DZ sprejel zakon o SKOK-u za pregon korupcije 23.9.2026
Državni zbor je s 47 glasovi za in 35 proti po nujnem postopku sprejel zakon o SKOK-u, ki preoblikuje Specializirano državno tožilstvo (SDT) v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala ter ustanavlja novo Specializirano kazensko sodišče. Zakon, ki ga je pripravila koalicija pod vodstvom Demokratov in SDS, naj bi začel veljati 1. julija 2027. Pravosodni minister Mihael Zupančič je zakon označil za "tektonski premik" v boju proti korupciji, medtem ko opozicija (Svoboda, SD, Levica) in strokovna javnost (sodstvo, tožilstvo) opozarjajo na povečan politični vpliv na imenovanje tožilcev, pomanjkanje zlorabe uradnega položaja v katalogu kaznivih dejanj ter tveganje za daljše postopke. Zakon so podprle tudi poslanske skupine NSi, SLS, Fokus in Resnica.
Infografika
Analiza trditev
| Trditev | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | Delo | Dnevnik | Večer | Domovina | Slovenske Novice | SiOL | Žurnal24 | Svet24 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Zakon o Skoku določa preoblikovanje SDT v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala. | Večina potrjuje preimenovanje, Domovina le omenja okrepitev. | Delno: Članek potrjuje preoblikovanje SDT, a ne navaja celotnega novega imena. | Da: Članek navaja preimenovanje SDT v to ime. | Da: Članek navaja preimenovanje SDT v skladu s predlogom zakona. | Da: Članek navaja to preimenovanje SDT. | Da: Članek navaja preoblikovanje SDT v StKOK. | Delno: Članek omenja okrepitev specializiranega državnega tožilstva. | Da: Članek potrjuje preimenovanje SDT v ta organ. | Da: Članek potrjuje preimenovanje SDT v ta organ. | Da: Članek potrjuje preoblikovanje SDT v tožilski organ Skok. | Da: Članek potrjuje preimenovanje SDT v ta naziv. |
| Opozicija in del sodstva opozarjata, da zakon povečuje politični vpliv na imenovanje tožilcev. | Večina virov potrjuje, STA molči. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja očitke opozicije in sodstva glede političnega vpliva. | Delno: Sodstvo in tožilstvo opozarjata na povečan politični vpliv. | Da: Članek omenja opozorila o večjem političnem vplivu. | Da: Članek omenja pomisleke glede političnega vpliva pri imenovanju. | Da: Članek navaja opozorila opozicije in stroke o političnem vplivu. | Da: Članek navaja opozorila o povečanju političnega vpliva. | Delno: Sodstvo in tožilstvo opozarjata na povečanje političnega vpliva. | Da: Sodstvo in tožilstvo opozarjata na večji politični vpliv. | Da: Članek navaja opozorila sodstva, tožilstva in opozicije o političnem vplivu. |
| Sodstvo in tožilstvo opozarjata, da bi zakon lahko povzročil zastoje v postopkih namesto pospešitve. | STA delno omenja, drugi viri soglasno potrjujejo opozorila. | Delno: Članek omenja, da je zakon naletel na resne pomisleke tožilstva in sodstva. | Da: Članek navaja svarila o možnih zastojih v postopkih. | Da: Članek navaja opozorila o možnih zastojih v postopkih. | Da: Članek navaja opozorila o nevarnosti novih zaostankov. | Da: Članek omenja svarila stroke, da bi zakon lahko postopke podaljšal. | Da: Članek navaja opozorila o možnem podaljševanju postopkov. | Da: Članek navaja opozorila o možnih zastojih v postopkih. | Da: Članek navaja opozorila o možnih zastojih v postopkih. | Da: Članek navaja opozorila o nevarnosti zastojev v postopkih. | Da: Članek eksplicitno navaja ta opozorila stroke. |
| Zakon predvideva ustanovitev Specializiranega sodišča RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala. | STA ne omenja, ostali potrjujejo. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje ustanovitev tega sodišča. | Da: Članek potrjuje ustanovitev tega sodišča. | Da: Članek potrjuje ustanovitev enega specializiranega sodišča. | Da: Članek potrjuje ustanovitev Specializiranega kazenskega sodišča RS. | Da: Članek navaja ustanovitev Specializiranega kazenskega sodišča RS. | Da: Članek izrecno navaja ustanovitev tega sodišča. | Delno: Članek omenja ustanovitev novega sodišča za zadeve s tega področja. | Da: Zakon določa ustanovitev tega sodišča. | Da: Članek potrjuje ustanovitev tega sodišča. |
| Pravosodni minister Mihael Zupančič je zakon označil za 'tektonski premik v boju proti korupciji'. | Dva vira potrjujeta izjavo, Delo pa navaja drugega ministra. | Ni omenjeno | Da: Minister je to izjavo podal v svojem nagovoru. | Delno: Minister Anže Logar je uporabil to frazo, ne Mihael Zupančič. | Ni omenjeno | Da: Minister je uporabil točno to besedno zvezo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Minister je to izjavil po razpravi. |
