Petrol poziva k deregulaciji cen goriv zaradi nestabilnih mednarodnih razmer 21.9.2026
Družba Petrol je sporočila, da je oskrba Slovenije z naftnimi derivati trenutno stabilna, vendar zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer in velike volatilnosti na mednarodnih trgih opozarja na nevzdržnost trenutnega regulatornega modela. Poudarjajo, da kot trgovec nimajo vpliva na nabavne cene, ki so se v zadnjih mesecih močno zvišale, medtem ko je njihova bruto marža v Sloveniji omejena na 11,5 centa na liter, kar je znatno manj od povprečja v EU. Predsednik uprave Petrola, Sašo Berger, je pozval k prehodu na tržno oblikovanje cen z ustreznimi varovalkami za potrošnike. Po mnenju družbe bi takšen sistem omogočil hitrejše prilagajanje maloprodajnih cen dejanskim nabavnim razmeram, kar bi zagotovilo dolgoročno ekonomsko vzdržnost poslovanja in zanesljivo oskrbo države, gospodarstva ter prebivalstva.
Infografika
Analiza trditev
| Trditev | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | 24ur | Delo | Dnevnik | Večer | Domovina | SiOL | Žurnal24 | Svet24 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Petrol ne more dati dolgoročnih zagotovil za oskrbo zaradi nepredvidljivih globalnih razmer. | Večina virov potrjuje, STA/RTV/24ur/Delo le delno. | Delno: Petrol opozarja, da za dolgoročno oskrbo potrebuje vzdržen model. | Delno: Petrol poudarja potrebo po ekonomsko vzdržnem okviru za dolgoročno oskrbo. | Delno: Opozarjajo na zaostrene razmere, a poudarjajo zavezo k zanesljivosti. | Delno: Omenjajo vpliv razmer na dobavljivost, a ne dajejo izrecne izjave. | Da: Petrol navaja, da zaradi razmer ni odgovorno dajati zagotovil. | Da: Petrol navaja, da zaradi razmer ni odgovorno dajati zagotovil. | Da: Članek navaja, da Petrol zaradi nepredvidljivih razmer ne more dati dolgoročnih zagotovil. | Da: Zaradi nepredvidljivih razmer ne želijo dajati dolgoročnih zagotovil. | Da: Petrol zaradi nepredvidljivih razmer ne daje dolgoročnih zagotovil. | Da: Zaradi nepredvidljivih razmer Petrol ne želi dajati dolgoročnih zagotovil. |
| Petrol trdi, da visokih cen goriv ne ustvarja sam, temveč jih narekujejo mednarodni trgi. | Večina virov trditev podpira, a STA in Delo jo le delno omenjata brez eksplicitne potrditve. | Delno: Omenjajo motnje na mednarodnih energetskih trgih. | Da: Petrol navaja, da cen ne ustvarja sam, temveč jih narekuje trg. | Da: Petrol trdi, da cen ne ustvarja sam, temveč jih narekuje trg. | Delno: Omenjajo vpliv mednarodnih trgov na cene, a ne trdijo eksplicitno. | Da: Petrol navaja, da na svetovne cene goriv ne more vplivati. | Da: Petrol navaja, da pogojev na mednarodnih trgih ne določa sam. | Da: Predsednik uprave poudarja, da podjetje cen ne ustvarja, saj jih mora kupiti na trgu. | Da: Petrol trdi, da visokih cen ne ustvarja, temveč jih narekuje trg. | Da: Petrol navaja, da na svetovne cene goriv ne more vplivati. | Da: Petrol trdi, da visokih cen ne ustvarja, saj jih narekujejo trgi. |
| Obstoječi regulatorni model ne pokriva vseh dejanskih nabavnih stroškov trgovcev. | STA ne omenja, ostali podpirajo, a z različnimi poudarki. | Ni omenjeno | Da: Petrol trdi, da model ne upošteva vseh dejanskih nabavnih stroškov. | Da: Petrol meni, da model ne upošteva vseh dejanskih nabavnih stroškov. | Da: Petrol trdi, da model ne upošteva vseh dejanskih nabavnih stroškov. | Delno: Implicitno izhaja iz pritožb nad regulacijo in maržami. | Da: Petrol trdi, da model ne upošteva vseh dejanskih nabavnih stroškov. | Da: Petrol meni, da sedanja regulacija ne sledi dovolj hitro dejanskim nabavnim stroškom. | Da: Petrol trdi, da model ne upošteva vseh dejanskih stroškov oskrbe. | Da: Petrol trdi, da model ne upošteva vseh dejanskih nabavnih stroškov. | Da: Petrol meni, da model ne upošteva vseh stroškov zagotavljanja oskrbe. |
| Tržno oblikovanje cen bi omogočilo hitrejše prilagajanje maloprodajnih cen nabavnim razmeram. | Vsi viri razen STA trditev podpirajo, brez nasprotij. | Ni omenjeno | Da: Petrol pojasnjuje, da tak sistem omogoča hitrejše prilagajanje cen. | Da: Članek navaja, da tak sistem omogoča hitrejše prilagajanje cen. | Da: Članek navaja, da bi to omogočilo hitrejše prilagajanje cen. | Da: Članek navaja, da bi tak sistem omogočil hitrejše prilagajanje. | Da: Petrol navaja, da tak sistem omogoča hitrejše prilagajanje cen. | Da: Petrol navaja, da bi se cene tako hitreje prilagajale dejanskim nabavnim razmeram. | Da: Petrol poudarja, da bi sistem omogočil hitrejše prilagajanje cen. | Da: Petrol navaja, da bi tak sistem omogočil hitrejše prilagajanje. | Da: Petrol meni, da bi se cene v takšnem sistemu hitreje prilagajale. |
| Bruto marža trgovca se ne poveča, če se maloprodajna cena goriva zviša. | Večina virov trditev podpira, a Domovina izpostavlja razliko med maržo in dobičkom. | Ni omenjeno | Delno: Članek navaja, da je marža regulirana in omejena na 11,5 centa. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da se marža ob zvišanju cene goriva ne poveča. | Da: Članek izrecno navaja, da se marža ne zvišuje, če cena naraste. | Da: Članek izrecno navaja, da se marža ob zvišanju cene ne poveča. | Delno: Članek navaja, da bruto marža ni enaka dobičku, a neposredno ne zanika vpliva cene na maržo. | Da: Petrol pojasnjuje, da višja cena goriva ne pomeni višje marže. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da se ob višji ceni marža sama po sebi ne poveča. |
| Oskrba Slovenije z naftnimi derivati je trenutno stabilna. | Vsi viri potrjujejo trditev brez izjem. | Da: Članek v naslovu in uvodu potrjuje stabilno oskrbo. | Da: Članek navaja, da je oskrba z gorivi v Sloveniji trenutno stabilna. | Da: Članek navaja, da oskrba slovenskega trga za zdaj ostaja stabilna. | Da: Članek navaja, da je oskrba slovenskega trga trenutno stabilna. | Da: Članek navaja, da Petrol zagotavlja stabilno oskrbo na trgu. | Da: Članek navaja, da je oskrba slovenskega trga trenutno stabilna. | Da: Članek eksplicitno navaja, da je oskrba slovenskega trga za zdaj stabilna. | Da: Petrol zagotavlja, da je oskrba slovenskega trga trenutno stabilna. | Da: Članek navaja, da je oskrba slovenskega trga trenutno stabilna. | Da: Petrol zagotavlja, da je oskrba slovenskega trga trenutno stabilna. |
| Trenutni regulatorni model v Sloveniji se ne prilagaja dovolj hitro tržnim spremembam. | Vsi viri razen STA trditev podpirajo, izvor je Petrol. | Ni omenjeno | Da: Petrol ocenjuje, da se model ne prilagaja dovolj hitro. | Da: Petrol opozarja, da se model prepočasi prilagaja spremembam. | Da: Petrol meni, da se omejitev marže ne prilagaja dovolj hitro. | Da: Petrol se pritožuje nad nezmožnostjo hitrega prilagajanja cen. | Da: Petrol ocenjuje, da se model ne prilagaja dovolj hitro. | Da: Petrol opozarja, da se sedanja regulacija na hitre spremembe ne odziva dovolj učinkovito. | Da: Petrol ocenjuje, da sedanja ureditev ni dovolj prilagodljiva. | Da: Petrol ocenjuje, da se model ne prilagaja dovolj hitro. | Da: Petrol ocenjuje, da se sistem v obdobjih nihanj ne prilagaja dovolj hitro. |
| Najvišja dovoljena bruto marža trgovca v Sloveniji znaša 11,5 centa na liter. | Vsi viri razen STA potrjujejo 11,5 centa brez nasprotij. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da je regulirana marža omejena na 11,5 centa na liter. | Da: Članek navaja točno to vrednost za regulirana goriva. | Da: Članek potrjuje, da najvišja dovoljena marža znaša 11,5 centa. | Da: Članek navaja, da marža pri reguliranih gorivih znaša 11,5 centa. | Da: Članek navaja točno to vrednost za regulirana goriva. | Da: Članek navaja, da je najvišja dovoljena bruto marža trenutno 11,5 centa na liter. | Da: Članek navaja, da pri reguliranih gorivih marža znaša 11,5 centa. | Da: Članek navaja, da marža pri reguliranih gorivih znaša 11,5 centa. | Da: Članek navaja, da pri reguliranih gorivih marža znaša 11,5 centa na liter. |
| Petrol se zavzema za prehod na tržno oblikovanje cen z varovalkami za potrošnike. | STA ne omenja, ostali podpirajo; brez nasprotij. | Ni omenjeno | Da: Predsednik uprave Petrola se zavzema za takšen prehod. | Da: Družba se zavzema za postopen prehod na tak sistem. | Da: Petrol se zavzema za prehod na tržno oblikovanje cen z varovalkami. | Da: Petrol poziva k tržnemu oblikovanju cen z varovalkami. | Da: Družba se zavzema za tržno oblikovanje cen z varovalkami. | Da: Petrol predlaga tržno oblikovanje cen z ustreznimi varovalkami za potrošnike. | Da: Petrol se zavzema za tržno oblikovanje cen z varovalkami. | Da: Petrol se zavzema za tržno oblikovanje cen z varovalkami. | Da: Petrol se zavzema za tržno oblikovanje cen z varovalkami za potrošnike. |
| Povprečne bruto marže trgovcev z gorivi v EU presegajo 20 centov na liter. | Večina virov trditev povzema, STA in Delo je ne omenjata. | Ni omenjeno | Da: Petrol navaja, da povprečne marže v EU presegajo 20 centov na liter. | Da: Članek navaja, da marže v EU presegajo 20 centov na liter. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da povprečne marže v EU presegajo 20 centov. | Da: Članek navaja, da povprečne marže v EU presegajo 20 centov. | Da: V Petrolu navajajo, da povprečne bruto marže trgovcev v EU presegajo 20 centov na liter. | Da: Petrol navaja, da povprečne marže v EU presegajo 20 centov na liter. | Da: Članek navaja, da povprečne marže v EU presegajo 20 centov. | Da: Petrol navaja, da povprečne marže v EU presegajo 20 centov na liter. |
| Petrol nima lastnih nahajališč nafte ali rafinerij in je odvisen od mednarodnih trgov. | Večina virov potrjuje, Domovina le implicitno, trije ne omenjajo. | Ni omenjeno | Da: Petrol potrjuje, da nima lastnih virov in kupuje na mednarodnih trgih. | Da: Članek potrjuje, da Petrol nima lastnih virov in kupuje na trgih. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje, da Petrol nima lastnih virov in kupuje na trgih. | Da: Članek potrjuje, da Petrol ni vertikalno integriran in kupuje na trgih. | Delno: Implicitno potrjeno z navedbo, da mora derivate kupiti na mednarodnih trgih. | Da: Članek eksplicitno navaja, da Petrol nima lastnih virov in kupuje na trgu. | Ni omenjeno | Da: Članek eksplicitno navaja, da Petrol nima lastnih virov in kupuje na trgu. |
| Cena dizelskega goriva na evropskem veleprodajnem trgu se je od februarja do septembra več kot podvojila. | Vsi viri, ki omenjajo trditev, jo potrjujejo z enakimi podatki. | Ni omenjeno | Da: Cena se je dvignila s 720 na več kot 1.600 dolarjev na tono. | Da: Članek navaja skok s 720 na 1600 dolarjev, kar je več kot dvakrat. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja skok s 720 na 1600 dolarjev, kar je več kot dvakrat. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje porast s 720 dolarjev februarja na več kot 1600 dolarjev septembra. | Da: Cena se je dvignila s 720 na več kot 1.600 dolarjev na tono. | Da: Navedeni podatki (720 USD februarja, 1600 USD septembra) potrjujejo. | Da: Cena se je dvignila s 720 na več kot 1600 dolarjev na tono. |
claims
- Petrol ne more dati dolgoročnih zagotovil za oskrbo zaradi nepredvidljivih globalnih razmer.
