Odbor DZ potrdil predlog zakona o SKOK-u kljub nasprotovanju stroke in opozicije 18.9.2026
Odbor Državnega zbora za pravosodje je z devetimi glasovi za in šestimi proti potrdil predlog zakona o ustanovitvi specializiranega organa za pregon korupcije in organiziranega kriminala (SKOK). Koalicija zakon zagovarja kot nujen korak za učinkovitejši boj proti korupciji in zmanjšanje sodnih zaostankov, pri čemer so v postopku sprejeli dopolnilo, ki začetek uporabe zakona zamika na 1. julij 2027. Predlog je naletel na ostre kritike opozicije in pravosodne stroke, ki opozarjajo na tveganje politizacije kadrovanja, zmanjšanje vloge Državnotožilskega sveta in pomanjkljivo strokovno pripravo. Predstavniki sodstva, tožilstva in odvetništva so pozvali k umiku predloga, saj menijo, da bi lahko povzročil večjo pravno negotovost in organizacijske zaplete, namesto da bi rešil obstoječe težave v kazenskem pravosodju.
Infografika
Analiza trditev
| Trditev | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | 24ur | Delo | Nova24TV | N1 | Dnevnik | Večer | Svet24 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Strokovna javnost, vključno s predstavniki sodstva in tožilstva, poziva k umiku predloga zakona iz procedure. | RTV, Dnevnik in Svet24 potrjujejo poziv; STA, Nova24TV molčijo; ostali le omenjajo kritike. | Ni omenjeno | Da: Predstavniki sodstva, tožilstva in KPK so pozvali k umiku zakona. | Delno: Članek omenja kritike stroke, a ne eksplicitnega poziva k umiku. | Delno: Članek omenja kritike stroke, a ne eksplicitno poziva k umiku. | Ni omenjeno | Delno: Članek omenja kritike stroke, a ne eksplicitno poziva k umiku. | Da: Predstavniki sodstva in tožilstva pozivajo k umiku predloga. | Delno: Članek omenja kritike stroke, a ne navaja eksplicitnega poziva k umiku zakona. | Da: Predstavniki sodstva in tožilstva pozivajo k umiku predloga. |
| Opozicija trdi, da zakon omogoča politično kadrovanje in ne bo učinkovito zmanjšal korupcije. | Večina virov potrjuje, Nova24TV in Večer le delno. | Delno: Opozicija meni, da zakon ne bo prinesel učinkovitega boja proti korupciji. | Da: Opozicija v članku izpostavlja nevarnost politizacije in neučinkovitost. | Da: Opozicija je izpostavila očitke o politizaciji in neučinkovitosti. | Da: Opozicija je izrazila oba očitka v razpravi. | Delno: Opozicija kritizira zakon, omenjeno je politično kadrovanje (4. člen). | Da: Opozicija je izpostavila oba očitka. | Da: Opozicija v članku svari pred političnim kadrovanjem in neučinkovitostjo. | Delno: Opozicija svari pred politizacijo kadrovanja, a neposredna trditev o neučinkovitosti ni tako eksplicitna. | Da: Opozicija zakon označuje za orodje za politično kadrovanje. |
| Člen 4 predloga zakona zmanjšuje vpliv Državnotožilskega sveta pri izbiri državnih tožilcev. | Večina virov potrjuje trditev, STA jo izpušča. | Ni omenjeno | Da: Poslanka Tacer Perlin izpostavlja 4. člen kot problematičen. | Da: Poslanka Tacer Perlin je izpostavila prav ta učinek 4. člena. | Da: Poslanka Tacer Perlin je to izpostavila kot problem 4. člena. | Da: Poslanka Tacer Perlin izpostavlja 4. člen kot problematičen. | Da: Poslanka Lucija Tacer Perlin je izpostavila prav ta člen. | Delno: Poslanka Tacer Perlin omenja spremembo procesa imenovanja vseh tožilcev. | Da: Članek navaja, da 4. člen zmanjšuje vpliv sveta pri izboru kandidatov. | Delno: Omenjeno je, da vlada spreminja proces imenovanja za vse tožilce. |
| Zakon o Skoku predvideva preimenovanje Specializiranega državnega tožilstva in ustanovitev Specializiranega sodišča. | Večina virov potrjuje, Svet24 delno, STA in Dnevnik ne omenjata. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje preimenovanje SDT in ustanovitev novega sodišča. | Da: Članek potrjuje obe navedeni spremembi v predlogu zakona. | Da: Članek eksplicitno navaja obe predvideni spremembi. | Da: Članek potrjuje obe navedbi v razdelku o vsebini zakona. | Da: Članek potrjuje obe navedeni spremembi. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje preimenovanje SDT in ustanovitev Specializiranega sodišča. | Delno: Članek omenja zakon o Skoku, a ne potrjuje teh specifičnih sprememb. |
| Odbor DZ za pravosodje je potrdil predlog zakona o Skoku z devetimi glasovi za in šestimi proti. | Večina virov potrjuje, Dnevnik in Svet24 ne omenjata. | Da: Članek potrjuje izid glasovanja z 9 glasovi za in 6 proti. | Da: Članek potrjuje izid glasovanja z 9 glasovi za in 6 proti. | Da: Članek potrjuje izid glasovanja na odboru DZ. | Da: Članek potrjuje izid glasovanja na odboru DZ. | Da: Članek navaja točno to razmerje glasov pri potrditvi zakona. | Da: Podatek je naveden v prvem odstavku članka. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje izid glasovanja z devetimi glasovi za in šestimi proti. | Ni omenjeno |
| Slovenija zaradi korupcije letno izgubi 3,5 milijarde evrov oziroma 10 milijonov evrov dnevno. | Večina virov navaja trditev kot argument koalicije, trije je ne omenjajo. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja te številke kot argument koalicije za nujni postopek. | Da: Podatek je naveden kot argument koalicije v razpravi. | Da: Podatek je naveden kot argument koalicije v razpravi. | Da: Članek navaja te podatke kot argument koalicije. | Da: Navedeno kot argument koalicije za nujni postopek. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja te podatke kot argument koalicije za nujni postopek. | Ni omenjeno |
| Koalicija je z dopolnilom zamaknila začetek uporabe zakona na 1. julij 2027. | Večina virov potrjuje, STA, Dnevnik in Svet24 ne omenjajo. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje sprejetje dopolnila za zamik na 1. julij 2027. | Da: Članek potrjuje sprejetje dopolnila za zamik na 1. julij 2027. | Da: Članek potrjuje sprejetje dopolnila za ta datum. | Da: Članek potrjuje sprejetje dopolnila za zamik na 1. julij 2027. | Da: Članek potrjuje sprejetje dopolnila za ta datum. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje sprejetje dopolnila za zamik začetka uporabe na 1. julij 2027. | Ni omenjeno |
| 45 odstotkov členov v predlogu zakona se ukvarja zgolj s preimenovanjem obstoječih institucij. | Večina virov navaja, nekateri ne; noben ne zanika. | Ni omenjeno | Da: Poslanka Lucija Tacer Perlin je navedla to oceno v razpravi. | Da: Poslanka Tacer Perlin je navedla ta podatek iz analize predloga. | Da: Poslanka Tacer Perlin je navedla ta podatek. | Ni omenjeno | Da: Podatek je naveden kot ugotovitev analize poslanke Tacer Perlin. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da se 45 odstotkov členov ukvarja s preimenovanjem institucij. | Ni omenjeno |
| Povprečno trajanje korupcijskih zadev na sodiščih prve stopnje v Sloveniji znaša skoraj 600 dni. | Večina virov trditev navaja, le STA in Dnevnik jo izpuščajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Podatek je naveden v izjavi poslanca Andreja Černigoja. | Da: Podatek je naveden v članku kot aktualen podatek. | Da: Članek navaja ta podatek kot navedbo poslanca Černigoja. | Da: Navedeno v izjavi poslanca Andreja Černigoja. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja ta podatek kot povprečno trajanje korupcijskih zadev. | Ni omenjeno |
| Minister za pravosodje Mihael Zupančič meni, da je stanje na področju pregona korupcije danes slabše kot pred 15 leti. | Samo RTV, Dnevnik in Svet24 potrjujejo trditev; ostali je ne omenjajo. | Ni omenjeno | Da: Minister je na seji potrdil, da meni, da je stanje slabše. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Minister je potrdil, da je stanje slabše kot pred 15 leti. | Ni omenjeno | Da: Minister je potrdil, da je stanje slabše kot pred 15 leti. |
| Zakonodajno-pravna služba DZ je izrazila številne pomisleke glede predlaganih rešitev. | Samo RTV, Dnevnik in Svet24 omenjajo pomisleke; ostali molčijo. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da je služba izrazila številne pomisleke. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da ima služba številne pomisleke. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da ima služba številne pomisleke. |
claims
- Strokovna javnost, vključno s predstavniki sodstva in tožilstva, poziva k umiku predloga zakona iz procedure.
- Opozicija trdi, da zakon omogoča politično kadrovanje in ne bo učinkovito zmanjšal korupcije.
- Člen 4 predloga zakona zmanjšuje vpliv Državnotožilskega sveta pri izbiri državnih tožilcev.
- Zakon o Skoku predvideva preimenovanje Specializiranega državnega tožilstva in ustanovitev Specializiranega sodišča.
- Odbor DZ za pravosodje je potrdil predlog zakona o Skoku z devetimi glasovi za in šestimi proti.
- Slovenija zaradi korupcije letno izgubi 3,5 milijarde evrov oziroma 10 milijonov evrov dnevno.
- Koalicija je z dopolnilom zamaknila začetek uporabe zakona na 1. julij 2027.
- 45 odstotkov členov v predlogu zakona se ukvarja zgolj s preimenovanjem obstoječih institucij.
- Povprečno trajanje korupcijskih zadev na sodiščih prve stopnje v Sloveniji znaša skoraj 600 dni.
- Minister za pravosodje Mihael Zupančič meni, da je stanje na področju pregona korupcije danes slabše kot pred 15 leti.
- Zakonodajno-pravna služba DZ je izrazila številne pomisleke glede predlaganih rešitev.
key differences
- 45 odstotkov členov v predlogu zakona se ukvarja zgolj s preimenovanjem obstoječih institucij.
- Večina virov navaja, nekateri ne; noben ne zanika.
- Koalicija je z dopolnilom zamaknila začetek uporabe zakona na 1. julij 2027.
- Večina virov potrjuje, STA, Dnevnik in Svet24 ne omenjajo.
- Minister za pravosodje Mihael Zupančič meni, da je stanje na področju pregona korupcije danes slabše kot pred 15 leti.
- Samo RTV, Dnevnik in Svet24 potrjujejo trditev; ostali je ne omenjajo.
- Odbor DZ za pravosodje je potrdil predlog zakona o Skoku z devetimi glasovi za in šestimi proti.
- Večina virov potrjuje, Dnevnik in Svet24 ne omenjata.
- Opozicija trdi, da zakon omogoča politično kadrovanje in ne bo učinkovito zmanjšal korupcije.
- Večina virov potrjuje, Nova24TV in Večer le delno.
- Povprečno trajanje korupcijskih zadev na sodiščih prve stopnje v Sloveniji znaša skoraj 600 dni.
- Večina virov trditev navaja, le STA in Dnevnik jo izpuščajo.
- Slovenija zaradi korupcije letno izgubi 3,5 milijarde evrov oziroma 10 milijonov evrov dnevno.
- Večina virov navaja trditev kot argument koalicije, trije je ne omenjajo.
- Strokovna javnost, vključno s predstavniki sodstva in tožilstva, poziva k umiku predloga zakona iz procedure.
- RTV, Dnevnik in Svet24 potrjujejo poziv; STA, Nova24TV molčijo; ostali le omenjajo kritike.
- Zakon o Skoku predvideva preimenovanje Specializiranega državnega tožilstva in ustanovitev Specializiranega sodišča.
- Večina virov potrjuje, Svet24 delno, STA in Dnevnik ne omenjata.
- Zakonodajno-pravna služba DZ je izrazila številne pomisleke glede predlaganih rešitev.
- Samo RTV, Dnevnik in Svet24 omenjajo pomisleke; ostali molčijo.
- Člen 4 predloga zakona zmanjšuje vpliv Državnotožilskega sveta pri izbiri državnih tožilcev.
- Večina virov potrjuje trditev, STA jo izpušča.
source analyses
- 24ur
- 45 odstotkov členov v predlogu zakona se ukvarja zgolj s preimenovanjem obstoječih institucij.
- Da: Poslanka Tacer Perlin je navedla ta podatek iz analize predloga.
- Koalicija je z dopolnilom zamaknila začetek uporabe zakona na 1. julij 2027.
- Da: Članek potrjuje sprejetje dopolnila za zamik na 1. julij 2027.
- Minister za pravosodje Mihael Zupančič meni, da je stanje na področju pregona korupcije danes slabše kot pred 15 leti.
- Ni omenjeno
- Odbor DZ za pravosodje je potrdil predlog zakona o Skoku z devetimi glasovi za in šestimi proti.
- Da: Članek potrjuje izid glasovanja na odboru DZ.
- Opozicija trdi, da zakon omogoča politično kadrovanje in ne bo učinkovito zmanjšal korupcije.
- Da: Opozicija je izpostavila očitke o politizaciji in neučinkovitosti.
- Povprečno trajanje korupcijskih zadev na sodiščih prve stopnje v Sloveniji znaša skoraj 600 dni.
