi odločitvi ustavnega sodišča imenuje preiskovalno komisijo kljub vloženi zahtevi za ustavno presojo.
- Da: Članek izrecno navaja, da lahko DZ komisijo imenuje kljub zahtevi.
- Odločitev ustavnega sodišča o razveljavitvi določbe je bila sprejeta soglasno.
- Da: Članek navaja, da so odločitev sprejeli soglasno.
- Oktobra bo potekal referendum o zakonu o parlamentarni preiskavi.
- Da: Članek navaja referendum 11. oktobra o noveli zakona.
- Ustavno sodišče je ocenilo, da avtomatičen odlog imenovanja komisije posega v ustavno pristojnost državnega zbora.
- Da: Sodišče meni, da tak odlog posega v pristojnost DZ po 93. členu.
- Ustavno sodišče je potrdilo, da je sistem zunanjega nadzora nad parlamentarno preiskavo primeren in ustavno dopusten.
- Ni omenjeno
- Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o parlamentarni preiskavi, ki je preprečeval imenovanje preiskovalne komisije med ustavno presojo.
- Da: Članek potrjuje razveljavitev določbe o odlogu imenovanja komisije.
- Ustavno sodišče lahko kljub razveljavitvi določbe začasno zadrži izvrševanje akta o odreditvi preiskave, če so za to izpolnjeni pogoji.
- Da: Članek potrjuje možnost zadržanja na podlagi zakona o US.
- Ustavno sodišče opozarja, da 60-dnevni rok za odločanje o ustavnosti ni vedno realen zaradi preobremenjenosti sodišča.
- Da: Sodišče opozarja, da rok zaradi preobremenjenosti ni nujno realen.
- Učinkovitost parlamentarne preiskave je ustavna vrednota, ki je ne smejo nepotrebno zavlačevati pravna sredstva.
- Da: Sodišče poudarja, da postopek ne sme biti nepotrebno zavlačevan.
Analiza sentimenta
| Entiteta | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | Mladina | N1 | Dnevnik | Večer | Domovina | SiOL | Žurnal24 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Ustavno sodišče Republike Slovenije | Večina virov nevtralna, trije izrazito pozitivni. | Nevtralno: sodišče je razveljavilo del zakona, omenjeno informativno brez vrednotenja | Pozitivno: avtor pohvali soglasno odločitev in argumentacijo sodišča | Pozitivno: avtor poudarja, da je sodišče soglasno potrdilo primernost varovalk prejšnje vlade | Pozitivno: avtorji članka povzemajo odločitev kot utemeljeno in soglasno, brez kritike | Nevtralno: sodišče je opisano kot nosilec odločitve, brez pohval ali kritik | Nevtralno: sodišče je odločilo in obrazložilo svojo odločitev, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: poročilo o razveljavitvi člena zakona, brez meta-vrednotenja sodišča | Pozitivno: sodišče je pohvaljeno kot varuh ustavnosti, ki razveljavlja preveč omejevalno zakonodajo | Nevtralno: sodišče je opisano kot nosilec odločitve, brez meta-vrednotenja |
| Državni zbor Republike Slovenije | Večina virov nevtralna; SiOL edini negativen. | Nevtralno: omenjen kot subjekt, ki bo lahko imenoval komisijo, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot subjekt, ki lahko imenuje komisijo | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot nosilec pristojnosti, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot subjekt, katerega pristojnost je zaščitena, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot nosilec pristojnosti, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot nosilec pristojnosti, brez vrednotenja | Negativno: očitek, da je z novelo onemogočil parlamentarno preiskavo | Nevtralno: omenjen kot subjekt pristojnosti, brez vrednotenja |
| Državni svet Republike Slovenije | Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot vložnik zahteve za ustavno presojo | Nevtralno: omenjen kot predlagatelj vprašanj ustavnemu sodišču | Nevtralno: omenjen kot vložnik zahteve, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot vložnik zahteve, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot vložnik zahteve, brez vrednotenja | Nevtralno: naveden kot predlagatelj zahteve, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot predlagatelj zahteve, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot vložnik zahteve, brez meta-vrednotenja |
| Sodni svet | Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen med akterji, ki lahko vložijo zahtevo | Ni omenjeno | Nevtralno: le naštet med akterji, ki lahko vložijo zahtevo | Nevtralno: le naštet med akterji, ki lahko vložijo zahtevo | Nevtralno: le naštet med akterji, brez vrednotenja | Nevtralno: le naštet med upravičenimi predlagatelji | Ni omenjeno | Nevtralno: le naštet med akterji, ki lahko vložijo zahtevo |
| Državnotožilski svet | Viri entiteto omenjajo le kot nosilca pooblastil, brez vrednotenja ali razlik. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen med akterji, ki lahko vložijo zahtevo | Ni omenjeno | Nevtralno: le naštet med akterji, brez vrednotenja | Nevtralno: le naštet med akterji, ki lahko vložijo zahtevo | Nevtralno: le naštet med akterji, brez vrednotenja | Nevtralno: le naštet med upravičenimi predlagatelji | Ni omenjeno | Nevtralno: le naštet med akterji, brez vrednotenja |
| Banka Slovenije | Viri so enotni: nevtralno, brez vrednotenja ali poudarkov. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena med akterji, ki lahko vložijo zahtevo | Ni omenjeno | Nevtralno: le naštet med akterji, brez vrednotenja | Nevtralno: le našteta med akterji, ki lahko vložijo zahtevo | Nevtralno: le našteta med akterji, brez vrednotenja | Nevtralno: le našteta med upravičenimi predlagatelji | Ni omenjeno | Nevtralno: le naštet med akterji, brez vrednotenja |
| Varuh človekovih pravic | Viri entiteto omenjajo le nevtralno, izključno kot formalnega akterja. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen med akterji, ki lahko vložijo zahtevo | Ni omenjeno | Nevtralno: le naštet med akterji, brez vrednotenja | Nevtralno: le naštet med akterji, ki lahko vložijo zahtevo | Nevtralno: le naštet med akterji, brez vrednotenja | Nevtralno: le naštet med upravičenimi predlagatelji | Ni omenjeno | Nevtralno: le naštet med akterji, brez vrednotenja |
| Gibanje Svoboda | Večina virov nevtralna, le STA in N1 omenjata. | Nevtralno: omenjeno v viru kot vir odziva, ni meta-vrednotenja | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot predlagatelj zakona, brez vrednotenja | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjeno kot predlagateljica zakona, brez meta-vrednotenja |
| Vlada Roberta Goloba | Mladina pohvali, Domovina nevtralno omenja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Pozitivno: avtor pohvali uvedbo varovalk pred zlorabami preiskave | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena kot sprejemnica zakona, brez vrednotenja | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Vlada Janeza Janše | Mladina kritična, ostali viri ne omenjajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Negativno: avtor kritizira odpravo varovalk in označi ureditev kot slabo | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
entities
- Ustavno sodišče Republike Slovenije
- Državni zbor Republike Slovenije
- Državni svet Republike Slovenije
- Sodni svet
- Državnotožilski svet
- Banka Slovenije
- Varuh človekovih pravic
- Gibanje Svoboda
- Vlada Roberta Goloba
- Vlada Janeza Janše
key differences
- Banka Slovenije
- Viri so enotni: nevtralno, brez vrednotenja ali poudarkov.