- Petrol trdi, da visokih cen goriv ne ustvarja sam, temveč jih narekujejo mednarodni trgi.
- Obstoječi regulatorni model ne pokriva vseh dejanskih nabavnih stroškov trgovcev.
- Tržno oblikovanje cen bi omogočilo hitrejše prilagajanje maloprodajnih cen nabavnim razmeram.
- Bruto marža trgovca se ne poveča, če se maloprodajna cena goriva zviša.
- Oskrba Slovenije z naftnimi derivati je trenutno stabilna.
- Trenutni regulatorni model v Sloveniji se ne prilagaja dovolj hitro tržnim spremembam.
- Najvišja dovoljena bruto marža trgovca v Sloveniji znaša 11,5 centa na liter.
- Petrol se zavzema za prehod na tržno oblikovanje cen z varovalkami za potrošnike.
- Povprečne bruto marže trgovcev z gorivi v EU presegajo 20 centov na liter.
- Petrol nima lastnih nahajališč nafte ali rafinerij in je odvisen od mednarodnih trgov.
- Cena dizelskega goriva na evropskem veleprodajnem trgu se je od februarja do septembra več kot podvojila.
key differences
- Bruto marža trgovca se ne poveča, če se maloprodajna cena goriva zviša.
- Večina virov trditev podpira, a Domovina izpostavlja razliko med maržo in dobičkom.
- Cena dizelskega goriva na evropskem veleprodajnem trgu se je od februarja do septembra več kot podvojila.
- Vsi viri, ki omenjajo trditev, jo potrjujejo z enakimi podatki.
- Najvišja dovoljena bruto marža trgovca v Sloveniji znaša 11,5 centa na liter.
- Vsi viri razen STA potrjujejo 11,5 centa brez nasprotij.
- Obstoječi regulatorni model ne pokriva vseh dejanskih nabavnih stroškov trgovcev.
- STA ne omenja, ostali podpirajo, a z različnimi poudarki.
- Oskrba Slovenije z naftnimi derivati je trenutno stabilna.
- Vsi viri potrjujejo trditev brez izjem.
- Petrol ne more dati dolgoročnih zagotovil za oskrbo zaradi nepredvidljivih globalnih razmer.
- Večina virov potrjuje, STA/RTV/24ur/Delo le delno.
- Petrol nima lastnih nahajališč nafte ali rafinerij in je odvisen od mednarodnih trgov.
- Večina virov potrjuje, Domovina le implicitno, trije ne omenjajo.
- Petrol se zavzema za prehod na tržno oblikovanje cen z varovalkami za potrošnike.
- STA ne omenja, ostali podpirajo; brez nasprotij.
- Petrol trdi, da visokih cen goriv ne ustvarja sam, temveč jih narekujejo mednarodni trgi.
- Večina virov trditev podpira, a STA in Delo jo le delno omenjata brez eksplicitne potrditve.
- Povprečne bruto marže trgovcev z gorivi v EU presegajo 20 centov na liter.
- Večina virov trditev povzema, STA in Delo je ne omenjata.
- Trenutni regulatorni model v Sloveniji se ne prilagaja dovolj hitro tržnim spremembam.
- Vsi viri razen STA trditev podpirajo, izvor je Petrol.
- Tržno oblikovanje cen bi omogočilo hitrejše prilagajanje maloprodajnih cen nabavnim razmeram.
- Vsi viri razen STA trditev podpirajo, brez nasprotij.
source analyses
- 24ur
- Bruto marža trgovca se ne poveča, če se maloprodajna cena goriva zviša.
- Ni omenjeno
- Cena dizelskega goriva na evropskem veleprodajnem trgu se je od februarja do septembra več kot podvojila.
- Da: Članek navaja skok s 720 na 1600 dolarjev, kar je več kot dvakrat.
- Najvišja dovoljena bruto marža trgovca v Sloveniji znaša 11,5 centa na liter.
- Da: Članek navaja točno to vrednost za regulirana goriva.
- Obstoječi regulatorni model ne pokriva vseh dejanskih nabavnih stroškov trgovcev.
- Da: Petrol meni, da model ne upošteva vseh dejanskih nabavnih stroškov.
- Oskrba Slovenije z naftnimi derivati je trenutno stabilna.
- Da: Članek navaja, da oskrba slovenskega trga za zdaj ostaja stabilna.
- Petrol ne more dati dolgoročnih zagotovil za oskrbo zaradi nepredvidljivih globalnih razmer.
- Delno: Opozarjajo na zaostrene razmere, a poudarjajo zavezo k zanesljivosti.
- Petrol nima lastnih nahajališč nafte ali rafinerij in je odvisen od mednarodnih trgov.
- Da: Članek potrjuje, da Petrol nima lastnih virov in kupuje na trgih.
- Petrol se zavzema za prehod na tržno oblikovanje cen z varovalkami za potrošnike.
- Da: Družba se zavzema za postopen prehod na tak sistem.
- Petrol trdi, da visokih cen goriv ne ustvarja sam, temveč jih narekujejo mednarodni trgi.
- Da: Petrol trdi, da cen ne ustvarja sam, temveč jih narekuje trg.
- Povprečne bruto marže trgovcev z gorivi v EU presegajo 20 centov na liter.
- Da: Članek navaja, da marže v EU presegajo 20 centov na liter.
- Trenutni regulatorni model v Sloveniji se ne prilagaja dovolj hitro tržnim spremembam.
- Da: Petrol opozarja, da se model prepočasi prilagaja spremembam.
- Tržno oblikovanje cen bi omogočilo hitrejše prilagajanje maloprodajnih cen nabavnim razmeram.
- Da: Članek navaja, da tak sistem omogoča hitrejše prilagajanje cen.
- Delo
- Bruto marža trgovca se ne poveča, če se maloprodajna cena goriva zviša.
- Da: Članek navaja, da se marža ob zvišanju cene goriva ne poveča.
- Cena dizelskega goriva na evropskem veleprodajnem trgu se je od februarja do septembra več kot podvojila.
- Ni omenjeno
- Najvišja dovoljena bruto marža trgovca v Sloveniji znaša 11,5 centa na liter.
- Da: Članek potrjuje, da najvišja dovoljena marža znaša 11,5 centa.
- Obstoječi regulatorni model ne pokriva vseh dejanskih nabavnih stroškov trgovcev.
- Da: Petrol trdi, da model ne upošteva vseh dejanskih nabavnih stroškov.
- Oskrba Slovenije z naftnimi derivati je trenutno stabilna.
- Da: Članek navaja, da je oskrba slovenskega trga trenutno stabilna.
- Petrol ne more dati dolgoročnih zagotovil za oskrbo zaradi nepredvidljivih globalnih razmer.
- Delno: Omenjajo vpliv razmer na dobavljivost, a ne dajejo izrecne izjave.
- Petrol nima lastnih nahajališč nafte ali rafinerij in je odvisen od mednarodnih trgov.
- Ni omenjeno
- Petrol se zavzema za prehod na tržno oblikovanje cen z varovalkami za potrošnike.
- Da: Petrol se zavzema za prehod na tržno oblikovanje cen z varovalkami.
- Petrol trdi, da visokih cen goriv ne ustvarja sam, temveč jih narekujejo mednarodni trgi.
- Delno: Omenjajo vpliv mednarodnih trgov na cene, a ne trdijo eksplicitno.
- Povprečne bruto marže trgovcev z gorivi v EU presegajo 20 centov na liter.
- Ni omenjeno
- Trenutni regulatorni model v Sloveniji se ne prilagaja dovolj hitro tržnim spremembam.
- Da: Petrol meni, da se omejitev marže ne prilagaja dovolj hitro.
- Tržno oblikovanje cen bi omogočilo hitrejše prilagajanje maloprodajnih cen nabavnim razmeram.
- Da: Članek navaja, da bi to omogočilo hitrejše prilagajanje cen.
- Dnevnik
- Bruto marža trgovca se ne poveča, če se maloprodajna cena goriva zviša.
- Da: Članek izrecno navaja, da se marža ne zvišuje, če cena naraste.
- Cena dizelskega goriva na evropskem veleprodajnem trgu se je od februarja do septembra več kot podvojila.
- Da: Članek navaja skok s 720 na 1600 dolarjev, kar je več kot dvakrat.
- Najvišja dovoljena bruto marža trgovca v Sloveniji znaša 11,5 centa na liter.
- Da: Članek navaja, da marža pri reguliranih gorivih znaša 11,5 centa.
- Obstoječi regulatorni model ne pokriva vseh dejanskih nabavnih stroškov trgovcev.
- Delno: Implicitno izhaja iz pritožb nad regulacijo in maržami.
- Oskrba Slovenije z naftnimi derivati je trenutno stabilna.
- Da: Članek navaja, da Petrol zagotavlja stabilno oskrbo na trgu.
- Petrol ne more dati dolgoročnih zagotovil za oskrbo zaradi nepredvidljivih globalnih razmer.
- Da: Petrol navaja, da zaradi razmer ni odgovorno dajati zagotovil.
- Petrol nima lastnih nahajališč nafte ali rafinerij in je odvisen od mednarodnih trgov.
- Da: Članek potrjuje, da Petrol nima lastnih virov in kupuje na trgih.
- Petrol se zavzema za prehod na tržno oblikovanje cen z varovalkami za potrošnike.
- Da: Petrol poziva k tržnemu oblikovanju cen z varovalkami.
- Petrol trdi, da visokih cen goriv ne ustvarja sam, temveč jih narekujejo mednarodni trgi.
- Da: Petrol navaja, da na svetovne cene goriv ne more vplivati.
- Povprečne bruto marže trgovcev z gorivi v EU presegajo 20 centov na liter.
- Da: Članek navaja, da povprečne marže v EU presegajo 20 centov.
- Trenutni regulatorni model v Sloveniji se ne prilagaja dovolj hitro tržnim spremembam.
- Da: Petrol se pritožuje nad nezmožnostjo hitrega prilagajanja cen.
- Tržno oblikovanje cen bi omogočilo hitrejše prilagajanje maloprodajnih cen nabavnim razmeram.
- Da: Članek navaja, da bi tak sistem omogočil hitrejše prilagajanje.
- Domovina
- Bruto marža trgovca se ne poveča, če se maloprodajna cena goriva zviša.
- Delno: Članek navaja, da bruto marža ni enaka dobičku, a neposredno ne zanika vpliva cene na maržo.
- Cena dizelskega goriva na evropskem veleprodajnem trgu se je od februarja do septembra več kot podvojila.
- Da: Članek potrjuje porast s 720 dolarjev februarja na več kot 1600 dolarjev septembra.
- Najvišja dovoljena bruto marža trgovca v Sloveniji znaša 11,5 centa na liter.
- Da: Članek navaja, da je najvišja dovoljena bruto marža trenutno 11,5 centa na liter.
- Obstoječi regulatorni model ne pokriva vseh dejanskih nabavnih stroškov trgovcev.
- Da: Petrol meni, da sedanja regulacija ne sledi dovolj hitro dejanskim nabavnim stroškom.
- Oskrba Slovenije z naftnimi derivati je trenutno stabilna.
- Da: Članek eksplicitno navaja, da je oskrba slovenskega trga za zdaj stabilna.
- Petrol ne more dati dolgoročnih zagotovil za oskrbo zaradi nepredvidljivih globalnih razmer.
- Da: Članek navaja, da Petrol zaradi nepredvidljivih razmer ne more dati dolgoročnih zagotovil.
- Petrol nima lastnih nahajališč nafte ali rafinerij in je odvisen od mednarodnih trgov.
- Delno: Implicitno potrjeno z navedbo, da mora derivate kupiti na mednarodnih trgih.
- Petrol se zavzema za prehod na tržno oblikovanje cen z varovalkami za potrošnike.
- Da: Petrol predlaga tržno oblikovanje cen z ustreznimi varovalkami za potrošnike.
- Petrol trdi, da visokih cen goriv ne ustvarja sam, temveč jih narekujejo mednarodni trgi.
- Da: Predsednik uprave poudarja, da podjetje cen ne ustvarja, saj jih mora kupiti na trgu.
- Povprečne bruto marže trgovcev z gorivi v EU presegajo 20 centov na liter.
- Da: V Petrolu navajajo, da povprečne bruto marže trgovcev v EU presegajo 20 centov na liter.
- Trenutni regulatorni model v Sloveniji se ne prilagaja dovolj hitro tržnim spremembam.
- Da: Petrol opozarja, da se sedanja regulacija na hitre spremembe ne odziva dovolj učinkovito.