- Da: Podatek je naveden v izjavi poslanca Andreja Černigoja.
- Slovenija zaradi korupcije letno izgubi 3,5 milijarde evrov oziroma 10 milijonov evrov dnevno.
- Da: Podatek je naveden kot argument koalicije v razpravi.
- Strokovna javnost, vključno s predstavniki sodstva in tožilstva, poziva k umiku predloga zakona iz procedure.
- Delno: Članek omenja kritike stroke, a ne eksplicitnega poziva k umiku.
- Zakon o Skoku predvideva preimenovanje Specializiranega državnega tožilstva in ustanovitev Specializiranega sodišča.
- Da: Članek potrjuje obe navedeni spremembi v predlogu zakona.
- Zakonodajno-pravna služba DZ je izrazila številne pomisleke glede predlaganih rešitev.
- Ni omenjeno
- Člen 4 predloga zakona zmanjšuje vpliv Državnotožilskega sveta pri izbiri državnih tožilcev.
- Da: Poslanka Tacer Perlin je izpostavila prav ta učinek 4. člena.
- Delo
- 45 odstotkov členov v predlogu zakona se ukvarja zgolj s preimenovanjem obstoječih institucij.
- Da: Poslanka Tacer Perlin je navedla ta podatek.
- Koalicija je z dopolnilom zamaknila začetek uporabe zakona na 1. julij 2027.
- Da: Članek potrjuje sprejetje dopolnila za ta datum.
- Minister za pravosodje Mihael Zupančič meni, da je stanje na področju pregona korupcije danes slabše kot pred 15 leti.
- Ni omenjeno
- Odbor DZ za pravosodje je potrdil predlog zakona o Skoku z devetimi glasovi za in šestimi proti.
- Da: Članek potrjuje izid glasovanja na odboru DZ.
- Opozicija trdi, da zakon omogoča politično kadrovanje in ne bo učinkovito zmanjšal korupcije.
- Da: Opozicija je izrazila oba očitka v razpravi.
- Povprečno trajanje korupcijskih zadev na sodiščih prve stopnje v Sloveniji znaša skoraj 600 dni.
- Da: Podatek je naveden v članku kot aktualen podatek.
- Slovenija zaradi korupcije letno izgubi 3,5 milijarde evrov oziroma 10 milijonov evrov dnevno.
- Da: Podatek je naveden kot argument koalicije v razpravi.
- Strokovna javnost, vključno s predstavniki sodstva in tožilstva, poziva k umiku predloga zakona iz procedure.
- Delno: Članek omenja kritike stroke, a ne eksplicitno poziva k umiku.
- Zakon o Skoku predvideva preimenovanje Specializiranega državnega tožilstva in ustanovitev Specializiranega sodišča.
- Da: Članek eksplicitno navaja obe predvideni spremembi.
- Zakonodajno-pravna služba DZ je izrazila številne pomisleke glede predlaganih rešitev.
- Ni omenjeno
- Člen 4 predloga zakona zmanjšuje vpliv Državnotožilskega sveta pri izbiri državnih tožilcev.
- Da: Poslanka Tacer Perlin je to izpostavila kot problem 4. člena.
- Dnevnik
- 45 odstotkov členov v predlogu zakona se ukvarja zgolj s preimenovanjem obstoječih institucij.
- Ni omenjeno
- Koalicija je z dopolnilom zamaknila začetek uporabe zakona na 1. julij 2027.
- Ni omenjeno
- Minister za pravosodje Mihael Zupančič meni, da je stanje na področju pregona korupcije danes slabše kot pred 15 leti.
- Da: Minister je potrdil, da je stanje slabše kot pred 15 leti.
- Odbor DZ za pravosodje je potrdil predlog zakona o Skoku z devetimi glasovi za in šestimi proti.
- Ni omenjeno
- Opozicija trdi, da zakon omogoča politično kadrovanje in ne bo učinkovito zmanjšal korupcije.
- Da: Opozicija v članku svari pred političnim kadrovanjem in neučinkovitostjo.
- Povprečno trajanje korupcijskih zadev na sodiščih prve stopnje v Sloveniji znaša skoraj 600 dni.
- Ni omenjeno
- Slovenija zaradi korupcije letno izgubi 3,5 milijarde evrov oziroma 10 milijonov evrov dnevno.
- Ni omenjeno
- Strokovna javnost, vključno s predstavniki sodstva in tožilstva, poziva k umiku predloga zakona iz procedure.
- Da: Predstavniki sodstva in tožilstva pozivajo k umiku predloga.
- Zakon o Skoku predvideva preimenovanje Specializiranega državnega tožilstva in ustanovitev Specializiranega sodišča.
- Ni omenjeno
- Zakonodajno-pravna služba DZ je izrazila številne pomisleke glede predlaganih rešitev.
- Da: Članek navaja, da ima služba številne pomisleke.
- Člen 4 predloga zakona zmanjšuje vpliv Državnotožilskega sveta pri izbiri državnih tožilcev.
- Delno: Poslanka Tacer Perlin omenja spremembo procesa imenovanja vseh tožilcev.
- N1
- 45 odstotkov členov v predlogu zakona se ukvarja zgolj s preimenovanjem obstoječih institucij.
- Da: Podatek je naveden kot ugotovitev analize poslanke Tacer Perlin.
- Koalicija je z dopolnilom zamaknila začetek uporabe zakona na 1. julij 2027.
- Da: Članek potrjuje sprejetje dopolnila za ta datum.
- Minister za pravosodje Mihael Zupančič meni, da je stanje na področju pregona korupcije danes slabše kot pred 15 leti.
- Ni omenjeno
- Odbor DZ za pravosodje je potrdil predlog zakona o Skoku z devetimi glasovi za in šestimi proti.
- Da: Podatek je naveden v prvem odstavku članka.
- Opozicija trdi, da zakon omogoča politično kadrovanje in ne bo učinkovito zmanjšal korupcije.
- Da: Opozicija je izpostavila oba očitka.
- Povprečno trajanje korupcijskih zadev na sodiščih prve stopnje v Sloveniji znaša skoraj 600 dni.
- Da: Navedeno v izjavi poslanca Andreja Černigoja.
- Slovenija zaradi korupcije letno izgubi 3,5 milijarde evrov oziroma 10 milijonov evrov dnevno.
- Da: Navedeno kot argument koalicije za nujni postopek.
- Strokovna javnost, vključno s predstavniki sodstva in tožilstva, poziva k umiku predloga zakona iz procedure.
- Delno: Članek omenja kritike stroke, a ne eksplicitno poziva k umiku.
- Zakon o Skoku predvideva preimenovanje Specializiranega državnega tožilstva in ustanovitev Specializiranega sodišča.
- Da: Članek potrjuje obe navedeni spremembi.
- Zakonodajno-pravna služba DZ je izrazila številne pomisleke glede predlaganih rešitev.
- Ni omenjeno
- Člen 4 predloga zakona zmanjšuje vpliv Državnotožilskega sveta pri izbiri državnih tožilcev.
- Da: Poslanka Lucija Tacer Perlin je izpostavila prav ta člen.
- Nova24TV
- 45 odstotkov členov v predlogu zakona se ukvarja zgolj s preimenovanjem obstoječih institucij.
- Ni omenjeno
- Koalicija je z dopolnilom zamaknila začetek uporabe zakona na 1. julij 2027.
- Da: Članek potrjuje sprejetje dopolnila za zamik na 1. julij 2027.
- Minister za pravosodje Mihael Zupančič meni, da je stanje na področju pregona korupcije danes slabše kot pred 15 leti.
- Ni omenjeno
- Odbor DZ za pravosodje je potrdil predlog zakona o Skoku z devetimi glasovi za in šestimi proti.
- Da: Članek navaja točno to razmerje glasov pri potrditvi zakona.
- Opozicija trdi, da zakon omogoča politično kadrovanje in ne bo učinkovito zmanjšal korupcije.
- Delno: Opozicija kritizira zakon, omenjeno je politično kadrovanje (4. člen).
- Povprečno trajanje korupcijskih zadev na sodiščih prve stopnje v Sloveniji znaša skoraj 600 dni.
- Da: Članek navaja ta podatek kot navedbo poslanca Černigoja.
- Slovenija zaradi korupcije letno izgubi 3,5 milijarde evrov oziroma 10 milijonov evrov dnevno.
- Da: Članek navaja te podatke kot argument koalicije.
- Strokovna javnost, vključno s predstavniki sodstva in tožilstva, poziva k umiku predloga zakona iz procedure.
- Ni omenjeno
- Zakon o Skoku predvideva preimenovanje Specializiranega državnega tožilstva in ustanovitev Specializiranega sodišča.
- Da: Članek potrjuje obe navedbi v razdelku o vsebini zakona.
- Zakonodajno-pravna služba DZ je izrazila številne pomisleke glede predlaganih rešitev.
- Ni omenjeno
- Člen 4 predloga zakona zmanjšuje vpliv Državnotožilskega sveta pri izbiri državnih tožilcev.
- Da: Poslanka Tacer Perlin izpostavlja 4. člen kot problematičen.
- RTV Slovenija
- 45 odstotkov členov v predlogu zakona se ukvarja zgolj s preimenovanjem obstoječih institucij.
- Da: Poslanka Lucija Tacer Perlin je navedla to oceno v razpravi.
- Koalicija je z dopolnilom zamaknila začetek uporabe zakona na 1. julij 2027.
- Da: Članek potrjuje sprejetje dopolnila za zamik na 1. julij 2027.
- Minister za pravosodje Mihael Zupančič meni, da je stanje na področju pregona korupcije danes slabše kot pred 15 leti.
- Da: Minister je na seji potrdil, da meni, da je stanje slabše.
- Odbor DZ za pravosodje je potrdil predlog zakona o Skoku z devetimi glasovi za in šestimi proti.
- Da: Članek potrjuje izid glasovanja z 9 glasovi za in 6 proti.
- Opozicija trdi, da zakon omogoča politično kadrovanje in ne bo učinkovito zmanjšal korupcije.
- Da: Opozicija v članku izpostavlja nevarnost politizacije in neučinkovitost.
- Povprečno trajanje korupcijskih zadev na sodiščih prve stopnje v Sloveniji znaša skoraj 600 dni.
- Ni omenjeno
- Slovenija zaradi korupcije letno izgubi 3,5 milijarde evrov oziroma 10 milijonov evrov dnevno.
- Da: Članek navaja te številke kot argument koalicije za nujni postopek.
- Strokovna javnost, vključno s predstavniki sodstva in tožilstva, poziva k umiku predloga zakona iz procedure.
- Da: Predstavniki sodstva, tožilstva in KPK so pozvali k umiku zakona.
- Zakon o Skoku predvideva preimenovanje Specializiranega državnega tožilstva in ustanovitev Specializiranega sodišča.
- Da: Članek potrjuje preimenovanje SDT in ustanovitev novega sodišča.
- Zakonodajno-pravna služba DZ je izrazila številne pomisleke glede predlaganih rešitev.
- Da: Članek navaja, da je služba izrazila številne pomisleke.
- Člen 4 predloga zakona zmanjšuje vpliv Državnotožilskega sveta pri izbiri državnih tožilcev.
- Da: Poslanka Tacer Perlin izpostavlja 4. člen kot problematičen.
- STA
- 45 odstotkov členov v predlogu zakona se ukvarja zgolj s preimenovanjem obstoječih institucij.
- Ni omenjeno
- Koalicija je z dopolnilom zamaknila začetek uporabe zakona na 1. julij 2027.
- Ni omenjeno
- Minister za pravosodje Mihael Zupančič meni, da je stanje na področju pregona korupcije danes slabše kot pred 15 leti.
- Ni omenjeno
- Odbor DZ za pravosodje je potrdil predlog zakona o Skoku z devetimi glasovi za in šestimi proti.
- Da: Članek potrjuje izid glasovanja z 9 glasovi za in 6 proti.
- Opozicija trdi, da zakon omogoča politično kadrovanje in ne bo učinkovito zmanjšal korupcije.
- Delno: Opozicija meni, da zakon ne bo prinesel učinkovitega boja proti korupciji.
- Povprečno trajanje korupcijskih zadev na sodiščih prve stopnje v Sloveniji znaša skoraj 600 dni.
- Ni omenjeno
- Slovenija zaradi korupcije letno izgubi 3,5 milijarde evrov oziroma 10 milijonov evrov dnevno.
- Ni omenjeno
- Strokovna javnost, vključno s predstavniki sodstva in tožilstva, poziva k umiku predloga zakona iz procedure.
- Ni omenjeno
- Zakon o Skoku predvideva preimenovanje Specializiranega državnega tožilstva in ustanovitev Specializiranega sodišča.
- Ni omenjeno
- Zakonodajno-pravna služba DZ je izrazila številne pomisleke glede predlaganih rešitev.
- Ni omenjeno
- Člen 4 predloga zakona zmanjšuje vpliv Državnotožilskega sveta pri izbiri državnih tožilcev.
- Ni omenjeno
- Svet24
- 45 odstotkov členov v predlogu zakona se ukvarja zgolj s preimenovanjem obstoječih institucij.
- Ni omenjeno
- Koalicija je z dopolnilom zamaknila začetek uporabe zakona na 1. julij 2027.
- Ni omenjeno
- Minister za pravosodje Mihael Zupančič meni, da je stanje na področju pregona korupcije danes slabše kot pred 15 leti.
