MedVrsticami

DZ sprejel zakon o SKOK-u za pregon korupcije 23.9.2026

Analiziranih 8 virov Slovenščina

Državni zbor je s 47 glasovi za in 35 proti po nujnem postopku sprejel zakon o SKOK-u, ki preoblikuje Specializirano državno tožilstvo (SDT) v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala ter ustanavlja novo Specializirano kazensko sodišče. Zakon, ki ga je pripravila koalicija pod vodstvom Demokratov in SDS, naj bi začel veljati 1. julija 2027. Pravosodni minister Mihael Zupančič je zakon označil za "tektonski premik" v boju proti korupciji, medtem ko opozicija (Svoboda, SD, Levica) in strokovna javnost (sodstvo, tožilstvo) opozarjajo na povečan politični vpliv na imenovanje tožilcev, pomanjkanje zlorabe uradnega položaja v katalogu kaznivih dejanj ter tveganje za daljše postopke. Zakon so podprle tudi poslanske skupine NSi, SLS, Fokus in Resnica.

Infografika

image url: /static/img/infographics/slv-128431_sl_53cf532164d94577.webp

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	Delo	Dnevnik	Večer	Domovina	Slovenske Novice	SiOL
Zakon o Skoku določa preoblikovanje SDT v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala.	Večina potrjuje, Domovina le omenja okrepitev.	Delno: Članek potrjuje preoblikovanje SDT, a ne navaja celotnega novega imena.	Da: Članek navaja preimenovanje SDT v to ime.	Da: Članek navaja preimenovanje SDT v skladu s predlogom zakona.	Da: Članek navaja to preimenovanje SDT.	Da: Članek navaja preoblikovanje SDT v StKOK.	Delno: Članek omenja okrepitev specializiranega državnega tožilstva.	Da: Članek potrjuje preimenovanje SDT v ta organ.	Da: Članek potrjuje preimenovanje SDT v ta organ.
Opozicija in del sodstva opozarjata, da zakon povečuje politični vpliv na imenovanje tožilcev.	Večina virov potrjuje, STA molči; noben ne oporeka.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja očitke opozicije in sodstva glede političnega vpliva.	Delno: Sodstvo in tožilstvo opozarjata na povečan politični vpliv.	Da: Članek omenja opozorila o večjem političnem vplivu.	Da: Članek omenja pomisleke glede političnega vpliva pri imenovanju.	Da: Članek navaja opozorila opozicije in stroke o političnem vplivu.	Da: Članek navaja opozorila o povečanju političnega vpliva.	Delno: Sodstvo in tožilstvo opozarjata na povečanje političnega vpliva.
Sodstvo in tožilstvo opozarjata, da bi zakon lahko povzročil zastoje v postopkih namesto pospešitve.	Viri se strinjajo; STA je edini, ki trditev le delno omenja.	Delno: Članek omenja, da je zakon naletel na resne pomisleke tožilstva in sodstva.	Da: Članek navaja svarila o možnih zastojih v postopkih.	Da: Članek navaja opozorila o možnih zastojih v postopkih.	Da: Članek navaja opozorila o nevarnosti novih zaostankov.	Da: Članek omenja svarila stroke, da bi zakon lahko postopke podaljšal.	Da: Članek navaja opozorila o možnem podaljševanju postopkov.	Da: Članek navaja opozorila o možnih zastojih v postopkih.	Da: Članek navaja opozorila o možnih zastojih v postopkih.
Zakon predvideva ustanovitev Specializiranega sodišča RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala.	STA ne omenja, drugi potrjujejo, a z različnimi imeni.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje ustanovitev tega sodišča.	Da: Članek potrjuje ustanovitev tega sodišča.	Da: Članek potrjuje ustanovitev enega specializiranega sodišča.	Da: Članek potrjuje ustanovitev Specializiranega kazenskega sodišča RS.	Da: Članek navaja ustanovitev Specializiranega kazenskega sodišča RS.	Da: Članek izrecno navaja ustanovitev tega sodišča.	Delno: Članek omenja ustanovitev novega sodišča za zadeve s tega področja.
Pravosodni minister Mihael Zupančič je zakon označil za 'tektonski premik v boju proti korupciji'.	Delo navaja Logarja, ne Zupančiča; RTV in Večer potrjujeta.	Ni omenjeno	Da: Minister je to izjavo podal v svojem nagovoru.	Delno: Minister Anže Logar je uporabil to frazo, ne Mihael Zupančič.	Ni omenjeno	Da: Minister je uporabil točno to besedno zvezo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Zakon odpravlja sodno preiskavo kot posebno fazo kazenskega postopka za zadeve v pristojnosti prenovljenega tožilstva.	Večina virov trditve ne omenja; RTV in Dnevnik jo potrjujeta, Domovina le delno.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje odpravo sodne preiskave v teh postopkih.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje odpravo sodne preiskave kot posebne faze.	Ni omenjeno	Delno: Omenja se kot možnost, ki bi morala biti del celovite reforme.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Koalicija je zavrnila vsa opozicijska dopolnila, ki so predlagala črtanje ključnih členov zakona.	STA, Delo, Dnevnik, Domovina in SiOL ne omenjajo; RTV in Slovenske novice potrjujejo; Večer navaja predloge, ne potrjuje zavrnitve v	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje zavrnitev teh opozicijskih dopolnil.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Članek navaja, da so stranke Svoboda, SD in Levica predlagale črtanje členov, a ne potrjuje zavrnitve vseh.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje zavrnitev teh opozicijskih dopolnil.	Ni omenjeno
DZ je s 47 glasovi za in 35 proti sprejel zakon o Skoku.	SiOL zanika sprejetje, drugi viri potrjujejo.	Da: Podatek je naveden v prvem stavku članka.	Da: Članek potrjuje sprejetje zakona s 47 glasovi za in 35 proti.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje izid glasovanja 47 za in 35 proti.	Ni omenjeno	Da: Podatek je naveden v prvem stavku članka.	Ne: Članek navaja, da bodo poslanci o zakonu šele odločali.
Prenovljeno tožilstvo in novo sodišče bosta začela delovati 1. julija 2027.	Trije viri potrjujejo datum, štirje ga ne omenjajo.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja začetek delovanja 1. julija 2027.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja točno ta datum začetka delovanja.	Da: Članek navaja 1. julij 2027 kot začetek uporabe zakona.	Da: Članek navaja 1. julij 2027 kot datum začetka uporabe zakona.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Minister Zupančič je zatrdil, da minister ne bo samovoljno odločal o imenovanju tožilcev ali o tem, koga bodo preganjali.	RTV in Večer potrjujeta, Domovina podpira, ostali molčijo.	Ni omenjeno	Da: Minister je to izrecno zanikal v svojem govoru.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Minister je poudaril, da ne bo odločal, koga bo tožilec preganjal.	Da: Minister je to izrecno zatrdil v svojem zagovoru.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Zakon je bil ključna predvolilna obljuba Demokratov Anžeta Logarja.	RTV in Večer potrjujeta, ostali ne omenjajo.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da je Logar SKOK poudarjal kot ključno obljubo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da je bil Skok ena ključnih predvolilnih obljub.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Generalna državna tožilka Katarina Bergant je med ostrimi kritičarkami zakona.	Samo Delo potrjuje trditev, ostali viri je ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek jo izrecno navaja kot ostro kritičarko zakona.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno

claims

Zakon o Skoku določa preoblikovanje SDT v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala.
Opozicija in del sodstva opozarjata, da zakon povečuje politični vpliv na imenovanje tožilcev.
Sodstvo in tožilstvo opozarjata, da bi zakon lahko povzročil zastoje v postopkih namesto pospešitve.
Zakon predvideva ustanovitev Specializiranega sodišča RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala.
Pravosodni minister Mihael Zupančič je zakon označil za 'tektonski premik v boju proti korupciji'.
Zakon odpravlja sodno preiskavo kot posebno fazo kazenskega postopka za zadeve v pristojnosti prenovljenega tožilstva.
Koalicija je zavrnila vsa opozicijska dopolnila, ki so predlagala črtanje ključnih členov zakona.
DZ je s 47 glasovi za in 35 proti sprejel zakon o Skoku.
Prenovljeno tožilstvo in novo sodišče bosta začela delovati 1. julija 2027.
Minister Zupančič je zatrdil, da minister ne bo samovoljno odločal o imenovanju tožilcev ali o tem, koga bodo preganjali.
Zakon je bil ključna predvolilna obljuba Demokratov Anžeta Logarja.
Generalna državna tožilka Katarina Bergant je med ostrimi kritičarkami zakona.

key differences

DZ je s 47 glasovi za in 35 proti sprejel zakon o Skoku.: SiOL zanika sprejetje, drugi viri potrjujejo.
Generalna državna tožilka Katarina Bergant je med ostrimi kritičarkami zakona.: Samo Delo potrjuje trditev, ostali viri je ne omenjajo.
Koalicija je zavrnila vsa opozicijska dopolnila, ki so predlagala črtanje ključnih členov zakona.: STA, Delo, Dnevnik, Domovina in SiOL ne omenjajo; RTV in Slovenske novice potrjujejo; Večer navaja predloge, ne potrjuje zavrnitve v
Minister Zupančič je zatrdil, da minister ne bo samovoljno odločal o imenovanju tožilcev ali o tem, koga bodo preganjali.: RTV in Večer potrjujeta, Domovina podpira, ostali molčijo.
Opozicija in del sodstva opozarjata, da zakon povečuje politični vpliv na imenovanje tožilcev.: Večina virov potrjuje, STA molči; noben ne oporeka.
Pravosodni minister Mihael Zupančič je zakon označil za 'tektonski premik v boju proti korupciji'.: Delo navaja Logarja, ne Zupančiča; RTV in Večer potrjujeta.
Prenovljeno tožilstvo in novo sodišče bosta začela delovati 1. julija 2027.: Trije viri potrjujejo datum, štirje ga ne omenjajo.
Sodstvo in tožilstvo opozarjata, da bi zakon lahko povzročil zastoje v postopkih namesto pospešitve.: Viri se strinjajo; STA je edini, ki trditev le delno omenja.
Zakon je bil ključna predvolilna obljuba Demokratov Anžeta Logarja.: RTV in Večer potrjujeta, ostali ne omenjajo.
Zakon o Skoku določa preoblikovanje SDT v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala.: Večina potrjuje, Domovina le omenja okrepitev.
Zakon odpravlja sodno preiskavo kot posebno fazo kazenskega postopka za zadeve v pristojnosti prenovljenega tožilstva.: Večina virov trditve ne omenja; RTV in Dnevnik jo potrjujeta, Domovina le delno.
Zakon predvideva ustanovitev Specializiranega sodišča RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala.: STA ne omenja, drugi potrjujejo, a z različnimi imeni.

source analyses

Delo

DZ je s 47 glasovi za in 35 proti sprejel zakon o Skoku.: Ni omenjeno
Generalna državna tožilka Katarina Bergant je med ostrimi kritičarkami zakona.: Da: Članek jo izrecno navaja kot ostro kritičarko zakona.
Koalicija je zavrnila vsa opozicijska dopolnila, ki so predlagala črtanje ključnih členov zakona.: Ni omenjeno
Minister Zupančič je zatrdil, da minister ne bo samovoljno odločal o imenovanju tožilcev ali o tem, koga bodo preganjali.: Ni omenjeno
Opozicija in del sodstva opozarjata, da zakon povečuje politični vpliv na imenovanje tožilcev.: Delno: Sodstvo in tožilstvo opozarjata na povečan politični vpliv.
Pravosodni minister Mihael Zupančič je zakon označil za 'tektonski premik v boju proti korupciji'.: Delno: Minister Anže Logar je uporabil to frazo, ne Mihael Zupančič.
Prenovljeno tožilstvo in novo sodišče bosta začela delovati 1. julija 2027.: Ni omenjeno
Sodstvo in tožilstvo opozarjata, da bi zakon lahko povzročil zastoje v postopkih namesto pospešitve.: Da: Članek navaja opozorila o možnih zastojih v postopkih.
Zakon je bil ključna predvolilna obljuba Demokratov Anžeta Logarja.: Ni omenjeno
Zakon o Skoku določa preoblikovanje SDT v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala.: Da: Članek navaja preimenovanje SDT v skladu s predlogom zakona.
Zakon odpravlja sodno preiskavo kot posebno fazo kazenskega postopka za zadeve v pristojnosti prenovljenega tožilstva.: Ni omenjeno
Zakon predvideva ustanovitev Specializiranega sodišča RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala.: Da: Članek potrjuje ustanovitev tega sodišča.