- Tržno oblikovanje cen bi omogočilo hitrejše prilagajanje maloprodajnih cen nabavnim razmeram.
- Da: Petrol navaja, da bi se cene tako hitreje prilagajale dejanskim nabavnim razmeram.
- RTV Slovenija
- Bruto marža trgovca se ne poveča, če se maloprodajna cena goriva zviša.
- Delno: Članek navaja, da je marža regulirana in omejena na 11,5 centa.
- Cena dizelskega goriva na evropskem veleprodajnem trgu se je od februarja do septembra več kot podvojila.
- Da: Cena se je dvignila s 720 na več kot 1.600 dolarjev na tono.
- Najvišja dovoljena bruto marža trgovca v Sloveniji znaša 11,5 centa na liter.
- Da: Članek navaja, da je regulirana marža omejena na 11,5 centa na liter.
- Obstoječi regulatorni model ne pokriva vseh dejanskih nabavnih stroškov trgovcev.
- Da: Petrol trdi, da model ne upošteva vseh dejanskih nabavnih stroškov.
- Oskrba Slovenije z naftnimi derivati je trenutno stabilna.
- Da: Članek navaja, da je oskrba z gorivi v Sloveniji trenutno stabilna.
- Petrol ne more dati dolgoročnih zagotovil za oskrbo zaradi nepredvidljivih globalnih razmer.
- Delno: Petrol poudarja potrebo po ekonomsko vzdržnem okviru za dolgoročno oskrbo.
- Petrol nima lastnih nahajališč nafte ali rafinerij in je odvisen od mednarodnih trgov.
- Da: Petrol potrjuje, da nima lastnih virov in kupuje na mednarodnih trgih.
- Petrol se zavzema za prehod na tržno oblikovanje cen z varovalkami za potrošnike.
- Da: Predsednik uprave Petrola se zavzema za takšen prehod.
- Petrol trdi, da visokih cen goriv ne ustvarja sam, temveč jih narekujejo mednarodni trgi.
- Da: Petrol navaja, da cen ne ustvarja sam, temveč jih narekuje trg.
- Povprečne bruto marže trgovcev z gorivi v EU presegajo 20 centov na liter.
- Da: Petrol navaja, da povprečne marže v EU presegajo 20 centov na liter.
- Trenutni regulatorni model v Sloveniji se ne prilagaja dovolj hitro tržnim spremembam.
- Da: Petrol ocenjuje, da se model ne prilagaja dovolj hitro.
- Tržno oblikovanje cen bi omogočilo hitrejše prilagajanje maloprodajnih cen nabavnim razmeram.
- Da: Petrol pojasnjuje, da tak sistem omogoča hitrejše prilagajanje cen.
- STA
- Bruto marža trgovca se ne poveča, če se maloprodajna cena goriva zviša.
- Ni omenjeno
- Cena dizelskega goriva na evropskem veleprodajnem trgu se je od februarja do septembra več kot podvojila.
- Ni omenjeno
- Najvišja dovoljena bruto marža trgovca v Sloveniji znaša 11,5 centa na liter.
- Ni omenjeno
- Obstoječi regulatorni model ne pokriva vseh dejanskih nabavnih stroškov trgovcev.
- Ni omenjeno
- Oskrba Slovenije z naftnimi derivati je trenutno stabilna.
- Da: Članek v naslovu in uvodu potrjuje stabilno oskrbo.
- Petrol ne more dati dolgoročnih zagotovil za oskrbo zaradi nepredvidljivih globalnih razmer.
- Delno: Petrol opozarja, da za dolgoročno oskrbo potrebuje vzdržen model.
- Petrol nima lastnih nahajališč nafte ali rafinerij in je odvisen od mednarodnih trgov.
- Ni omenjeno
- Petrol se zavzema za prehod na tržno oblikovanje cen z varovalkami za potrošnike.
- Ni omenjeno
- Petrol trdi, da visokih cen goriv ne ustvarja sam, temveč jih narekujejo mednarodni trgi.
- Delno: Omenjajo motnje na mednarodnih energetskih trgih.
- Povprečne bruto marže trgovcev z gorivi v EU presegajo 20 centov na liter.
- Ni omenjeno
- Trenutni regulatorni model v Sloveniji se ne prilagaja dovolj hitro tržnim spremembam.
- Ni omenjeno
- Tržno oblikovanje cen bi omogočilo hitrejše prilagajanje maloprodajnih cen nabavnim razmeram.
- Ni omenjeno
- SiOL
- Bruto marža trgovca se ne poveča, če se maloprodajna cena goriva zviša.
- Da: Petrol pojasnjuje, da višja cena goriva ne pomeni višje marže.
- Cena dizelskega goriva na evropskem veleprodajnem trgu se je od februarja do septembra več kot podvojila.
- Da: Cena se je dvignila s 720 na več kot 1.600 dolarjev na tono.
- Najvišja dovoljena bruto marža trgovca v Sloveniji znaša 11,5 centa na liter.
- Da: Članek navaja, da pri reguliranih gorivih marža znaša 11,5 centa.
- Obstoječi regulatorni model ne pokriva vseh dejanskih nabavnih stroškov trgovcev.
- Da: Petrol trdi, da model ne upošteva vseh dejanskih stroškov oskrbe.
- Oskrba Slovenije z naftnimi derivati je trenutno stabilna.
- Da: Petrol zagotavlja, da je oskrba slovenskega trga trenutno stabilna.
- Petrol ne more dati dolgoročnih zagotovil za oskrbo zaradi nepredvidljivih globalnih razmer.
- Da: Zaradi nepredvidljivih razmer ne želijo dajati dolgoročnih zagotovil.
- Petrol nima lastnih nahajališč nafte ali rafinerij in je odvisen od mednarodnih trgov.
- Da: Članek eksplicitno navaja, da Petrol nima lastnih virov in kupuje na trgu.
- Petrol se zavzema za prehod na tržno oblikovanje cen z varovalkami za potrošnike.
- Da: Petrol se zavzema za tržno oblikovanje cen z varovalkami.
- Petrol trdi, da visokih cen goriv ne ustvarja sam, temveč jih narekujejo mednarodni trgi.
- Da: Petrol trdi, da visokih cen ne ustvarja, temveč jih narekuje trg.
- Povprečne bruto marže trgovcev z gorivi v EU presegajo 20 centov na liter.
- Da: Petrol navaja, da povprečne marže v EU presegajo 20 centov na liter.
- Trenutni regulatorni model v Sloveniji se ne prilagaja dovolj hitro tržnim spremembam.
- Da: Petrol ocenjuje, da sedanja ureditev ni dovolj prilagodljiva.
- Tržno oblikovanje cen bi omogočilo hitrejše prilagajanje maloprodajnih cen nabavnim razmeram.
- Da: Petrol poudarja, da bi sistem omogočil hitrejše prilagajanje cen.
- Svet24
- Bruto marža trgovca se ne poveča, če se maloprodajna cena goriva zviša.
- Da: Članek navaja, da se ob višji ceni marža sama po sebi ne poveča.
- Cena dizelskega goriva na evropskem veleprodajnem trgu se je od februarja do septembra več kot podvojila.
- Da: Cena se je dvignila s 720 na več kot 1600 dolarjev na tono.
- Najvišja dovoljena bruto marža trgovca v Sloveniji znaša 11,5 centa na liter.
- Da: Članek navaja, da pri reguliranih gorivih marža znaša 11,5 centa na liter.
- Obstoječi regulatorni model ne pokriva vseh dejanskih nabavnih stroškov trgovcev.
- Da: Petrol meni, da model ne upošteva vseh stroškov zagotavljanja oskrbe.
- Oskrba Slovenije z naftnimi derivati je trenutno stabilna.
- Da: Petrol zagotavlja, da je oskrba slovenskega trga trenutno stabilna.
- Petrol ne more dati dolgoročnih zagotovil za oskrbo zaradi nepredvidljivih globalnih razmer.
- Da: Zaradi nepredvidljivih razmer Petrol ne želi dajati dolgoročnih zagotovil.
- Petrol nima lastnih nahajališč nafte ali rafinerij in je odvisen od mednarodnih trgov.
- Da: Članek eksplicitno navaja, da Petrol nima lastnih virov in kupuje na trgu.
- Petrol se zavzema za prehod na tržno oblikovanje cen z varovalkami za potrošnike.
- Da: Petrol se zavzema za tržno oblikovanje cen z varovalkami za potrošnike.
- Petrol trdi, da visokih cen goriv ne ustvarja sam, temveč jih narekujejo mednarodni trgi.
- Da: Petrol trdi, da visokih cen ne ustvarja, saj jih narekujejo trgi.
- Povprečne bruto marže trgovcev z gorivi v EU presegajo 20 centov na liter.
- Da: Petrol navaja, da povprečne marže v EU presegajo 20 centov na liter.
- Trenutni regulatorni model v Sloveniji se ne prilagaja dovolj hitro tržnim spremembam.
- Da: Petrol ocenjuje, da se sistem v obdobjih nihanj ne prilagaja dovolj hitro.
- Tržno oblikovanje cen bi omogočilo hitrejše prilagajanje maloprodajnih cen nabavnim razmeram.
- Da: Petrol meni, da bi se cene v takšnem sistemu hitreje prilagajale.
- Večer
- Bruto marža trgovca se ne poveča, če se maloprodajna cena goriva zviša.
- Da: Članek izrecno navaja, da se marža ob zvišanju cene ne poveča.
- Cena dizelskega goriva na evropskem veleprodajnem trgu se je od februarja do septembra več kot podvojila.
- Ni omenjeno
- Najvišja dovoljena bruto marža trgovca v Sloveniji znaša 11,5 centa na liter.
- Da: Članek navaja točno to vrednost za regulirana goriva.
- Obstoječi regulatorni model ne pokriva vseh dejanskih nabavnih stroškov trgovcev.
- Da: Petrol trdi, da model ne upošteva vseh dejanskih nabavnih stroškov.
- Oskrba Slovenije z naftnimi derivati je trenutno stabilna.
- Da: Članek navaja, da je oskrba slovenskega trga trenutno stabilna.
- Petrol ne more dati dolgoročnih zagotovil za oskrbo zaradi nepredvidljivih globalnih razmer.
- Da: Petrol navaja, da zaradi razmer ni odgovorno dajati zagotovil.
- Petrol nima lastnih nahajališč nafte ali rafinerij in je odvisen od mednarodnih trgov.
- Da: Članek potrjuje, da Petrol ni vertikalno integriran in kupuje na trgih.
- Petrol se zavzema za prehod na tržno oblikovanje cen z varovalkami za potrošnike.
- Da: Družba se zavzema za tržno oblikovanje cen z varovalkami.
- Petrol trdi, da visokih cen goriv ne ustvarja sam, temveč jih narekujejo mednarodni trgi.
- Da: Petrol navaja, da pogojev na mednarodnih trgih ne določa sam.
- Povprečne bruto marže trgovcev z gorivi v EU presegajo 20 centov na liter.
- Da: Članek navaja, da povprečne marže v EU presegajo 20 centov.
- Trenutni regulatorni model v Sloveniji se ne prilagaja dovolj hitro tržnim spremembam.
- Da: Petrol ocenjuje, da se model ne prilagaja dovolj hitro.
- Tržno oblikovanje cen bi omogočilo hitrejše prilagajanje maloprodajnih cen nabavnim razmeram.
- Da: Petrol navaja, da tak sistem omogoča hitrejše prilagajanje cen.
- Žurnal24
- Bruto marža trgovca se ne poveča, če se maloprodajna cena goriva zviša.
- Ni omenjeno
- Cena dizelskega goriva na evropskem veleprodajnem trgu se je od februarja do septembra več kot podvojila.
- Da: Navedeni podatki (720 USD februarja, 1600 USD septembra) potrjujejo.
- Najvišja dovoljena bruto marža trgovca v Sloveniji znaša 11,5 centa na liter.
- Da: Članek navaja, da marža pri reguliranih gorivih znaša 11,5 centa.
- Obstoječi regulatorni model ne pokriva vseh dejanskih nabavnih stroškov trgovcev.
- Da: Petrol trdi, da model ne upošteva vseh dejanskih nabavnih stroškov.
- Oskrba Slovenije z naftnimi derivati je trenutno stabilna.
- Da: Članek navaja, da je oskrba slovenskega trga trenutno stabilna.
- Petrol ne more dati dolgoročnih zagotovil za oskrbo zaradi nepredvidljivih globalnih razmer.
- Da: Petrol zaradi nepredvidljivih razmer ne daje dolgoročnih zagotovil.
- Petrol nima lastnih nahajališč nafte ali rafinerij in je odvisen od mednarodnih trgov.
- Ni omenjeno
- Petrol se zavzema za prehod na tržno oblikovanje cen z varovalkami za potrošnike.