- Da: Minister je potrdil, da je stanje slabše kot pred 15 leti.
- Odbor DZ za pravosodje je potrdil predlog zakona o Skoku z devetimi glasovi za in šestimi proti.
- Ni omenjeno
- Opozicija trdi, da zakon omogoča politično kadrovanje in ne bo učinkovito zmanjšal korupcije.
- Da: Opozicija zakon označuje za orodje za politično kadrovanje.
- Povprečno trajanje korupcijskih zadev na sodiščih prve stopnje v Sloveniji znaša skoraj 600 dni.
- Ni omenjeno
- Slovenija zaradi korupcije letno izgubi 3,5 milijarde evrov oziroma 10 milijonov evrov dnevno.
- Ni omenjeno
- Strokovna javnost, vključno s predstavniki sodstva in tožilstva, poziva k umiku predloga zakona iz procedure.
- Da: Predstavniki sodstva in tožilstva pozivajo k umiku predloga.
- Zakon o Skoku predvideva preimenovanje Specializiranega državnega tožilstva in ustanovitev Specializiranega sodišča.
- Delno: Članek omenja zakon o Skoku, a ne potrjuje teh specifičnih sprememb.
- Zakonodajno-pravna služba DZ je izrazila številne pomisleke glede predlaganih rešitev.
- Da: Članek navaja, da ima služba številne pomisleke.
- Člen 4 predloga zakona zmanjšuje vpliv Državnotožilskega sveta pri izbiri državnih tožilcev.
- Delno: Omenjeno je, da vlada spreminja proces imenovanja za vse tožilce.
- Večer
- 45 odstotkov členov v predlogu zakona se ukvarja zgolj s preimenovanjem obstoječih institucij.
- Da: Članek navaja, da se 45 odstotkov členov ukvarja s preimenovanjem institucij.
- Koalicija je z dopolnilom zamaknila začetek uporabe zakona na 1. julij 2027.
- Da: Članek potrjuje sprejetje dopolnila za zamik začetka uporabe na 1. julij 2027.
- Minister za pravosodje Mihael Zupančič meni, da je stanje na področju pregona korupcije danes slabše kot pred 15 leti.
- Ni omenjeno
- Odbor DZ za pravosodje je potrdil predlog zakona o Skoku z devetimi glasovi za in šestimi proti.
- Da: Članek potrjuje izid glasovanja z devetimi glasovi za in šestimi proti.
- Opozicija trdi, da zakon omogoča politično kadrovanje in ne bo učinkovito zmanjšal korupcije.
- Delno: Opozicija svari pred politizacijo kadrovanja, a neposredna trditev o neučinkovitosti ni tako eksplicitna.
- Povprečno trajanje korupcijskih zadev na sodiščih prve stopnje v Sloveniji znaša skoraj 600 dni.
- Da: Članek navaja ta podatek kot povprečno trajanje korupcijskih zadev.
- Slovenija zaradi korupcije letno izgubi 3,5 milijarde evrov oziroma 10 milijonov evrov dnevno.
- Da: Članek navaja te podatke kot argument koalicije za nujni postopek.
- Strokovna javnost, vključno s predstavniki sodstva in tožilstva, poziva k umiku predloga zakona iz procedure.
- Delno: Članek omenja kritike stroke, a ne navaja eksplicitnega poziva k umiku zakona.
- Zakon o Skoku predvideva preimenovanje Specializiranega državnega tožilstva in ustanovitev Specializiranega sodišča.
- Da: Članek potrjuje preimenovanje SDT in ustanovitev Specializiranega sodišča.
- Zakonodajno-pravna služba DZ je izrazila številne pomisleke glede predlaganih rešitev.
- Ni omenjeno
- Člen 4 predloga zakona zmanjšuje vpliv Državnotožilskega sveta pri izbiri državnih tožilcev.
- Da: Članek navaja, da 4. člen zmanjšuje vpliv sveta pri izboru kandidatov.
Analiza sentimenta
| Entiteta | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | 24ur | Delo | Nova24TV | N1 | Dnevnik | Večer | Svet24 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Slovenija | Nevtralni viri (STA, RTV) proti negativnim (24ur, Delo, Nova24TV). | Nevtralno: Slovenija je omenjena le kot država, v kateri poteka zakonodajni postopek. | Nevtralno: omenjena kot država z izgubami zaradi korupcije, brez vrednotenja | Negativno: opisana kot v spirali korupcije in na najnižji točki. | Negativno: opisana kot v spirali korupcije in na najnižji točki. | Negativno: omenjena kot država v spirali korupcije z velikimi letnimi izgubami. | Nevtralno: omenjena v kontekstu korupcijske situacije in izgub | Nevtralno: omenjena kot država v kontekstu razmer, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena v kontekstu izgub zaradi korupcije in trajanja postopkov | Nevtralno: omenjena kot država v kontekstu, brez vrednotenja |
| Državnotožilski svet | Negativno: oslabljen vpliv; nevtralno: brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Negativno: podpredsednik sveta opozarja, da zakon izničuje vlogo sveta | Negativno: očitan zmanjšan vpliv pri izboru tožilcev. | Negativno: omenjen kot oslabljen, ker se zmanjšuje njegov vpliv. | Nevtralno: omenjen v kontekstu zmanjšanja vpliva, brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: omenjen v kontekstu zmanjšanja vpliva pri izboru tožilcev | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen v povezavi s 4. členom, brez vrednotenja | Ni omenjeno |
| Odbor DZ za pravosodje | Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik. | Nevtralno: odbor je le omenjen kot organ, ki je obravnaval in sprejel predlog zakona. | Nevtralno: odbor je potrdil predlog zakona, omenjen kot organ, ki izvaja glasovanje | Nevtralno: informativno poročilo o glasovanju in sprejetih dopolnilih. | Nevtralno: odbor je glasoval in sprejel dopolnila, brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: navedeno, da je potrdil zakon, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjen kot organ, ki je sprejel predlog zakona in dopolnila | Nevtralno: odbor je omenjen kot prizorišče razprave, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot glasovalno telo brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot prizorišče seje, brez vrednotenja |
| Mihael Zupančič | Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik. | Ni omenjeno | Nevtralno: minister je predstavil zakon in odgovarjal na kritike, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: kot minister zavrača očitke, ni meta-vrednotenja. | Nevtralno: minister je zavrnil očitke, ni meta-vrednotenja. | Nevtralno: citiran kot zavrača očitke, brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: citiran kot minister, ki zavrača očitke in napoveduje noveliranje | Nevtralno: minister je govorec, ki predstavlja stališča, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: ministrov odgovor na kritike je zgolj citiran, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: predstavlja svoje mnenje, brez meta-vrednotenja |
| Evropska komisija | Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjeno poročilo komisije kot vir informacij o dolgotrajnih postopkih | Nevtralno: navedena kot vir podatkov o trajanju postopkov. | Nevtralno: navedena kot vir podatkov, brez vrednotenja. | Nevtralno: podatki omenjeni kot vir, brez vrednotenja. | Nevtralno: navedena kot vir podatkov o trajanju postopkov | Nevtralno: omenjeno le kot vir poročila, brez vrednotenja | Nevtralno: podatki EK zgolj navedeni kot vir informacije | Nevtralno: omenjeno poročilo, brez vrednotenja |
| Tina Brecelj | Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v poudarkih. | Ni omenjeno | Nevtralno: poslanka je kritizirala zakon, sama ni meta-vrednotena | Nevtralno: kot govorka odgovarja na očitke, ni meta-vrednotenja. | Nevtralno: kot govorka odgovarja na očitke, ni meta-vrednotenja. | Nevtralno: citirana, brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: citirana v odgovoru na očitke | Nevtralno: poslanka je govorka, ki kritizira zakon, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: podan je odgovor na očitek, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: citirana kot kritična govorka, brez meta-vrednotenja |
| Lucija Tacer Perlin | Vsi viri jo prikazujejo nevtralno, brez razlik. | Ni omenjeno | Nevtralno: poslanka je kritizirala ministra, sama ni meta-vrednotena | Nevtralno: kot govorka kritizira predlog, ni meta-vrednotenja. | Nevtralno: kot govorka kritizira predlog, ni meta-vrednotenja. | Nevtralno: citirana glede 4. člena, brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: citirana kot kritična do 4. člena zakona | Nevtralno: poslanka je govorka, ki kritizira ministra, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: poslanka izraža kritiko zakona, sama ni vrednotena | Nevtralno: citirana kot kritična govorka, brez meta-vrednotenja |
| Andrej Poglajen | Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik. | Ni omenjeno | Nevtralno: poslanec je zavrnil kritike, sam ni meta-vrednoten | Nevtralno: kot govorec podpira zakon, ni meta-vrednotenja. | Nevtralno: kot govorec podpira zakon, ni meta-vrednotenja. | Nevtralno: njegove izjave in objave omenjene, brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: citiran kot podpornik zakona, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: poslanec je govorec, ki zavrača kritike, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: citiran kot zagovornik zakona, brez vrednotenja | Nevtralno: citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja |
| Specializirano državno tožilstvo | Vsi viri poročajo nevtralno, brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjeno preimenovanje in sprememba pristojnosti, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeno preimenovanje in spremembe pristojnosti. | Nevtralno: omenjeno v okviru preimenovanja, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjeno preimenovanje, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjeno v kontekstu preimenovanja v Skok | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjeno kot predmet preimenovanja, brez vrednotenja | Ni omenjeno |
| Višje sodišče v Mariboru | Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu ali poudarkih. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjeno kot pristojno za pritožbe, brez vrednotenja | Nevtralno: določeno kot pritožbeno sodišče, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjeno kot pristojno za pritožbe, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjeno kot pristojno za pritožbe, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjeno kot pristojno za pritožbe v novem sistemu | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjeno kot pristojno pritožbeno sodišče, brez vrednotenja | Ni omenjeno |
| Zoran Mojškerc | Vsi viri poročajo nevtralno, brez izrazite razlike v sentimentu. | Ni omenjeno | Nevtralno: poslanec je kritiziral opozicijo, sam ni meta-vrednoten | Nevtralno: kot govorec kritizira opozicijo, ni meta-vrednotenja. | Nevtralno: kot govorec kritizira opozicijo, ni meta-vrednotenja. | Nevtralno: citiran, brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: citiran kot poslanec, ki kritizira opozicijo | Ni omenjeno | Nevtralno: poslanec le izraža očitke do opozicije, sam ni vrednoten | Ni omenjeno |
| Andrej Černigoj | Vsi viri ga brez vrednotenja citirajo kot nosilca podatkov. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: kot govorec navaja podatke, ni meta-vrednotenja. | Nevtralno: kot govorec navaja podatke, ni meta-vrednotenja. | Nevtralno: citiran z navedbo podatkov, brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: citiran z navedbo podatkov Evropske komisije | Ni omenjeno | Nevtralno: njegov citat o podatkih EK je informativen, brez vrednotenja | Ni omenjeno |
| Bojana Potočan | Viri: nevtralno, brez vrednotenja; večina ne omenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: predstavnica državnega sveta je povzela stališča komisije, brez vrednotenja | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: predstavnica državnega sveta je citirana, brez meta-vrednotenja | Ni omenjeno | Nevtralno: predstavlja stališče komisije, brez vrednotenja |
entities
- Slovenija
- Državnotožilski svet
- Odbor DZ za pravosodje
- Mihael Zupančič
- Evropska komisija
- Tina Brecelj
- Lucija Tacer Perlin
- Andrej Poglajen
- Specializirano državno tožilstvo
- Višje sodišče v Mariboru
- Zoran Mojškerc
- Andrej Černigoj
- Bojana Potočan
key differences
- Andrej Poglajen
- Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
- Andrej Černigoj
- Vsi viri ga brez vrednotenja citirajo kot nosilca podatkov.
- Bojana Potočan
- Viri: nevtralno, brez vrednotenja; večina ne omenja.
- Državnotožilski svet
- Negativno: oslabljen vpliv; nevtralno: brez vrednotenja.
- Evropska komisija
- Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu.
- Lucija Tacer Perlin
- Vsi viri jo prikazujejo nevtralno, brez razlik.
- Mihael Zupančič
- Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
- Odbor DZ za pravosodje
- Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
- Slovenija
- Nevtralni viri (STA, RTV) proti negativnim (24ur, Delo, Nova24TV).
- Specializirano državno tožilstvo
- Vsi viri poročajo nevtralno, brez vrednotenja.
- Tina Brecelj
- Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v poudarkih.
- Višje sodišče v Mariboru
- Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu ali poudarkih.
- Zoran Mojškerc
- Vsi viri poročajo nevtralno, brez izrazite razlike v sentimentu.
source analyses
- 24ur
- Andrej Poglajen
- Nevtralno: kot govorec podpira zakon, ni meta-vrednotenja.
- Andrej Černigoj
- Nevtralno: kot govorec navaja podatke, ni meta-vrednotenja.
- Bojana Potočan
- Ni omenjeno
- Državnotožilski svet
- Negativno: očitan zmanjšan vpliv pri izboru tožilcev.
- Evropska komisija
- Nevtralno: navedena kot vir podatkov o trajanju postopkov.
- Lucija Tacer Perlin
- Nevtralno: kot govorka kritizira predlog, ni meta-vrednotenja.
- Mihael Zupančič
- Nevtralno: kot minister zavrača očitke, ni meta-vrednotenja.