Dnevnik

DZ je s 47 glasovi za in 35 proti sprejel zakon o Skoku.: Ni omenjeno
Generalna državna tožilka Katarina Bergant je med ostrimi kritičarkami zakona.: Ni omenjeno
Koalicija je zavrnila vsa opozicijska dopolnila, ki so predlagala črtanje ključnih členov zakona.: Ni omenjeno
Minister Zupančič je zatrdil, da minister ne bo samovoljno odločal o imenovanju tožilcev ali o tem, koga bodo preganjali.: Ni omenjeno
Opozicija in del sodstva opozarjata, da zakon povečuje politični vpliv na imenovanje tožilcev.: Da: Članek omenja opozorila o večjem političnem vplivu.
Pravosodni minister Mihael Zupančič je zakon označil za 'tektonski premik v boju proti korupciji'.: Ni omenjeno
Prenovljeno tožilstvo in novo sodišče bosta začela delovati 1. julija 2027.: Da: Članek navaja točno ta datum začetka delovanja.
Sodstvo in tožilstvo opozarjata, da bi zakon lahko povzročil zastoje v postopkih namesto pospešitve.: Da: Članek navaja opozorila o nevarnosti novih zaostankov.
Zakon je bil ključna predvolilna obljuba Demokratov Anžeta Logarja.: Ni omenjeno
Zakon o Skoku določa preoblikovanje SDT v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala.: Da: Članek navaja to preimenovanje SDT.
Zakon odpravlja sodno preiskavo kot posebno fazo kazenskega postopka za zadeve v pristojnosti prenovljenega tožilstva.: Da: Članek potrjuje odpravo sodne preiskave kot posebne faze.
Zakon predvideva ustanovitev Specializiranega sodišča RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala.: Da: Članek potrjuje ustanovitev enega specializiranega sodišča.

Domovina

DZ je s 47 glasovi za in 35 proti sprejel zakon o Skoku.: Ni omenjeno
Generalna državna tožilka Katarina Bergant je med ostrimi kritičarkami zakona.: Ni omenjeno
Koalicija je zavrnila vsa opozicijska dopolnila, ki so predlagala črtanje ključnih členov zakona.: Ni omenjeno
Minister Zupančič je zatrdil, da minister ne bo samovoljno odločal o imenovanju tožilcev ali o tem, koga bodo preganjali.: Da: Minister je to izrecno zatrdil v svojem zagovoru.
Opozicija in del sodstva opozarjata, da zakon povečuje politični vpliv na imenovanje tožilcev.: Da: Članek navaja opozorila opozicije in stroke o političnem vplivu.
Pravosodni minister Mihael Zupančič je zakon označil za 'tektonski premik v boju proti korupciji'.: Ni omenjeno
Prenovljeno tožilstvo in novo sodišče bosta začela delovati 1. julija 2027.: Da: Članek navaja 1. julij 2027 kot datum začetka uporabe zakona.
Sodstvo in tožilstvo opozarjata, da bi zakon lahko povzročil zastoje v postopkih namesto pospešitve.: Da: Članek navaja opozorila o možnem podaljševanju postopkov.
Zakon je bil ključna predvolilna obljuba Demokratov Anžeta Logarja.: Ni omenjeno
Zakon o Skoku določa preoblikovanje SDT v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala.: Delno: Članek omenja okrepitev specializiranega državnega tožilstva.
Zakon odpravlja sodno preiskavo kot posebno fazo kazenskega postopka za zadeve v pristojnosti prenovljenega tožilstva.: Delno: Omenja se kot možnost, ki bi morala biti del celovite reforme.
Zakon predvideva ustanovitev Specializiranega sodišča RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala.: Da: Članek navaja ustanovitev Specializiranega kazenskega sodišča RS.

RTV Slovenija

DZ je s 47 glasovi za in 35 proti sprejel zakon o Skoku.: Da: Članek potrjuje sprejetje zakona s 47 glasovi za in 35 proti.
Generalna državna tožilka Katarina Bergant je med ostrimi kritičarkami zakona.: Ni omenjeno
Koalicija je zavrnila vsa opozicijska dopolnila, ki so predlagala črtanje ključnih členov zakona.: Da: Članek potrjuje zavrnitev teh opozicijskih dopolnil.
Minister Zupančič je zatrdil, da minister ne bo samovoljno odločal o imenovanju tožilcev ali o tem, koga bodo preganjali.: Da: Minister je to izrecno zanikal v svojem govoru.
Opozicija in del sodstva opozarjata, da zakon povečuje politični vpliv na imenovanje tožilcev.: Da: Članek navaja očitke opozicije in sodstva glede političnega vpliva.
Pravosodni minister Mihael Zupančič je zakon označil za 'tektonski premik v boju proti korupciji'.: Da: Minister je to izjavo podal v svojem nagovoru.
Prenovljeno tožilstvo in novo sodišče bosta začela delovati 1. julija 2027.: Da: Članek navaja začetek delovanja 1. julija 2027.
Sodstvo in tožilstvo opozarjata, da bi zakon lahko povzročil zastoje v postopkih namesto pospešitve.: Da: Članek navaja svarila o možnih zastojih v postopkih.
Zakon je bil ključna predvolilna obljuba Demokratov Anžeta Logarja.: Da: Članek navaja, da je Logar SKOK poudarjal kot ključno obljubo.
Zakon o Skoku določa preoblikovanje SDT v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala.: Da: Članek navaja preimenovanje SDT v to ime.
Zakon odpravlja sodno preiskavo kot posebno fazo kazenskega postopka za zadeve v pristojnosti prenovljenega tožilstva.: Da: Članek potrjuje odpravo sodne preiskave v teh postopkih.
Zakon predvideva ustanovitev Specializiranega sodišča RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala.: Da: Članek potrjuje ustanovitev tega sodišča.

STA

DZ je s 47 glasovi za in 35 proti sprejel zakon o Skoku.: Da: Podatek je naveden v prvem stavku članka.
Generalna državna tožilka Katarina Bergant je med ostrimi kritičarkami zakona.: Ni omenjeno
Koalicija je zavrnila vsa opozicijska dopolnila, ki so predlagala črtanje ključnih členov zakona.: Ni omenjeno
Minister Zupančič je zatrdil, da minister ne bo samovoljno odločal o imenovanju tožilcev ali o tem, koga bodo preganjali.: Ni omenjeno
Opozicija in del sodstva opozarjata, da zakon povečuje politični vpliv na imenovanje tožilcev.: Ni omenjeno
Pravosodni minister Mihael Zupančič je zakon označil za 'tektonski premik v boju proti korupciji'.: Ni omenjeno
Prenovljeno tožilstvo in novo sodišče bosta začela delovati 1. julija 2027.: Ni omenjeno
Sodstvo in tožilstvo opozarjata, da bi zakon lahko povzročil zastoje v postopkih namesto pospešitve.: Delno: Članek omenja, da je zakon naletel na resne pomisleke tožilstva in sodstva.
Zakon je bil ključna predvolilna obljuba Demokratov Anžeta Logarja.: Ni omenjeno
Zakon o Skoku določa preoblikovanje SDT v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala.: Delno: Članek potrjuje preoblikovanje SDT, a ne navaja celotnega novega imena.
Zakon odpravlja sodno preiskavo kot posebno fazo kazenskega postopka za zadeve v pristojnosti prenovljenega tožilstva.: Ni omenjeno
Zakon predvideva ustanovitev Specializiranega sodišča RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala.: Ni omenjeno

SiOL

DZ je s 47 glasovi za in 35 proti sprejel zakon o Skoku.: Ne: Članek navaja, da bodo poslanci o zakonu šele odločali.
Generalna državna tožilka Katarina Bergant je med ostrimi kritičarkami zakona.: Ni omenjeno
Koalicija je zavrnila vsa opozicijska dopolnila, ki so predlagala črtanje ključnih členov zakona.: Ni omenjeno
Minister Zupančič je zatrdil, da minister ne bo samovoljno odločal o imenovanju tožilcev ali o tem, koga bodo preganjali.: Ni omenjeno
Opozicija in del sodstva opozarjata, da zakon povečuje politični vpliv na imenovanje tožilcev.: Delno: Sodstvo in tožilstvo opozarjata na povečanje političnega vpliva.
Pravosodni minister Mihael Zupančič je zakon označil za 'tektonski premik v boju proti korupciji'.: Ni omenjeno
Prenovljeno tožilstvo in novo sodišče bosta začela delovati 1. julija 2027.: Ni omenjeno
Sodstvo in tožilstvo opozarjata, da bi zakon lahko povzročil zastoje v postopkih namesto pospešitve.: Da: Članek navaja opozorila o možnih zastojih v postopkih.
Zakon je bil ključna predvolilna obljuba Demokratov Anžeta Logarja.: Ni omenjeno
Zakon o Skoku določa preoblikovanje SDT v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala.: Da: Članek potrjuje preimenovanje SDT v ta organ.
Zakon odpravlja sodno preiskavo kot posebno fazo kazenskega postopka za zadeve v pristojnosti prenovljenega tožilstva.: Ni omenjeno
Zakon predvideva ustanovitev Specializiranega sodišča RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala.: Delno: Članek omenja ustanovitev novega sodišča za zadeve s tega področja.

Slovenske Novice

DZ je s 47 glasovi za in 35 proti sprejel zakon o Skoku.: Da: Podatek je naveden v prvem stavku članka.
Generalna državna tožilka Katarina Bergant je med ostrimi kritičarkami zakona.: Ni omenjeno
Koalicija je zavrnila vsa opozicijska dopolnila, ki so predlagala črtanje ključnih členov zakona.: Da: Članek potrjuje zavrnitev teh opozicijskih dopolnil.
Minister Zupančič je zatrdil, da minister ne bo samovoljno odločal o imenovanju tožilcev ali o tem, koga bodo preganjali.: Ni omenjeno
Opozicija in del sodstva opozarjata, da zakon povečuje politični vpliv na imenovanje tožilcev.: Da: Članek navaja opozorila o povečanju političnega vpliva.
Pravosodni minister Mihael Zupančič je zakon označil za 'tektonski premik v boju proti korupciji'.: Ni omenjeno
Prenovljeno tožilstvo in novo sodišče bosta začela delovati 1. julija 2027.: Ni omenjeno
Sodstvo in tožilstvo opozarjata, da bi zakon lahko povzročil zastoje v postopkih namesto pospešitve.: Da: Članek navaja opozorila o možnih zastojih v postopkih.
Zakon je bil ključna predvolilna obljuba Demokratov Anžeta Logarja.: Ni omenjeno
Zakon o Skoku določa preoblikovanje SDT v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala.: Da: Članek potrjuje preimenovanje SDT v ta organ.
Zakon odpravlja sodno preiskavo kot posebno fazo kazenskega postopka za zadeve v pristojnosti prenovljenega tožilstva.: Ni omenjeno
Zakon predvideva ustanovitev Specializiranega sodišča RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala.: Da: Članek izrecno navaja ustanovitev tega sodišča.