- Da: Petrol se zavzema za tržno oblikovanje cen z varovalkami.
- Petrol trdi, da visokih cen goriv ne ustvarja sam, temveč jih narekujejo mednarodni trgi.
- Da: Petrol navaja, da na svetovne cene goriv ne more vplivati.
- Povprečne bruto marže trgovcev z gorivi v EU presegajo 20 centov na liter.
- Da: Članek navaja, da povprečne marže v EU presegajo 20 centov.
- Trenutni regulatorni model v Sloveniji se ne prilagaja dovolj hitro tržnim spremembam.
- Da: Petrol ocenjuje, da se model ne prilagaja dovolj hitro.
- Tržno oblikovanje cen bi omogočilo hitrejše prilagajanje maloprodajnih cen nabavnim razmeram.
- Da: Petrol navaja, da bi tak sistem omogočil hitrejše prilagajanje.
Analiza sentimenta
| Entiteta | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | 24ur | Delo | Dnevnik | Večer | Domovina | SiOL | Žurnal24 | Svet24 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Petrol | Vsi viri so nevtralni, brez razlik v prikazu. | Nevtralno: podjetje je vir informacije, citirano brez meta-vrednotenja | Nevtralno: Podjetje je glavni govorec, citirano brez avtorjevega vrednotenja. | Nevtralno: podjetje je navedeno kot vir izjav in opozoril brez meta-vrednotenja | Nevtralno: Petrol je govorec, ki izraža svoje stališče brez meta-vrednotenja | Nevtralno: podjetje je vir izjave, brez meta-vrednotenja avtorja | Nevtralno: podjetje je vir informacij in argumentov, brez meta-vrednotenja avtorja | Nevtralno: podjetje predstavljeno kot zainteresirana stran z lastnim stališčem, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: podjetje je glavni govorec, citirano brez meta-vrednotenja | Nevtralno: podjetje je vir citatov in informacij, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: podjetje je predstavljeno kot vir informacij in stališč, brez meta-vrednotenja |
| Slovenija | Vsi viri so nevtralni; razlik ni. | Nevtralno: omenjena kot geografsko območje oskrbe brez vrednotenja | Nevtralno: Omenjena kot lokacija in regulatorni okvir, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjena kot država z regulatornim modelom brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot slovenski trg v kontekstu oskrbe | Nevtralno: omenjena kot trg, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot država z reguliranim trgom, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot država, kjer poteka razprava o cenah goriv, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot država v kontekstu oskrbe trga | Nevtralno: omenjena kot trg in država v kontekstu oskrbe | Nevtralno: omenjena kot geografski okvir, brez vrednotenja |
| Mednarodni energetski trgi | Vsi viri so nevtralni; razlik ni. | Nevtralno: omenjeni kot kontekst motenj brez vrednotenja | Nevtralno: Omenjeni kot vir cen in nabave, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjeni kot dejavnik cen brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeni kot dejavnik vpliva na cene | Nevtralno: omenjeni kot dejavnik, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeni kot dejavnik cen, brez vrednotenja | Nevtralno: opisani kot vir nihanj in pritiskov, brez eksplicitnega vrednotenja | Nevtralno: omenjeni kot okolje nihanj, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeni kot dejavnik vpliva, brez vrednotenja | Nevtralno: opisani kot nepredvidljivi, brez meta-vrednotenja entitete |
| Evropska unija | Vsi viri kažejo nevtralno, enotno obravnavo. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjena za primerjavo marž, brez izrecnega vrednotenja. | Nevtralno: omenjena kot referenčna točka za primerjavo marž | Nevtralno: omenjena kot geografski okvir vpliva na cene | Nevtralno: omenjena v primerjavi marž, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena za primerjavo marž, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena v kontekstu primerjave marž, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena za primerjavo marž, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot referenca za primerjavo marž | Nevtralno: omenjena v primerjavi marž, brez vrednotenja |
| Slovenski potrošniki | Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjeni v kontekstu zaščite z varovalkami, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjeni kot upravičenci varovalk brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeni kot varovalka v tržnem modelu | Nevtralno: omenjeni v kontekstu zaščite, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeni kot varovalke, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeni kot cilj vladnih ukrepov, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeni kot varovalke, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeni kot varovalke v predlogu, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeni kot upravičenci varovalk, brez vrednotenja |
| Slovensko gospodarstvo | Nobene razlike: vsi viri poročajo nevtralno. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjeno kot prejemnik goriva, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjeno kot prejemnik goriva brez vrednotenja | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjeno v Petrolovem interesu, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeno kot del oskrbe, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeno kot prejemnik ukrepov, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeno kot interesna skupina, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeno kot del oskrbe, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: omenjeno kot cilj oskrbe, brez vrednotenja |
| Sašo Berger | Vsi viri ga prikazujejo nevtralno, brez razlik. | Ni omenjeno | Nevtralno: Kot govorec je le citiran, brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: citiran kot predsednik uprave brez pohvale ali kritike | Ni omenjeno | Nevtralno: le citiran kot govorec, brez vrednotenja | Nevtralno: citiran kot predsednik uprave, brez vrednotenja njegove vloge | Nevtralno: citiran kot predstavnik Petrola, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: citiran kot predsednik uprave, brez meta-vrednotenja | Ni omenjeno | Nevtralno: citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja |
| Rafinerije | Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjene kot dejavnik nabavne cene, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjene v kontekstu nabave brez vrednotenja | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjene kot dejavnik cen, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjene kot lastništvo, ki ga Petrol nima, brez vrednotenja | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjene kot dejavnik nabavnih cen, brez vrednotenja | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjene kot dejavnik nabavnih cen, brez vrednotenja |
| Platts | Vsi viri obravnavajo nevtralno, brez razlik. | Ni omenjeno | Nevtralno: Citiran kot vir podatkov o cenah, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjen kot vir kotacij brez vrednotenja | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot vir kotacij, brez vrednotenja | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot vir kotacij, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot vir podatkov o cenah, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot vir kotacij cen, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot vir podatkov o cenah, brez vrednotenja |
entities
- Petrol
- Slovenija
- Mednarodni energetski trgi
- Evropska unija
- Slovenski potrošniki
- Slovensko gospodarstvo
- Sašo Berger
- Rafinerije
- Platts
key differences
- Evropska unija
- Vsi viri kažejo nevtralno, enotno obravnavo.
- Mednarodni energetski trgi
- Vsi viri so nevtralni; razlik ni.
- Petrol
- Vsi viri so nevtralni, brez razlik v prikazu.
- Platts
- Vsi viri obravnavajo nevtralno, brez razlik.
- Rafinerije
- Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
- Sašo Berger
- Vsi viri ga prikazujejo nevtralno, brez razlik.
- Slovenija
- Vsi viri so nevtralni; razlik ni.
- Slovenski potrošniki
- Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
- Slovensko gospodarstvo
- Nobene razlike: vsi viri poročajo nevtralno.
source analyses
- 24ur
- Evropska unija
- Nevtralno: omenjena kot referenčna točka za primerjavo marž
- Mednarodni energetski trgi
- Nevtralno: omenjeni kot dejavnik cen brez vrednotenja
- Petrol
- Nevtralno: podjetje je navedeno kot vir izjav in opozoril brez meta-vrednotenja
- Platts
- Nevtralno: omenjen kot vir kotacij brez vrednotenja
- Rafinerije
- Nevtralno: omenjene v kontekstu nabave brez vrednotenja
- Sašo Berger
- Nevtralno: citiran kot predsednik uprave brez pohvale ali kritike
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot država z regulatornim modelom brez vrednotenja
- Slovenski potrošniki
- Nevtralno: omenjeni kot upravičenci varovalk brez vrednotenja
- Slovensko gospodarstvo
- Nevtralno: omenjeno kot prejemnik goriva brez vrednotenja
- Delo
- Evropska unija
- Nevtralno: omenjena kot geografski okvir vpliva na cene
- Mednarodni energetski trgi
- Nevtralno: omenjeni kot dejavnik vpliva na cene
- Petrol
- Nevtralno: Petrol je govorec, ki izraža svoje stališče brez meta-vrednotenja
- Platts
- Ni omenjeno
- Rafinerije
- Ni omenjeno
- Sašo Berger
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot slovenski trg v kontekstu oskrbe
- Slovenski potrošniki
- Nevtralno: omenjeni kot varovalka v tržnem modelu
- Slovensko gospodarstvo
- Ni omenjeno
- Dnevnik
- Evropska unija
- Nevtralno: omenjena v primerjavi marž, brez vrednotenja
- Mednarodni energetski trgi
- Nevtralno: omenjeni kot dejavnik, brez vrednotenja
- Petrol
- Nevtralno: podjetje je vir izjave, brez meta-vrednotenja avtorja
- Platts
- Nevtralno: omenjen kot vir kotacij, brez vrednotenja
- Rafinerije
- Nevtralno: omenjene kot dejavnik cen, brez vrednotenja
- Sašo Berger
- Nevtralno: le citiran kot govorec, brez vrednotenja
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot trg, brez vrednotenja
- Slovenski potrošniki
- Nevtralno: omenjeni v kontekstu zaščite, brez vrednotenja
- Slovensko gospodarstvo
- Nevtralno: omenjeno v Petrolovem interesu, brez vrednotenja
- Domovina
- Evropska unija
- Nevtralno: omenjena v kontekstu primerjave marž, brez vrednotenja
- Mednarodni energetski trgi
- Nevtralno: opisani kot vir nihanj in pritiskov, brez eksplicitnega vrednotenja
- Petrol
- Nevtralno: podjetje predstavljeno kot zainteresirana stran z lastnim stališčem, brez meta-vrednotenja
- Platts
- Nevtralno: omenjen kot vir kotacij, brez vrednotenja
- Rafinerije
- Ni omenjeno
- Sašo Berger
- Nevtralno: citiran kot predstavnik Petrola, brez meta-vrednotenja
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot država, kjer poteka razprava o cenah goriv, brez vrednotenja
- Slovenski potrošniki
- Nevtralno: omenjeni kot cilj vladnih ukrepov, brez vrednotenja
- Slovensko gospodarstvo
- Nevtralno: omenjeno kot prejemnik ukrepov, brez vrednotenja
- RTV Slovenija
- Evropska unija
- Nevtralno: Omenjena za primerjavo marž, brez izrecnega vrednotenja.
- Mednarodni energetski trgi
- Nevtralno: Omenjeni kot vir cen in nabave, brez vrednotenja.
- Petrol
- Nevtralno: Podjetje je glavni govorec, citirano brez avtorjevega vrednotenja.
- Platts
- Nevtralno: Citiran kot vir podatkov o cenah, brez vrednotenja.
- Rafinerije
- Nevtralno: Omenjene kot dejavnik nabavne cene, brez vrednotenja.
- Sašo Berger
- Nevtralno: Kot govorec je le citiran, brez meta-vrednotenja.
- Slovenija
- Nevtralno: Omenjena kot lokacija in regulatorni okvir, brez vrednotenja.
- Slovenski potrošniki
- Nevtralno: Omenjeni v kontekstu zaščite z varovalkami, brez vrednotenja.
- Slovensko gospodarstvo
- Nevtralno: Omenjeno kot prejemnik goriva, brez vrednotenja.