- Državni svet Republike Slovenije
- Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
- Državni zbor Republike Slovenije
- Večina virov nevtralna; SiOL edini negativen.
- Državnotožilski svet
- Viri entiteto omenjajo le kot nosilca pooblastil, brez vrednotenja ali razlik.
- Gibanje Svoboda
- Večina virov nevtralna, le STA in N1 omenjata.
- Sodni svet
- Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
- Ustavno sodišče Republike Slovenije
- Večina virov nevtralna, trije izrazito pozitivni.
- Varuh človekovih pravic
- Viri entiteto omenjajo le nevtralno, izključno kot formalnega akterja.
- Vlada Janeza Janše
- Mladina kritična, ostali viri ne omenjajo.
- Vlada Roberta Goloba
- Mladina pohvali, Domovina nevtralno omenja.
source analyses
- Dnevnik
- Banka Slovenije
- Nevtralno: le našteta med akterji, ki lahko vložijo zahtevo
- Državni svet Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjen kot vložnik zahteve, brez meta-vrednotenja
- Državni zbor Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjen kot subjekt, katerega pristojnost je zaščitena, brez vrednotenja
- Državnotožilski svet
- Nevtralno: le naštet med akterji, ki lahko vložijo zahtevo
- Gibanje Svoboda
- Ni omenjeno
- Sodni svet
- Nevtralno: le naštet med akterji, ki lahko vložijo zahtevo
- Ustavno sodišče Republike Slovenije
- Nevtralno: sodišče je opisano kot nosilec odločitve, brez pohval ali kritik
- Varuh človekovih pravic
- Nevtralno: le naštet med akterji, ki lahko vložijo zahtevo
- Vlada Janeza Janše
- Ni omenjeno
- Vlada Roberta Goloba
- Ni omenjeno
- Domovina
- Banka Slovenije
- Nevtralno: le našteta med upravičenimi predlagatelji
- Državni svet Republike Slovenije
- Nevtralno: naveden kot predlagatelj zahteve, brez meta-vrednotenja
- Državni zbor Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjen kot nosilec pristojnosti, brez vrednotenja
- Državnotožilski svet
- Nevtralno: le naštet med upravičenimi predlagatelji
- Gibanje Svoboda
- Ni omenjeno
- Sodni svet
- Nevtralno: le naštet med upravičenimi predlagatelji
- Ustavno sodišče Republike Slovenije
- Nevtralno: poročilo o razveljavitvi člena zakona, brez meta-vrednotenja sodišča
- Varuh človekovih pravic
- Nevtralno: le naštet med upravičenimi predlagatelji
- Vlada Janeza Janše
- Ni omenjeno
- Vlada Roberta Goloba
- Nevtralno: omenjena kot sprejemnica zakona, brez vrednotenja
- Mladina
- Banka Slovenije
- Ni omenjeno
- Državni svet Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjen kot predlagatelj vprašanj ustavnemu sodišču
- Državni zbor Republike Slovenije
- Ni omenjeno
- Državnotožilski svet
- Ni omenjeno
- Gibanje Svoboda
- Ni omenjeno
- Sodni svet
- Ni omenjeno
- Ustavno sodišče Republike Slovenije
- Pozitivno: avtor poudarja, da je sodišče soglasno potrdilo primernost varovalk prejšnje vlade
- Varuh človekovih pravic
- Ni omenjeno
- Vlada Janeza Janše
- Negativno: avtor kritizira odpravo varovalk in označi ureditev kot slabo
- Vlada Roberta Goloba
- Pozitivno: avtor pohvali uvedbo varovalk pred zlorabami preiskave
- N1
- Banka Slovenije
- Nevtralno: le naštet med akterji, brez vrednotenja
- Državni svet Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjen kot vložnik zahteve, brez vrednotenja
- Državni zbor Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjen kot nosilec pristojnosti, brez vrednotenja
- Državnotožilski svet
- Nevtralno: le naštet med akterji, brez vrednotenja
- Gibanje Svoboda
- Nevtralno: omenjen kot predlagatelj zakona, brez vrednotenja
- Sodni svet
- Nevtralno: le naštet med akterji, ki lahko vložijo zahtevo
- Ustavno sodišče Republike Slovenije
- Pozitivno: avtorji članka povzemajo odločitev kot utemeljeno in soglasno, brez kritike
- Varuh človekovih pravic
- Nevtralno: le naštet med akterji, brez vrednotenja
- Vlada Janeza Janše
- Ni omenjeno
- Vlada Roberta Goloba
- Ni omenjeno
- RTV Slovenija
- Banka Slovenije
- Nevtralno: omenjena med akterji, ki lahko vložijo zahtevo
- Državni svet Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjen kot vložnik zahteve za ustavno presojo
- Državni zbor Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjen kot subjekt, ki lahko imenuje komisijo
- Državnotožilski svet
- Nevtralno: omenjen med akterji, ki lahko vložijo zahtevo
- Gibanje Svoboda
- Ni omenjeno
- Sodni svet
- Nevtralno: omenjen med akterji, ki lahko vložijo zahtevo
- Ustavno sodišče Republike Slovenije
- Pozitivno: avtor pohvali soglasno odločitev in argumentacijo sodišča
- Varuh človekovih pravic
- Nevtralno: omenjen med akterji, ki lahko vložijo zahtevo
- Vlada Janeza Janše
- Ni omenjeno
- Vlada Roberta Goloba
- Ni omenjeno
- STA
- Banka Slovenije
- Ni omenjeno
- Državni svet Republike Slovenije
- Ni omenjeno
- Državni zbor Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjen kot subjekt, ki bo lahko imenoval komisijo, brez meta-vrednotenja
- Državnotožilski svet
- Ni omenjeno
- Gibanje Svoboda
- Nevtralno: omenjeno v viru kot vir odziva, ni meta-vrednotenja
- Sodni svet
- Ni omenjeno
- Ustavno sodišče Republike Slovenije
- Nevtralno: sodišče je razveljavilo del zakona, omenjeno informativno brez vrednotenja
- Varuh človekovih pravic
- Ni omenjeno
- Vlada Janeza Janše
- Ni omenjeno
- Vlada Roberta Goloba
- Ni omenjeno
- SiOL
- Banka Slovenije
- Ni omenjeno
- Državni svet Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjen kot predlagatelj zahteve, brez vrednotenja
- Državni zbor Republike Slovenije