- Odbor DZ za pravosodje
- Nevtralno: informativno poročilo o glasovanju in sprejetih dopolnilih.
- Slovenija
- Negativno: opisana kot v spirali korupcije in na najnižji točki.
- Specializirano državno tožilstvo
- Nevtralno: omenjeno preimenovanje in spremembe pristojnosti.
- Tina Brecelj
- Nevtralno: kot govorka odgovarja na očitke, ni meta-vrednotenja.
- Višje sodišče v Mariboru
- Nevtralno: določeno kot pritožbeno sodišče, brez vrednotenja.
- Zoran Mojškerc
- Nevtralno: kot govorec kritizira opozicijo, ni meta-vrednotenja.
- Delo
- Andrej Poglajen
- Nevtralno: kot govorec podpira zakon, ni meta-vrednotenja.
- Andrej Černigoj
- Nevtralno: kot govorec navaja podatke, ni meta-vrednotenja.
- Bojana Potočan
- Ni omenjeno
- Državnotožilski svet
- Negativno: omenjen kot oslabljen, ker se zmanjšuje njegov vpliv.
- Evropska komisija
- Nevtralno: navedena kot vir podatkov, brez vrednotenja.
- Lucija Tacer Perlin
- Nevtralno: kot govorka kritizira predlog, ni meta-vrednotenja.
- Mihael Zupančič
- Nevtralno: minister je zavrnil očitke, ni meta-vrednotenja.
- Odbor DZ za pravosodje
- Nevtralno: odbor je glasoval in sprejel dopolnila, brez meta-vrednotenja.
- Slovenija
- Negativno: opisana kot v spirali korupcije in na najnižji točki.
- Specializirano državno tožilstvo
- Nevtralno: omenjeno v okviru preimenovanja, brez vrednotenja.
- Tina Brecelj
- Nevtralno: kot govorka odgovarja na očitke, ni meta-vrednotenja.
- Višje sodišče v Mariboru
- Nevtralno: omenjeno kot pristojno za pritožbe, brez vrednotenja.
- Zoran Mojškerc
- Nevtralno: kot govorec kritizira opozicijo, ni meta-vrednotenja.
- Dnevnik
- Andrej Poglajen
- Nevtralno: poslanec je govorec, ki zavrača kritike, brez meta-vrednotenja
- Andrej Černigoj
- Ni omenjeno
- Bojana Potočan
- Nevtralno: predstavnica državnega sveta je citirana, brez meta-vrednotenja
- Državnotožilski svet
- Ni omenjeno
- Evropska komisija
- Nevtralno: omenjeno le kot vir poročila, brez vrednotenja
- Lucija Tacer Perlin
- Nevtralno: poslanka je govorka, ki kritizira ministra, brez meta-vrednotenja
- Mihael Zupančič
- Nevtralno: minister je govorec, ki predstavlja stališča, brez meta-vrednotenja
- Odbor DZ za pravosodje
- Nevtralno: odbor je omenjen kot prizorišče razprave, brez meta-vrednotenja
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot država v kontekstu razmer, brez vrednotenja
- Specializirano državno tožilstvo
- Ni omenjeno
- Tina Brecelj
- Nevtralno: poslanka je govorka, ki kritizira zakon, brez meta-vrednotenja
- Višje sodišče v Mariboru
- Ni omenjeno
- Zoran Mojškerc
- Ni omenjeno
- N1
- Andrej Poglajen
- Nevtralno: citiran kot podpornik zakona, brez meta-vrednotenja
- Andrej Černigoj
- Nevtralno: citiran z navedbo podatkov Evropske komisije
- Bojana Potočan
- Ni omenjeno
- Državnotožilski svet
- Nevtralno: omenjen v kontekstu zmanjšanja vpliva pri izboru tožilcev
- Evropska komisija
- Nevtralno: navedena kot vir podatkov o trajanju postopkov
- Lucija Tacer Perlin
- Nevtralno: citirana kot kritična do 4. člena zakona
- Mihael Zupančič
- Nevtralno: citiran kot minister, ki zavrača očitke in napoveduje noveliranje
- Odbor DZ za pravosodje
- Nevtralno: omenjen kot organ, ki je sprejel predlog zakona in dopolnila
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena v kontekstu korupcijske situacije in izgub
- Specializirano državno tožilstvo
- Nevtralno: omenjeno v kontekstu preimenovanja v Skok
- Tina Brecelj
- Nevtralno: citirana v odgovoru na očitke
- Višje sodišče v Mariboru
- Nevtralno: omenjeno kot pristojno za pritožbe v novem sistemu
- Zoran Mojškerc
- Nevtralno: citiran kot poslanec, ki kritizira opozicijo
- Nova24TV
- Andrej Poglajen
- Nevtralno: njegove izjave in objave omenjene, brez meta-vrednotenja.
- Andrej Černigoj
- Nevtralno: citiran z navedbo podatkov, brez meta-vrednotenja.
- Bojana Potočan
- Ni omenjeno
- Državnotožilski svet
- Nevtralno: omenjen v kontekstu zmanjšanja vpliva, brez meta-vrednotenja.
- Evropska komisija
- Nevtralno: podatki omenjeni kot vir, brez vrednotenja.
- Lucija Tacer Perlin
- Nevtralno: citirana glede 4. člena, brez meta-vrednotenja.
- Mihael Zupančič
- Nevtralno: citiran kot zavrača očitke, brez meta-vrednotenja.
- Odbor DZ za pravosodje
- Nevtralno: navedeno, da je potrdil zakon, brez vrednotenja.
- Slovenija
- Negativno: omenjena kot država v spirali korupcije z velikimi letnimi izgubami.
- Specializirano državno tožilstvo
- Nevtralno: omenjeno preimenovanje, brez vrednotenja.
- Tina Brecelj
- Nevtralno: citirana, brez meta-vrednotenja.
- Višje sodišče v Mariboru
- Nevtralno: omenjeno kot pristojno za pritožbe, brez vrednotenja.
- Zoran Mojškerc
- Nevtralno: citiran, brez meta-vrednotenja.
- RTV Slovenija
- Andrej Poglajen
- Nevtralno: poslanec je zavrnil kritike, sam ni meta-vrednoten
- Andrej Černigoj
- Ni omenjeno
- Bojana Potočan
- Nevtralno: predstavnica državnega sveta je povzela stališča komisije, brez vrednotenja
- Državnotožilski svet
- Negativno: podpredsednik sveta opozarja, da zakon izničuje vlogo sveta
- Evropska komisija
- Nevtralno: omenjeno poročilo komisije kot vir informacij o dolgotrajnih postopkih
- Lucija Tacer Perlin
- Nevtralno: poslanka je kritizirala ministra, sama ni meta-vrednotena
- Mihael Zupančič
- Nevtralno: minister je predstavil zakon in odgovarjal na kritike, brez meta-vrednotenja
- Odbor DZ za pravosodje
- Nevtralno: odbor je potrdil predlog zakona, omenjen kot organ, ki izvaja glasovanje
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot država z izgubami zaradi korupcije, brez vrednotenja
- Specializirano državno tožilstvo
- Nevtralno: omenjeno preimenovanje in sprememba pristojnosti, brez vrednotenja
- Tina Brecelj
- Nevtralno: poslanka je kritizirala zakon, sama ni meta-vrednotena
- Višje sodišče v Mariboru
- Nevtralno: omenjeno kot pristojno za pritožbe, brez vrednotenja
- Zoran Mojškerc
- Nevtralno: poslanec je kritiziral opozicijo, sam ni meta-vrednoten
- STA
- Andrej Poglajen
- Ni omenjeno
- Andrej Černigoj
- Ni omenjeno
- Bojana Potočan
- Ni omenjeno
- Državnotožilski svet
- Ni omenjeno
- Evropska komisija
- Ni omenjeno
- Lucija Tacer Perlin
- Ni omenjeno
- Mihael Zupančič
- Ni omenjeno
- Odbor DZ za pravosodje
- Nevtralno: odbor je le omenjen kot organ, ki je obravnaval in sprejel predlog zakona.
- Slovenija
- Nevtralno: Slovenija je omenjena le kot država, v kateri poteka zakonodajni postopek.
- Specializirano državno tožilstvo
- Ni omenjeno
- Tina Brecelj
- Ni omenjeno
- Višje sodišče v Mariboru
- Ni omenjeno
- Zoran Mojškerc
- Ni omenjeno
- Svet24
- Andrej Poglajen
- Nevtralno: citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja
- Andrej Černigoj
- Ni omenjeno
- Bojana Potočan
- Nevtralno: predstavlja stališče komisije, brez vrednotenja
- Državnotožilski svet
- Ni omenjeno
- Evropska komisija
- Nevtralno: omenjeno poročilo, brez vrednotenja
- Lucija Tacer Perlin
- Nevtralno: citirana kot kritična govorka, brez meta-vrednotenja
- Mihael Zupančič
- Nevtralno: predstavlja svoje mnenje, brez meta-vrednotenja
- Odbor DZ za pravosodje
- Nevtralno: omenjen kot prizorišče seje, brez vrednotenja
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot država v kontekstu, brez vrednotenja
- Specializirano državno tožilstvo
- Ni omenjeno
- Tina Brecelj
- Nevtralno: citirana kot kritična govorka, brez meta-vrednotenja
- Višje sodišče v Mariboru
- Ni omenjeno
- Zoran Mojškerc
- Ni omenjeno
- Večer
- Andrej Poglajen
- Nevtralno: citiran kot zagovornik zakona, brez vrednotenja
- Andrej Černigoj
- Nevtralno: njegov citat o podatkih EK je informativen, brez vrednotenja
- Bojana Potočan
- Ni omenjeno
- Državnotožilski svet
- Nevtralno: omenjen v povezavi s 4. členom, brez vrednotenja
- Evropska komisija
- Nevtralno: podatki EK zgolj navedeni kot vir informacije
- Lucija Tacer Perlin
- Nevtralno: poslanka izraža kritiko zakona, sama ni vrednotena
- Mihael Zupančič
- Nevtralno: ministrov odgovor na kritike je zgolj citiran, brez meta-vrednotenja
- Odbor DZ za pravosodje
- Nevtralno: omenjen kot glasovalno telo brez vrednotenja
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena v kontekstu izgub zaradi korupcije in trajanja postopkov
- Specializirano državno tožilstvo
- Nevtralno: omenjeno kot predmet preimenovanja, brez vrednotenja
- Tina Brecelj
- Nevtralno: podan je odgovor na očitek, brez meta-vrednotenja
- Višje sodišče v Mariboru
- Nevtralno: omenjeno kot pristojno pritožbeno sodišče, brez vrednotenja
- Zoran Mojškerc
- Nevtralno: poslanec le izraža očitke do opozicije, sam ni vrednoten
Scenariji
- scenarios
- description
- Zakon o Skoku vstopi v veljavo julija 2027, kar omogoči hitrejše procesiranje korupcijskih zadev. Minister Mihael Zupančič s tem doseže zmanjšanje povprečnega trajanja sodnih postopkov in povečanje zaupanja javnosti v pravosodni sistem.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- long
- title
- Uspešna ustanovitev specializiranega organa Skok leta 2027
- valence
- positive
- description
- Preimenovanje Specializiranega državnega tožilstva v Skok se izvede, vendar zaradi pomanjkanja dodatnih virov in kadrovskih težav ne pride do pospešitve postopkov. Institucija postane zgolj nova fasada za obstoječe procese, kot je opozarjala opozicija.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- Zgolj administrativna reorganizacija brez vsebinskega napredka
- valence
- neutral
- description
- Zaradi 4. člena zakona, ki zmanjšuje vpliv Državnotožilskega sveta, pride do hudih političnih trenj ob imenovanju vodje organa Skok v DZ. To vodi v kadrovsko paralizo novega organa in dodatno nezaupanje v neodvisnost tožilstva.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- Politična polarizacija in blokada imenovanja vodstva Skoka
- valence
- negative
- description
- Minister Mihael Zupančič po sprejetju zakona o Skoku hitro predlaga novelo zakona o kazenskem postopku, ki odpravi standardne cokle pri pridobivanju dokazov. To omogoči tožilstvu učinkovitejši pregon zahtevnih gospodarskih kaznivih dejanj.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- long
- title
- Dodatne dopolnitve zakonodaje odpravijo procesne ovire
- valence
- positive
- description
- Zamik začetka veljavnosti zakona na julij 2027 ustvari pravni vakuum, kjer tožilci in sodniki čakajo na nove pristojnosti. Zaradi negotovosti se mnogi zaposleni odločijo za odhod v odvetništvo, kar začasno upočasni delo na obstoječih primerih.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- mid
- title
- Pravna negotovost zaradi dolgega prehodnega obdobja
- valence
- neutral
- description
- Prenos pristojnosti na Višje sodišče v Mariboru in ustanovitev novega sodišča povzroči logistične težave in izgubo dokumentacije. Strokovna javnost, ki je že prej opozarjala na to, se potrdi, ko se število nerešenih zadev drastično poveča.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- long
- title
- Povečanje sodnih zaostankov zaradi organizacijskega kaosa
- valence
- negative
- description
- Že sama napoved ustanovitve organa Skok z jasnejšo odgovornostjo deluje preventivno na javne uslužbence in politike. Korupcijska tveganja se zmanjšajo, še preden organ sploh začne s polnim operativnim delovanjem.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Zmanjšanje korupcije zaradi preventivnega učinka novega organa
- valence
- positive
- description
- Opozicija in del pravne stroke vložita zahtevo za ustavno presojo 4. člena zakona zaradi suma kršitve neodvisnosti tožilstva. Ustavno sodišče začasno zadrži izvajanje zakona, kar vodi v dolgotrajno pravno negotovost.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- short
- title
- Ustavna presoja zakona zamrzne ustanovitev Skoka
- valence
- neutral
- description
- Zaradi hudih očitkov o politizaciji in nesposobnosti reševanja sodnih zaostankov pride do padca podpore ministru Mihaelu Zupančiču. Politična kriza znotraj koalicije vodi v njegov odstop in razpad projekta Skok pred njegovo polno implementacijo.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- mid
- title
- Odstop ministra zaradi neuspešne implementacije reforme
- valence
- negative
Viri
- articles
- article order
- 8
- body
- Ljubljana, 19. septembra (STA) - Odbor DZ za pravosodje je danes z devetimi glasovi za in šestimi glasovi proti prikimal predlogu zakona o Skoku, ob čemer so sprejeli tudi več dopolnil koalicije. Po mnenju opozicije zakon ne bo prinesel bolj učinkovitega boja proti korupciji, koalicija pa meni, ...