- STA
- Evropska unija
- Ni omenjeno
- Mednarodni energetski trgi
- Nevtralno: omenjeni kot kontekst motenj brez vrednotenja
- Petrol
- Nevtralno: podjetje je vir informacije, citirano brez meta-vrednotenja
- Platts
- Ni omenjeno
- Rafinerije
- Ni omenjeno
- Sašo Berger
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot geografsko območje oskrbe brez vrednotenja
- Slovenski potrošniki
- Ni omenjeno
- Slovensko gospodarstvo
- Ni omenjeno
- SiOL
- Evropska unija
- Nevtralno: omenjena za primerjavo marž, brez vrednotenja
- Mednarodni energetski trgi
- Nevtralno: omenjeni kot okolje nihanj, brez vrednotenja
- Petrol
- Nevtralno: podjetje je glavni govorec, citirano brez meta-vrednotenja
- Platts
- Nevtralno: omenjen kot vir podatkov o cenah, brez vrednotenja
- Rafinerije
- Nevtralno: omenjene kot dejavnik nabavnih cen, brez vrednotenja
- Sašo Berger
- Nevtralno: citiran kot predsednik uprave, brez meta-vrednotenja
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot država v kontekstu oskrbe trga
- Slovenski potrošniki
- Nevtralno: omenjeni kot varovalke, brez vrednotenja
- Slovensko gospodarstvo
- Nevtralno: omenjeno kot interesna skupina, brez vrednotenja
- Svet24
- Evropska unija
- Nevtralno: omenjena v primerjavi marž, brez vrednotenja
- Mednarodni energetski trgi
- Nevtralno: opisani kot nepredvidljivi, brez meta-vrednotenja entitete
- Petrol
- Nevtralno: podjetje je predstavljeno kot vir informacij in stališč, brez meta-vrednotenja
- Platts
- Nevtralno: omenjen kot vir podatkov o cenah, brez vrednotenja
- Rafinerije
- Nevtralno: omenjene kot dejavnik nabavnih cen, brez vrednotenja
- Sašo Berger
- Nevtralno: citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot geografski okvir, brez vrednotenja
- Slovenski potrošniki
- Nevtralno: omenjeni kot upravičenci varovalk, brez vrednotenja
- Slovensko gospodarstvo
- Nevtralno: omenjeno kot cilj oskrbe, brez vrednotenja
- Večer
- Evropska unija
- Nevtralno: omenjena za primerjavo marž, brez vrednotenja
- Mednarodni energetski trgi
- Nevtralno: omenjeni kot dejavnik cen, brez vrednotenja
- Petrol
- Nevtralno: podjetje je vir informacij in argumentov, brez meta-vrednotenja avtorja
- Platts
- Ni omenjeno
- Rafinerije
- Nevtralno: omenjene kot lastništvo, ki ga Petrol nima, brez vrednotenja
- Sašo Berger
- Nevtralno: citiran kot predsednik uprave, brez vrednotenja njegove vloge
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot država z reguliranim trgom, brez vrednotenja
- Slovenski potrošniki
- Nevtralno: omenjeni kot varovalke, brez vrednotenja
- Slovensko gospodarstvo
- Nevtralno: omenjeno kot del oskrbe, brez vrednotenja
- Žurnal24
- Evropska unija
- Nevtralno: omenjena kot referenca za primerjavo marž
- Mednarodni energetski trgi
- Nevtralno: omenjeni kot dejavnik vpliva, brez vrednotenja
- Petrol
- Nevtralno: podjetje je vir citatov in informacij, brez meta-vrednotenja
- Platts
- Nevtralno: omenjen kot vir kotacij cen, brez vrednotenja
- Rafinerije
- Ni omenjeno
- Sašo Berger
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot trg in država v kontekstu oskrbe
- Slovenski potrošniki
- Nevtralno: omenjeni kot varovalke v predlogu, brez vrednotenja
- Slovensko gospodarstvo
- Nevtralno: omenjeno kot del oskrbe, brez meta-vrednotenja
Scenariji
- scenarios
- description
- Vlada RS v dialogu s Petrolom prilagodi model marž, kar zagotovi vzdržno poslovanje trgovca in dolgoročno stabilno oskrbo za prebivalstvo.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- Vlada uvede fleksibilno regulacijo cen
- valence
- positive
- description
- Vlada ohrani regulacijo, vendar ob ekstremnih skokih cen na mednarodnih trgih občasno administrativno dvigne marže, kar prepreči motnje v oskrbi.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- Status quo z občasnimi korekcijami marž
- valence
- neutral
- description
- Vlada vztraja pri nizki marži, kar Petrolu zaradi visokih nabavnih stroškov onemogoči rentabilen uvoz, kar vodi do občasnih praznih črpalk.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- short
- title
- Pomanjkanje derivatov zaradi neprilagodljive regulacije
- valence
- negative
- description
- Država popolnoma sprosti cene, kar spodbudi konkurenco med Petrolom in drugimi ponudniki, kar na dolgi rok optimizira cene za potrošnike.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- long
- title
- Popolna deregulacija s povečano konkurenco
- valence
- positive
- description
- Država prevzame del bremena financiranja zalog, kar Petrolu sprosti likvidnost, a poveča proračunske izdatke za energetsko varnost.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- mid
- title
- Ustanovitev državne energetske rezerve za stabilizacijo
- valence
- neutral
- description
- Zaradi dolgotrajne neustrezne marže Petrol drastično zniža investicije v prodajno mrežo in logistiko, kar dolgoročno poslabša kakovost storitev.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- long
- title
- Petrol zmanjša naložbe v infrastrukturo
- valence
- negative
- description
- Zaradi pritiska na naftni trg se Petrol hitreje transformira v energetsko družbo, kar zmanjša odvisnost države od fosilnih goriv.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Petrol se preusmeri v zelene tehnologije
- valence
- positive
- description
- Zaradi nezmožnosti dogovora o cenah država razmišlja o povečanju nadzora nad Petrolom, kar spremeni poslovni model podjetja v javno službo.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Državna intervencija z odkupom Petrola
- valence
- neutral
- description
- Zaradi izgub pri regulirani prodaji Petrol sproži tožbe proti državi za povračilo škode, kar zamrzne odnose in destabilizira energetski sektor.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- mid
- title
- Val pritožb in sodnih sporov med Petrolom in državo
- valence
- negative
Viri
- articles
- article order
- 10
- body
- Ljubljana, 21. septembra (STA) Oskrba Slovenije z naftnimi derivati je kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram in motnjam na mednarodnih energetskih trgih trenutno stabilna, so danes zagotovili v Petrolu. Opozorili pa so, da za dolgoročno zanesljivost oskrbe potrebujejo vzdržen in prilagodljiv ...
- language
- slv
- published at
- 2026-09-21T10:06:54
- source
- STA
- title
- Petrol: Oskrba Slovenije z naftnimi derivati stabilna
- url
- https://www.sta.si/3601115/
- article order
- 5
- body
- Petrol ob zaostrenih geopolitičnih razmerah in velikih nihanjih na energetskih trgih poudarja, da je oskrba z gorivi v Sloveniji trenutno stabilna, vendar bo dolgoročno potreben ekonomsko vzdržen regulatorni okvir. Petrol poudarja, da kot trgovec nima lastnih nahajališč nafte ali rafinerij, zato goriva kupuje na mednarodnih trgih po cenah, na katere nima vpliva. Ob tem opozarjajo, da je regulirana bruto marža pri prodaji goriv v Sloveniji omejena na 11,5 centa na liter, iz katere pokrivajo vse stroške poslovanja, logistike, zalog in infrastrukture. Povprečne bruto marže trgovcev pa po njihovih navedbah v EU-ju presegajo 20 centov na liter. Na nabavno ceno goriv poleg cene surove nafte, kot navajajo, vplivajo tudi razpoložljivost končnih derivatov, rafinerijske zmogljivosti, dobavne poti, transport in drugi nabavni pogoji. "Cena dizelskega goriva na evropskem veleprodajnem trgu je po Plattsovih kotacijah sredi septembra presegla 1.600 dolarjev na tono, medtem ko je bila februarja okoli 720 dolarjev na tono. Gre torej za več kot dvakratni skok cen v nekaj mesecih," so pojasnili in opozorili, da omejitve obstoječega regulatornega modela še posebej pridejo do izraza v obdobjih velike tržne volatilnosti. Trenutni model se po njihovi oceni spremembam na trgu ne prilagaja dovolj hitro in ne upošteva vseh dejanskih nabavnih stroškov. "Petrol visokih cen goriv ne ustvarja, saj moramo gorivo po teh višjih cenah najprej kupiti na mednarodnih trgih. Naša odgovornost je, da tudi v tako zahtevnih razmerah naredimo vse, kar je v naši moči, da gorivo zanesljivo pride do ljudi in gospodarstva. Za to potrebujemo stabilne dobavne vire, zaloge, učinkovito logistiko in infrastrukturo, v katero lahko vlagamo. Cenovni model mora zato slediti dejanskim razmeram na trgu," pravi Sašo Berger, predsednik uprave Petrola, ki se zavzema za prehod na tržno oblikovanje cen z varovalkami za potrošnike. "Tak sistem omogoča, da se maloprodajne cene hitreje prilagajajo dejanskim nabavnim razmeram, navzgor in navzdol, ter zmanjšuje razkorak med pogoji, po katerih mora trgovec gorivo kupiti, in pogoji, po katerih ga lahko proda. To je še posebej pomembno ob velikih in hitrih premikih na mednarodnih trgih," so še pojasnili v največjem trgovcu s pogonskimi gorivi.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-21T10:07:01
- source
- RTV Slovenija
- title
- Petrol: Cenovni model se spremembam na trgu ne prilagaja dovolj hitro in ne upošteva stroškov nabave
- url
- https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/petrol-cenovni-model-se-spremembam-na-trgu-ne-prilagaja-dovolj-hitro-in-ne-uposteva-stroskov-nabave/794376
- article order
- 4
- body
- Petrol ob zaostrenih geopolitičnih razmerah in motnjah na mednarodnih energetskih trgih opozarja, da obstoječi regulatorni model v Sloveniji ni dolgoročno ekonomsko vzdržen in se prepočasi prilagaja spremembam. Oskrba slovenskega trga sicer za zdaj ostaja stabilna, pravijo. V družbi se ob tem zavzemajo za postopen prehod na tržno oblikovanje cen z določenimi varovalkami za potrošnike. Kot so zapisali v Petrolu, kot trgovec nimajo lastnih nahajališč nafte ali rafinerij, zato naftne derivate kupujejo na mednarodnih trgih po pogojih, ki jih ne določajo sami. Ob tem opozarjajo, da je v Sloveniji pri reguliranih gorivih najvišja dovoljena bruto marža trgovca 11,5 centa na liter, iz katere pokrivajo stroške logistike, financiranja zalog, prodajne mreže, plače zaposlenih, stroške energije, vzdrževanja in varnosti. Povprečne bruto marže trgovcev v EU medtem po njihovih navedbah presegajo 20 centov na liter. Poleg tega na nabavno ceno goriv poleg cene surove nafte vplivajo tudi razpoložljivost končnih derivatov, rafinerijske zmogljivosti, dobavne poti, transport in drugi nabavni pogoji, so zapisali. "Cena dizelskega goriva na evropskem veleprodajnem trgu je po Plattsovih kotacijah sredi septembra presegla 1600 dolarjev na tono, medtem ko je bila februarja okoli 720 dolarjev na tono. Gre torej za več kot dvakratni skok cen v nekaj mesecih," opozarjajo in dodajajo, da omejitve obstoječega regulatornega modela še posebej pridejo do izraza v obdobjih velike tržne volatilnosti. Menijo, da se obstoječi model spremembam na trgu ne prilagaja dovolj hitro in ne upošteva vseh dejanskih nabavnih stroškov. "Petrol visokih cen goriv ne ustvarja, saj moramo gorivo po teh višjih cenah najprej kupiti na mednarodnih trgih. Naša odgovornost je, da tudi v tako zahtevnih razmerah naredimo vse, kar je v naši moči, da gorivo zanesljivo pride do ljudi in gospodarstva. Za to potrebujemo stabilne dobavne vire, zaloge, učinkovito logistiko in infrastrukturo, v katero lahko vlagamo. Cenovni model mora zato slediti dejanskim razmeram na trgu," pravi Sašo Berger, predsednik uprave Petrola. V družbi se zato zavzemajo za prehod na tržno oblikovanje cen z ustreznimi varovalkami za potrošnike, saj da tak sistem omogoča, da se maloprodajne cene hitreje prilagajajo dejanskim nabavnim razmeram.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-21T11:51:29
- source
- 24ur
- title
- Petrol: Cenovni model mora slediti razmeram na trgu
- url
- https://www.24ur.com/novice/slovenija/petrol-cenovni-model-mora-slediti-razmeram-na-trgu.html