- Negativno: očitek, da je z novelo onemogočil parlamentarno preiskavo
- Državnotožilski svet
- Ni omenjeno
- Gibanje Svoboda
- Ni omenjeno
- Sodni svet
- Ni omenjeno
- Ustavno sodišče Republike Slovenije
- Pozitivno: sodišče je pohvaljeno kot varuh ustavnosti, ki razveljavlja preveč omejevalno zakonodajo
- Varuh človekovih pravic
- Ni omenjeno
- Vlada Janeza Janše
- Ni omenjeno
- Vlada Roberta Goloba
- Ni omenjeno
- Večer
- Banka Slovenije
- Nevtralno: le našteta med akterji, brez vrednotenja
- Državni svet Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjen kot vložnik zahteve, brez vrednotenja
- Državni zbor Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjen kot nosilec pristojnosti, brez vrednotenja
- Državnotožilski svet
- Nevtralno: le naštet med akterji, brez vrednotenja
- Gibanje Svoboda
- Ni omenjeno
- Sodni svet
- Nevtralno: le naštet med akterji, brez vrednotenja
- Ustavno sodišče Republike Slovenije
- Nevtralno: sodišče je odločilo in obrazložilo svojo odločitev, brez meta-vrednotenja
- Varuh človekovih pravic
- Nevtralno: le naštet med akterji, brez vrednotenja
- Vlada Janeza Janše
- Ni omenjeno
- Vlada Roberta Goloba
- Ni omenjeno
- Žurnal24
- Banka Slovenije
- Nevtralno: le naštet med akterji, brez vrednotenja
- Državni svet Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjen kot vložnik zahteve, brez meta-vrednotenja
- Državni zbor Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjen kot subjekt pristojnosti, brez vrednotenja
- Državnotožilski svet
- Nevtralno: le naštet med akterji, brez vrednotenja
- Gibanje Svoboda
- Nevtralno: omenjeno kot predlagateljica zakona, brez meta-vrednotenja
- Sodni svet
- Nevtralno: le naštet med akterji, ki lahko vložijo zahtevo
- Ustavno sodišče Republike Slovenije
- Nevtralno: sodišče je opisano kot nosilec odločitve, brez meta-vrednotenja
- Varuh človekovih pravic
- Nevtralno: le naštet med akterji, brez vrednotenja
- Vlada Janeza Janše
- Ni omenjeno
- Vlada Roberta Goloba
- Ni omenjeno
Scenariji
- scenarios
- description
- Državni zbor bo zaradi razveljavitve avtomatičnega odloga hitreje ustanavljal preiskovalne komisije, kar bo povečalo nadzorno funkcijo parlamenta nad izvršilno vejo oblasti.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- Učinkovitejše delovanje parlamentarnih preiskovalnih komisij v DZ
- valence
- positive
- description
- Zaradi možnosti hitre ustanovitve komisij bodo akterji, kot je Državni svet, pogosteje vlagali zahteve za začasno zadržanje, kar bo preneslo breme odločanja o hitrosti preiskav na Ustavno sodišče.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- short
- title
- Povečano število prošenj za začasno zadržanje na Ustavnem sodišču
- valence
- neutral
- description
- Vladajoča koalicija bo hitreje ustanavljala preiskovalne komisije za politični obračun, kar bo povečalo napetosti med koalicijo in opozicijo, ki bo takšne poteze označevala za zlorabo instituta.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- Politična polarizacija zaradi hitrega ustanavljanja spornih komisij
- valence
- negative
- description
- Ustavno sodišče bo s postopnim odločanjem o ostalih členih zakona, ki jih izpodbija Državni svet, vzpostavilo jasnejše meje med parlamentarnim nadzorom in varstvom človekovih pravic.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- long
- title
- Večja pravna varnost v postopkih parlamentarne preiskave
- valence
- positive
- description
- Izid referenduma o zakonu o parlamentarni preiskavi bo prevladal nad trenutno odločbo Ustavnega sodišča, kar bo zahtevalo ponovno usklajevanje zakonodaje med DZ in ustavnimi normami.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- mid
- title
- Referendum kot ključni regulator zakonodajnega okvira
- valence
- neutral
- description
- Zaradi možnosti, da se preiskava prične kljub ustavni spornosti, bodo preiskovanci (posamezniki in civilna družba) doživljali pritiske, kar bo škodilo ugledu parlamentarnega nadzora.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- mid
- title
- Zmanjšanje zaupanja v neodvisnost parlamentarnih preiskav
- valence
- negative
- description
- Zaradi pritiska javnosti po referendumu bodo stranke v DZ dosegle širok konsenz o uravnoteženem zakonu, ki bo preprečeval zlorabe, hkrati pa zagotavljal učinkovitost preiskav.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Soglasje parlamentarnih strank o novi ureditvi preiskav
- valence
- positive
- description
- Zaradi pogostih sporov med DZ in Državnim svetom bo Ustavno sodišče postalo primarni arbiter o vsaki novi parlamentarni preiskavi, kar bo trajno spremenilo naravo političnega nadzora.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Ustavno sodišče postane glavna varovalka političnih procesov
- valence
- neutral
- description
- Zaradi plazu zahtev za začasno zadržanje parlamentarnih preiskav bo Ustavno sodišče postalo popolnoma paralizirano, kar bo onemogočilo odločanje o drugih nujnih ustavnopravnih vprašanjih v državi.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Blokada dela Ustavnega sodišča zaradi preobremenjenosti
- valence
- negative
Viri
- articles
- article order
- 5
- body
- z odzivom Svobode v predzadnjem odstavku Ljubljana, 18. septembra (STA) - Ustavno sodišče je razveljavilo del veljavnega zakona o parlamentarni preiskavi, ki predvideva, da DZ ne more imenovati preiskovalne komisije, če je vložena zahteva za ustavno presojo akta o odreditvi preiskave. Tak odlog ...