- language
- slv
- published at
- 2026-09-19T02:38:12
- source
- STA
- title
- Predlog zakona o Skoku skozi sito resornega parlamentarnega odbora
- url
- https://www.sta.si/3600573/
- article order
- 6
- body
- Odbor DZ-ja za pravosodje je z devetimi glasovi za in šestimi glasovi proti potrdil predlog zakona o SKOK-u, ob čemer so sprejeli tudi več dopolnil koalicije. Med drugim so časovnico začetka uporabe zakona zamaknili za pol leta, na prvi julij 2027. Poslanci koalicije so v razpravi, ki se je začela v petek popoldne, zavlekla pa do zgodnjih jutranjih ur, izpostavili, da je treba predlog zakona sprejeti po nujnem postopku, saj da Slovenija zaradi korupcije vsako leto izgubi 3,5 milijarde evrov oziroma 10 milijonov evrov dnevno. Opozorili so tudi na dolgotrajnost najzahtevnejših postopkov s področja korupcije in organiziranega kriminala. V opoziciji pa so v razpravi izpostavljali, da je predlog zakonskih rešitev slab in da ni primeren za obravnavo. Poslanec SDS-a Zoran Mojškerc je opozicijskim Svobodi, SD-ju in Levici (Resni.ca je predlog pri glasovanju podprla) očital, da ob številnih kritikah na predlog zakona ni pripravila dopolnil na predlog zakona. "Zato, ker bi bili naši amandmaji črtanje vseh členov, to pa je enako, kot če glasujemo proti temu zakonu," je Mojškercu odgovorila poslanka Levice Tina Brecelj. Koaliciji v opoziciji očitajo tudi, da ni prisluhnila številnim pozivom in kritikam iz vrst stroke. Minister je očitke o političnem vplivu na kadrovanje zavrnil, presenečajo ga tudi kritike predlagane zakonske rešitve, po kateri bi vodjo novega tožilskega organa Skok imenoval državni zbor. Glede zakona o kazenskem postopku, za katerega so v opoziciji menili, da je resnično cokla pri pregonu nekaterih kaznivih dejanj, zlasti zaradi standarda, ki velja za pridobivanje dokazov, in bi se ga bilo treba lotiti najprej, pa je dejal, da si je zadal cilj, da se njegovega noveliranja lotijo v kratkem. Člani odbora so sprejeli vsa dopolnila koalicije, tudi dopolnilo, s katerim so časovnico začetka uporabe zakona zamaknili za pol leta, na prvi julij 2027. Po prvotnem predlogu bi zakon vstopil v veljavo s prvim januarjem prihodnje leto. Predlogu zakona med drugim prinaša preimenovanje Specializiranega državnega tožilstva (SDT) v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala, na novo opredeljuje tudi njegov katalog kaznivih dejanj, spreminja posamezne pristojnosti pri razpisovanju prostih mest in imenovanju in ocenjevanju državnih tožilcev. Predvideva tudi ustanovitev Specializiranega sodišča za sojenje v teh zadevah, za odločanje o pritožbah pa bi bilo izključno pristojno Višje sodišče v Mariboru. Zupančič: Ta zakon bi moral biti sprejet že pred letom dni Po mnenju ministra za pravosodje Mihaela Zupančiča pri najzahtevnejših korupcijskih, gospodarskih in organiziranih kazenskih zadevah v Sloveniji še vedno prepogosto prihaja do dolgotrajnih postopkov, kopičenja nerešenih zadev in primerov brez pravočasnega vsebinskega epiloga, razlogi pa so procesni, kadrovski in organizacijski. "Specializacija je razdeljena med več institucij in enot, njihove pristojnosti niso dovolj povezane, odgovornost je razpršena, sodniki v specializiranih oddelkih pa se ne morejo v celoti posvečati najzahtevnejšim zadevam," je dejal v predstavitvi na odboru. Kot je poudaril, se zavedajo, da predlog zakona ne more rešiti vseh težav kazenskega pravosodja, je pa pomemben prvi korak k sistemu, v katerem bodo najzahtevnejše zadeve "od začetka do konca" obravnavali specializirani organi "z dovolj ljudmi, znanja, ustreznimi orodji in jasnejšo odgovornostjo". Kot je tudi dejal, mora zakonu o SKOK-u slediti spremembam zakona o kazenskem postopku. V izjavi za medije je na kritike glede nujnega postopka odgovoril, da bi moral biti ta zakon sprejet že pred letom dni. Poudaril je, da so mednarodne institucije Slovenijo opozarjale na težave s korupcijo in kriminalom, a se "ni nič zgodilo". "Ta zakon bi moral že včeraj delovati, biti efektiven. Slovenija vsako leto izgubi 3,5 milijarde evrov BDP-ja, to pomeni manj vrtcev, manj šol, manj bolnišnic, manj cest, manj socialne podpore," je dejal. Tistim, ki zakonu očitajo, da je nekakšna fasada za širjenje političnega vpliva na postopek izbire tožilcev, je odgovoril, da niso razumeli smisla zakona. Zatrdil je tudi, da so pri pripravi predloga upoštevali precej pripomb tako vrhovnega sodišča kot tožilstva. Kritike sodstva, tožilstva, odvetništva V nadaljevanju so svoja mnenja predstavili predstavniki sodstva, tožilstva in odvetništva. V večurni predstavitvi so ponovno izpostavili številne pomisleke in kritike predloga zakona, ponovno so posvarili tudi pred novimi sodnimi zaostanki. Poslance so pozvali, naj zakona ne sprejmejo v predlagani obliki, opozorili so tudi, da tako velike reforme ni primerno sprejemati v omnibus tehniki po nujnem postopku. Predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož je dejal, da je predlog zakona "usodno pomanjkljiv. Predlog zakona korenito posega v organizacijo in pristojnosti sodišč." Vodjo SKOK-a bi potrjeval državni zbor, minister pa bi imel glavno besedo pri izbiri tožilcev. Podpredsednik državnotožilskega sveta Samo Bardutzcky meni, da je njihova vloga s tem zakonom tako rekoč izničena. "Zakon to predvideva za celotno tožilsko organizacijo, ne samo za specializirano tožilstvo, s tem pa radikalno spreminja vlogo državnotožilskega sveta za več kot dvesto tožilcev v Sloveniji," je opozoril. "Vprašanje glavnega cilja zakona odpira že sam netransparenten način priprave (...) Obstaja celo resno tveganje, da bo povzročil ravno nasproten učinek: daljše postopke, več organizacijskih zapletov, manj pravne varnosti za vse osebe v postopkih in možnost političnega vpliva," pa je na odboru opozorila generalna državna tožilka Katarina Bergant. Številne pomisleke je imela tudi zakonodajnopravna služba DZ-ja. Njena predstavnica Špela Maček Guštin je dejala: "Minister ne more presojati usposobljenosti kandidatov z vidikov, ki so v pristojnosti samostojnega organa." Pomisleki so se porajali tudi komisiji za državno ureditev državnega sveta. Kot je poudarila njegova predstavnica Bojana Potočan, so člani komisije izrazili večinsko podporo predlogu, "prav tako pa so bila predstavljena stališča, da bi bilo glede na pripombe različnih deležnikov predlog bolje umakniti iz procedure in pripraviti novega". Zakonodajnopravna služba DZ-ja pa je izpostavila tudi vprašljivost predlagane ureditve "z vidika več ustavnih načel in človekovih pravic ter ustavne ureditve kazenskega pregona in sodišč". Katarina Bervar Strnad, predsednica Komisije za preprečevanje korupcije, pa je dejala: "Predlog zakona ni primeren in bi ga bilo treba umakniti iz postopka." Minister je mnenja stroke označil za poučna, a hkrati skrb vzbujajoča. Prisotne na seji je vprašal, ali se jim zdi situacija na področju pregona korupcije 15 let po sprejetju zakona o tožilstvu boljša ali slabša. Minister meni, da stanje ni boljše, temveč slabše, ob čemer je izpostavil poročilo Evropske komisije, ki med drugim izpostavlja dolgotrajne postopke in rast sodnih zaostankov. Minister je priznal, da je zakon izziv, a poudaril, da ga ne pripravljajo "za eno ministrstvo ali za eno vlado, temveč za več prihodnjih let". Cilj je poiskati rešitve, da bodo državljani Slovenije in njihovi otroci živeli bolje, je poudaril. Poslanska razprava Kritični do zakonskih rešitev so bili tudi poslanci opozicije. "Ste pripravljeni prevzeti odgovornost, ko se bo začelo kazati, kaj ste naredili s tem zakonom," je ministra izzval poslanec SD-ja Luka Goršek. V SD-ju pogrešajo tudi pojasnilo ministra, kateri strokovnjaki so sodelovali pri pripravi zakonskih rešitev in na podlagi katerih strokovnih analiz. Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin je ministru med drugim očitala, da v svoji predstavitvi ni odgovoril na nobeno od vsebinskih vprašanj prisotnih deležnikov iz vrst pravosodja. "Kar ste danes izvajali, je bilo zares sramotno," mu je očitala. Kot najbolj problematičen je izpostavila 4. člen predloga zakona, ki zmanjšuje vpliv Državnotožilskega sveta pri izboru kandidatov za državnega tožilca in ministru za pravosodje omogoča, da poda predlog za imenovanje, ki ni v ničemer vezan na mnenje sveta. "To pomeni politizacijo postopka, nezasledovanje meritokracije in najboljših kadrov, zato temu ostro nasprotujemo," je opozorila. Kot je tudi izpostavila, so ob analizi predloga zakonskih rešitev ugotovili, da se 45 odstotkov členov "ukvarja s preimenovanjem obstoječih institucij". "S tem predpisom si vlada pripravlja podlago, da koruptivni politiki ne bodo nikoli sedli na zatožno klop. To je temeljni in edini cilj tega zakona," pa je bila kritična poslanka Levice Tina Brecelj. Po njenem mnenju je predlog zakona izrazito škodljiv in ruši kazensko pravosodje, kot ga poznamo. Predlog zakonskih rešitev po mnenju Brecelj tudi na stežaj odpira vrata političnemu kadrovanju. "Takšni rešitvi je treba zaradi varstva državljanov odločno nasprotovati," je poudarila. Poslanka Resni.ce Katja Kokot je medtem izrazila prepričanje, da zakon o SKOK-u potrebujemo. "Ne zato, da bi politika naročala obsodbe, potrebujemo ga zato, da politika ne bo mogla ustavljati preiskav, skrivati odgovornosti ali računati na to, da se bo primer izgubil med institucijami," je poudarila. Da sistem pregona ni dovolj učinkovit, kažejo tudi številke, je dodala. Kot je navedla, je bilo konec leta 2023 nerešenih 184 specializiranih zadev, konec leta 2025 pa že 199. "Leta 2025 je sistem prejel 70 in rešil 69 zadev. Zaostanek se torej ne zmanjšuje," je dejala. Po mnenju poslanke Mojce Žnidarič (Demokrati) zakon potrebujemo zaradi učinkovitejšega in bolj povezanega obravnavanja najzahtevnejših kaznivih dejanj. Slovenija po njenih besedah že ima specializirane institucije, vendar med njimi ni vedno "vnaprej določene in neprekinjene poti". Med ključnimi rešitvami je izpostavila zmanjševanje prelaganja odgovornosti med institucijami, stabilne kadrovske rešitve in večjo specializacijo sodnikov za najzahtevnejše kazenske zadeve. Kot sicer ugotavlja, zakon ne bo takoj rešil vseh težav, je pa prvi korak. "Nujno je, da se organiziramo tako, da korupcijo, ki je v Sloveniji zelo razširjena, začnemo omejevati in čim bolj raziskovati," je poudarila. Poslanec SDS-a Andrej Poglajen je v izjavi pred sejo odbora zavrnil kritike iz opozicije in pravosodja glede predlagane zakonodaje. Kot je poudaril, od predstavnikov opozicije že do začetka mandata ne pričakujejo tvornega sodelovanja, kritikom iz vrst pravosodja pa vsaj v enem delu očita soodgovornost za razmere na področju boja proti korupciji. Stranke opozicije so sicer predlagale, da se o predlogu zakona opravi javna predstavitev mnenj, a so člani odbora predlog zavrnili. Na seji kolegija potrdili obravnavo po nujnem postopku Pred obravnavo predloga zakona o SKOK-u v DZ-ju so se iz opozicije zvrstile kritike glede obravnave po nujnem postopku, v koaliciji pa jim zaradi zahteve za ponovno odločanje o vrsti postopka očitajo nagajanje in zavlačevanje. Sejo odbora DZ-ja za pravosodje, ki bi moral v ponedeljek obravnavati predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (zakon o SKOK-u), so namreč prekinili, saj so v Svobodi, SD-ju in Levici pred tem vložili zahtevo, da DZ ponovno odloči o sklepu kolegija predsednika DZ-ja, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Državni zbor naj bi zakon sprejel na prvi redni seji, ki se bo začela v ponedeljek. Razprava z različnimi stališči do tega se je danes vnela tudi na seji kolegija predsednika DZ-ja Zorana Stevanovića, na njej je bila Asta Vrečko (Levica) kritična, da je seja odbora že sklicana, čeprav DZ sicer še ni odločil