- article order
- 11
- body
- V Petrolu menijo, da se omejitev marže "ne prilagaja dovolj hitro in ne upošteva vseh dejanskih nabavnih stroškov, ki nastajajo pri zagotavljanju oskrbe". Zaostrene geopolitične razmere in motnje na mednarodnih energetskih trgih močno vplivajo na cene in dobavljivost naftnih derivatov po vsej Evropi, so sporočili s Petrola. "Oskrba slovenskega trga je trenutno stabilna," so zapisali in dodali, da si prizadevajo, da tako tudi ostane. "Pri reguliranih gorivih znaša najvišja dovoljena bruto marža trgovca 11,5 centa na liter in je določena v fiksnem znesku. Če se cena goriva zviša, se bruto marža trgovca zaradi tega ne poveča," so pojasnili. Poudarjajo, da teh 11,5 centa ni zaslužek trgovca temveč iz tega pokrivajo tudi stroške logistike, zalog, prodajne mreže, zaposlenih, energije, vzdrževanja, varnosti in drugi stroški poslovanja. Petrol ob polletju popravil slab začetek leta V Petrolu menijo, da se ta omejitev marže "ne prilagaja dovolj hitro in ne upošteva vseh dejanskih nabavnih stroškov, ki nastajajo pri zagotavljanju oskrbe". Zavzemajo se za "prehod na tržno oblikovanje cen z ustreznimi varovalkami za potrošnike". To bi omogočalo, da se maloprodajne cene hitreje prilagajajo nabavnim razmeram, konkurenca med ponudniki in primerljivost cen pa bi tako ostale varovalka za potrošnike, so zapisali.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-21T12:10:39
- source
- Delo
- title
- Petrol poziva k ukinitvi regulacije marž
- url
- https://www.delo.si/novice/slovenija/petrol-poziva-k-ukinitvi-regulacije-marz
- article order
- 8
- body
- Petrol se je danes odzval na zaostrene razmere na trgu z naftnimi derivati. Zagotavljajo, da dobava ni ogrožena, so pa se znova pritožili nad regulacijo cen in nezmožnostjo, da bi te bolj pogosto lahko prilagajali nihanju cen na svetovnih trgih. "Zaostrene geopolitične razmere in motnje na mednarodnih energetskih trgih močno vplivajo na cene in dobavljivost naftnih derivatov po vsej Evropi. Slovenija pri tem ni izoliran trg," so danes v izjavi za javnost sporočili iz Petrola. Zagotavljajo, da je oskrba na slovenskem trgu trenutno stabilna. "V Petrolu delamo vse, kar je v naši moči, da tako tudi ostane. Na geopolitično dogajanje, svetovne cene goriv in razmere na mednarodnih dobavnih poteh, pa ne moremo vplivati, zato glede na izjemno nepredvidljive globalne razmere absolutnih zagotovil za daljše obdobje ne bi bilo odgovorno dajati," so še zapisali. Petrol je zlasti trgovec z naftnimi derivati, kar v prvi vrsti pomeni, da slednje kupuje na mednarodnih trgih in nima lastnih nahajališč ali rafinerij. Pri reguliranih gorivih njihova najvišja marža lahko znaša 11,5 centa na liter in se ne zvišuje, če cena goriva naraste. "Iz bruto marže se pokrivajo stroški logistike, financiranja zalog, prodajne mreže, zaposlenih, energije, vzdrževanja, varnosti in drugi stroški poslovanja. Povprečne bruto marže trgovcev v EU presegajo 20 centov na liter in so torej občutno višje kot v Sloveniji," so še zapisali. "Na nabavno ceno goriv poleg cene surove nafte vplivajo tudi razpoložljivost končnih derivatov, rafinerijske zmogljivosti, dobavne poti, transport in drugi nabavni pogoji. Cena dizelskega goriva na evropskem veleprodajnem trgu je po Plattsovih kotacijah sredi septembra presegla 1.600 dolarjev na tono, medtem ko je bila februarja okoli 720 dolarjev na tono. Gre torej za več kot dvakratni skok cen v nekaj mesecih." Želijo deregulacijo cen Petrol kot glavnega krivca težav poslovanja vidi regulacijo cen. Pozivajo k prehodu na "tržno oblikovanje cen z ustreznimi varovalkami za potrošnike". Tak sistem naj bi jim omogočal hitrejše prilagajanje maloprodajnih cen dejanskim nabavnim razmeram, kar naj bi bilo še posebej pomembno ob velikih in hitrih premikih cen na mednarodnih trgih. "V interesu ljudi, gospodarstva in države je, da je oskrba zanesljiva tudi takrat, ko so razmere najzahtevnejše. Zato potrebujemo ureditev, ki sledi razmeram na trgu in hkrati omogoča dolgoročna vlaganja v oskrbne zmogljivosti," še dodaja Berger. Si pa je Petrol pri trenutnih pozivih skopal kar veliko jamo z javnimi nastopi pred izhodiščno deregulacijo cen v Sloveniji. Tudi tedaj je obljubljal zaščito potrošnikov zaradi konkurenčnega boja naftnih trgovcev. Analize so nato pokazale, da je bil izhodiščni padec cen energentov zlasti posledica cenejše nafte na svetovnih trgih, marže in dobički pa so močno narasli. Profesor z ljubljanske ekonomske fakultete dr. Sašo Polanec, soavtor analize deregulacije cen naftnih derivatov in trošarinske politike v Sloveniji, je leta 2022 za Dnevnik pojasnil, da so po liberalizaciji marže z manj kot devetih centov narasle na 12-14 centov, po nekaterih ocenah pa naj bi povprečno znašale okoli 15 centov oziroma ob avtocestah tudi 20 centov. To pomeni, da je liberalizacija cen prinesla od 1,5 do 10 evrov večji strošek pri 50-litrskem rezervoarju.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-21T10:21:30
- source
- Dnevnik
- title
- Petrol zagotavlja, da oskrba ni ogrožena, in zopet poziva k deregulaciji cen
- url
- https://www.dnevnik.si/novice/posel/petrol-zagotavlja-da-oskrba-ni-ogrozena-in-zopet-pozval-k-deregulaciji-cen-2828995/
- article order
- 13
- body
- Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Potem ko se je gorivo včeraj vnovič podražilo, pri čemer je cena dizla dosegla rekordnih 2,012 evra za liter, so iz Petrola sporočili, da je oskrba slovenskega trga trenutno stabilna, a da sami ne morejo vplivati na geopolitično dogajanje in svetovne cene goriv: "Zato glede na izjemno nepredvidljive globalne razmere absolutnih zagotovil za daljše obdobje ne bi bilo odgovorno dajati." V obdobjih velike tržne volatilnosti pa še posebej pridejo do izraza omejitve obstoječega regulatornega modela, menijo v največjem slovenskem trgovcu z naftnimi derivati: "Po naši oceni se model spremembam na trgu ne prilagaja dovolj hitro in ne upošteva vseh dejanskih nabavnih stroškov, ki nastajajo pri zagotavljanju oskrbe. To dodatno obremenjuje ekonomiko regulirane prodaje goriv." Cenovni model mora zato slediti dejanskim razmeram na trgu, poudarja predsednik uprave Petrola Sašo Berger. V družbi se zato zavzemajo za prehod na tržno oblikovanje cen z ustreznimi varovalkami za potrošnike. Kaj to pomeni? "To pomeni, da bi se maloprodajne cene oblikovale glede na aktualne nabavne pogoje, razmere na trgu in konkurenco med ponudniki in bi se lahko spremembam na trgu prilagajale bistveno hitreje - navzgor in navzdol. Predlagamo torej ureditev, v kateri bi ponudniki cene oblikovali na tržni osnovi," pojasnjujejo v Petrolu, kjer pa dodajajo, da je konkretna zasnova sistema in njegovih varovalk še stvar nadaljnjega strokovnega dialoga z odločevalci in drugimi deležniki. Kako bi se nova metodologija razlikovala od sedaj veljavnega načina izračuna cen? "Ključna razlika je v načinu in hitrosti prilagajanja cen dejanskim razmeram na trgu. Sedanji model temelji na vnaprej določeni metodologiji in referenčnih tržnih podatkih, pri tržnem oblikovanju pa bi se lahko cene bolj neposredno in sproti odzivale na spremembe nabavnih pogojev," odgovarjajo v Petrolu. V strukturi končne maloprodajne cene goriva so danes poleg cene goriva še okoljske dajatve, prispevek za energetsko učinkovitost, prispevek OVE in SPTE, trošarine in davek na dodano vrednost, ki se obračuna na vse postavke. Tudi v primeru tržnega določanja cen bi se davki, trošarine in druge zakonsko določene dajatve še naprej obračunavali skladno z veljavno zakonodajo, pravijo v Petrolu. Prehod na tržni sistem določanja cen podpirajo tudi v družbi Mol Slovenija, drugem največjem igralcu na slovenskem trgu naftnih derivatov: "Že več let smo prepričani in poudarjamo, da je slovenski trg zrel za tržni pristop, ki bi moral nadomestiti sedanjo regulacijo cen. Postopna liberalizacija trga bi po našem prepričanju krepila varnost in zanesljivost slovenske oskrbe." Pri tem poudarjajo, da geopolitični dogodki pomembno vplivajo na razmere na globalnih energetskih trgih: "Zaradi konflikta v Hormuški ožini in ukrajinskih napadov na rusko energetsko infrastrukturo sta bila hkrati prizadeta dva ključna svetovna vira oskrbe z dizelskim gorivom in letalskim kerozinom - Bližnji vzhod in Rusija. Julijski podatki kažejo, da se je svetovni izvoz dizelskega goriva od začetka leta zmanjšal za 21 odstotkov, medtem ko je izvoz motornega bencina v primerjavi z enakim obdobjem lani upadel za 14 odstotkov, kar dodatno povečuje pritiske na mednarodne energetske trge." V Molu torej menijo, da bi morala prihodnja ureditev omogočati oblikovanje maloprodajnih cen na podlagi dejanskih nabavnih in operativnih stroškov ter dinamičnih tržnih razmer. Gre pri pobudi Petrola že za konkreten predlog, ki so ga naslovili na vlado? "Petrol svoja stališča in predloge glede prihodnje ureditve trga naftnih derivatov že dalj časa predstavlja pristojnim odločevalcem v okviru strokovnega dialoga. Pri tem ves čas opozarjamo na omejitve obstoječega regulatornega modela, ki so še posebej izrazite v obdobjih velike volatilnosti. Naše stališče ostaja enako: cenovni sistem mora dovolj hitro slediti dejanskim nabavnim pogojem, saj se s tem krepita zanesljivost oskrbe in ekonomska vzdržnost poslovanja." A na ministrstvu za infrastrukturo in energijo, ki ga vodi Jernej Vrtovec, pravijo, da glede tega uradne pobude trgovcev z naftnimi derivati še niso prejeli. "Menimo, da je z obstoječo spremembo metodologije obračuna v tem trenutku doseženo ravnotežje med drobnoprodajnimi cenami naftnih derivatov ter pogoji za uspešno opravljanje dejavnosti trgovine naftnih derivatov," pa na ministrstvu komentirajo pobudo Petrola. Regulirane cene naftnih derivatov, med katere sodijo bencin, dizel in kurilno olje, se v Sloveniji določajo na podlagi metodologije iz uredbe o oblikovanju določenih cen naftnih derivatov, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in gibanju tečaja dolar-evro. Kot smo že poročali, je junijska sprememba uredbe med drugim zvišala najvišjo dovoljeno maržo trgovcev z naftnimi derivati, ki je določena pri 0,115 evra za liter za vse naftne derivate. "Če se cena goriva zviša, se bruto marža trgovca zaradi tega ne poveča. Pri tem je pomembno poudariti, da 11,5 centa ni zaslužek oziroma dobiček trgovca. Iz bruto marže se pokrivajo stroški logistike, financiranja zalog, prodajne mreže, zaposlenih, energije, vzdrževanja, varnosti in drugi stroški poslovanja. Povprečne bruto marže trgovcev v EU presegajo 20 centov na liter in so torej občutno višje kot v Sloveniji," glede tega menijo v Petrolu. V Molu menijo, da ima Slovenija danes regulacijo, ki je po svoji naravi interventna: "Saj so regulirane marže v Sloveniji v primerjavi z evropskimi državami bistveno nižje." Tudi sami poudarjajo, da marža pri reguliranih cenah goriv ne pomeni dobička podjetja: "Temveč razliko med prodajno in nabavno ceno, iz katere distributerji pokrivamo stroške dela oziroma stroške plač zaposlenih, skladiščenja in transporta goriva, energije, vzdrževanja, amortizacije, koncesijo Darsu za bencinske servise ob avtocestah ter druge neposredne in posredne stroške obratovanja bencinskih servisov. Če regulacija maržo omeji ali določa prenizko, podjetjem ne omogoča pokrivanja osnovnih stroškov, kar lahko ogrozi stabilno delovanje in zanesljivo oskrbo trga. Ta ranljivost se še posebej izraža v negotovih razmerah na trgu, kot so trenutne."
- language
- slv
- published at
- 2026-09-23T03:10:03
- source
- Večer
- title
- Trgovci z naftnimi derivati za liberalizacijo cen. Jim bo vlada ugodila in kaj bi to pomenilo?