Večer

DZ je s 47 glasovi za in 35 proti sprejel zakon o Skoku.: Da: Članek potrjuje izid glasovanja 47 za in 35 proti.
Generalna državna tožilka Katarina Bergant je med ostrimi kritičarkami zakona.: Ni omenjeno
Koalicija je zavrnila vsa opozicijska dopolnila, ki so predlagala črtanje ključnih členov zakona.: Delno: Članek navaja, da so stranke Svoboda, SD in Levica predlagale črtanje členov, a ne potrjuje zavrnitve vseh.
Minister Zupančič je zatrdil, da minister ne bo samovoljno odločal o imenovanju tožilcev ali o tem, koga bodo preganjali.: Da: Minister je poudaril, da ne bo odločal, koga bo tožilec preganjal.
Opozicija in del sodstva opozarjata, da zakon povečuje politični vpliv na imenovanje tožilcev.: Da: Članek omenja pomisleke glede političnega vpliva pri imenovanju.
Pravosodni minister Mihael Zupančič je zakon označil za 'tektonski premik v boju proti korupciji'.: Da: Minister je uporabil točno to besedno zvezo.
Prenovljeno tožilstvo in novo sodišče bosta začela delovati 1. julija 2027.: Da: Članek navaja 1. julij 2027 kot začetek uporabe zakona.
Sodstvo in tožilstvo opozarjata, da bi zakon lahko povzročil zastoje v postopkih namesto pospešitve.: Da: Članek omenja svarila stroke, da bi zakon lahko postopke podaljšal.
Zakon je bil ključna predvolilna obljuba Demokratov Anžeta Logarja.: Da: Članek navaja, da je bil Skok ena ključnih predvolilnih obljub.
Zakon o Skoku določa preoblikovanje SDT v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala.: Da: Članek navaja preoblikovanje SDT v StKOK.
Zakon odpravlja sodno preiskavo kot posebno fazo kazenskega postopka za zadeve v pristojnosti prenovljenega tožilstva.: Ni omenjeno
Zakon predvideva ustanovitev Specializiranega sodišča RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala.: Da: Članek potrjuje ustanovitev Specializiranega kazenskega sodišča RS.

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	Delo	Dnevnik	Večer	Domovina	Slovenske Novice	SiOL
Višje sodišče v Mariboru	Večina virov nevtralna; RTV izpostavlja negativno oceno Levice.	Ni omenjeno	Negativno: Levica ocenjuje, da bo sodišče 'potopilo'.	Nevtralno: omenjeno kot pristojno za pritožbe, brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjeno kot pritožbeno sodišče, brez vrednotenja	Nevtralno: Omenjeno kot pristojno za pritožbe brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjeno kot pritožbeno sodišče v predlogu	Nevtralno: Omenjeno kot pristojno za pritožbe, brez vrednotenja.	Nevtralno: Višje sodišče je omenjeno kot pristojno za pritožbe, brez vrednotenja.
Državni zbor (DZ)	Vsi viri prikazujejo nevtralno, brez razlik.	Nevtralno: DZ je omenjen kot organ, ki je sprejel zakon, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: DZ je omenjen kot organ, ki je sprejel zakon, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: omenjen kot organ, ki odloča o zakonu, brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjen kot kraj odločanja o zakonu brez vrednotenja	Nevtralno: Omenjen kot sprejemalec zakona po nujnem postopku.	Nevtralno: omenjen kot prizorišče razprave in glasovanja o zakonu	Nevtralno: DZ je omenjen kot organ, ki je sprejel zakon, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: DZ je omenjen kot organ, ki bo odločal o predlogu zakona, brez vrednotenja.
Specializirano državno tožilstvo (SDT)	Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu.	Nevtralno: SDT je omenjen kot subjekt preoblikovanja, brez vrednotenja.	Nevtralno: SDT je omenjen v kontekstu preimenovanja in sprememb pristojnosti, brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjeno v okviru preimenovanja, brez vrednotenja.	Nevtralno: citiran kot vir pomislekov, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: Omenjen kot organ, ki se preoblikuje v StKOK.	Nevtralno: omenjeno kot organ, ki ga zakon krepi	Nevtralno: SDT je omenjen kot organ, ki se preoblikuje, brez vrednotenja.	Nevtralno: SDT je omenjen kot subjekt preoblikovanja, brez meta-vrednotenja.
Specializirano sodišče RS	Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu ali poudarkih.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjeno kot novo sodišče, brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjeno kot predlog ustanovitve, brez vrednotenja.	Nevtralno: opisano kot predlog ustanovitve, brez vrednotenja	Nevtralno: Omenjen kot nadomestilo za sedanje oddelke.	Nevtralno: omenjeno kot novoustanovljen organ v predlogu	Nevtralno: Omenjeno kot novo ustanovljeno sodišče, brez vrednotenja.	Nevtralno: Sodišče je omenjeno kot ustanovljeno po predlogu, brez vrednotenja.
Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK)	Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.	Ni omenjeno	Nevtralno: StKOK je omenjen kot novo ime SDT, brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjeno kot novo ime, brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjeno kot novo ime SDT, brez vrednotenja	Nevtralno: Omenjen kot novoustanovljen organ brez vrednotenja.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjeno kot novo ime SDT, brez vrednotenja.	Nevtralno: StKOK je omenjen kot novo ime SDT, brez vrednotenja.
Resnica	Viri enotno nevtralni, brez razlik v sentimentu.	Ni omenjeno	Nevtralno: Poslanec Resni.ce podpira zakon, brez meta-vrednotenja stranke.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot podpornica zakona, brez vrednotenja	Nevtralno: Omenjena kot podpornik zakona brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjena kot stranka, ki podpira zakon	Nevtralno: Omenjena kot stranka, ki podpira zakon, brez meta-vrednotenja.	Ni omenjeno
Mihael Zupančič	Vsi viri so nevtralni, brez razlik v prikazu.	Ni omenjeno	Nevtralno: Minister je citiran in brani zakon, brez meta-vrednotenja avtorja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Citiran kot govorec brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja	Nevtralno: Citiran kot zagovornik zakona, brez meta-vrednotenja.	Ni omenjeno
Državnotožilski svet	Večinoma nevtralno; Domovina izpostavlja zmanjšano vlogo.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen v kontekstu mnenja o imenovanjih, brez vrednotenja.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen v kontekstu imenovanja tožilcev, brez vrednotenja	Nevtralno: Omenjen kot organ, ki daje mnenje.	Nevtralno: omenjen kot organ z zmanjšano vlogo po predlogu	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Svoboda	Enotno nevtralen prikaz brez kritičnih razlik.	Ni omenjeno	Nevtralno: Poslanka Svobode kritizira zakon, brez meta-vrednotenja stranke.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot predlagatelj črtanja členov brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjena kot koalicijska stranka z zadržki	Nevtralno: Omenjena kot stranka, ki kritizira zakon, brez meta-vrednotenja.	Ni omenjeno
SD	Viri enotno nevtralni; Domovina izpostavlja koalicijske zadržke.	Ni omenjeno	Nevtralno: Poslanka SD kritizira rešitve, brez meta-vrednotenja stranke.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot predlagatelj sprememb brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjen kot koalicijska stranka z zadržki	Nevtralno: Omenjena kot stranka, ki kritizira zakon, brez meta-vrednotenja.	Ni omenjeno
Levica	Večina virov je nevtralnih; Domovina izpostavlja njen koalicijski status.	Ni omenjeno	Nevtralno: Poslanka Levice kritizira zakon, brez meta-vrednotenja stranke.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot predlagatelj črtanja členov brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjena kot koalicijska stranka z zadržki	Nevtralno: Omenjena kot stranka, ki kritizira zakon, brez meta-vrednotenja.	Ni omenjeno
Anže Logar	Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.	Ni omenjeno	Nevtralno: Logar je citiran kot podpornik zakona, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: kot govorec izraža podporo zakonu, ni meta-vrednotenja.	Ni omenjeno	Nevtralno: Citiran kot govorec brez meta-vrednotenja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Nacionalni preiskovalni urad (NPU)	Viri so enotno nevtralni; razlika le v obsegu omembe.	Ni omenjeno	Nevtralno: NPU je omenjen kot organ, ki dobi boljše pogoje, brez vrednotenja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot organ z jasnejšo vlogo v predlogu	Nevtralno: Omenjen kot organ z boljšimi pogoji, brez vrednotenja.	Ni omenjeno
Vrhovno sodišče RS	Nevtralno omenjanje; brez kritičnega vrednotenja.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjeno, da so upoštevali pripombe, brez vrednotenja.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjeno le v zvezi s plačami sodnikov, brez vrednotenja	Nevtralno: Omenjeno kot vir pripomb brez vrednotenja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Katarina Bergant	Samo Delo omenja, in sicer negativno.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Negativno: opisana kot 'ostra kritičarka' zakona, kar je negativno vrednotenje.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Damjan Orož	Samo Večer ga omenja, nevtralno kot predsednika VS.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Citiran kot predsednik vrhovnega sodišča brez vrednotenja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno

entities

Višje sodišče v Mariboru
Državni zbor (DZ)
Specializirano državno tožilstvo (SDT)
Specializirano sodišče RS
Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK)
Resnica
Mihael Zupančič
Državnotožilski svet
Svoboda
SD
Levica
Anže Logar
Nacionalni preiskovalni urad (NPU)
Vrhovno sodišče RS
Katarina Bergant
Damjan Orož

key differences

Anže Logar: Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
Damjan Orož: Samo Večer ga omenja, nevtralno kot predsednika VS.
Državni zbor (DZ): Vsi viri prikazujejo nevtralno, brez razlik.
Državnotožilski svet: Večinoma nevtralno; Domovina izpostavlja zmanjšano vlogo.
Katarina Bergant: Samo Delo omenja, in sicer negativno.
Levica: Večina virov je nevtralnih; Domovina izpostavlja njen koalicijski status.
Mihael Zupančič: Vsi viri so nevtralni, brez razlik v prikazu.
Nacionalni preiskovalni urad (NPU): Viri so enotno nevtralni; razlika le v obsegu omembe.
Resnica: Viri enotno nevtralni, brez razlik v sentimentu.
SD: Viri enotno nevtralni; Domovina izpostavlja koalicijske zadržke.
Specializirano državno tožilstvo (SDT): Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu.
Specializirano sodišče RS: Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu ali poudarkih.
Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK): Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
Svoboda: Enotno nevtralen prikaz brez kritičnih razlik.
Višje sodišče v Mariboru: Večina virov nevtralna; RTV izpostavlja negativno oceno Levice.
Vrhovno sodišče RS: Nevtralno omenjanje; brez kritičnega vrednotenja.