- language
- slv
- published at
- 2026-09-18T13:14:35
- source
- STA
- title
- DZ bo preiskovalno komisijo lahko imenoval kljub vloženi zahtevi za ustavno presojo akta o preiskavi (dopolnjeno)
- url
- https://www.sta.si/3600353/
- article order
- 3
- body
- Ustavno sodišče je razveljavilo del veljavnega zakona o parlamentarni preiskavi, ki predvideva, da DZ ne more imenovati preiskovalne komisije, če je vložena zahteva za ustavno presojo akta o odreditvi preiskave. Zahtevo za oceno ustavnosti več določb zakona o parlamentarni preiskavi iz leta 2024 je vložil državni svet. Med drugim je DS izpodbijal 1.a člen zakona, ki določa, da lahko v 30 dneh po objavi akta o odreditvi parlamentarne preiskave določeni akterji vložijo zahtevo za presojo skladnosti tega akta z ustavo in zakoni. Med drugim to lahko stori najmanj tretjina poslancev, ki niso vložili predloga oziroma zahteve za uvedbo parlamentarne preiskave, Sodni svet, Državnotožilski svet, Banka Slovenije, Varuh človekovih pravic in občine. Ustavno sodišče obravnava zahtevo absolutno prednostno in o njej odloči v 60 dneh. Ustavno sodišče pa je v delni odločbi razveljavilo odstavek tega člena, ki določa, da državni zbor do odločitve ustavnega sodišča o takšni zahtevi ne more imenovati preiskovalne komisije. Po stališču ustavnega sodišča takšna začasna preprečitev in odlog imenovanja preiskovalne komisije oziroma nadaljnjega poteka parlamentarne preiskave do odločitve ustavnega sodišča posegata v pristojnost DZ-ja, da izvede parlamentarno preiskavo. To pristojnost pa državnemu zboru daje sama ustava v 93. členu. Ustavno sodišče: "Odlog ni vedno nujen" Sodišče namreč opozarja, da izpodbijana ureditev odloži imenovanje preiskovalne komisije že na podlagi same vložitve zahteve za ustavno presojo, ne glede na to, ali je tak odlog v konkretnem primeru potreben za zagotovitev učinkovitega ustavnosodnega varstva. "Odlog ni vedno nujen," je opozorilo ustavno sodišče. Opozarja tudi, da ni nujno, da bo ustavno sodišče ob preobremenjenosti lahko odločilo v določenem roku. "To ne pomeni, da je ustavnosodna presoja akta o odreditvi parlamentarne preiskave izključena. Pomeni le, da mora biti postopek parlamentarne preiskave, vključno z vsemi pravnimi sredstvi za varstvo pravic posameznikov in drugih ustavnih vrednot, urejen tako, da parlamentarno preiskavo čim manj ovira ali zavlačuje," so zapisali ustavni sodniki. Odločitev ustavnega sodišča pomeni, da lahko DZ preiskovalno komisijo imenuje kljub morebiti vloženi zahtevi za ustavnosodno varstvo. Če pa bodo za to izpolnjeni pogoji, pa lahko ustavno sodišče kljub temu začasno zadrži izvrševanje akta o odreditvi parlamentarne preiskave in določi tudi način izvršitve zadržanja, saj mu to omogoča že zakon o ustavnem sodišču. Tako z razveljavitvijo te določbe ni nastala pravna praznina, so ugotovili sodniki. Odločitev so ustavni sodniki sprejeli soglasno. O drugih določbah veljavnega zakona o parlamentarni preiskavi, ki jih izpodbija državni svet, še niso odločali. DS namreč izpodbija tudi peti odstavek 3. člena, 3.a člen in tretji odstavek 5. člena zakona o parlamentarni preiskavi. DZ je sicer sprejel tudi že novelo zakona o parlamentarni preiskavi, ki med drugim posega prav v 1.a člen in korenito oži nabor akterjev, ki lahko podajo zahtevo za ustavno presojo akta o parlamentarni preiskavi. A novela še ni začela veljati, saj bo o njej 11. oktobra zakonodajni referendum.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-18T12:38:48
- source
- RTV Slovenija
- title
- Ustavno sodišče: DZ lahko ustanovi preiskovalno komisijo, kljub vloženi zahtevi za ustavno presojo
- url
- https://www.rtvslo.si/slovenija/ustavno-sodisce-dz-lahko-ustanovi-preiskovalno-komisijo-kljub-vlozeni-zahtevi-za-ustavno-presojo/794177
- article order
- 9
- body
- Enajstega oktobra bomo na referendumu odločali o zakonu o parlamentarni preiskavi. Gre za zakon, s katerim je vlada Janeza Janše odpravila vse varovalke pred zlorabami parlamentarne preiskave, ki jih je uvedla prejšnja vlada (Roberta Goloba). Ustavno sodišče je zdaj razveljavilo eno izmed določb zakona prejšnje vlade, a hkrati potrdilo, da je ureditev, ki jo želi odpraviti sedanja vlada, primerna. Golobova vlada je namreč leta 2024 zakon spremenila tako, da je uvedla določene varovalke pred brezmejnimi zlorabami parlamentarne preiskave za politično obračunavanje s političnimi nasprotniki, preostalimi državljani in celo civilno družbo. Bistvo te ureditev je bila ustavna presoja akta o ustanovitvi preiskave. Tretjina poslancev, preiskovanec in več državnih organov (kolikor se preiskava tiče njih) je dobilo pravico, da ustavno sodišče zaprosi za presojo ali je določena preiskovalna komisija v celoti ali delno protiustavna - ali sta predmet in namen preiskave skladna z ustavo. Poslanci pač lahko preiskujejo le "o zadevah javnega pomena", o drugih rečeh poslanci po ustavi ne smejo preiskovati. Ustavno sodišče je zdaj razveljavilo določbo, da se preiskava sploh ne more ustanoviti do odločitve ustavnega sodišča, saj bi to lahko vplivalo na učinkovitost parlamentarne preiskave. O določenih drugih vprašanjih, ki jih je vse na ustavno sodišče januarja letos naslovil državni svet, bodo odločili kasneje. A bistvo odločitve je drugje. In sicer v tem, da so ustavne sodnice in sodniki soglasno pritrdili, da je sistem zunanjega nadzora nad parlamentarno preiskavo, ki ga je uvedla prejšnja vlada, dober in primeren. Jasno so zapisali, da ustavno sodišče ima možnost presoje ustavnosti posamezne parlamentarne preiskave in da imajo po zakonu predvideni predlagatelji pravico, da za tako presojo zaprosijo. Še več, dodali so tudi, da imajo predlagatelji tudi pravico zahtevati (delno ali celotno) začasno zadržanje izvajanja posamezne preiskave do končne odločitve ustavnega sodišča. Čeprav se morda na prvi pogled zdi, da je odločitev ustavnega sodišča argument za podporo zakona Janševe vlade na skorajšnjem referendumu, je dejansko prav nasprotno. Ureditev (prejšnje vlade), po kateri se lahko na začetku preiskave in tekom nje ljudje obrnejo po pravico na ustavno sodišče, je dobra. In ureditev (sedanje vlade), da se jim to pravico vzame - kar se je zgodilo z zakonom, o katerem bomo odločali na referendumu - pa slaba. Ali točneje neustavna. In to je nedvoumen argument za glas "PROTI" zakonu o parlamentarni preiskavi na referendumu.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-18T12:21:25