- url
- https://vecer.com/slovenija/trgovci-za-trzno-dolocanje-cen-bencina-in-dizla-10428028
- article order
- 11
- body
- Petrol zaradi velikih nihanj na svetovnih naftnih trgih poziva k spremembi sistema oblikovanja cen goriv. V družbi menijo, da sedanja regulacija ne sledi dovolj hitro dejanskim nabavnim stroškom in lahko dolgoročno ogrozi vzdržnost oskrbe. Vlada je medtem ubrala drugačen pristop: z regulatornimi spremembami in začasnimi ukrepi skuša omejiti prenos visokih svetovnih cen na gospodinjstva in gospodarstvo. Razmere na svetovnih energetskih trgih ponovno postavljajo vprašanje, kako naj se v Sloveniji oblikujejo cene pogonskih goriv. Petrol opozarja, da so geopolitične razmere in motnje v mednarodni oskrbi povzročile velik skok nabavnih cen, sedanja regulacija pa se na tako hitre spremembe po njihovem mnenju ne odziva dovolj učinkovito. Oskrba slovenskega trga je za zdaj stabilna, vendar Petrol opozarja, da zaradi nepredvidljivih razmer dolgoročnih zagotovil ne more dati. Predsednik uprave Petrola Sašo Berger poudarja, da podjetje visokih cen goriv ne ustvarja, saj mora derivate po višjih cenah najprej kupiti na mednarodnih trgih. "Cenovni model mora zato slediti dejanskim razmeram na trgu," je po poročanju medijev poudaril Berger. Cena dizla se je več kot podvojila Petrol kot pomemben razlog za spremembo sistema navaja gibanje veleprodajnih cen. Cena dizelskega goriva na evropskem veleprodajnem trgu je po Plattsovih kotacijah sredi septembra presegla 1.600 dolarjev za tono. Februarja je bila cena okoli 720 dolarjev. Gre za več kot dvakratno povečanje v nekaj mesecih. Petrol opozarja tudi na maržo trgovcev. Pri reguliranih gorivih je najvišja dovoljena bruto marža trenutno 11,5 centa na liter. Iz nje mora trgovec pokrivati stroške logistike, financiranja zalog, zaposlenih, prodajne mreže, energije, vzdrževanja in varnosti. V Petrolu navajajo, da povprečne bruto marže trgovcev v Evropski uniji presegajo 20 centov na liter. Ob tem posebej poudarjajo, da bruto marža ni enaka dobičku. Petrol želi tržno oblikovanje cen z varovalkami Petrol zato predlaga postopen prehod na tržno oblikovanje cen goriv. Ob tem ne zagovarja popolne odsotnosti nadzora, temveč sistem, v katerem bi bile za potrošnike vzpostavljene ustrezne varovalke. Med njimi v družbi omenjajo konkurenco med ponudniki, preglednost cen, javno primerljivost cen in nadzor pristojnih institucij. Po njihovem bi se lahko maloprodajne cene tako hitreje prilagajale dejanskim nabavnim razmeram. Petrol obenem poudarja, da predloga ne zagovarja zaradi želje po višjih maržah ali dobičkih, ampak zaradi dolgoročne vzdržnosti oskrbe. "Naša odgovornost je, da tudi v tako zahtevnih razmerah naredimo vse, kar je v naši moči, da gorivo zanesljivo pride do ljudi in gospodarstva. Za to potrebujemo stabilne dobavne vire, zaloge, učinkovito logistiko in infrastrukturo, v katero lahko vlagamo," je poudaril Berger. Vlada trenutno ubira drugačen pristop Stališče Petrola prihaja v času, ko vlada sama aktivno posega v oblikovanje cen goriv, vendar z drugačnim ciljem - omejiti pritisk na končne uporabnike. Vlada je 17. septembra sprejela dodatni ukrep za blažitev visokih cen pogonskih goriv. S spremembo uredbe je spremenila način izračuna modelske cene in črtala določbe glede biokomponent. Po oceni ministrstva za infrastrukturo in energetiko naj bi ukrep pri dizelskem gorivu učinkoval približno sedem centov na liter. Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec je ob tem poudaril, da želi država v okviru razpoložljivih možnosti čim bolj omejiti posledice visokih cen energentov za prebivalstvo in gospodarstvo. Skoraj dva evra za liter dizla Uradni podatki vlade kažejo, kako hitro so se cene letos spreminjale. Medtem ko je liter dizla v začetku julija stal 1,605 evra, je bila regulirana cena od 15. do 21. septembra že 1,991 evra. Bencin je v istem obdobju z 1,537 evra oziroma 1,561 evra v začetku julija dosegel 1,728 evra. To pomeni, da se cena dizla približuje meji dveh evrov za liter kljub ukrepom države za blaženje rasti. Vlada je sicer že marca letos ob podobnih tveganjih opozarjala na pomen stabilne oskrbe in dobavnih poti. Takrat je poleg spremenjene regulacije cen na servisih zunaj avtocest ter deregulacije cen na avtocestnih servisih uporabila tudi druge stabilizacijske ukrepe, med drugim spremembe trošarin, ukinitev okoljske dajatve za CO₂ in sprostitev dela državnih rezerv. Dve različni poti do istega cilja Razprava tako ni več zgolj vprašanje, ali naj bodo cene goriv regulirane ali ne. V ospredju je vprašanje, kako hkrati zagotoviti dostopne cene za gospodinjstva in gospodarstvo ter trgovcem omogočiti pogoje, v katerih bodo lahko zagotavljali zaloge, logistiko in stabilno oskrbo tudi ob velikih nihanjih na svetovnih trgih. Petrol opozarja, da mora biti cenovni model dovolj prožen, da lahko sledi realnim nabavnim stroškom. Vlada pa trenutno uporablja regulacijo in druge začasne ukrepe, s katerimi skuša omejiti prenos svetovnih podražitev na slovenske potrošnike. Prav razvoj cen v prihodnjih tednih bo pokazal, kako velik bo pritisk mednarodnih trgov in ali bodo sedanji ukrepi države zadostovali za njegovo blaženje. Your Premium trial has ended Your Premium trial has ended
- language
- slv
- published at
- 2026-09-21T18:02:44
- source
- Domovina
- title
- Petrol poziva k deregulaciji cen goriv: vlada medtem z ukrepi blaži pritisk na gospodinjstva in gospodarstvo
- url
- https://www.domovina.je/petrol-poziva-k-deregulaciji-cen-goriv-vlada-medtem-z-ukrepi-blazi-pritisk-na-gospodinjstva-in-gospodarstvo
- article order
- 3
- body
- Največji slovenski trgovec z naftnimi derivati Petrol se ob zaostrenih geopolitičnih razmerah in velikih nihanjih na mednarodnih energetskih trgih zavzema za prehod na tržno oblikovanje cen goriv z ustreznimi varovalkami za potrošnike. Kot poudarjajo, bi takšen sistem omogočil hitrejše prilagajanje maloprodajnih cen dejanskim nabavnim razmeram ter zmanjšal razkorak med cenami, po katerih trgovci gorivo kupujejo, in cenami, po katerih ga lahko prodajajo. V Petrolu zagotavljajo, da je oskrba slovenskega trga z gorivi trenutno stabilna, vendar zaradi nepredvidljivih razmer na svetovnih trgih dolgoročnih zagotovil ne želijo dajati. "Na geopolitično dogajanje, svetovne cene goriv in razmere na mednarodnih dobavnih poteh ne moremo vplivati, zato glede na izjemno nepredvidljive globalne razmere absolutnih zagotovil za daljše obdobje ne bi bilo odgovorno dajati," so v sporočilu za javnost zapisali v družbi. Petrol: Gorivo moramo najprej kupiti na mednarodnem trgu Petrol nima lastnih nahajališč nafte ali rafinerij, ampak naftne derivate kupuje na mednarodnih trgih. Kot poudarjajo, pogojev, po katerih gorivo kupujejo, ne določajo sami. Pri reguliranih gorivih znaša najvišja dovoljena bruto marža trgovca 11,5 centa na liter in je določena v fiksnem znesku. Višja cena goriva zato po pojasnilih Petrola sama po sebi ne pomeni višje bruto marže trgovca. Ob tem opozarjajo, da bruto marža ni enaka dobičku. Iz nje trgovci med drugim pokrivajo stroške logistike, financiranja zalog, prodajne mreže, zaposlenih, energije, vzdrževanja in varnosti. Petrol navaja, da povprečne bruto marže trgovcev v Evropski uniji presegajo 20 centov na liter. Na nabavno ceno goriv poleg cene surove nafte vplivajo tudi razpoložljivost končnih derivatov, zmogljivosti rafinerij, dobavne poti, transport in drugi nabavni pogoji. Po podatkih, ki jih navaja Petrol, je cena dizelskega goriva na evropskem veleprodajnem trgu po Plattsovih kotacijah sredi septembra presegla 1.600 dolarjev na tono. Februarja je bila okoli 720 dolarjev na tono. "Cenovni model mora slediti dejanskim razmeram" V družbi ocenjujejo, da sedanja ureditev cen v času velikih nihanj na trgih ni dovolj prilagodljiva, saj se spremembam ne prilagaja dovolj hitro in po njihovem ne upošteva vseh dejanskih stroškov zagotavljanja oskrbe. "Petrol visokih cen goriv ne ustvarja, saj moramo gorivo po teh višjih cenah najprej kupiti na mednarodnih trgih. Naša odgovornost je, da tudi v tako zahtevnih razmerah naredimo vse, kar je v naši moči, da gorivo zanesljivo pride do ljudi in gospodarstva," je dejal predsednik uprave Petrola Sašo Berger. Po njegovih besedah družba za zanesljivo oskrbo potrebuje stabilne dobavne vire, zaloge, učinkovito logistiko in infrastrukturo, v katero lahko vlaga. "Cenovni model mora zato slediti dejanskim razmeram na trgu," je dodal. Petrol bi cene prepustil trgu Petrol se zato zavzema za prehod na tržno oblikovanje cen goriv, pri čemer poudarja, da bi morale ostati vzpostavljene ustrezne varovalke za potrošnike. Po njihovem bi se lahko v takšnem sistemu maloprodajne cene hitreje prilagajale spremembam nabavnih cen, tako navzgor kot navzdol. To naj bi bilo še posebej pomembno v obdobjih velikih in hitrih premikov na mednarodnih trgih. V Petrolu zatrjujejo, da spremembe ne predlagajo zaradi želje po višjih maržah ali dobičkih. Ocenjujejo pa, da obstoječi regulatorni model v razmerah, ko se nabavne cene in drugi stroški spreminjajo iz dneva v dan, ne zagotavlja več dovolj prilagodljivosti in ekonomske podlage za dolgoročno zanesljivo oskrbo. Kot varovalke za potrošnike izpostavljajo konkurenco med ponudniki, preglednost in javno primerljivost cen ter nadzor pristojnih institucij. "V interesu ljudi, gospodarstva in države je, da je oskrba zanesljiva tudi takrat, ko so razmere najzahtevnejše. Zato potrebujemo ureditev, ki sledi razmeram na trgu in hkrati omogoča dolgoročna vlaganja v oskrbne zmogljivosti," je še dejal Berger.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-21T10:05:07
- source
- SiOL
- title
- Petrol poziva k tržnemu oblikovanju cen goriv: Sedanji model ni več dovolj prilagodljiv
- url
- https://siol.net/novice/slovenija/petrol-poziva-k-trznemu-oblikovanju-cen-goriv-sedanji-model-ni-vec-dovolj-prilagodljiv-701961
- article order
- 9
- body
- Opozarjajo, da zagotovil za daljše časovno obdobje ne morejo dati. "Oskrba slovenskega trga je trenutno stabilna. V Petrolu delamo vse, kar je v naši moči, da tako tudi ostane. Na geopolitično dogajanje, svetovne cene goriv in razmere na mednarodnih dobavnih poteh pa ne moremo vplivati, zato glede na izjemno nepredvidljive globalne razmere absolutnih zagotovil za daljše obdobje ne bi bilo odgovorno dajati," so v sporočilu za medije zapisali v Petrolu. "Zaostrene geopolitične razmere in motnje na mednarodnih energetskih trgih močno vplivajo na cene in dobavljivost naftnih derivatov po vsej Evropi," so še dodali. Marža ni zaslužek Ob tem so opozorili na maržo, ki pri reguliranih gorivih znaša 11,5 centa na liter. "Pri tem je pomembno poudariti, da 11,5 centa ni zaslužek oziroma dobiček trgovca. Iz bruto marže se pokrivajo stroški logistike, financiranja zalog, prodajne mreže, zaposlenih, energije, vzdrževanja, varnosti in drugi stroški poslovanja. Povprečne bruto marže trgovcev v EU presegajo 20 centov na liter in so torej občutno višje kot v Sloveniji," so poudarili. Cena dizelskega goriva na evropskem veleprodajnem trgu je po Plattsovih kotacijah sredi septembra presegla 1.600 dolarjev na tono, medtem ko je bila februarja okoli 720 dolarjev na tono. Gre torej za več kot dvakratni skok cen v nekaj mesecih. Petrol Po oceni Petrola se model oblikovanja cen "spremembam na trgu ne prilagaja dovolj hitro in ne upošteva vseh dejanskih nabavnih stroškov, ki nastajajo pri zagotavljanju oskrbe". "Zato se v Petrolu še naprej zavzemamo za prehod na tržno oblikovanje cen z ustreznimi varovalkami za potrošnike. Tak sistem omogoča, da se maloprodajne cene hitreje prilagajajo dejanskim nabavnim razmeram - navzgor in navzdol - ter zmanjšuje razkorak med pogoji, po katerih mora trgovec gorivo kupiti, in pogoji, po katerih ga lahko proda. To je še posebej pomembno ob velikih in hitrih premikih na mednarodnih trgih," so zapisali. "Takšne ureditve ne zagovarjamo zaradi višjih marž ali dobičkov. V razmerah, ko se nabavne cene in drugi stroški lahko spreminjajo iz dneva v dan, obstoječi regulatorni model ne zagotavlja več zadostne prilagodljivosti in ekonomske podlage za dolgoročno zanesljivo oskrbo. Brez spremembe regulatornega okvira dolgoročno ni mogoče zagotavljati pogojev za zanesljivo oskrbo ljudi, gospodarstva in države. Konkurenca med ponudniki, preglednost in javna primerljivost cen ter nadzor pristojnih institucij pri tem ostajajo pomembne varovalke za potrošnike," so zapisali.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-21T09:51:48
- source
- Žurnal24
- title
- Petrol: Delamo vse, kar je v naši moči, ampak ...