source analyses

Delo

Anže Logar: Nevtralno: kot govorec izraža podporo zakonu, ni meta-vrednotenja.
Damjan Orož: Ni omenjeno
Državni zbor (DZ): Nevtralno: omenjen kot organ, ki odloča o zakonu, brez vrednotenja.
Državnotožilski svet: Ni omenjeno
Katarina Bergant: Negativno: opisana kot 'ostra kritičarka' zakona, kar je negativno vrednotenje.
Levica: Ni omenjeno
Mihael Zupančič: Ni omenjeno
Nacionalni preiskovalni urad (NPU): Ni omenjeno
Resnica: Ni omenjeno
SD: Ni omenjeno
Specializirano državno tožilstvo (SDT): Nevtralno: omenjeno v okviru preimenovanja, brez vrednotenja.
Specializirano sodišče RS: Nevtralno: omenjeno kot predlog ustanovitve, brez vrednotenja.
Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK): Nevtralno: omenjeno kot novo ime, brez vrednotenja.
Svoboda: Ni omenjeno
Višje sodišče v Mariboru: Nevtralno: omenjeno kot pristojno za pritožbe, brez vrednotenja.
Vrhovno sodišče RS: Ni omenjeno

Dnevnik

Anže Logar: Ni omenjeno
Damjan Orož: Ni omenjeno
Državni zbor (DZ): Nevtralno: omenjen kot kraj odločanja o zakonu brez vrednotenja
Državnotožilski svet: Nevtralno: omenjen v kontekstu imenovanja tožilcev, brez vrednotenja
Katarina Bergant: Ni omenjeno
Levica: Ni omenjeno
Mihael Zupančič: Ni omenjeno
Nacionalni preiskovalni urad (NPU): Ni omenjeno
Resnica: Nevtralno: omenjena kot podpornica zakona, brez vrednotenja
SD: Ni omenjeno
Specializirano državno tožilstvo (SDT): Nevtralno: citiran kot vir pomislekov, brez meta-vrednotenja
Specializirano sodišče RS: Nevtralno: opisano kot predlog ustanovitve, brez vrednotenja
Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK): Nevtralno: omenjeno kot novo ime SDT, brez vrednotenja
Svoboda: Ni omenjeno
Višje sodišče v Mariboru: Nevtralno: omenjeno kot pritožbeno sodišče, brez vrednotenja
Vrhovno sodišče RS: Nevtralno: omenjeno le v zvezi s plačami sodnikov, brez vrednotenja

Domovina

Anže Logar: Ni omenjeno
Damjan Orož: Ni omenjeno
Državni zbor (DZ): Nevtralno: omenjen kot prizorišče razprave in glasovanja o zakonu
Državnotožilski svet: Nevtralno: omenjen kot organ z zmanjšano vlogo po predlogu
Katarina Bergant: Ni omenjeno
Levica: Nevtralno: omenjena kot koalicijska stranka z zadržki
Mihael Zupančič: Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja
Nacionalni preiskovalni urad (NPU): Nevtralno: omenjen kot organ z jasnejšo vlogo v predlogu
Resnica: Nevtralno: omenjena kot stranka, ki podpira zakon
SD: Nevtralno: omenjen kot koalicijska stranka z zadržki
Specializirano državno tožilstvo (SDT): Nevtralno: omenjeno kot organ, ki ga zakon krepi
Specializirano sodišče RS: Nevtralno: omenjeno kot novoustanovljen organ v predlogu
Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK): Ni omenjeno
Svoboda: Nevtralno: omenjena kot koalicijska stranka z zadržki
Višje sodišče v Mariboru: Nevtralno: omenjeno kot pritožbeno sodišče v predlogu
Vrhovno sodišče RS: Ni omenjeno

RTV Slovenija

Anže Logar: Nevtralno: Logar je citiran kot podpornik zakona, brez meta-vrednotenja.
Damjan Orož: Ni omenjeno
Državni zbor (DZ): Nevtralno: DZ je omenjen kot organ, ki je sprejel zakon, brez meta-vrednotenja.
Državnotožilski svet: Nevtralno: Omenjen v kontekstu mnenja o imenovanjih, brez vrednotenja.
Katarina Bergant: Ni omenjeno
Levica: Nevtralno: Poslanka Levice kritizira zakon, brez meta-vrednotenja stranke.
Mihael Zupančič: Nevtralno: Minister je citiran in brani zakon, brez meta-vrednotenja avtorja.
Nacionalni preiskovalni urad (NPU): Nevtralno: NPU je omenjen kot organ, ki dobi boljše pogoje, brez vrednotenja.
Resnica: Nevtralno: Poslanec Resni.ce podpira zakon, brez meta-vrednotenja stranke.
SD: Nevtralno: Poslanka SD kritizira rešitve, brez meta-vrednotenja stranke.
Specializirano državno tožilstvo (SDT): Nevtralno: SDT je omenjen v kontekstu preimenovanja in sprememb pristojnosti, brez vrednotenja.
Specializirano sodišče RS: Nevtralno: Omenjeno kot novo sodišče, brez vrednotenja.
Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK): Nevtralno: StKOK je omenjen kot novo ime SDT, brez vrednotenja.
Svoboda: Nevtralno: Poslanka Svobode kritizira zakon, brez meta-vrednotenja stranke.
Višje sodišče v Mariboru: Negativno: Levica ocenjuje, da bo sodišče 'potopilo'.
Vrhovno sodišče RS: Nevtralno: Omenjeno, da so upoštevali pripombe, brez vrednotenja.

STA

Anže Logar: Ni omenjeno
Damjan Orož: Ni omenjeno
Državni zbor (DZ): Nevtralno: DZ je omenjen kot organ, ki je sprejel zakon, brez meta-vrednotenja.
Državnotožilski svet: Ni omenjeno
Katarina Bergant: Ni omenjeno
Levica: Ni omenjeno
Mihael Zupančič: Ni omenjeno
Nacionalni preiskovalni urad (NPU): Ni omenjeno
Resnica: Ni omenjeno
SD: Ni omenjeno
Specializirano državno tožilstvo (SDT): Nevtralno: SDT je omenjen kot subjekt preoblikovanja, brez vrednotenja.
Specializirano sodišče RS: Ni omenjeno
Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK): Ni omenjeno
Svoboda: Ni omenjeno
Višje sodišče v Mariboru: Ni omenjeno
Vrhovno sodišče RS: Ni omenjeno

SiOL

Anže Logar: Ni omenjeno
Damjan Orož: Ni omenjeno
Državni zbor (DZ): Nevtralno: DZ je omenjen kot organ, ki bo odločal o predlogu zakona, brez vrednotenja.
Državnotožilski svet: Ni omenjeno
Katarina Bergant: Ni omenjeno
Levica: Ni omenjeno
Mihael Zupančič: Ni omenjeno
Nacionalni preiskovalni urad (NPU): Ni omenjeno
Resnica: Ni omenjeno
SD: Ni omenjeno
Specializirano državno tožilstvo (SDT): Nevtralno: SDT je omenjen kot subjekt preoblikovanja, brez meta-vrednotenja.
Specializirano sodišče RS: Nevtralno: Sodišče je omenjeno kot ustanovljeno po predlogu, brez vrednotenja.
Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK): Nevtralno: StKOK je omenjen kot novo ime SDT, brez vrednotenja.
Svoboda: Ni omenjeno
Višje sodišče v Mariboru: Nevtralno: Višje sodišče je omenjeno kot pristojno za pritožbe, brez vrednotenja.
Vrhovno sodišče RS: Ni omenjeno

Slovenske Novice

Anže Logar: Ni omenjeno
Damjan Orož: Ni omenjeno
Državni zbor (DZ): Nevtralno: DZ je omenjen kot organ, ki je sprejel zakon, brez meta-vrednotenja.
Državnotožilski svet: Ni omenjeno
Katarina Bergant: Ni omenjeno
Levica: Nevtralno: Omenjena kot stranka, ki kritizira zakon, brez meta-vrednotenja.
Mihael Zupančič: Nevtralno: Citiran kot zagovornik zakona, brez meta-vrednotenja.
Nacionalni preiskovalni urad (NPU): Nevtralno: Omenjen kot organ z boljšimi pogoji, brez vrednotenja.
Resnica: Nevtralno: Omenjena kot stranka, ki podpira zakon, brez meta-vrednotenja.
SD: Nevtralno: Omenjena kot stranka, ki kritizira zakon, brez meta-vrednotenja.
Specializirano državno tožilstvo (SDT): Nevtralno: SDT je omenjen kot organ, ki se preoblikuje, brez vrednotenja.
Specializirano sodišče RS: Nevtralno: Omenjeno kot novo ustanovljeno sodišče, brez vrednotenja.
Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK): Nevtralno: Omenjeno kot novo ime SDT, brez vrednotenja.
Svoboda: Nevtralno: Omenjena kot stranka, ki kritizira zakon, brez meta-vrednotenja.
Višje sodišče v Mariboru: Nevtralno: Omenjeno kot pristojno za pritožbe, brez vrednotenja.
Vrhovno sodišče RS: Ni omenjeno

Večer

Anže Logar: Nevtralno: Citiran kot govorec brez meta-vrednotenja.
Damjan Orož: Nevtralno: Citiran kot predsednik vrhovnega sodišča brez vrednotenja.
Državni zbor (DZ): Nevtralno: Omenjen kot sprejemalec zakona po nujnem postopku.
Državnotožilski svet: Nevtralno: Omenjen kot organ, ki daje mnenje.
Katarina Bergant: Ni omenjeno
Levica: Nevtralno: Omenjena kot predlagatelj črtanja členov brez vrednotenja.
Mihael Zupančič: Nevtralno: Citiran kot govorec brez meta-vrednotenja.
Nacionalni preiskovalni urad (NPU): Ni omenjeno
Resnica: Nevtralno: Omenjena kot podpornik zakona brez vrednotenja.
SD: Nevtralno: Omenjen kot predlagatelj sprememb brez vrednotenja.
Specializirano državno tožilstvo (SDT): Nevtralno: Omenjen kot organ, ki se preoblikuje v StKOK.
Specializirano sodišče RS: Nevtralno: Omenjen kot nadomestilo za sedanje oddelke.
Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK): Nevtralno: Omenjen kot novoustanovljen organ brez vrednotenja.
Svoboda: Nevtralno: Omenjena kot predlagatelj črtanja členov brez vrednotenja.
Višje sodišče v Mariboru: Nevtralno: Omenjeno kot pristojno za pritožbe brez vrednotenja.
Vrhovno sodišče RS: Nevtralno: Omenjeno kot vir pripomb brez vrednotenja.