- source
- Mladina
- title
- Argument "PROTI" zakonu o parlamentarni preiskavi
- url
- https://www.mladina.si/251227/argument-proti-zakonu-o-parlamentarni-preiskavi/
- article order
- 0
- body
- Ustavno sodišče je razveljavilo del trenutnega zakona o parlamentarni preiskavi, ki predvideva, da državni zbor ne more imenovati preiskovalne komisije, če je vložena zahteva za ustavno presojo akta o odreditvi preiskave. Kot so pojasnili na sodišču, tak odlog ni vedno nujen, nepotrebno zavlačevanje pa bi poseglo v ustavno pravico državnega zbora, da odredi parlamentarno preiskavo. Gre za razveljavitev spremembe zakona iz leta 2024 in ne za nov zakon, o katerem bomo odločali na referendumu. Zahtevo za oceno ustavnosti več določb zakona o parlamentarni preiskavi iz leta 2024 je vložil državni svet. Med drugim je izpodbijal 1.a člen zakona. Ta določa, da lahko v 30 dneh po objavi akta o odreditvi parlamentarne preiskave določeni akterji vložijo zahtevo za presojo skladnosti tega akta z ustavo in zakoni. Med drugim to lahko stori najmanj tretjina poslancev, ki niso vložili predloga oziroma zahteve za uvedbo parlamentarne preiskave, Sodni svet, Državnotožilski svet, Banka Slovenije, Varuh človekovih pravic in občine. Ustavno sodišče obravnava zahtevo absolutno prednostno in o njej odloči v 60 dneh. Ustavno sodišče pa je v delni odločbi razveljavilo odstavek tega člena, ki določa, da državni zbor do odločitve ustavnega sodišča o takšni zahtevi ne more imenovati preiskovalne komisije. Po stališču ustavnega sodišča takšna začasna preprečitev in odlog imenovanja preiskovalne komisije oziroma nadaljnjega poteka parlamentarne preiskave do odločitve ustavnega sodišča posegata v pristojnost DZ, da izvede parlamentarno preiskavo. To pristojnost pa državnemu zboru daje sama ustava v 93. členu. Sodišče namreč opozarja, da izpodbijana ureditev odloži imenovanje preiskovalne komisije že na podlagi same vložitve zahteve za ustavno presojo, ne glede na to, ali je tak odlog v konkretnem primeru potreben za zagotovitev učinkovitega ustavnosodnega varstva. "Odlog ni vedno nujen," je opozorilo ustavno sodišče. Opozarja tudi, da ni nujno, da bo ustavno sodišče ob preobremenjenosti lahko odločilo v določenem roku. "To ne pomeni, da je ustavnosodna presoja akta o odreditvi parlamentarne preiskave izključena. Pomeni le, da mora biti postopek parlamentarne preiskave, vključno z vsemi pravnimi sredstvi za varstvo pravic posameznikov in drugih ustavnih vrednot, urejen tako, da parlamentarno preiskavo čim manj ovira ali zavlačuje," so zapisali ustavni sodniki. Odločitev sodniki sprejeli soglasno Odločitev ustavnega sodišča pomeni, da lahko DZ preiskovalno komisijo imenuje kljub morebiti vloženi zahtevi za ustavnosodno varstvo. Če pa bodo za to izpolnjeni pogoji, pa lahko ustavno sodišče kljub temu začasno zadrži izvrševanje akta o odreditvi parlamentarne preiskave in določi tudi način izvršitve zadržanja, saj mu to omogoča že zakon o ustavnem sodišču. Tako z razveljavitvijo te določbe ni nastala pravna praznina, so ugotovili sodniki. Odločitev so ustavni sodniki sprejeli soglasno. O drugih določbah veljavnega zakona o parlamentarni preiskavi, ki jih izpodbija državni svet, še niso odločali. DS namreč izpodbija tudi peti odstavek 3. člena, 3.a člen in tretji odstavek 5. člena zakona o parlamentarni preiskavi. V Svobodi, predlagateljici zakona, pod katerega se je prva podpisala tedanja predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, ob današnji odločitvi ustavnega sodišča kot ključno vidijo, da ustavno sodišče ni posegalo v določbe zakona, ki govorijo o možnosti pritožbe posameznika na ustavno sodišče, če meni, da so mu s parlamentarno preiskavo kršene človekove pravice. "To pa odpravlja novela zakona o parlamentarni preiskavi. Te možnosti v novem zakonu ni več, zato je treba na referendum in tam jasno povedati, da smo proti de facto uvedbi politične policije," je v izjavi v DZ poudarila poslanka Lucija Tacer Perlin. DZ je namreč že sprejel tudi novelo zakona o parlamentarni preiskavi, ki med drugim posega prav v 1.a člen in korenito oži nabor akterjev, ki lahko podajo zahtevo za ustavno presojo akta o parlamentarni preiskavi. A novela še ni začela veljati, saj bo o njej 11. oktobra zakonodajni referendum.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-18T13:43:01
- source
- N1
- title
- Ustavno sodišče razveljavilo del veljavnega zakona o parlamentarni preiskavi
- url
- https://n1info.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-razveljavilo-del-veljavnega-zakona-o-parlamentarni-preiskavi/
- article order
- 4
- body