o vrsti postopka. Priznala je sicer, da pričakuje potrditev nujnega postopka. Kritična pa je bila tudi do tega, da je seja odbora za pravosodje sklicana ob že sklicanih sejah drugih dveh delovnih teles in da je sklicana 10 minut po končani seji DZ-ja, kar bo pozno zvečer in zaradi česar vabljeni na sejo ne morejo vedeti, kdaj se bo začela. Jelka Godec (SDS) pa je Asti Vrečko očitala, da so zahtevo za ponovno odločanje vložili z namenom "zavlačevati sprejemanje zakona". Spomnila je tudi, da kadar gre za nujni postopek, ki bo po njenem prepričanju na današnji seji potrjen, ne veljajo siceršnji poslovniški roki. Tudi namen za danes sklicanih sej komisije za nadzor javnih financ in komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki ju vodita opozicijski poslanki, je po mnenju Godec "blokirati obravnavo nujnega postopka zakona o SKOK-u". Vrečko je očitala, da je pa ne moti, da na sejo omenjenih komisij, ki sta bili sklicani po današnji izredni seji DZ-ja, vabljeni ne bodo mogli priti. "Delate popolnoma vse, da nagajate sprejemanju zakona po nujnem postopku," je dejala Godec in spomnila tudi na vložen predlog za javno razpravo, o katerem bo moral odbor na današnji seji na zahtevo opozicije prav tako odločiti. "Mi nič ne blokiramo, mi ne nagajamo," pa je odvrnila Asta Vrečko in poudarila, da je naloga opozicije nadzirati in preverjati. Pojasnila je, da nujnemu postopku nasprotujejo, saj je ključno, da se opravi širša razprava in vključi strokovna javnost, ki po njenih navedbah prav tako nasprotuje nujnemu postopku. Spomnila je tudi na številne pripombe na zakonski predlog iz stanovskih organizacij in zakonodajnopravne službe. Po besedah Vrečko je namen zakonskega predloga zagotoviti političen vpliv na državno tožilstvo. Tudi Tina Brecelj (Levica) je v izjavi za medije poudarila, da SKOK ne prinaša rešitve za težave, ampak prinaša "nove table, nova imena sodišč in - kar je še bolj skrb vzbujajoče - neposreden poseg politike v kadrovanje". Obenem se je vprašala, ali je država v izrednih razmerah, da mora tako pomembne vsebine, kot je kazenski postopek, "obravnavati v petek pozno zvečer". Kot je na kolegiju dejala Elena Zavadlav Ušaj (Demokrati), pa zahteva za ponovno odločanje kaže na to, da se želita preprečiti čimprejšnje sprejetje in uveljavitev zakona, "da ne bo potem realizacije in preganjanja tistih, ki jih bo ta zakon preganjal, in se bo pokazalo, kje in koliko je korupcije". Tudi Katja Kokot (Resni.ca) je podprla nujni postopek, saj ne želijo, da mandat mine brez rezultatov, kot je prejšnji. Borut Sajovic (Svoboda) pa je nasprotno opozoril, da je treba zakone "bolj domisliti, bolj izpiliti, vključiti strokovno javnost".
- language
- slv
- published at
- 2026-09-19T05:26:30
- source
- RTV Slovenija
- title
- Predlog zakona o SKOK-u na matičnem odboru prejel dovolj glasov
- url
- https://www.rtvslo.si/slovenija/predlog-zakona-o-skok-u-na-maticnem-odboru-prejel-dovolj-glasov/794210
- article order
- 4
- body
- Odbor DZ za pravosodje je z devetimi glasovi za in šestimi glasovi proti prikimal predlogu zakona o Skoku, ob čemer so sprejeli tudi več dopolnil koalicije. Po mnenju opozicije zakon ne bo prinesel bolj učinkovitega boja proti korupciji, koalicija pa meni, da je nujen, saj se je Slovenija glede korupcije znašla na najnižji točki v zgodovini. Poslanci koalicije so v razpravi, ki se je začela v petek popoldne, zavlekla pa do zgodnjih jutranjih ur, izpostavili, da je treba predlog zakona sprejeti po nujnem postopku, saj da Slovenija zaradi korupcije vsako leto izgubi 3,5 milijarde evrov oziroma 10 milijonov evrov dnevno. Opozorili so tudi na dolgotrajnost najzahtevnejših postopkov s področja korupcije in organiziranega kriminala. "Po aktualnih podatkih Evropske komisije se je trajanje nekaterih tovrstnih kaznivih postopkov v Sloveniji podaljšalo. Pri korupcijskih zadevah je bilo povprečno trajanje na sodiščih prve stopnje skoraj 600 dni," je navedel poslanec Andrej Černigoj (NSi, SLS, Fokus). Preberi še Zakon o Skoku: vlada sprejela amandmaje, opozicija za ponovno odločanje Poslanec SDS in predsednik odbora DZ za pravosodje Andrej Poglajen meni, da je zakon o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (zakon o Skoku) korak v pravo smer. Po njegovi oceni se je Slovenija v zadnjem obdobju znašla v spirali korupcije, ki ji ni videti dna. V opoziciji pa so v razpravi izpostavljali, da je predlog zakonskih rešitev slab in da ni primeren za obravnavo. Poslanec Zoran Mojškerc (SDS) je opozicijskim Svobodi, SD in Levici (Resnica je predlog pri glasovanju podprla) očital, da ob številnih kritikah na predlog zakona ni pripravila dopolnil na predlog zakona. "Zato, ker bi bili naši amandmaji črtanje vseh členov, to pa je enako, kot če glasujemo proti temu zakonu," je Mojškercu odgovorila poslanka Levice Tina Brecelj. '45 odstotkov členov se ukvarja s preimenovanjem obstoječih institucij' Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin je kot najbolj problematičen izpostavila 4. člen predloga zakona, ki zmanjšuje vpliv Državnotožilskega sveta pri izboru kandidatov za državnega tožilca in ministru za pravosodje omogoča, da poda predlog za imenovanje, ki ni v ničemer vezan na mnenje sveta. "To pomeni politizacijo postopka, nezasledovanje meritokracije in najboljših kadrov, zato temu ostro nasprotujemo," je opozorila. Kot je tudi izpostavila, so ob analizi predloga zakonskih rešitev ugotovili, da se 45 odstotkov členov "ukvarja s preimenovanjem obstoječih institucij". Poslancem koalicije je očitala, da se na današnji seji niso vsebinsko opredelili do predloga zakonskih rešitev, tudi odgovori ministra za pravosodje Mihaela Zupančiča opozicije niso prepričali. Koaliciji očitajo tudi, da ni prisluhnila številnim pozivom in kritikam iz vrst stroke. Minister je očitke o političnem vplivu na kadrovanje zavrnil, presenečajo ga tudi kritike predlagane zakonske rešitve, po kateri bi vodjo novega tožilskega organa Skok imenoval državni zbor. Glede zakona o kazenskem postopku, za katerega so v opoziciji menili, da je resnično cokla pri pregonu nekaterih kaznivih dejanj, zlasti zaradi standarda, ki velja za pridobivanje dokazov, in bi se ga bilo treba lotiti najprej, pa je dejal, da si je zadal cilj, da se njegovega noveliranja lotijo v kratkem. Sprejeli dopolnila koalicije, tudi zamaknitev uporabe zakona za pol leta Člani odbora so sprejeli vsa dopolnila koalicije, tudi dopolnilo, s katerim so časovnico začetka uporabe zakona zamaknili za pol leta, na prvi julij 2027. Po prvotnem predlogu bi zakon vstopil v veljavo s prvim januarjem prihodnje leto. Predlogu zakona med drugim prinaša preimenovanje Specializiranega državnega tožilstva (SDT) v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala, na novo opredeljuje tudi njegov katalog kaznivih dejanj, spreminja posamezne pristojnosti pri razpisovanju prostih mest in imenovanju in ocenjevanju državnih tožilcev. Predvideva tudi ustanovitev Specializiranega sodišča za sojenje v teh zadevah, za odločanje o pritožbah pa bi bilo izključno pristojno Višje sodišče v Mariboru.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-19T06:11:48
- source
- 24ur
- title
- Burna razprava o Skoku: očitki o politizaciji, odbor prikimal predlogu
- url
- https://www.24ur.com/novice/slovenija/burna-razprava-o-skoku-ocitki-o-politizaciji-odbor-prikimal-predlogu.html
- article order
- 5
- body
- Po mnenju opozicije zakon ne bo prinesel bolj učinkovitega boja proti korupciji, koalicija pa meni, da je nujen. Odbor DZ za pravosodje je danes z devetimi glasovi za in šestimi glasovi proti prikimal predlogu zakona o Skoku, ob čemer so sprejeli tudi več dopolnil koalicije. Po mnenju opozicije zakon ne bo prinesel bolj učinkovitega boja proti korupciji, koalicija pa meni, da je nujen, saj se je Slovenija glede korupcije znašla na najnižji točki v zgodovini. Eni javni uslužbenci brez dela od doma, drugi po deset dni na mesec Poslanci koalicije so v razpravi, ki se je začela v petek popoldne, zavlekla pa do zgodnjih jutranjih ur, izpostavili, da je treba predlog zakona sprejeti po nujnem postopku, saj da Slovenija zaradi korupcije vsako leto izgubi 3,5 milijarde evrov oziroma 10 milijonov evrov dnevno. Opozorili so tudi na dolgotrajnost najzahtevnejših postopkov s področja korupcije in organiziranega kriminala. "Po aktualnih podatkih Evropske komisije se je trajanje nekaterih tovrstnih kaznivih postopkov v Sloveniji podaljšalo. Pri korupcijskih zadevah je bilo povprečno trajanje na sodiščih prve stopnje skoraj 600 dni," je navedel poslanec Andrej Černigoj (NSi, SLS, Fokus). Poslanec SDS in predsednik odbora DZ za pravosodje Andrej Poglajen meni, da je zakon o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (zakon o Skoku) korak v pravo smer. Po njegovi oceni se je Slovenija v zadnjem obdobju znašla v spirali korupcije, ki ji ni videti dna. V opoziciji pa so v razpravi izpostavljali, da je predlog zakonskih rešitev slab in da ni primeren za obravnavo. Poslanec Zoran Mojškerc (SDS) je opozicijskim Svobodi, SD in Levici (Resnica je predlog pri glasovanju podprla) očital, da ob številnih kritikah na predlog zakona ni pripravila dopolnil na predlog zakona. "Zato, ker bi bili naši amandmaji črtanje vseh členov, to pa je enako, kot če glasujemo proti temu zakonu," je Mojškercu odgovorila poslanka Levice Tina Brecelj. Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin je kot najbolj problematičen izpostavila 4. člen predloga zakona, ki zmanjšuje vpliv Državnotožilskega sveta pri izboru kandidatov za državnega tožilca in ministru za pravosodje omogoča, da poda predlog za imenovanje, ki ni v ničemer vezan na mnenje sveta. Člani odbora so sprejeli vsa dopolnila koalicije. FOTO: Blaž Samec "To pomeni politizacijo postopka, nezasledovanje meritokracije in najboljših kadrov, zato temu ostro nasprotujemo," je opozorila. Kot je tudi izpostavila, so ob analizi predloga zakonskih rešitev ugotovili, da se 45 odstotkov členov "ukvarja s preimenovanjem obstoječih institucij". Poslancem koalicije je očitala, da se na današnji seji niso vsebinsko opredelili do predloga zakonskih rešitev, tudi odgovori ministra za pravosodje Mihaela Zupančiča opozicije niso prepričali. Koaliciji očitajo tudi, da ni prisluhnila številnim pozivom in kritikam iz vrst stroke. Minister je očitke o političnem vplivu na kadrovanje zavrnil, presenečajo ga tudi kritike predlagane zakonske rešitve, po kateri bi vodjo novega tožilskega organa Skok imenoval državni zbor. Glede zakona o kazenskem postopku, za katerega so v opoziciji menili, da je resnično cokla pri pregonu nekaterih kaznivih dejanj, zlasti zaradi standarda, ki velja za pridobivanje dokazov, in bi se ga bilo treba lotiti najprej, pa je dejal, da si je zadal cilj, da se njegovega noveliranja lotijo v kratkem. Člani odbora so sprejeli vsa dopolnila koalicije, tudi dopolnilo, s katerim so časovnico začetka uporabe zakona zamaknili za pol leta, na prvi julij 2027. Po prvotnem predlogu bi zakon vstopil v veljavo s prvim januarjem prihodnje leto. Predlogu zakona med drugim prinaša preimenovanje Specializiranega državnega tožilstva (SDT) v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala, na novo opredeljuje tudi njegov katalog kaznivih dejanj, spreminja posamezne pristojnosti pri razpisovanju prostih mest in imenovanju in ocenjevanju državnih tožilcev. Predvideva tudi ustanovitev Specializiranega sodišča za sojenje v teh zadevah, za odločanje o pritožbah pa bi bilo izključno pristojno Višje sodišče v Mariboru.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-19T05:06:27
- source
- Delo
- title
- Odbor prikimal predlogu zakona o Skoku
- url
- https://www.delo.si/novice/slovenija/odbor-prikimal-predlogu-zakona-o-skoku