Scenariji

scenarios

description
Specializirano tožilstvo StKOK s 25 tožilci in okrepljenim NPU uspešno zaključi več dolgotrajnih preiskav. Javnost zazna več obsodb visokih funkcionarjev, kar okrepi zaupanje v pravosodje in vlado koalicije.
plausibility
realistic
time horizon
mid
title
Učinkovitejši pregon večjih korupcijskih afer
valence
positive
description
Prenos zadev s štirih oddelkov na novo Specializirano sodišče in Višje sodišče v Mariboru povzroči nekajmesečni zastoj. Tožilci in sodniki se privajajo na nova pravila, kar začasno podaljša postopke, a sistem kasneje steče.
plausibility
realistic
time horizon
mid
title
Začetni zastoji zaradi kadrovskih premikov
valence
neutral
description
Minister Zupančič ob prvih imenovanjih predlaga kandidata, ki ga Državnotožilski svet oceni kot manj primernega. To sproži oster odziv sodstva in opozicije, ki opozarjata na kršitev samostojnosti tožilstva, kar vodi v ustavno presojo.
plausibility
realistic
time horizon
short
title
Povečan politični vpliv na imenovanja tožilcev
valence
negative
description
Po prvih uspešnih obsodbah in pozitivnem letnem poročilu DZ Evropska komisija prizna zakon o SKOK kot učinkovit mehanizem. Sloveniji se sprostijo zadržana kohezijska sredstva, vezana na vladavino prava.
plausibility
plausible
time horizon
mid
title
Bruselj pohvali reformo in sprosti sredstva
valence
positive
description
Vrhovno sodišče in generalna državna tožilka Katarina Bergant vložita pobudo za ustavno presojo. Ustavno sodišče delno razveljavi določbe o imenovanju tožilcev in ukinitvi sodne preiskave, kar vlado prisili v popravke.
plausibility
plausible
time horizon
mid
title
Ustavno sodišče razveljavi ključne člene
valence
neutral
description
Minister Zupančič javno graja delo tožilcev SDT, ti pa sprožijo zaupnost postopkov. Več izkušenih tožilcev zapusti StKOK, kar povzroči kadrovsko luknjo in podaljšanje preiskav korupcijskih afer.
plausibility
plausible
time horizon
short
title
Osebni spori med ministrom in tožilci ohromijo delo
valence
negative
description
Zaradi hitrih in pravnomočnih obsodb v večjih korupcijskih primerih Slovenija na Svetu EU predstavi reformo kot dobro prakso. Več držav članic izrazi zanimanje za povzetek elementov zakona.
plausibility
speculative
time horizon
long
title
Model SKOK postane vzorčni za druge države EU
valence
positive
description
Višje sodišče v Mariboru zaradi izključne pristojnosti za pritožbe razvije specializirano sodno prakso. To poveča njegov ugled, a hkrati povzroči daljše poti za stranke iz severovzhodne Slovenije.
plausibility
speculative
time horizon
long
title
Pritožbeno sodišče v Mariboru prevzame vodilno vlogo
valence
neutral
description
Vlada pod krinko boja proti korupciji sproži pregon ključnih opozicijskih politikov. Mednarodni mediji in nevladne organizacije Slovenijo označijo za državo s selektivnim pravosodjem, kar škodi njenemu ugledu.
plausibility
speculative
time horizon
long
title
Politična zloraba StKOK za obračun z opozicijo
valence
negative