- Ustavno sodišče je razveljavilo del veljavnega zakona o parlamentarni preiskavi, ki predvideva, da DZ ne more imenovati preiskovalne komisije, če je vložena zahteva za ustavno presojo akta o odreditvi preiskave. Tak odlog ni vedno nujen, nepotrebno zavlačevanje pa bi poseglo v ustavno pravico DZ, da odredi parlamentarno preiskavo, meni sodišče. Zahtevo za oceno ustavnosti več določb zakona o parlamentarni preiskavi iz leta 2024 je vložil državni svet. Med drugim je izpodbijal 1.a člen zakona. Ta določa, da lahko v 30 dneh po objavi akta o odreditvi parlamentarne preiskave določeni akterji vložijo zahtevo za presojo skladnosti tega akta z ustavo in zakoni. Med drugim to lahko stori najmanj tretjina poslancev, ki niso vložili predloga oziroma zahteve za uvedbo parlamentarne preiskave, Sodni svet, Državnotožilski svet, Banka Slovenije, Varuh človekovih pravic in občine. Ustavno sodišče obravnava zahtevo absolutno prednostno in o njej odloči v 60 dneh. Ustavno sodišče pa je v delni odločbi razveljavilo odstavek tega člena, ki določa, da državni zbor do odločitve ustavnega sodišča o takšni zahtevi ne more imenovati preiskovalne komisije. Po stališču ustavnega sodišča takšna začasna preprečitev in odlog imenovanja preiskovalne komisije oziroma nadaljnjega poteka parlamentarne preiskave do odločitve ustavnega sodišča posegata v pristojnost DZ, da izvede parlamentarno preiskavo. To pristojnost pa državnemu zboru daje sama ustava v 93. členu. Sodišče namreč opozarja, da izpodbijana ureditev odloži imenovanje preiskovalne komisije že na podlagi same vložitve zahteve za ustavno presojo, ne glede na to, ali je tak odlog v konkretnem primeru potreben za zagotovitev učinkovitega ustavnosodnega varstva. "Odlog ni vedno nujen," je opozorilo ustavno sodišče. Opozarja tudi, da ni nujno, da bo ustavno sodišče ob preobremenjenosti lahko odločilo v določenem roku. "To ne pomeni, da je ustavnosodna presoja akta o odreditvi parlamentarne preiskave izključena. Pomeni le, da mora biti postopek parlamentarne preiskave, vključno z vsemi pravnimi sredstvi za varstvo pravic posameznikov in drugih ustavnih vrednot, urejen tako, da parlamentarno preiskavo čim manj ovira ali zavlačuje," so zapisali ustavni sodniki. Odločitev ustavnega sodišča pomeni, da lahko DZ preiskovalno komisijo imenuje kljub morebiti vloženi zahtevi za ustavnosodno varstvo. Če pa bodo za to izpolnjeni pogoji, pa lahko ustavno sodišče kljub temu začasno zadrži izvrševanje akta o odreditvi parlamentarne preiskave in določi tudi način izvršitve zadržanja, saj mu to omogoča že zakon o ustavnem sodišču. Tako z razveljavitvijo te določbe ni nastala pravna praznina, so ugotovili sodniki. Odločitev so ustavni sodniki sprejeli soglasno. O drugih določbah veljavnega zakona o parlamentarni preiskavi, ki jih izpodbija državni svet, še niso odločali. DS namreč izpodbija tudi peti odstavek 3. člena, 3.a člen in tretji odstavek 5. člena zakona o parlamentarni preiskavi. DZ je sicer sprejel tudi že novelo zakona o parlamentarni preiskavi, ki med drugim posega prav v 1.a člen in korenito oži nabor akterjev, ki lahko podajo zahtevo za ustavno presojo akta o parlamentarni preiskavi. A novela še ni začela veljati, saj bo o njej 11. oktobra zakonodajni referendum.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-18T13:03:20
- source
- Dnevnik
- title
- Ustavno sodišče je razveljavilo del veljavnega zakona o parlamentarni preiskavi
- url
- https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-je-razveljavilo-del-veljavnega-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-2828524/
- article order
- 6
- body
- Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Takšen odlog ni vedno nujen, nepotrebno zavlačevanje pa bi poseglo v ustavno pravico državnega zbora, da odredi parlamentarno preiskavo, je odločilo ustavno sodišče. Zahtevo za oceno ustavnosti več določb zakona o parlamentarni preiskavi iz leta 2024 je vložil državni svet. Med drugim je izpodbijal 1.a člen zakona, ki določa, da lahko v 30 dneh po objavi akta o odreditvi parlamentarne preiskave določeni akterji vložijo zahtevo za presojo skladnosti tega akta z ustavo in zakoni. Med drugim to lahko stori najmanj tretjina poslancev, ki niso vložili predloga oziroma zahteve za uvedbo parlamentarne preiskave, Sodni svet, Državnotožilski svet, Banka Slovenije, Varuh človekovih pravic in občine. Ustavno sodišče obravnava zahtevo absolutno prednostno in o njej odloči v 60 dneh. Ustavno sodišče pa je v delni odločbi razveljavilo odstavek tega člena, ki določa, da državni zbor do odločitve ustavnega sodišča o takšni zahtevi ne more imenovati preiskovalne komisije. Po stališču ustavnega sodišča takšna začasna preprečitev in odlog imenovanja preiskovalne komisije oziroma nadaljnjega poteka parlamentarne preiskave do odločitve ustavnega sodišča posegata v pristojnost DZ, da izvede parlamentarno preiskavo. To pristojnost pa državnemu zboru daje sama ustava v 93. členu. Sodišče namreč opozarja, da izpodbijana ureditev odloži imenovanje preiskovalne komisije že na podlagi zahteve za ustavno presojo, ne glede na to, ali je tak odlog v konkretnem primeru potreben za zagotovitev učinkovitega ustavnosodnega varstva. "Odlog ni vedno nujen," je opozorilo ustavno sodišče. Opozarja tudi, da ni nujno, da bo ustavno sodišče ob preobremenjenosti lahko odločilo v določenem roku. "To ne pomeni, da je ustavnosodna presoja akta o odreditvi parlamentarne preiskave izključena. Pomeni le, da mora biti postopek parlamentarne preiskave, vključno z vsemi pravnimi sredstvi za varstvo pravic posameznikov in drugih ustavnih vrednot, urejen tako, da parlamentarno preiskavo čim manj ovira ali zavlačuje," so zapisali ustavni sodniki. Odločitev ustavnega sodišča pomeni, da lahko DZ preiskovalno komisijo imenuje kljub morebiti vloženi zahtevi za ustavnosodno varstvo. Če pa bodo za to izpolnjeni pogoji, pa lahko ustavno sodišče kljub temu začasno zadrži izvrševanje akta o odreditvi parlamentarne preiskave in določi tudi način izvršitve zadržanja, saj mu to omogoča že zakon o ustavnem sodišču. Tako z razveljavitvijo te določbe ni nastala pravna praznina, so ugotovili sodniki. O drugih določbah veljavnega zakona o parlamentarni preiskavi, ki jih izpodbija državni svet, še niso odločali. DS namreč izpodbija tudi peti odstavek 3. člena, 3.a člen in tretji odstavek 5. člena zakona o parlamentarni preiskavi. DZ je sicer sprejel tudi že novelo zakona o parlamentarni preiskavi, ki med drugim posega prav v 1.a člen in korenito oži nabor akterjev, ki lahko podajo zahtevo za ustavno presojo akta o parlamentarni preiskavi. A novela še ni začela veljati, saj bo o njej 11. oktobra zakonodajni referendum.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-18T13:25:26