- article order
- 7
- body
- Parlamentarni odbor za pravosodje je sredi noči, po večurni razpravi in krčevitemu upiranju opozicije (Svobode, SD in Levica) potrdil zakon o Skoku (zakon za pregon velikih korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala). Seja se je začela včeraj, v petek, ob 14. uri, glasovanje je bilo danes ob 2.54. Za zakon je glasovalo 9 od 15 članov odbora, proti jih je bilo 6. Zakon so potrdili v SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati in Resni.ca. Proti so bili Svoboda, SD in Levica. Seja je bila polna tudi različnih izpadov. Predsednik odbora Andrej Poglajen (SDS) je na X zapisal, da je bila poslanka Svobode Lena Grgurevič "v vsem svojem sijaju". Zapisal je: "Prekinjanje poslancev, skakanje v besedo, žaljenje. Sejo je bilo treba celo prekiniti. Ob prekinitvi seje pa si za politični šov še prižge mikrofon in udari: "To je diktatura Janeza Janše, SDS!" "Ko zmanjka argumentov, spregovori politična kultura," je zapisal Poglajen in objavil tudi nekaj posnetkov. Opozicija brez predlogov sprememb zakona Člani odbora so sicer sprejeli vsa dopolnila koalicije, tudi dopolnilo, s katerim so časovnico začetka uporabe zakona zamaknili za pol leta, na 1. julij 2027. Po prvotnem predlogu bi zakon vstopil v veljavo s prvim januarjem prihodnje leto. Opozicijske Svoboda, SD in Levica k predlogu zakona niso vložili nobenih dopolnil (predlogov sprememb). Kaj prinaša novi zakon? Zakon med drugim prinaša: - preimenovanje Specializiranega državnega tožilstva (SDT) v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala, -na novo opredeljuje katalog kaznivih dejanj, - spreminja posamezne pristojnosti pri razpisovanju prostih mest in imenovanju in ocenjevanju državnih tožilcev. Predvideva tudi ustanovitev Specializiranega sodišča za sojenje v teh zadevah, za odločanje o pritožbah pa bo glede na predlog izključno pristojno Višje sodišče v Mariboru. Slovenija zaradi korupcije letno izgubi 3,5 milijarde evrov - 10 milijonov evrov dnevno Poslanci koalicije so v razpravi izpostavili, da je treba predlog zakona sprejeti po nujnem postopku, saj da Slovenija zaradi korupcije vsako leto izgubi 3,5 milijarde evrov oziroma 10 milijonov evrov dnevno. Opozorili so tudi na dolgotrajnost najzahtevnejših postopkov s področja korupcije in organiziranega kriminala. "Po aktualnih podatkih Evropske komisije se je trajanje nekaterih tovrstnih kaznivih postopkov v Sloveniji podaljšalo. Pri korupcijskih zadevah je bilo povprečno trajanje na sodiščih prve stopnje skoraj 600 dni," je navedel poslanec Andrej Černigoj (NSi, SLS, Fokus). Poslanec SDS in predsednik odbora DZ za pravosodje Andrej Poglajen je poudaril, da je zakon o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (zakon o Skoku) korak v pravo smer, saj se je Slovenija v zadnjem obdobju znašla v spirali korupcije, ki ji ni videti dna. V opoziciji pa so v razpravi izpostavljali, da je predlog zakonskih rešitev slab in da ni primeren za obravnavo. Predlogov sprememb pa niso imeli. Poslanec Zoran Mojškerc (SDS) je namreč opozoril, da opozicijske Svoboda, SD in Levica ob številnih kritikah na predlog zakona ni pripravila nobenih dopolnil na predlog zakona. Tina Brecelj iz Levice pa je odgovorila, da tega niso storili zato, ker bi njihovi predlogi pomenili črtanje vseh členov zakona. Za njih torej korupcija ni problem. Zakaj opozicijo (Svobodo, SD in Levica) tako moti zakon za pregon težkih kaznivih korupcijskih dejanj? Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin je kot najbolj problematičen izpostavila 4. člen predloga zakona, ki zmanjšuje vpliv Državnotožilskega sveta pri izboru kandidatov za državnega tožilca in ministru za pravosodje omogoča, da poda predlog za imenovanje, ki ni v ničemer vezan na mnenje sveta. Minister za pravosodje Mihael Zupančič je očitke o političnem vplivu na kadrovanje zavrnil, presenečajo ga tudi kritike predlagane zakonske rešitve, po kateri bi vodjo novega tožilskega organa Skok imenoval državni zbor. Zakon bo zdaj po hitrem postopku obravnaval še državni zbor. Zakon bo predvidoma začel veljati 1. julija 2027.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-19T07:24:16
- source
- Nova24TV
- title
- Matični odbor v zgodnjih jutranjih urah sprejel zakon o SKOK-u
- url
- https://nova24tv.si/maticni-odbor-v-zgodnjih-jutranjih-urah-sprejel-zakon-o-skok-u/
- article order
- 9
- body
- Odbor DZ za pravosodje je danes z devetimi glasovi za in šestimi glasovi proti prikimal predlogu zakona o Skoku, ob čemer so sprejeli tudi več dopolnil koalicije. Po mnenju opozicije zakon ne bo prinesel bolj učinkovitega boja proti korupciji, koalicija pa meni, da je nujen, saj se je Slovenija glede korupcije znašla na najnižji točki v zgodovini. Poslanci koalicije so v razpravi, ki se je začela v petek popoldne, zavlekla pa do zgodnjih jutranjih ur, izpostavili, da je treba predlog zakona sprejeti po nujnem postopku, saj da Slovenija zaradi korupcije vsako leto izgubi 3,5 milijarde evrov oziroma 10 milijonov evrov dnevno. Opozorili so tudi na dolgotrajnost najzahtevnejših postopkov s področja korupcije in organiziranega kriminala. "Po aktualnih podatkih Evropske komisije se je trajanje nekaterih tovrstnih kaznivih postopkov v Sloveniji podaljšalo. Pri korupcijskih zadevah je bilo povprečno trajanje na sodiščih prve stopnje skoraj 600 dni," je navedel poslanec Andrej Černigoj (NSi, SLS, Fokus). Poslanec SDS in predsednik odbora DZ za pravosodje Andrej Poglajen meni, da je zakon o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (zakon o Skoku) korak v pravo smer. Po njegovi oceni se je Slovenija v zadnjem obdobju znašla v spirali korupcije, ki ji ni videti dna. V opoziciji pa so v razpravi izpostavljali, da je predlog zakonskih rešitev slab in da ni primeren za obravnavo. Opozicija očita politizacijo postopka pri izbiri državnega tožilca Poslanec Zoran Mojškerc (SDS) je opozicijskim Svobodi, SD in Levici (Resnica je predlog pri glasovanju podprla) očital, da ob številnih kritikah na predlog zakona ni pripravila dopolnil na predlog zakona. "Zato, ker bi bili naši amandmaji črtanje vseh členov, to pa je enako, kot če glasujemo proti temu zakonu," je Mojškercu odgovorila poslanka Levice Tina Brecelj. Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin je kot najbolj problematičen izpostavila 4. člen predloga zakona, ki zmanjšuje vpliv Državnotožilskega sveta pri izboru kandidatov za državnega tožilca in ministru za pravosodje omogoča, da poda predlog za imenovanje, ki ni v ničemer vezan na mnenje sveta. "To pomeni politizacijo postopka, nezasledovanje meritokracije in najboljših kadrov, zato temu ostro nasprotujemo," je opozorila. Kot je tudi izpostavila, so ob analizi predloga zakonskih rešitev ugotovili, da se 45 odstotkov členov "ukvarja s preimenovanjem obstoječih institucij". Poslancem koalicije je očitala, da se na današnji seji niso vsebinsko opredelili do predloga zakonskih rešitev, tudi odgovori ministra za pravosodje Mihaela Zupančiča opozicije niso prepričali. Koaliciji očitajo tudi, da ni prisluhnila številnim pozivom in kritikam iz vrst stroke. Zakon bi začel veljati julija prihodnje leto Minister je očitke o političnem vplivu na kadrovanje zavrnil, presenečajo ga tudi kritike predlagane zakonske rešitve, po kateri bi vodjo novega tožilskega organa Skok imenoval državni zbor. Glede zakona o kazenskem postopku, za katerega so v opoziciji menili, da je resnično cokla pri pregonu nekaterih kaznivih dejanj, zlasti zaradi standarda, ki velja za pridobivanje dokazov, in bi se ga bilo treba lotiti najprej, pa je dejal, da si je zadal cilj, da se njegovega noveliranja lotijo v kratkem. Člani odbora so sprejeli vsa dopolnila koalicije, tudi dopolnilo, s katerim so časovnico začetka uporabe zakona zamaknili za pol leta, na prvi julij 2027. Po prvotnem predlogu bi zakon vstopil v veljavo s prvim januarjem prihodnje leto. Predlogu zakona med drugim prinaša preimenovanje Specializiranega državnega tožilstva (SDT) v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala, na novo opredeljuje tudi njegov katalog kaznivih dejanj, spreminja posamezne pristojnosti pri razpisovanju prostih mest in imenovanju in ocenjevanju državnih tožilcev. Predvideva tudi ustanovitev Specializiranega sodišča za sojenje v teh zadevah, za odločanje o pritožbah pa bi bilo izključno pristojno Višje sodišče v Mariboru.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-19T04:48:52
- source
- N1
- title
- Po maratonski razpravi predlog zakona o Skoku skozi sito parlamentarnega odbora
- url
- https://n1info.si/novice/slovenija/po-maratonski-razpravi-predlog-zakona-o-skoku-skozi-sito-parlamentarnega-odbora/
- article order
- 0
- body
- Predlog zakona o Skoku skozi sito resornega parlamentarnega odbora Odbor DZ za pravosodje je danes z devetimi glasovi za in šestimi glasovi proti prikimal predlogu zakona o Skoku, ob čemer so sprejeli tudi več dopolnil koalicije. Po mnenju opozicije zakon ne bo prinesel bolj učinkovitega boja proti korupciji, koalicija pa meni, da je nujen, saj se je Slovenija glede korupcije znašla na najnižji točki v zgodovini. Poročali smo o bruni razpravi, ki se je vlekla od petka popoldne pa vse do sobotnih jutranjih ur. Poslanci koalicije so v razpravi izpostavili, da je treba predlog zakona sprejeti po nujnem postopku, saj da Slovenija zaradi korupcije vsako leto izgubi 3,5 milijarde evrov oziroma 10 milijonov evrov dnevno. Opozorili so tudi na dolgotrajnost najzahtevnejših postopkov s področja korupcije in organiziranega kriminala. "Po aktualnih podatkih Evropske komisije se je trajanje nekaterih tovrstnih kaznivih postopkov v Sloveniji podaljšalo. Pri korupcijskih zadevah je bilo povprečno trajanje na sodiščih prve stopnje skoraj 600 dni," je navedel poslanec Andrej Černigoj (NSi, SLS, Fokus). Poslanec SDS in predsednik odbora DZ za pravosodje Andrej Poglajen meni, da je zakon o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (zakon o Skoku) korak v pravo smer. Po njegovi oceni se je Slovenija v zadnjem obdobju znašla v spirali korupcije, ki ji ni videti dna. V opoziciji pa so v razpravi izpostavljali, da je predlog zakonskih rešitev slab in da ni primeren za obravnavo. Poslanec Zoran Mojškerc (SDS) je opozicijskim Svobodi, SD in Levici (Resnica je predlog pri glasovanju podprla) očital, da ob številnih kritikah na predlog zakona ni pripravila dopolnil na predlog zakona. "Zato, ker bi bili naši amandmaji črtanje vseh členov, to pa je enako, kot če glasujemo proti temu zakonu," je Mojškercu odgovorila poslanka Levice Tina Brecelj. Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin je kot najbolj problematičen izpostavila 4. člen predloga zakona, ki zmanjšuje vpliv Državnotožilskega sveta pri izboru kandidatov za državnega tožilca in ministru za pravosodje omogoča, da poda predlog za imenovanje, ki ni v ničemer vezan na mnenje sveta. "To pomeni politizacijo postopka, nezasledovanje meritokracije in najboljših kadrov, zato temu ostro nasprotujemo," je opozorila. Kot je tudi izpostavila, so ob analizi predloga zakonskih rešitev ugotovili, da se 45 odstotkov členov "ukvarja s preimenovanjem obstoječih institucij". Poslancem koalicije je očitala, da se na seji niso vsebinsko opredelili do predloga zakonskih rešitev, tudi odgovori ministra za pravosodje Mihaela Zupančiča opozicije niso prepričali. Koaliciji očitajo tudi, da ni prisluhnila številnim pozivom in kritikam iz vrst stroke. Minister presenečen nad kritikami Minister je očitke o političnem vplivu na kadrovanje zavrnil, presenečajo ga tudi kritike predlagane zakonske rešitve, po kateri bi vodjo novega tožilskega organa Skok imenoval državni zbor. Glede zakona o kazenskem postopku, za katerega so v opoziciji menili, da je resnično cokla pri pregonu nekaterih kaznivih dejanj, zlasti zaradi standarda, ki velja za pridobivanje dokazov, in bi se ga bilo treba lotiti najprej, pa je dejal, da si je zadal cilj, da se njegovega noveliranja lotijo v kratkem. Člani odbora so sprejeli vsa dopolnila koalicije, tudi dopolnilo, s katerim so časovnico začetka uporabe zakona zamaknili za pol leta, na prvi julij 2027. Po prvotnem predlogu bi zakon vstopil v veljavo s prvim januarjem prihodnje leto. Predlog zakona med drugim prinaša preimenovanje Specializiranega državnega tožilstva (SDT) v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala, na novo opredeljuje tudi njegov katalog kaznivih dejanj, spreminja posamezne pristojnosti pri razpisovanju prostih mest in imenovanju in ocenjevanju državnih tožilcev. Predvideva tudi ustanovitev Specializiranega sodišča za sojenje v teh zadevah, za odločanje o pritožbah pa bi bilo izključno pristojno Višje sodišče v Mariboru.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-19T14:19:02