Viri

articles

article order
4
body
Ljubljana, 24. septembra (STA) - DZ je s 47 glasovi za in 35 proti po nujnem postopku sprejel zakon o Skoku, katerega cilj je pregon korupcije. Zakon, ki je naletel na resne pomisleke tožilstva in sodstva, med drugim določa preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva (SDT) v tožilski ...
language
slv
published at
2026-09-24T18:50:59
source
STA
title
DZ sprejel zakon o Skoku
url
https://www.sta.si/3602504/
article order
7
body
DZ je s 47 glasovi za in 35 proti po nujnem postopku sprejel zakon o Skoku, katerega cilj je pregon korupcije. Koalicija poudarja, da gre za ključen korak v boju proti korupciji, opozicija pa opozarja na podreditev organov pregona politiki. Poslanci so sprejeli tudi vsa koalicijska dopolnila. Med drugim so predlagali ureditev višine plače za sodnike, ki bodo imenovani na specializirano kazensko sodišče. Zavrnili so opozicijska dopolnila, kjer so predlagali črtanje ključnih členov. SDT bo Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala Po predlogu zakona, katerega cilj je pregon korupcije, se Specializirano državno tožilstvo (SDT) preimenuje v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala. Predlog na novo opredeljuje tudi njegov katalog kaznivih dejanj, spreminja posamezne pristojnosti pri razpisovanju prostih mest, imenovanju in ocenjevanju državnih tožilcev. Predvideva tudi ustanovitev novega sodišča. Namesto štirih specializiranih oddelkov bi ustanovili Specializirano sodišče RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala. Sodišče bo imelo položaj okrožnega sodišča, sedež v Ljubljani in krajevno pristojnost za območje celotne države. Za odločanje o pritožbah pa bi bilo edino pristojno Višje sodišče v Mariboru. Prenovljeno specializirano tožilstvo in specializirano kazensko sodišče bosta začela delovati 1. julija prihodnje leto. Oba bosta kadrovsko okrepljena in zadolžena za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj. V teh postopkih ne bo več sodne preiskave. Pravosodni minister Mihael Zupančič opozarja, da je Slovenija prežeta s korupcijo, ki je ne znamo uspešno zatreti. Prepričan je, da bo zakon o SKOK-u to končno presekal. Zupančič je v dopolnilni obrazložitvi predlagatelja v DZ-ju ponovno poudaril, da predlog zakona o SKOK-u organom, kot so Nacionalni preiskovalni urad (NPU), Specializirano državno tožilstvo (SDT) in specializirani oddelki sodišča, daje boljše razmere za delo, jasnejše pristojnosti in trdnejšo povezavo. Ob tem je minister zavrnil očitke o vplivu politike na imenovanje tožilcev. "Minister ne bo samovoljno odločal, kdo bo tožilec, minister tudi ne bo odločal, koga bo tožilec preganjal. Noben politik ne bo odločal, kako bo sodnik razsodil," je dejal. Zupančič: Očitki o politizaciji pravosodja so poceni floskule Po končani razpravi je Zupančič poudaril, da so pri pripravi zakona o SKOK-u upoštevali približno polovico pripomb vrhovnega sodišča in več kot 60 odstotkov pripomb državnega tožilstva. Po njegovih besedah gre za "tektonski premik v boju proti korupciji". Zupančič je dejal, da so pri pripravi zakona prisluhnili številnim deležnikom, čeprav popolnega soglasja med pravniki ni mogoče pričakovati. Kritičen je bil do opozicije, ki je predlagala črtanje več členov zakona, saj si je želel predvsem vsebinske razprave. "Ne morem verjeti, da smo zadnja štiri leta zapravili za nič," je dejal in poudaril, da Slovenija tak zakon za učinkovitejši boj proti korupciji potrebuje že dalj časa. Zavrnil je tudi očitke, da zakon ne zajema kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja. Pojasnil je, da se ta dejanja obravnavajo skupaj z drugimi zahtevnejšimi primeri, SKOK pa bo lahko prevzemal tudi zadeve zunaj osnovnega kataloga kaznivih dejanj. Očitke o politizaciji pravosodja je označil za "poceni floskule". "Politizacija bi bila, da bi jaz kot minister avtoritarno odločal o zadevah," je dejal in dodal, da zakon vsebuje ustrezne varovalke. Glede zamika začetka veljavnosti zakona na 1. julij 2027 pa je pojasnil, da so sledili stroki. "Imajo čas, da se pripravijo in izpeljejo ustrezne postopke, da se zakon lahko začne uporabljati," je poudaril. Za koalicijo zakon o SKOK-u ključen za pregon korupcije Tudi koalicija je v predstavitvah stališč poslanskih skupin poudarjala, da predlog zakona bolj povezuje organe za pregon kriminala. Po besedah poslanca iz vrst SDS-a Luke Simoniča je pomembna sprememba tudi okrepitev specializiranega tožilstva. Najmanjše število imenovanih državnih tožilcev bodo povečali z 10 na najmanj 25. Demokrati so z zakonom zadovoljni, ker so prepričani o tem, da je ministrstvo presodilo, kaj je ključno za pregon korupcije, in to zakon tudi vsebuje, je dejala vodja njihove poslanske skupine Elena Zavadlav Ušaj. "Je pa vedno tako, da kadar se spremembe uvajajo, jih nihče ne želi, zato smo prepričani, da tudi marsikdo skoči v zrak," je dodala. Verjamejo pa, da je zakon prvi korak k pregonu korupcije in da bo dobil podporo. Poslanec iz poslanske skupine strank NSi, SLS in Fokus Andrej Černigoj je dejal, da bodo predlog podprli, saj izhajajo iz treh načel; to so neodvisnost, strokovnost in učinkovitost. "Ne želimo političnega pravosodja, toda prav tako ne želimo pravosodja, v katerem večletno trajanje najzahtevnejših postopkov postane nekaj običajnega," je dejal. Nedeljko Todorović iz Resni.ce pa je dejal, da bodo predlog podprli, saj sedanji sistem ne dale rezultatov. "Neodvisnost sodstva je temelj naše države, toda neodvisnost ne pomeni nedotakljivosti pred kritiko in ne pomeni odsotnosti odgovornosti za delo," je poudaril. Očitki o neupoštevanju stroke in tem, da bo zakon "koristil le politiki" Opozicija je medtem v razpravi poudarjala, da je stroka enotno proti predlogu, ministru Zupančiču pa je očitala, da stroke ni poslušal niti pri ključnih dopolnilih. Lucija Tacer Perlin iz Svobode je navedla, da med kaznivimi dejanji ni zlorabe uradnega položaja, torej kaznivega dejanja, v katerem bi se lahko znašli politiki. Meni, da predlog politizira imenovanje tožilcev. Predlog zakona namreč določa, da minister pri predlogu za imenovanje državnega tožilca ni vezan na dokončno mnenje Državnotožilskega sveta. "To pomeni, da lahko predlaga kandidata, ki ga je neodvisni strokovni organ ocenil kot manj primernega ali celo neprimernega," je dejala. Prav tako meni, da predlog uvaja možnost različnih procesnih zagotovil za primerljive obdolžence, kar je ustavno sporno. Tudi Tina Brecelj iz Levice je poudarila, da si bo politika zagotovila vpliv na to, koga se preganja in koga ne, kar je nedopustno. "Če seštejemo vse rešitve, je jasno, da zakon pravzaprav koristi le politiki," meni. Koristi pa tudi tistim, ki jih bo Skok preganjal, saj bodo postopki še daljši, je dodala. V SD-ju cilje predloga podpirajo, predlaganih rešitev pa ne morejo podpreti. Kot je dejala poslanka iz vrst SD-ja Andreja Katič, stroka opozarja, da lahko namesto krajših dobimo daljše postopke. "Boj proti korupciji potrebuje zakon, ki bo zdržal ustavno pravno presojo in bo predvsem deloval v sodni dvorani," je dejala. Opozicija z dopolnili ponudila "možnost popravnega izpita" Poslanci so razpravljali tudi o vloženih dopolnilih. V strankah Svoboda, SD in Levica so vložili številna dopolnila, s katerimi predlagajo črtanje ključnih členov. Med drugim člen o ustanovitvi novega sodišča in člen o tem, da minister pri oblikovanju predloga za imenovanje ni vezan na dokončno mnenje Državnotožilskega sveta. Kot je v razpravi dejala Tacer Perlin iz Svobode, dajejo s tem predlagatelju "možnost popravnega izpita". V zvezi s tem se je oglasil Andrej Poglajen iz SDS-a, ki je dejal, da so bili na začetku mandata vsi povabljeni k pripravi zakonov, pa je opozicija to zavrnila. Poudaril je, da so v SDS-u pod prejšnjo vlado pripravljali vsebinska dopolnila. Brecelj iz Levice je v razpravi ministru še očitala, da so Višje sodišče v Mariboru določili kot pritožbeno sodišče, kar je popolnoma neustrezno. "To bo sodišče potopilo," je ocenila. Minister Zupančič ji je odgovoril, da bodo sodišče kadrovsko okrepili. Dopolnila so vložili tudi v SDS-u, Demokratih ter trojčku NSi, SLS in Fokus, s katerimi je vlada soglašala v sredo na dopisni seji. Med drugim predlagajo ureditev višine plače za okrožnega sodnika, ki bo imenovan na specializirano kazensko sodišče. Številni pomisleki tudi med sodniki in tožilci Sodstvo in tožilstvo medtem opozarjata, da so rešitve premalo domišljene, glasna so tudi svarila, da ne bodo dosegle učinkovitejšega pregona korupcije in kriminala. Opozarjajo, da bi zakon celo povzročil zastoje v postopku. Tožilci se ob tem bojijo predvsem večjega političnega vpliva na tožilstvo, odvetniki pa opozarjajo na pasti odprave sodne preiskave za kazniva dejanja, ki jih zakon obravnava. Vsi omenjeni udeleženci poslance pozivajo, naj zakona ne sprejmejo v predlagani obliki, proti predlogu je tudi opozicija. Koalicija je medtem odločena, da zakon o SKOKU-u potrdi, za kar ima tudi dovolj glasov. Logar napoveduje "tektonski premik" na področju korupcije Predsednik Demokratov Anže Logar, ki je SKOK kot eno svojih ključnih predvolilnih obljub poudarjal pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami, je obravnavo predloga zakona v DZ-ju označil za tektonski premik pri oblikovanju institucije za pregon korupcije. Poleg učinkovitega pregona korupcije bo SKOK "po celotni verigi" obsodil tiste, ki kršijo zakonodajo in izvajajo kriminalna kazniva dejanja, je Logar dejal v Bruslju ob prihodu na zasedanje ministrov članic EU, pristojnih za notranji trg in industrijo. Logar verjame, da bo v DZ-ju "prevladal zdrav razum". Minister za pravosodje Zupančič je po njegovih besedah opravil veliko delo, njegovo ekipo pa zdaj čaka še sprememba kazenske zakonodaje. "Mislim, da bo ta dvojček - oblikovanje SKOK-a in reforma zakona o kazenskem postopku - na koncu prinesel tisto, za kar se ta vlada zavzema in tako izpolnil pričakovanja ljudi, da se Slovenija premakne za pomemben korak naprej v uspešnosti pregona korupcije in organizirane kriminalitete," je dejal. Nasprotnikom zakona iz vrst pravosodja in tožilstva je Logar očital, da zagovarjajo status quo in trenutno stanje. "A v eni fazi je treba narediti ta prelom," je dejal. Ta vlada ima po njegovih besedah pogum, znanje in ustrezno pripravljeno zakonodajo, "da ta preskok naredimo". Zakonu po njegovih besedah nasprotujejo "tisti, ki ne čutijo potrebe po spremembah in vztrajajo pri starih pozicijah". "Verjamem, da bodo, ko se bo okrepilo zavedanje, da zdaj politika dejansko pričakuje od organov pregona in od preiskovalnih organov, da dajo od sebe rezultate oz. da se aktivno vključijo v to in uporabijo vse znanje in institucionalno moč, ki jo imajo, tudi sami ugotovili, da je bil to pravi korak," je še dejal. DZ soglasno za strožje kazni za spletno nagovarjanje otrok Poslanske skupine so napovedale soglasno podporo noveli kazenskega zakonika, ki za pridobivanje oseb, mlajših od 15 let, za spolne namene zvišuje zagroženo kazen z dosedanjega enega leta na od enega do treh let zapora. S tem bo kazniv tudi poskus takšnega dejanja. Predlagatelji iz Svobode poudarjajo, da novela zapolnjuje pravno vrzel pri pregonu spletnega nagovarjanja otrok za spolne zlorabe. Po besedah Lene Grgurevič bo zakon omogočil učinkovitejše varstvo otrok in strožje kaznovanje storilcev. Po dopolnilu, sprejetem na odboru, predlog podpira tudi vlada. Državni sekretar Gašper Dovžan meni, da bo strožja kazen prispevala k odvračanju storilcev in boljši zaščiti otrok. Podporo so izrazile vse poslanske skupine. V SDS-u poudarjajo, da "pri tako zavržnih dejanjih zaščite nikoli ni premalo", v NSi-ju pa izpostavljajo, da mora država ukrepati, še preden se zgodi dejanska zloraba. Tudi v SD-ju opozarjajo, da kazenska zakonodaja sama po sebi ne bo rešila problema, zato sta nujna preventiva in ozaveščanje. V Levici menijo, da novela odpravlja pomembno pravno praznino, medtem ko v Demokratih in Resni.ci poudarjajo pomen pravočasnega ukrepanja in strožjega sankcioniranja storilcev. Spor zaradi preimenovanja praznikov Primorske in Prekmurja Državni zbor obravnava novelo zakona o praznikih, ki uvaja dan Triglava 7. avgusta kot nov državni praznik. Največ razprav pa je sprožil predlog koalicije za preimenovanje praznikov Primorske in Prekmurja. Koalicija predlaga, da bi se praznik priključitve Primorske preimenoval v praznik vrnitve Primorske k matični domovini, praznik priključitve Prekmurja pa v praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. V Svobodi, SD-ju in Levici temu ostro nasprotujejo ter koaliciji očitajo politično in ideološko poseganje v zgodovinska dejstva. V SDS-u, NSi-ju, SLS-u in Fokusu odgovarjajo, da bi s spremembo le vrnili poimenovanji, ki sta veljali od leta 2005. Podporo predlogu so napovedali tudi v Resni.ci, v kateri poudarjajo, da bi morali prazniki ljudi povezovati, in ne razdvajati. Dan Triglava, ki bi ga zaznamovali 7. avgusta v spomin na postavitev Aljaževega stolpa leta 1895, sicer ni sporen in uživa široko podporo. Ob tem pa si po besedah Borisa Mijiča želijo, da bi bilo tudi pri prihodnjih razpravah o praznikih več iskanja skupnega in manj iskanja razlik. "Kajti namen praznikov je, da nas združujejo, in ne da nas razdvajajo," je poudaril poslanec Resni.ce. Poslanci Demokratov svojega stališča niso predstavili.
language
slv
published at
2026-09-24T18:59:55
source
RTV Slovenija