- source
- Večer
- title
- Razveljavili del člena: Državni zbor bo preiskovalno komisijo lahko imenoval kljub vloženi zahtevi za ustavno presojo
- url
- https://vecer.com/slovenija/us-parlamentarna-preiskava-razveljavitev-10427673
- article order
- 8
- body
- Ustavno sodišče je pred dnevi razveljavilo člen zakona o parlamentarni preiskavi, ki ga je sprejela bivša vlada Roberta Goloba. S tem je odpravilo varovalko, ki jo je predvidevala prejšnja zakonodaja, da bi pritožba na ustavno sodišče lahko zadržala parlamentarno preiskavo. Kot so poudarili sodniki, bi začasna preprečitev in odlog imenovanja preiskovalne komisije oziroma nadaljnjega poteka parlamentarne preiskave do odločitve ustavnega sodišča posegala v pristojnost DZ, da izvede parlamentarno preiskavo. Zadovoljstvo nad odločitvijo je na omrežju X izrazila tudi vodja poslanske skupine Resni.ca Katja Kokot. Zahtevo vložil državni svet Ustavno sodišče je o zakonu odločalo na zahtevo državnega sveta. Kot lahko beremo v ustavni odločbi, zakon o parlamentarni preiskavi v 1.a členu ureja naknadno ustavnosodno varstvo v obliki ustavnega spora o ustavnosti in zakonitosti akta, s katerim se odredi parlamentarna preiskava. Med upravičenimi predlagatelji, ki lahko v 30 dneh po objavi akta o odreditvi parlamentarne preiskave vložijo zahtevo za ustavnosodno varstvo, so med drugim: * najmanj tretjina poslancev, ki niso vložili predloga oziroma zahteve za uvedbo parlamentarne preiskave, * Sodni svet, * Državnotožilski svet, * Banka Slovenije, * Varuh človekovih pravic, * samoupravne lokalne skupnosti. Člen 1.a tega zakona med drugim še določa, da ustavno sodišče obravnava zahtevo absolutno prednostno in o njej odloči v 60 dneh, državni zbor pa do odločitve ustavnega sodišča ne more imenovati preiskovalne komisije. Ni mogoče izključiti zlorab A državni svet je v zahtevi oporekal, da odlog imenovanja parlamentarne preiskovalne komisije posega v ustavno varovano učinkovitost parlamentarne preiskave in da ne vsebuje varovalk proti zlorabam. Kot so ocenili svetniki, naj bi s tem posegala tudi v ustavno pristojnost državnega sveta, da zahteva odreditev parlamentarne preiskave. Kot je v odločbi presodilo ustavno sodišče, upoštevaje politično razsežnost parlamentarne preiskave ni mogoče izključiti zahtev, ki jih bodo upravičeni predlagatelji vlagali kljub zavedanju, da s pravnega vidika nimajo možnosti za uspeh, ker jim bo v (politično) korist že sama sprožitev ustavnosodnega postopka. Sodniki predvidevajo, da bi bilo zaradi širokega kroga upravičenih predlagateljev v takem primeru mogoče pričakovati večje število zahtev, ki se nanašajo na kompleksna vprašanja, to pa lahko vpliva na čas njihovega reševanja. DZ ima na voljo le en mandat Pri presoji je treba izhajati tudi iz postopkovnega okvira parlamentarne preiskave, saj ta vpliva na čas, ki je dejansko na voljo za njeno učinkovito izvedbo in se izteče z iztekom mandatne dobe državnega zbora. Na drugi strani pa je možnost DZ, da samostojno in neposredno pridobiva informacije ter ugotavlja relevantno dejansko stanje v zadevah javnega pomena, predpogoj za varstvo parlamentarne avtonomije, je zapisalo ustavno sodišče. Po stališču ustavnega sodišča začasna preprečitev in odlog imenovanja preiskovalne komisije oziroma nadaljnjega poteka parlamentarne preiskave do odločitve ustavnega sodišča posegata v pristojnost DZ, da izvede parlamentarno preiskavo. Postopek parlamentarne preiskave, vključno z vsemi pravnimi sredstvi za varstvo pravic posameznikov in drugih ustavnih vrednot, mora biti urejen tako, da parlamentarno preiskavo čim manj ovira ali zavlačuje, so med drugim poudarili ustavni sodniki. Kokotova: državni zbor ni politična policija Zato so razsodili, da je izpodbijani člen zakona v neskladju z ustavno zahtevo po učinkovitosti parlamentarne preiskave, in ga razveljavilo. To pomeni, da lahko DZ preiskovalno komisijo imenuje kljub morebiti vloženi zahtevi za ustavnosodno varstvo. Ključne člene odločitve ustavnega sodišča je na omrežju X delila tudi vodja poslanske skupine Resni.ca Katja Kokot in pripisala, da je ustavno sodišče razsodilo ravno nasprotno od tistega, kar želi javnosti prodati tisti, ki se podpisujejo proti "politični policiji". "Državni zbor ni 'politična policija' in parlamentarna preiskava nosilcev javnih funkcij je njena legitimna pravica. Na kratko, pritožba ne zadrži izvršitve. Tudi če referendum pade, bodo parlamentarne preiskave izvedene brez zadržanja ali zavlačevanja," je še poudarila.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-19T14:10:58
- source
- Domovina
- title
- Hud udarec za predlagatelje referenduma: Ustavno sodišče razveljavilo del Golobovega zakona
- url
- https://www.domovina.je/hud-udarec-za-predlagatelje-referenduma-ustavno-sodisce-razveljavilo-del-golobovega-zakona
- article order
- 8
- body