- source
- Dnevnik
- title
- Skok preskočil prvo oviro, začetek prestavljen na 1. julij 2027
- url
- https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/skok-preskocil-prvo-oviro-zacetek-prestavljen-na-1-julij-2027-2828624/
- article order
- 2
- body
- Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Odbor DZ za pravosodje je danes z devetimi glasovi za in šestimi glasovi proti prikimal predlogu zakona o Skoku, ob čemer so sprejeli tudi več dopolnil koalicije. Poslanci koalicije so v razpravi, ki se je začela v petek popoldne, zavlekla pa do zgodnjih jutranjih ur, izpostavili, da je treba predlog zakona sprejeti po nujnem postopku, saj da Slovenija zaradi korupcije vsako leto izgubi 3,5 milijarde evrov oziroma 10 milijonov evrov dnevno. Opozorili so tudi na dolgotrajnost najzahtevnejših postopkov s področja korupcije in organiziranega kriminala. "Po aktualnih podatkih Evropske komisije se je trajanje nekaterih tovrstnih kaznivih postopkov v Sloveniji podaljšalo. Pri korupcijskih zadevah je bilo povprečno trajanje na sodiščih prve stopnje skoraj 600 dni," je navedel poslanec Andrej Černigoj (NSi, SLS, Fokus). Poslanec SDS in predsednik odbora DZ za pravosodje Andrej Poglajen meni, da je zakon o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (zakon o Skoku) korak v pravo smer. Po njegovi oceni se je Slovenija v zadnjem obdobju znašla v spirali korupcije, ki ji ni videti dna. V opoziciji pa so v razpravi izpostavljali, da je predlog zakonskih rešitev slab in da ni primeren za obravnavo. Poslanec Zoran Mojškerc (SDS) je opozicijskim Svobodi, SD in Levici (Resnica je predlog pri glasovanju podprla) očital, da ob številnih kritikah na predlog zakona ni pripravila dopolnil na predlog zakona. "Zato, ker bi bili naši amandmaji črtanje vseh členov, to pa je enako, kot če glasujemo proti temu zakonu," je Mojškercu odgovorila poslanka Levice Tina Brecelj. Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin je kot najbolj problematičen izpostavila 4. člen predloga zakona, ki zmanjšuje vpliv državnotožilskega sveta pri izboru kandidatov za državnega tožilca in ministru za pravosodje omogoča, da da predlog za imenovanje, ki ni v ničemer vezan na mnenje sveta. "To pomeni politizacijo postopka, nezasledovanje meritokracije in najboljših kadrov, zato temu ostro nasprotujemo," je opozorila. Kot je tudi izpostavila, so ob analizi predloga zakonskih rešitev ugotovili, da se 45 odstotkov členov "ukvarja s preimenovanjem obstoječih institucij". Poslancem koalicije je očitala, da se na seji niso vsebinsko opredelili do predloga zakonskih rešitev, tudi odgovori ministra za pravosodje Mihaela Zupančiča opozicije niso prepričali. Koaliciji očitajo tudi, da ni prisluhnila številnim pozivom in kritikam iz vrst stroke. Minister je očitke o političnem vplivu na kadrovanje zavrnil, presenečajo ga tudi kritike predlagane zakonske rešitve, po kateri bi vodjo novega tožilskega organa Skok imenoval državni zbor. Glede zakona o kazenskem postopku, za katerega so v opoziciji menili, da je resnično cokla pri pregonu nekaterih kaznivih dejanj, zlasti zaradi standarda, ki velja za pridobivanje dokazov, in bi se ga bilo treba lotiti najprej, pa je dejal, da si je zadal cilj, da se njegovega noveliranja lotijo v kratkem. Člani odbora so sprejeli vsa dopolnila koalicije, tudi dopolnilo, s katerim so časovnico začetka uporabe zakona zamaknili za pol leta, na prvi julij 2027. Po prvotnem predlogu bi zakon vstopil v veljavo s prvim januarjem prihodnje leto. Predlogu zakona med drugim prinaša preimenovanje Specializiranega državnega tožilstva (SDT) v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala, na novo opredeljuje tudi njegov katalog kaznivih dejanj, spreminja posamezne pristojnosti pri razpisovanju prostih mest in imenovanju in ocenjevanju državnih tožilcev. Predvideva tudi ustanovitev Specializiranega sodišča za sojenje v teh zadevah, za odločanje o pritožbah pa bi bilo izključno pristojno Višje sodišče v Mariboru.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-19T06:18:35
- source
- Večer
- title
- Proti jutru izglasovan: Odbor DZ za pravosodje potrdil predlog zakona o Skoku
- url
- https://vecer.com/slovenija/proti-jutru-izglasovan-odbor-dz-za-pravosodje-potrdil-predlog-zakona-o-skoku-10427708
- article order
- 1
- body
- Poslanci opozicije so predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (Skok) označili kot slab, v njem vidijo zlasti orodje za politično kadrovanje in nadzor nad pregonom korupcije in kriminala. V koaliciji menijo, da zakon potrebujemo, v njem vidijo prvi korak k učinkovitejšemu pregonu korupcije. Predlog zakona ne more rešiti vseh težav kazenskega pravosodja Po oceni ministra za pravosodje Mihaela Zupančiča pri najzahtevnejših korupcijskih, gospodarskih in organiziranih kazenskih zadevah v Sloveniji še vedno prepogosto prihaja do dolgotrajnih postopkov, kopičenja nerešenih zadev in primerov brez pravočasnega vsebinskega epiloga, razlogi pa so procesni, kadrovski in organizacijski. "Specializacija je razdeljena med več institucij in enot, njihove pristojnosti niso dovolj povezane, odgovornost je razpršena, sodniki v specializiranih oddelkih pa se ne morejo v celoti posvečati najzahtevnejšim zadevam," je ocenil v predstavitvi na odboru. Kot je poudaril, se zavedajo, da predlog zakona ne more rešiti vseh težav kazenskega pravosodja, je pa pomemben prvi korak k sistemu, v katerem bodo najzahtevnejše zadeve "od začetka do konca" obravnavali specializirani organi "z dovolj ljudmi, znanja, ustreznimi orodji in jasnejšo odgovornostjo". Kot je tudi dejal, mora zakonu o Skoku slediti sprememba zakona o kazenskem postopku. Poziv poslancem: ne sprejmite zakona v predlagani obliki V nadaljevanju so svoja mnenja predstavili predstavniki sodstva, tožilstva in odvetništva. V večurni predstavitvi so ponovno izpostavili številne pomisleke in kritike predloga zakona, ponovno so posvarili tudi pred novimi sodnimi zaostanki. Poslance pozivajo, naj zakona ne sprejmejo v predlagani obliki, opozarjajo tudi, da tako velike reforme ni primerno sprejemati v omnibus tehniki po nujnem postopku. Številne pomisleke ima tudi zakonodajno-pravna služba DZ, ti se porajajo tudi komisiji za državno ureditev državnega sveta. Kot je poudarila njegova predstavnica Bojana Potočan, so člani komisije izrazili večinsko podporo predlogu, "prav tako pa so bila predstavljena stališča, da bi bilo glede na pripombe različnih deležnikov predlog bolje umakniti iz procedure in pripraviti novega". Stanje na področju pregona korupcije slabše kot pred 15 leti Minister je mnenja stroke označil za poučna, a hkrati zaskrbljujoča. Prisotne na seji je vprašal, ali se jim zdi situacija na področju pregona korupcije 15 let po sprejemu zakona o tožilstvu boljša ali slabša. Minister meni, da stanje ni boljše, temveč slabše, ob čemer je izpostavil poročilo Evropske komisije, ki med drugim izpostavlja dolgotrajne postopke in rast sodnih zaostankov. Minister je priznal, da je zakon izziv, a poudaril, da ga ne pripravljajo "za eno ministrstvo ali za eno vlado, temveč za več naslednjih let". Cilj je poiskati rešitve, da bodo državljani Slovenije in njihovi otroci živeli bolje, je poudaril. Kdo je sodeloval pri pripravi rešitev? Kritični do zakonskih rešitev so poslanci opozicije. "Ste pripravljeni prevzeti odgovornost, ko se bo začelo kazati, kaj ste naredili s tem zakonom," je ministra izzval poslanec SD Luka Goršek. V SD pogrešajo tudi pojasnilo ministra, kateri strokovnjaki so sodelovali pri pripravi zakonskih rešitev in na podlagi katerih strokovnih analiz. Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin je ministru med drugim očitala, da v svoji predstavitvi ni odgovoril na nobeno od vsebinskih vprašanj prisotnih deležnikov iz vrst pravosodja. "Kar ste danes izvajali, je bilo zares sramotno," mu je očitala. Ob tem jo je zmotilo, zakaj vlada s predlogom zakona spreminja proces imenovanja za vse tožilce. Odpiranje vrat političnemu kadrovanju "S tem predpisom si vlada pripravlja podlago, da koruptivni politiki ne bodo nikoli sedli na zatožno klop. To je temeljni in edini cilj tega zakona," pa je bila kritična poslanka Levice Tina Brecelj. Po njeni oceni je predlog zakona izrazito škodljiv in ruši kazensko pravosodje, kot ga poznamo. Predlog zakonskih rešitev po mnenju Brecelj tudi na stežaj odpira vrata političnemu kadrovanju. "Takšni rešitvi je treba zavoljo varstva državljanov odločno nasprotovati," je poudarila. "Zakon potrebujemo, da politika ne bo mogla ustavljati preiskav" Poslanka Resnice Katja Kokot medtem meni, da zakon o Skoku potrebujemo. "Ne zato, da bi politika naročala obsodbe, potrebujemo ga zato, da politika ne bo mogla ustavljati preiskav, skrivati odgovornosti ali računati na to, da se bo primer izgubil med institucijami," je poudarila. Da sistem pregona ni dovolj učinkovit, kažejo tudi številke, je dodala. Kot je navedla, je bilo konec leta 2023 nerešenih 184 specializiranih zadev, konec leta 2025 pa že 199. "Leta 2025 je sistem prejel 70 in rešil 69 zadev. Zaostanek se torej ne zmanjšuje," je ocenila. Po oceni poslanke Mojce Žnidarič (Demokrati) zakon potrebujemo zaradi učinkovitejšega in bolj povezanega obravnavanja najzahtevnejših kaznivih dejanj. Slovenija po njenih besedah že ima specializirane institucije, vendar med njimi ni vedno "vnaprej določene in neprekinjene poti". Med ključnimi rešitvami je izpostavila zmanjševanje prelaganja odgovornosti med institucijami, stabilne kadrovske rešitve ter večjo specializacijo sodnikov za najzahtevnejše kazenske zadeve. Kot sicer ugotavlja, zakon ne bo takoj rešil vseh težav, je pa prvi korak. "Nujno je, da se organiziramo tako, da korupcijo, ki je v Sloveniji zelo razširjena, začnemo omejevati in čim bolj raziskovati," je poudarila. Poslanec SDS Andrej Poglajen je v izjavi pred sejo odbora zavrnil kritike iz opozicije in pravosodja glede predlagane zakonodaje. Kot je poudaril, od predstavnikov opozicije že do začetka mandata ne pričakujejo tvornega sodelovanja, kritikom iz vrst pravosodja pa vsaj v enem delu očita soodgovornost za razmere na področju boja proti korupciji. Razprava na odboru še poteka. Stranke opozicije so sicer predlagale, da se o predlogu zakona opravi javna predstavitev mnenj, a so člani odbora predlog zavrnili.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-18T21:44:02
- source
- Svet24
- title
- Burno v državnem zboru: "Kar ste danes izvajali, je bilo zares sramotno"
- url
- https://svet24.si/novice/slovenija/skok-drzavni-zbor-korupcija-1927492
- source scope
- analyzed source count
- 9
- omitted articles
- omitted source count
- 0
- total source count
- 9