title
Poslanci DZ-ja s 47 glasovi "za" sprejeli zakon o SKOK-u
url
https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-dz-ja-s-47-glasovi-za-sprejeli-zakon-o-skok-u/794694
article order
5
body
Minister za gospodarstvo in predsednik Demokratov Anže Logar je pred današnjim odločanjem državnega zbora o zakonu o Skoku izrazil prepričanje, da bo prevladal zdrav razum. "Pričakujem, da se bo zgodil tektonski premik glede oblikovanja institucije, ki bo učinkovito preganjala korupcijo," je dejal ob robu bruseljskega zasedanja ministrov, ki so pristojni za konkurenčnost. To bo po Logarjevem mnenju v celotni verigi pripeljalo do tega, da bodo kršitelji zakonodaje na koncu obsojeni. Skupaj z načrtovano reformo zakona o kazenskem postopku naj bi nastal dvojček, s katerim se bodo uresničile namere vlade in izpolnila pričakovanja ljudi. Tako bi se Slovenija premaknila naprej v pregonu korupcije in organizirane kriminalitete. "Skok bo," je zatrdil minister. Kljub zadržkom zakon o Skoku ta teden pred poslanci "Tisti, ki zagovarjajo status quo, zagovarjajo položaj, kot je sedaj," je odgovoril na naše vprašanje, kako odgovarja na pomisleke stroke, denimo tožilcev, ki nasprotujejo zakonu. Opozoril je, da je še pri najboljšem predlogu vedno 20 odstotkov nezadovoljnih. Ko se bo pokazalo, da politika pregona daje rezultate, bodo [kritiki] po njegovem ugotovili, da je bil narejen pravi korak. Kaj prinaša zakon? Po poročanju STA se po predlogu zakona, katerega cilj je pregon korupcije, Specializirano državno tožilstvo (SDT) preimenuje v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala. Predlog na novo opredeljuje tudi njegov katalog kaznivih dejanj, spreminja posamezne pristojnosti pri razpisovanju prostih mest, imenovanju in ocenjevanju državnih tožilcev. Generalna državna tožilka Katarina Bergant je med ostrimi kritičarkami predlaganega zakona o Skoku. FOTO: Jože Suhadolnik Predvideva tudi ustanovitev novega sodišča. Namesto štirih specializiranih oddelkov bi ustanovili Specializirano sodišče RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala. Sodišče bo imelo položaj okrožnega sodišča, sedež v Ljubljani in krajevno pristojnost za območje celotne države. Za odločanje o pritožbah pa bi bilo izključno pristojno Višje sodišče v Mariboru. Evropski komisar okrcal Slovenijo: Bruselj pričakuje neodvisen Skok Sodstvo in tožilstvo opozarjata, da so rešitve premalo domišljene, glasna so tudi svarila, da ne bodo dosegle učinkovitejšega pregona korupcije in kriminala. Opozarjajo, da bi zakon celo povzročil zastoje v postopku in povečanje političnega vpliva na njihovo delo.
language
slv
published at
2026-09-24T08:42:47
source
Delo
title
Minister Logar: Pred vrati tektonski premik v boju proti korupciji
url
https://www.delo.si/novice/slovenija/minister-logar-pred-vrati-tektonski-premik-v-boju-proti-korupciji
article order
8
body
Poslanci bodo danes odločali o zakonu o SKOK-u, ki predvideva preoblikovanje specializiranega tožilstva in ustanovitev novega sodišča. Vlada obljublja učinkovitejši pregon korupcije, v sodstvu in tožilstvu pa opozarjajo na nevarnost novih zaostankov in večjega političnega vpliva. Državni zbor bo na nadaljevanju redne seje po nujnem postopku obravnaval predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, bolj znanega kot zakon o SKOK-u. Za razpravo je predvidenih nekaj več kot sedem ur. Koalicija ima za sprejetje zakona dovolj glasov, podporo pa mu napovedujejo tudi v Resnici. Kaj bi se spremenilo Sedanje Specializirano državno tožilstvo (SDT) bi se preimenovalo v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala. Zakon bi na novo določil, katera kazniva dejanja obravnava, spremenil pa bi tudi pravila za razpisovanje tožilskih mest, imenovanje tožilcev in ocenjevanje njihovega dela. Namesto štirih specializiranih sodnih oddelkov bi ustanovili eno specializirano sodišče s sedežem v Ljubljani. Imelo bi položaj okrožnega sodišča in bi obravnavalo zadeve z območja celotne države. O pritožbah na njegove odločitve bi odločalo izključno Višje sodišče v Mariboru. Prenovljeno tožilstvo in novo sodišče naj bi dobila dodatne kadre ter začela delovati 1. julija 2027. Predlog za zadeve v pristojnosti prenovljenega tožilstva odpravlja tudi sodno preiskavo kot posebno fazo kazenskega postopka. To pa ne pomeni, da bi vsa preiskovalna dejanja prevzeli tožilci. Kot pojasnjujejo na SDT, bi denimo zaslišanja prič še naprej potekala pred sodiščem, pri pomembnih preiskovalnih dejanjih pa bi še vedno sodeloval preiskovalni sodnik. Tožilce skrbi večji vpliv politike Eden glavnih pomislekov tožilstva zadeva imenovanje državnih tožilcev. Pravosodni minister pri pripravi predloga za njihovo imenovanje ne bi bil več vezan na dokončno mnenje Državnotožilskega sveta. Sprememba bi veljala za vse državne tožilce, ne le za tiste na prenovljenem specializiranem tožilstvu. Na Vrhovnem državnem tožilstvu opozarjajo, da bi politika tako dobila več vpliva na kadrovske odločitve, strokovna samostojnost tožilstva pa bi bila manjša. Na SDT dvomijo tudi o tem, da bi organizacijske spremembe prinesle hitrejše postopke. Korupcijo in organizirani kriminal namreč obravnavajo že zdaj. Po njihovi oceni bi bilo treba za učinkovitejši pregon temeljiteje spremeniti pravila kazenskega postopka, predvsem pristojnosti policije in tožilstva pri pridobivanju dokazov. Samo preoblikovanje tožilstva po njihovem ne bo prineslo pričakovanih rezultatov. Predstavniki sodstva, tožilstva in odvetništva so na seji parlamentarnega odbora za pravosodje poslance pozvali, naj zakona v predlagani obliki ne sprejmejo. Opozorili so, da bi premalo premišljene rešitve lahko povzročile dodatne zastoje. Opozicija vladi očita tudi, da je zakon pripravila brez ustreznega sodelovanja s tistimi, ki ga bodo morali izvajati. Koalicija kljub tem opozorilom pri predlogu vztraja. Pred današnjo obravnavo je vložila nekaj dopolnil, ki večinoma prinašajo manjše redakcijske popravke. Eno ureja plače sodnikov novega sodišča: glede na njihov naziv bi bili upravičeni do osnovne plače v višini plačnega razreda vrhovnega sodnika oziroma vrhovnega sodnika svetnika.
language
slv
published at
2026-09-24T07:32:17
source
Dnevnik
title
Še en vroč dan v DZ: odločali bodo o zakonu, ki je razburil pravosodje
url
https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/se-en-vroc-dan-v-dz-odlocali-bodo-o-zakonu-ki-je-razburil-pravosodje-2829600/
article order
10
body
Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Državni zbor je danes po nujnem postopku sprejel zakon o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, krajše zakon o Skoku. Za zakon je glasovalo 47 poslancev, proti je bilo 35. Od javne predstavitve zakona do sprejetja je minilo le dobra dva meseca. Skok je bil ena ključnih predvolilnih obljub Demokratov Anžeta Logarja, po volitvah pa je postal eden osrednjih pravosodnih projektov nove koalicije. Zakon bo sedanje specializirano državno tožilstvo (SDT) preoblikoval v specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK), štiri sedanje specializirane sodne oddelke pa bo nadomestilo Specializirano kazensko sodišče Republike Slovenije, pristojno za območje celotne države. Najmanjše število imenovanih državnih tožilcev se bo z deset povečalo na 25, za odločanje o pritožbah pa bo pristojno Višje sodišče v Mariboru. Začetek uporabe zakona so s prvotno predvidenega 1. januarja 2027 prestavili na 1. julij 2027. Pravosodni minister Mihael Zupančič je po večurni razpravi vztrajal, da so zakon med postopkom izboljšali. Po njegovih navedbah so upoštevali približno polovico pripomb vrhovnega sodišča in več kot 60 odstotkov pripomb državnega tožilstva. Skok je označil za "tektonski premik v boju proti korupciji". Vprašanje vključevanja stroke zakon spremlja že od njegove predstavitve. Logar je julija dejal, da so ga usklajevali tri mesece, sodstvo in tožilstvo pa sta pozneje opozarjala, da v pripravo rešitev nista bila vključena. Predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož je takrat povedal, da so bili o predlogu obveščeni šele dan pred njegovo obravnavo na seji vlade. Eden glavnih sporov v parlamentarni razpravi je bil politični vpliv pri imenovanju tožilcev. Po novi ureditvi minister po dokončnem mnenju državnotožilskega sveta s kandidati opravi ustni pogovor, pri oblikovanju predloga za imenovanje pa na dokončno mnenje sveta ni vezan. Lucija Tacer Perlin iz Svobode je opozorila, da lahko tako predlaga tudi kandidata, ki ga je neodvisni strokovni organ ocenil kot manj primernega ali celo neprimernega. Zupančič je očitke o politizaciji označil za "poceni floskule" in poudaril, da minister ne bo odločal, koga bo tožilec preganjal. Spor je sprožil tudi katalog kaznivih dejanj. Opozicija je opozarjala predvsem, da v njem ni zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Zupančič je odgovoril, da to ne pomeni, da StKOK takšnih dejanj ne bo mogel obravnavati. Upoštevala se bodo lahko v povezavi z drugimi zahtevnimi kaznivimi dejanji, StKOK pa bo lahko prevzel tudi posamezne zadeve, ki niso izrecno navedene v katalogu. Svoboda, SD in Levica so predlagali črtanje več ključnih členov zakona, med drugim določb o ustanovitvi novega specializiranega sodišča in vlogi ministra pri imenovanju tožilcev. Andreja Katič iz SD je opozorila, da sprememba imenovanja ne zadeva le tožilcev StKOK, ampak vse državne tožilce, ter na svarila stroke, da bi lahko zakon postopke še podaljšal. "Boj proti korupciji potrebuje zakon, ki bo zdržal ustavnopravno presojo in bo predvsem deloval v sodni dvorani," je dejala. V Levici so opozarjali tudi na morebitno dodatno obremenitev Višjega sodišča v Mariboru, Zupančič pa je odgovoril, da ga bodo kadrovsko okrepili. Koalicija je poudarjala, da sedanji sistem pri pregonu najzahtevnejših oblik korupcije in organiziranega kriminala ne daje dovolj rezultatov. Luka Simonič iz SDS je izpostavil povezovanje institucij in okrepitev specializiranega tožilstva. Zakon je podprla tudi opozicijska Resnica. Njen poslanec Nedeljko Todorović je dejal, da sedanji sistem pregona korupcije ne daje rezultatov, ki jih državljani pričakujejo, in poudaril, da neodvisnost sodstva ne pomeni odsotnosti odgovornosti za delo. Predsednik Demokratov Anže Logar je že pred glasovanjem govoril o "tektonskem premiku" pri oblikovanju institucije za pregon korupcije, nasprotnikom zakona iz vrst pravosodja in tožilstva pa očital zagovarjanje statusa quo. Po njegovem bo StKOK skupaj z napovedano prenovo zakona o kazenskem postopku prinesel spremembe pri pregonu korupcije in organiziranega kriminala.
language
slv
published at
2026-09-24T18:57:19
source
Večer
title
Zakon o Skoku: Koalicija uzakonila svojo reformo pregona korupcije
url
https://vecer.com/slovenija/skok-poslanci-koalicija-korupcija-10428281
article order
11
body
Na nadaljevanju redne seje DZ poslanke in poslanci razpravljajo o predlogu zakona o Skoku. Novo specializirano kazensko sodišče, več tožilcev in tesnejše sodelovanje s policijo so osrednje spremembe predloga zakona, ki ga državni zbor obravnava po nujnem postopku. Koalicija z njim obljublja učinkovitejši pregon korupcije in organiziranega kriminala, podporo napovedujejo še v Resnici. Svoboda, SD in Levica opozarjajo na večji politični vpliv pri imenovanju tožilcev ter možnost, da bodo postopki namesto krajših postali še daljši. Minister za pravosodje Mihael Zupančič je očitke o političnem poseganju v delo pravosodja zavrnil. Poslanci bodo o predlogu zakona predvidoma glasovali še danes. Državni zbor po nujnem postopku obravnava predlog zakona, ki predvideva ustanovitev specializiranega kazenskega sodišča ter okrepitev specializiranega državnega tožilstva. Vlada napoveduje učinkovitejšo obravnavo najzahtevnejših kazenskih zadev, zakonodajno-pravna služba in predstavniki pravosodja pa opozarjajo na pomisleke glede samostojnosti tožilstva, pravice do zakonitega sodnika in učinkov predlagane reorganizacije. Minister za pravosodje Mihael Zupančič je ob začetku obravnave predloga zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala poudaril, da državljani od pravosodja pričakujejo zakonito preiskovanje sumov in odločitve v razumnem času. "Tudi oprostilna sodba je odločitev pravne države," je dejal. Po njegovih besedah predlog obstoječim organom zagotavlja boljše pogoje za delo, jasnejše pristojnosti in tesnejšo povezavo od začetka preiskave do sodne odločitve. Nacionalni preiskovalni urad bi dobil jasneje določeno vlogo pri zadevah v pristojnosti specializiranega tožilstva, tožilstvo pa dodatne kadre in analitično podporo. Štiri specializirane sodne oddelke bi nadomestilo Specializirano kazensko sodišče Republike Slovenije. Njegovo delo bi spremljali tudi z letnimi poročili v državnem zboru. Zupančič je zavrnil očitke o poseganju politike v delo pravosodja. Zatrdil je, da minister ne bo samovoljno odločal o tem, kdo bo tožilec, niti določal, koga naj tožilstvo preganja, politika pa ne bo odločala o sodbah. Ob tem je priznal, da zakon sam ne bo odpravil vseh težav. Napovedal je pripravo sprememb zakona o kazenskem postopku, o katerih so na ministrstvu dan pred parlamentarno obravnavo organizirali strokovni posvet. Poročilo Odbora za pravosodje, ki ga je predstavil njegov podpredsednik Zoran Mojškerc, razkriva številne zadržke do predlagane ureditve. Zakonodajno-pravna služba je opozorila na ustavnopravne, sistemske in zakonodajnotehnične