- Ustavno sodišče je razveljavilo četrti odstavek 1.a člena Zakona o parlamentarni preiskavi, ki je določal, da državni zbor po pritožbi kogarkoli ne sme odrediti parlamentarne preiskave 60 dni. Državni zbor je z novelo zakona o parlamentarni preiskavi, ki so jo sprejeli letos maja, to že onemogočil, a se nam o tem obeta referendum. Po presoji Ustavnega sodišča je takšna ureditev namreč preveč omejevala in zavlačevala parlamentarne preiskave. Sodišče je poudarilo, da je učinkovitost parlamentarne preiskave ustavna vrednota. Preiskava mora biti uvedena, vodena in zaključena v razumnem roku, saj je pravočasno pridobivanje informacij pomembno za nadzorno funkcijo državnega zbora. Novela zakona, ki jo je DZ sprejel maja, med drugim omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem. Posamezniki, ki so predmet preiskave, te možnosti po novem ne bi več imeli. Preiskava šele po večmesečnem zamiku Težava je bila tudi v tem, da je zakonski 60-dnevni rok, v katerem naj bi Ustavno sodišče odločilo o zahtevi, zgolj instrukcijski, so obrazložili. Sodišče je opozorilo, da je bil leta 2025 povprečni čas reševanja ustavnosodnih zadev 456 dni, zato bi lahko bil dejanski zastoj parlamentarne preiskave bistveno daljši od predvidenih 90 dni. Pri ustavnem sodišču so hkrati poudarili, da ustavnosodnega varstva pred aktom o odreditvi parlamentarne preiskave ni mogoče izključiti. Vendar mora biti sistem urejen tako, da pravna sredstva parlamentarne preiskave čim manj ovirajo ali zavlačujejo. Po razveljavitvi določbe lahko upravičeni predlagatelj še vedno zahteva ustavnosodno presojo akta o odreditvi parlamentarne preiskave, vendar vložitev takšne zahteve sama po sebi ne preprečuje več imenovanja preiskovalne komisije. Ustavno sodišče lahko na predlog ali po uradni presoji začasno zadrži izvrševanje akta, če so za to izpolnjeni pogoji. O preostalem delu zahteve Državnega sveta, ki se nanaša na druge določbe zakona, Ustavno sodišče še ni odločilo. Odločbo so na sodišču sprejeli soglasno.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-18T11:21:26
- source
- SiOL
- title
- Ustavno sodišče razveljavilo onemogočanje parlamentarne preiskave
- url
- https://siol.net/novice/slovenija/ustavno-sodisce-razveljavilo-onemogocanje-parlamentarne-preiskave-701775
- article order
- 1
- body
- Ustavno sodišče je razveljavilo del veljavnega zakona o parlamentarni preiskavi, ki predvideva, da DZ ne more imenovati preiskovalne komisije, če je vložena zahteva za ustavno presojo akta o odreditvi preiskave. Tak odlog ni vedno nujen, nepotrebno zavlačevanje pa bi poseglo v ustavno pravico DZ, da odredi parlamentarno preiskavo, meni sodišče. Zahtevo za oceno ustavnosti več določb zakona o parlamentarni preiskavi iz leta 2024 je vložil državni svet. Med drugim je izpodbijal 1.a člen zakona. Ta določa, da lahko v 30 dneh po objavi akta o odreditvi parlamentarne preiskave določeni akterji vložijo zahtevo za presojo skladnosti tega akta z ustavo in zakoni. Med drugim to lahko stori najmanj tretjina poslancev, ki niso vložili predloga oziroma zahteve za uvedbo parlamentarne preiskave, Sodni svet, Državnotožilski svet, Banka Slovenije, Varuh človekovih pravic in občine. Ustavno sodišče obravnava zahtevo absolutno prednostno in o njej odloči v 60 dneh. Ustavno sodišče pa je v delni odločbi razveljavilo odstavek tega člena, ki določa, da državni zbor do odločitve ustavnega sodišča o takšni zahtevi ne more imenovati preiskovalne komisije. Po stališču ustavnega sodišča takšna začasna preprečitev in odlog imenovanja preiskovalne komisije oziroma nadaljnjega poteka parlamentarne preiskave do odločitve ustavnega sodišča posegata v pristojnost DZ, da izvede parlamentarno preiskavo. To pristojnost pa državnemu zboru daje sama ustava v 93. členu. Sodišče namreč opozarja, da izpodbijana ureditev odloži imenovanje preiskovalne komisije že na podlagi same vložitve zahteve za ustavno presojo, ne glede na to, ali je tak odlog v konkretnem primeru potreben za zagotovitev učinkovitega ustavnosodnega varstva. "Odlog ni vedno nujen," je opozorilo ustavno sodišče. Opozarja tudi, da ni nujno, da bo ustavno sodišče ob preobremenjenosti lahko odločilo v določenem roku. "To ne pomeni, da je ustavnosodna presoja akta o odreditvi parlamentarne preiskave izključena. Pomeni le, da mora biti postopek parlamentarne preiskave, vključno z vsemi pravnimi sredstvi za varstvo pravic posameznikov in drugih ustavnih vrednot, urejen tako, da parlamentarno preiskavo čim manj ovira ali zavlačuje," so zapisali ustavni sodniki. Odločitev ustavnega sodišča pomeni, da lahko DZ preiskovalno komisijo imenuje kljub morebiti vloženi zahtevi za ustavnosodno varstvo. Če pa bodo za to izpolnjeni pogoji, pa lahko ustavno sodišče kljub temu začasno zadrži izvrševanje akta o odreditvi parlamentarne preiskave in določi tudi način izvršitve zadržanja, saj mu to omogoča že zakon o ustavnem sodišču. Tako z razveljavitvijo te določbe ni nastala pravna praznina, so ugotovili sodniki. Odločitev so ustavni sodniki sprejeli soglasno. O drugih določbah veljavnega zakona o parlamentarni preiskavi, ki jih izpodbija državni svet, še niso odločali. DS namreč izpodbija tudi peti odstavek 3. člena, 3.a člen in tretji odstavek 5. člena zakona o parlamentarni preiskavi. V Svobodi, predlagateljici zakona, pod katerega se je prva podpisala tedanja predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, ob današnji odločitvi ustavnega sodišča kot ključno vidijo, da ustavno sodišče ni posegalo v določbe zakona, ki govorijo o možnosti pritožbe posameznika na ustavno sodišče, če meni, da so mu s parlamentarno preiskavo kršene človekove pravice. "To pa odpravlja novela zakona o parlamentarni preiskavi. Te možnosti v novem zakonu ni več, zato je treba na referendum in tam jasno povedati, da smo proti de facto uvedbi politične policije," je v izjavi v DZ poudarila poslanka Lucija Tacer Perlin. DZ je namreč že sprejel tudi novelo zakona o parlamentarni preiskavi, ki med drugim posega prav v 1.a člen in korenito oži nabor akterjev, ki lahko podajo zahtevo za ustavno presojo akta o parlamentarni preiskavi. A novela še ni začela veljati, saj bo o njej 11. oktobra zakonodajni referendum.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-18T13:36:14
- source
- Žurnal24
- title
- Ustavno sodišče je razveljavilo del veljavnega zakona o parlamentarni preiskavi
- url
- https://www.zurnal24.si/slovenija/ustavno-sodisce-je-razveljavilo-del-veljavnega-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-465356
- source scope
- analyzed source count
- 9
- omitted articles
- omitted source count
- 0
- total source count
- 9