- url
- https://www.zurnal24.si/slovenija/petrol-delamo-vse-kar-je-v-nasi-moci-ampak-465449
- article order
- 2
- body
- Največji slovenski trgovec z naftnimi derivati Petrol se ob zaostrenih geopolitičnih razmerah in velikih nihanjih na energetskih trgih zavzema za prehod na tržno oblikovanje cen goriv z ustreznimi varovalkami za potrošnike. Iz družbe so sporočili, da bi se lahko tako maloprodajne cene hitreje prilagajale dejanskim nabavnim razmeram. V Petrolu zagotavljajo, da je oskrba slovenskega trga z gorivi trenutno stabilna, a zaradi nepredvidljivih razmer na svetovnih trgih dolgoročnih zagotovil ne želijo dajati. "Na geopolitično dogajanje, svetovne cene goriv in razmere na mednarodnih dobavnih poteh ne moremo vplivati, zato glede na izjemno nepredvidljive globalne razmere absolutnih zagotovil za daljše obdobje ne bi bilo odgovorno dajati," so sporočili. Petrol: gorivo moramo najprej kupiti na mednarodnem trgu Petrol nima lastnih nahajališč nafte ali rafinerij, temveč naftne derivate kupuje na mednarodnih trgih. Na pogoje, po katerih gorivo nabavlja, zato po njihovih navedbah nima neposrednega vpliva. Pri reguliranih gorivih znaša najvišja dovoljena bruto marža trgovca 11,5 centa na liter in je določena v fiksnem znesku. To pomeni, da se ob višji ceni goriva bruto marža trgovca sama po sebi ne poveča. V Petrolu ob tem poudarjajo, da bruto marža ni enaka dobičku. Iz nje trgovci pokrivajo tudi stroške logistike, financiranja zalog, prodajne mreže, zaposlenih, energije, vzdrževanja in varnosti. Po navedbah družbe povprečne bruto marže trgovcev v Evropski uniji presegajo 20 centov na liter. Na nabavno ceno goriv poleg cene surove nafte vplivajo tudi razpoložljivost končnih derivatov, zmogljivosti rafinerij, dobavne poti in stroški transporta. Po podatkih, ki jih navaja Petrol, je cena dizelskega goriva na evropskem veleprodajnem trgu po Plattsovih kotacijah sredi septembra presegla 1.600 dolarjev na tono, medtem ko je bila februarja okoli 720 dolarjev na tono. "Cenovni model mora slediti dejanskim razmeram" V Petrolu ocenjujejo, da se sedanji sistem reguliranih cen v obdobjih velikih nihanj na trgih spremembam ne prilagaja dovolj hitro in ne upošteva vseh stroškov, ki nastajajo pri zagotavljanju oskrbe. "Petrol visokih cen goriv ne ustvarja, saj moramo gorivo po teh višjih cenah najprej kupiti na mednarodnih trgih. Naša odgovornost je, da tudi v tako zahtevnih razmerah naredimo vse, kar je v naši moči, da gorivo zanesljivo pride do ljudi in gospodarstva," je dejal predsednik uprave Petrola Sašo Berger. Po njegovih besedah družba za zanesljivo oskrbo potrebuje stabilne dobavne vire, zadostne zaloge, učinkovito logistiko in infrastrukturo. "Cenovni model mora zato slediti dejanskim razmeram na trgu," je dodal. Petrol bi cene bolj prepustil trgu Petrol se zato zavzema za tržno oblikovanje cen goriv, ob tem pa poudarja, da bi morale ostati ustrezne varovalke za potrošnike. Po njihovi oceni bi se v takšnem sistemu maloprodajne cene hitreje odzivale na spremembe nabavnih cen, tako navzgor kot navzdol, kar bi zmanjšalo razkorak med ceno, po kateri trgovec gorivo kupi, in ceno, po kateri ga lahko proda. V družbi zatrjujejo, da sprememb ne predlagajo zaradi želje po višjih maržah ali dobičkih. Menijo pa, da sedanji regulatorni model ob hitrih spremembah nabavnih cen in drugih stroškov ne zagotavlja več dovolj prilagodljivosti za dolgoročno zanesljivo oskrbo.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-21T10:46:01
- source
- Svet24
- title
- Petrol bi cene goriv prepustil trgu: opozarja na vse dražjo nabavo
- url
- https://svet24.si/novice/gospodarstvo/petrol-goriva-pojasnilo-cene-1927893
- source scope
- analyzed source count
- 10
- omitted articles
- article order
- 6
- body
- Opozorili so, da za dolgoročno zanesljivost oskrbe potrebujejo vzdržen in prilagodljiv cenovni model, ki upošteva dejanske stroške Oskrba Slovenije z naftnimi derivati je kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram in motnjam na mednarodnih energetskih trgih trenutno stabilna, so danes zagotovili v Petrolu. Opozorili pa so, da za dolgoročno zanesljivost oskrbe potrebujejo vzdržen in prilagodljiv cenovni model, ki upošteva dejanske stroške. Petrol ni vertikalno integriran in nima lastnih nahajališč nafte ali rafinerij, temveč je trgovec z naftnimi derivati in kupec. Goriva mora najprej kupiti na mednarodnih trgih po pogojih, ki jih ne določa sam, so v sporočilu za javnost poudarili v družbi. "Pri reguliranih gorivih znaša najvišja dovoljena bruto marža trgovca 11,5 centa na liter in je določena v fiksnem znesku. Če se cena goriva zviša, se bruto marža trgovca zaradi tega ne poveča," so zapisali. Poudarili so, da se iz bruto marže pokrivajo stroški logistike, financiranja zalog, prodajne mreže, zaposlenih, energije, vzdrževanja in varnosti ter drugi stroški poslovanja. Povprečne bruto marže trgovcev v EU presegajo 20 centov na liter in so torej občutno višje kot v Sloveniji. "V Petrolu že ves čas opozarjamo, da omejitve obstoječega regulatornega modela še posebej pridejo do izraza v obdobjih velike tržne volatilnosti. Po naši oceni se model spremembam na trgu ne prilagaja dovolj hitro in ne upošteva vseh dejanskih nabavnih stroškov, ki nastajajo pri zagotavljanju oskrbe. To dodatno obremenjuje ekonomiko regulirane prodaje goriv," so izpostavili. Kot je poudaril predsednik uprave Petrola Sašo Berger, Petrol visokih cen goriv ne ustvarja, saj mora gorivo po teh višjih cenah najprej kupiti na mednarodnih trgih. "Naša odgovornost je, da tudi v tako zahtevnih razmerah naredimo vse, kar je v naši moči, da gorivo zanesljivo pride do ljudi in gospodarstva. Za to potrebujemo stabilne dobavne vire, zaloge, učinkovito logistiko in infrastrukturo, v katero lahko vlagamo. Cenovni model mora zato slediti dejanskim razmeram na trgu," je dejal. Ker lahko svojo odgovornost do ljudi in gospodarstva dolgoročno uresničujejo le ob ekonomsko vzdržnih pogojih poslovanja, se še naprej zavzemajo za prehod na tržno oblikovanje cen z ustreznimi varovalkami za potrošnike, so poudarili v družbi.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-21T11:09:00
- source
- Primorski Dnevnik
- title
- Petrol: Oskrba Slovenije z naftnimi derivati stabilna
- url
- https://www.primorski.eu/se/petrol-oskrba-slovenije-z-naftnimi-derivati-stabilna-KY2274905
- article order
- 0
- body
- Oskrba Slovenije z naftnimi derivati je kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram in motnjam na mednarodnih energetskih trgih trenutno stabilna, so danes zagotovili v Petrolu. Opozorili pa so, da za dolgoročno zanesljivost oskrbe potrebujejo vzdržen in prilagodljiv cenovni model, ki upošteva dejanske stroške. Petrol ni vertikalno integriran in nima lastnih nahajališč nafte ali rafinerij, temveč je trgovec z naftnimi derivati in kupec Goriva mora najprej kupiti na mednarodnih trgih po pogojih, ki jih ne določa sam, so v sporočilu za javnost poudarili v družbi. "Pri reguliranih gorivih znaša najvišja dovoljena bruto marža trgovca 11,5 centa na liter in je določena v fiksnem znesku. Če se cena goriva zviša, se bruto marža trgovca zaradi tega ne poveča," so zapisali. Poudarili so, da se iz bruto marže pokrivajo stroški logistike, financiranja zalog, prodajne mreže, zaposlenih, energije, vzdrževanja in varnosti ter drugi stroški poslovanja. Povprečne bruto marže trgovcev v EU presegajo 20 centov na liter in so torej občutno višje kot v Sloveniji. "V Petrolu že ves čas opozarjamo, da omejitve obstoječega regulatornega modela še posebej pridejo do izraza v obdobjih velike tržne volatilnosti. Po naši oceni se model spremembam na trgu ne prilagaja dovolj hitro in ne upošteva vseh dejanskih nabavnih stroškov, ki nastajajo pri zagotavljanju oskrbe. To dodatno obremenjuje ekonomiko regulirane prodaje goriv," so izpostavili. Kot je poudaril predsednik uprave Petrola Sašo Berger, Petrol visokih cen goriv ne ustvarja, saj mora gorivo po teh višjih cenah najprej kupiti na mednarodnih trgih. "Naša odgovornost je, da tudi v tako zahtevnih razmerah naredimo vse, kar je v naši moči, da gorivo zanesljivo pride do ljudi in gospodarstva. Za to potrebujemo stabilne dobavne vire, zaloge, učinkovito logistiko in infrastrukturo, v katero lahko vlagamo. Cenovni model mora zato slediti dejanskim razmeram na trgu," je dejal. Ker lahko svojo odgovornost do ljudi in gospodarstva dolgoročno uresničujejo le ob ekonomsko vzdržnih pogojih poslovanja, se še naprej zavzemajo za prehod na tržno oblikovanje cen z ustreznimi varovalkami za potrošnike, so poudarili v družbi. "Tak sistem omogoča, da se maloprodajne cene hitreje prilagajajo dejanskim nabavnim razmeram - navzgor in navzdol - ter zmanjšuje razkorak med pogoji, po katerih mora trgovec gorivo kupiti, in pogoji, po katerih ga lahko proda. To je še posebej pomembno ob velikih in hitrih premikih na mednarodnih trgih," so zapisali. "V interesu ljudi, gospodarstva in države je, da je oskrba zanesljiva tudi takrat, ko so razmere najzahtevnejše. Zato potrebujemo ureditev, ki sledi razmeram na trgu in hkrati omogoča dolgoročna vlaganja v oskrbne zmogljivosti," je dodal Berger. Razmere na energetskih trgih so zaradi vojne na Bližnjem vzhodu že nekaj časa napete, cene goriv pa močno povišane Voznike v torek najverjetneje čaka podražitev bencina za približno pet centov in dizla za dva centa na liter, s čimer bi dizel prvič doslej presegel mejo dveh evrov za liter. Najvišja rast cene za skoraj 10 centov na liter pa se pričakuje v primeru kurilnega olja, so izračunali na spletnem portalu Finance. Vlada je sicer v četrtek z namenom znižanja maloprodajnih cen naftnih derivatov pri izračunu modelske cene za 95-oktanski bencin in dizelsko gorivo črtala določbe glede biokomponent. Sprememba uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov bo začela veljati 22. septembra, pri prvem izračunu modelske cene pa se bo upoštevalo obračunsko obdobje od 14. do 18. septembra.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-21T10:00:08
- source
- Lokalec.si
- title
- Petrol: Oskrba Slovenije z naftnimi derivati stabilna
- url
- https://www.lokalec.si/petrol-oskrba-slovenije-z-naftnimi-derivati-stabilna/
- omitted source count
- 2
- total source count
- 12