pomisleke, med drugim glede sprememb pri imenovanju državnih tožilcev in zmanjšanja vloge Državnotožilskega sveta. Izpostavila je še odprto zasnovan katalog kaznivih dejanj v pristojnosti specializiranega tožilstva, vprašanja pristojnosti novega sodišča in pravice do zakonitega sodnika. Po njeni oceni bi lahko predlagana procesna in prehodna ureditev povzročila pravno negotovost ter podaljševanje postopkov. Kot izhaja iz predstavljenega poročila, je služba ocenila, da vloženi amandmaji večine pomislekov ne odpravljajo. Predstavniki strokovne javnosti so na odboru opozarjali na nezadostno vključevanje stroke v pripravo zakona. Poudarili so, da ustanovitev novega sodišča sama po sebi ne zagotavlja učinkovitejših postopkov, saj so ključni vzroki za težave predvsem procesne narave. Med opozorili je bilo še, da katalog kaznivih dejanj ne vključuje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, morebitna odprava sodne preiskave pa bi morala biti del celovite reforme kazenskega postopka. Opozicijski poslanci so nasprotovali obravnavi po nujnem postopku ter opozarjali na pomanjkanje analiz in strokovnih podlag. Odbor predloga Svobode, SD in Levice za javno predstavitev mnenj ni podprl. Koalicijski poslanci so nasprotno zagovarjali potrebo po hitrejšem zaključevanju najzahtevnejših zadev in izrazili pričakovanje, da bo nova ureditev zmanjšala postopkovne napake. Odbor je sprejel vse amandmaje poslanskih skupin SDS, NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in nato podprl vse člene predloga. Po ministrovem pojasnilu je bil začetek uporabe zakona zamaknjen za šest mesecev, na 1. julij 2027, da bi pravosodju omogočili več časa za pripravo. Andreja Katič (SD) je napovedala, da bodo Socialni demokrati glasovali proti predlogu. Podpirajo učinkovitejši pregon korupcije in organiziranega kriminala, vendar ocenjujejo, da predlagane rešitve širijo politični vpliv pri imenovanju tožilcev in lahko namesto krajših povzročijo daljše postopke. Posebej je izpostavila spremembo imenovanja vseh državnih tožilcev. Po njenih besedah veljavna ureditev ministra zavezuje k upoštevanju dokončnega mnenja Državnotožilskega sveta, če ga ta po ponovni obravnavi potrdi z dvotretjinsko večino vseh članov. Predlog to varovalko odpravlja, hkrati pa ne določa jasnih vsebinskih meril, po katerih bi minister smel odstopiti od strokovne presoje sveta. Katičeva je opozorila še na določbo, ki predvideva uporabo pravil zakona o kazenskem postopku, veljavnih za postopke Evropskega javnega tožilstva. Po njeni oceni bi bilo treba takšne spremembe urediti v celoviti reformi kazenskega postopka. Nedorečena pravila bi lahko odpirala nove možnosti za procesne ugovore, izločanje dokazov in razveljavitve sodb, za osumljence primerljivih kaznivih dejanj pa bi lahko veljala različna procesna pravila. Glede novega sodišča s sedežem v Ljubljani in pritožbenega odločanja na višjem sodišču v Mariboru je od vlade zahtevala pojasnilo, zakaj bi bila takšna ureditev učinkovitejša od okrepitve obstoječega sistema. Opozorila je, da bi lahko prenos zadev in reorganizacija povzročila dodatne zaostanke. Kritizirala je še izpustitev zlorabe uradnega položaja iz kataloga kaznivih dejanj ter pripravo zakona brez ustreznega sodelovanja javnosti in zunanjih strokovnjakov. Luka Simonič (SDS) je napovedal podporo zakonu, saj po oceni njegove poslanske skupine obstoječi sistem ni dovolj povezan in ne zagotavlja jasne odgovornosti za obravnavo najzahtevnejših kazenskih zadev. Navedel je, da je bilo v štirih specializiranih sodnih oddelkih konec leta 2025 nerešenih 199 zadev, leta 2023 pa 184, kar pomeni približno osemodstotno povečanje. Kot pomembno spremembo je izpostavil povečanje najmanjšega števila imenovanih tožilcev na specializiranem tožilstvu z deset na 25 ter vzpostavitev notranje enote za informacijsko in analitično podporo. S tem bi po njegovih besedah oblikovali stabilnejše ekipe in zmanjšali odvisnost od začasnih dodelitev tožilcev. Nacionalni preiskovalni urad bi moral začeti oziroma prevzeti preiskave kaznivih dejanj iz pristojnosti specializiranega tožilstva, pisna zahteva njegovega vodje pa bi bila za urad zavezujoča. Simonič je poudaril, da predlagana procesna ureditev krepi vlogo tožilstva pri preiskovanju, vendar ohranja sodni nadzor in pravice obrambe. Napovedano letno poročanje predsednika novega sodišča državnemu zboru naj bi omogočilo spremljanje trajanja postopkov, nerešenih zadev, zastaranj in pogojev dela. Andrej Černigoj (NSi, SLS, Fokus) je potrebo po večji specializaciji utemeljil z zapletenostjo finančnih tokov, mednarodnih povezav in dokumentacije pri najzahtevnejših oblikah kriminala. Poudaril je, da politika ne sme posegati v konkretne kazenske postopke, mora pa zagotoviti pogoje za strokovno delo pravosodja v razumnem času. "Neodvisnost ne more pomeniti nedotakljivost obstoječega sistema, avtonomija pa ne more pomeniti odsotnost odgovornosti za rezultate," je dejal. Predstavnike pravosodja je pozval, naj zavzetost, ki so jo pokazali pri razpravi o zakonu, pokažejo še pri odpravljanju težav z organizacijo dela, preklici glavnih obravnav in digitalizacijo. Ob tem je priznal, da sama ustanovitev novega sodišča in reorganizacija tožilstva še ne pomenita uspešne reforme. Njeno uspešnost bo po njegovih besedah treba dokazati s hitrejšimi in učinkovitejšimi postopki. Podporo zakonu je napovedal Nedeljko Todorović (Resnica), saj po oceni njegove poslanske skupine sedanji sistem pregona korupcije ne dosega pričakovanih rezultatov. Opozoril je na dolgotrajne postopke, izločanje dokazov, ponavljanje sojenj in zastaranja. Spremembe podpirajo, čeprav predloga ne ocenjujejo kot popolnega, od ministra pa pričakujejo konkretne rezultate. Poudaril je, da odgovornosti za neučinkovit pregon ni mogoče pripisovati zgolj zakonodaji in politiki. Policija, tožilstvo in sodišča morajo po njegovih besedah prevzeti odgovornost za strokovno in pravočasno delo. Pravosodje je pozval k predstavitvi podatkov o pravnomočno končanih najzahtevnejših korupcijskih zadevah, zastaranjih, razveljavljenih odločitvah in postopkih, ki so se zaradi procesnih napak vrnili na začetek. Neodvisnost sodstva po njegovem ne pomeni izvzetosti iz kritike ali odsotnosti odgovornosti za rezultate. Dušan Stojanovič (Svoboda) je zavrnil očitke, da nasprotniki predloga zavirajo boj proti korupciji. Dejal je, da bi lahko podprl številne rešitve, vendar zakon po njegovi oceni hkrati odpira preveč vprašanj glede političnega vpliva in pravne negotovosti. Od ministra je zahteval pojasnila, kdo je oblikoval ključne določbe, na katerih analizah temeljijo in kako so nastajale. Pri imenovanju tožilcev je opozoril, da navedba kandidata v mnenju Državnotožilskega sveta še ne pomeni strokovnega priporočila za njegovo imenovanje. Po njegovih besedah so lahko v mnenju navedeni tudi kandidati, ki izpolnjujejo formalne pogoje, vendar jih svet oceni kot neprimerne. Zato ministrovo zagotovilo, da bo izbiral med kandidati iz mnenja sveta, po njegovi oceni ne nadomesti odpravljene varovalke, ki ministra pod določenimi pogoji zavezuje k strokovni presoji sveta. Problematiziral je še predlagano parlamentarno imenovanje vodje specializiranega tožilstva, saj bo ta organ obravnaval tudi zadeve politično vplivnih ljudi. Poudaril je, da samostojnosti tožilstva ne more zagotavljati zgolj obljuba sedanjega ministra, da pooblastil ne bo zlorabil. Koalicijske poslance je vprašal, ali bi enako široka pooblastila podprli, če bi jih dobil minister nasprotne politične opcije. Lucija Tacer Perlin (Svoboda) je opozorila, da bi minister po predlagani ureditvi lahko v imenovanje predlagal tudi kandidata, ki ga je Državnotožilski svet ocenil kot neprimernega. Izpostavila je še, da med izrecno naštetimi kaznivimi dejanji v pristojnosti novega specializiranega sistema ni zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Tina Brecelj (Levica) je napovedala odločno nasprotovanje zakonu, ki ga je označila za izpolnjevanje populistične predvolilne obljube. Po njeni oceni predlog ne bo zagotovil učinkovitejšega pregona korupcije, temveč pomeni "skok politike v pravosodje". S spremembami imenovanja državnih tožilcev in vodje specializiranega tožilstva bi si politika po njenem zagotovila vpliv na odločanje o tem, koga preganjati. Opozorila je na obsežne pripombe strokovne javnosti in ocenila, da bi lahko parcialni posegi v kazenski postopek povzročili več razveljavljenih obsodb ter še daljše postopke. Poudarila je, da stroka ne zanika težav v pravosodju in potrebe po spremembah, temveč je poleg kritik ponudila konkretne predloge, ki po njenih besedah niso bili upoštevani. Vladi je očitala še, da ni pojasnila, kdo je zakon pripravil, zakaj ga sprejema po nujnem postopku in zakaj v katalogu pristojnosti ni nekaterih ključnih kaznivih dejanj s področja korupcije in organiziranega kriminala. Podvomila je tudi o iskrenosti protikorupcijskih namenov koalicije, pri čemer se je sklicevala na sodne postopke in zastarane korupcijske zadeve nekaterih njenih funkcionarjev.
language
slv
published at
2026-09-24T11:33:39
source
Domovina
title
Koalicija obljublja učinkovitejši pregon korupcije, opozicija opozarja na politični vpliv
url
https://www.domovina.je/koalicija-obljublja-ucinkovitejsi-pregon-korupcije-opozicija-opozarja-na-politicni-vpliv
article order
5
body
DZ je s 47 glasovi za in 35 proti po nujnem postopku sprejel zakon o Skoku, katerega cilj je pregon korupcije. Zakon, ki je naletel na resne pomisleke tožilstva in sodstva, med drugim določa preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva (SDT) v tožilski organ Skok in ustanovitev novega sodišča za zadeve s tega področja. Oglas Ena napaka in tat je imel prosto pot: spal v avtobusu v Kopru, ko se je zbudil, je sledil šok Delov komentator Markeš pred referendumi udaril po Janši: "Koliko časa bo še zdržal?" Poslanci so sprejeli tudi vsa koalicijska dopolnila. Med drugim so predlagali ureditev višine plače za sodnike, ki bodo imenovani na specializirano kazensko sodišče. Zavrnili so opozicijska dopolnila, kjer so predlagali črtanje ključnih členov. SDT se bo preimenovalo v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala. Zakon na novo opredeljuje tudi katalog kaznivih dejanj ter spreminja posamezne pristojnosti pri razpisovanju prostih mest, imenovanju in ocenjevanju državnih tožilcev. Določa tudi ustanovitev novega sodišča. Namesto štirih specializiranih oddelkov bodo ustanovili Specializirano sodišče RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala. Sodišče bo imelo položaj okrožnega sodišča, sedež v Ljubljani in krajevno pristojnost za območje celotne države. Za odločanje o pritožbah pa bo pristojno izključno pristojno Višje sodišče v Mariboru. Sodstvo in tožilstvo opozarjata, da so rešitve premalo domišljene, glasna so tudi svarila, da ne bodo dosegle bolj učinkovitega pregona korupcije in kriminala. Opozarjajo, da bi zakon celo povzročil zastoje v postopku in povečanje političnega vpliva na njihovo delo. Minister za pravosodje Mihael Zupančič je med obravnavo poudarjal, da je zakon ključen za pregon korupcije in organiziranega kriminala. Izpostavljal je, da zakon organom, kot so Nacionalni preiskovalni urad, SDT in specializirani oddelki sodišča, daje boljše pogoje za delo, jasnejše pristojnosti in trdnejšo povezavo. Tudi v koalicijskih SDS ter NSi, SLS in Fokus so poudarjali, da prinaša bolj specializirano in povezano obravnavo najbolj zahtevnih kaznivih dejanj. V Svobodi, SD in Levici pa so izpostavljali, da gre za podreditev organov pregona politiki, ter neprimeren katalog kaznivih dejanj in podaljšanje postopkov. Resnica je napovedala, da bo predlog podprla, saj menijo, da sedanji sistem pregona teh kaznivih dejanj ne daje rezultatov.
language
slv
published at
2026-09-24T19:03:45
source
Slovenske Novice
title
Zakon o SKOKU je sprejet
url
https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/zakon-o-skoku-je-sprejet
article order
1
body
Poslanci bodo na današnjem nadaljevanju redne seje po nujnem postopku odločali o predlogu zakona o Skoku. Predlog, ki je naletel na resne pomisleke tožilstva in sodstva, med drugim predvideva preoblikovanje SDT v tožilski organ Skok in ustanovitev novega sodišča za zadeve s tega področja. Po predlogu zakona, katerega cilj je pregon korupcije, se Specializirano državno tožilstvo (SDT) preimenuje v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala. Predlog na novo opredeljuje tudi njegov katalog kaznivih dejanj, spreminja posamezne pristojnosti pri razpisovanju prostih mest, imenovanju in ocenjevanju državnih tožilcev. Predvideva tudi ustanovitev novega sodišča. Sodišče bo imelo položaj okrožnega sodišča, sedež v Ljubljani in krajevno pristojnost za območje celotne države. Za odločanje o pritožbah pa bi bilo izključno pristojno Višje sodišče v Mariboru. Sodstvo in tožilstvo opozarjata, da so rešitve premalo domišljene, glasna so tudi svarila, da ne bodo dosegle bolj učinkovitejšega pregona korupcije in kriminala. Opozarjajo, da bi zakon celo povzročil zastoje v postopku in povečanje političnega vpliva na njihovo delo.
language
slv
published at
2026-09-24T04:52:39
source
SiOL
title
DZ bo odločal o predlogu zakona o Skoku
url
https://siol.net/novice/slovenija/dz-bo-odlocal-o-predlogu-zakona-o-skoku-702241

source scope

analyzed source count

omitted articles

omitted source count

total source count