| Zakon odpravlja sodno preiskavo kot posebno fazo kazenskega postopka za zadeve v pristojnosti prenovljenega tožilstva. | Dva vira potrjujeta, ostali ne omenjajo; Domovina dvomi. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje odpravo sodne preiskave v teh postopkih. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje odpravo sodne preiskave kot posebne faze. | Ni omenjeno | Delno: Omenja se kot možnost, ki bi morala biti del celovite reforme. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Koalicija je zavrnila vsa opozicijska dopolnila, ki so predlagala črtanje ključnih členov zakona. | Večina virov potrjuje, RTV in Večer delno. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje zavrnitev teh opozicijskih dopolnil. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Delno: Članek navaja, da so stranke Svoboda, SD in Levica predlagale črtanje členov, a ne potrjuje zavrnitve vseh. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje zavrnitev teh opozicijskih dopolnil. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da so zavrnili opozicijska dopolnila. | Da: Članek potrjuje zavrnitev teh opozicijskih dopolnil. |
| DZ je s 47 glasovi za in 35 proti sprejel zakon o Skoku. | SiOL zanika, drugi potrjujejo. | Da: Podatek je naveden v prvem stavku članka. | Da: Članek potrjuje sprejetje zakona s 47 glasovi za in 35 proti. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje izid glasovanja 47 za in 35 proti. | Ni omenjeno | Da: Podatek je naveden v prvem stavku članka. | Ne: Članek navaja, da bodo poslanci o zakonu šele odločali. | Da: Članek navaja točno število glasov za in proti. | Ni omenjeno |
| Prenovljeno tožilstvo in novo sodišče bosta začela delovati 1. julija 2027. | Štirje viri potrjujejo datum, pet ga ne omenja. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja začetek delovanja 1. julija 2027. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja točno ta datum začetka delovanja. | Da: Članek navaja 1. julij 2027 kot začetek uporabe zakona. | Da: Članek navaja 1. julij 2027 kot datum začetka uporabe zakona. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek navaja uveljavitev zakona s tem datumom. |
| Minister Zupančič je zatrdil, da minister ne bo samovoljno odločal o imenovanju tožilcev ali o tem, koga bodo preganjali. | Nekateri viri potrjujejo trditev, drugi je ne omenjajo. | Ni omenjeno | Da: Minister je to izrecno zanikal v svojem govoru. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Minister je poudaril, da ne bo odločal, koga bo tožilec preganjal. | Da: Minister je to izrecno zatrdil v svojem zagovoru. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Minister je zavrnil očitke o politizaciji in avtoritarnem odločanju. |
| Zakon je bil ključna predvolilna obljuba Demokratov Anžeta Logarja. | RTV in Večer potrjujeta, drugi ne omenjajo ali so delni. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da je Logar SKOK poudarjal kot ključno obljubo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da je bil Skok ena ključnih predvolilnih obljub. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Delno: Omenjeno je, da gre za zavezo volivcem, a ne specifično Logarjeve obljube. |
| Generalna državna tožilka Katarina Bergant je med ostrimi kritičarkami zakona. | Samo Delo potrjuje trditev, drugi viri je ne omenjajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek jo izrecno navaja kot ostro kritičarko zakona. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
claims
- Zakon o Skoku določa preoblikovanje SDT v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala.
- Opozicija in del sodstva opozarjata, da zakon povečuje politični vpliv na imenovanje tožilcev.
- Sodstvo in tožilstvo opozarjata, da bi zakon lahko povzročil zastoje v postopkih namesto pospešitve.
- Zakon predvideva ustanovitev Specializiranega sodišča RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala.
- Pravosodni minister Mihael Zupančič je zakon označil za 'tektonski premik v boju proti korupciji'.
- Zakon odpravlja sodno preiskavo kot posebno fazo kazenskega postopka za zadeve v pristojnosti prenovljenega tožilstva.
- Koalicija je zavrnila vsa opozicijska dopolnila, ki so predlagala črtanje ključnih členov zakona.
- DZ je s 47 glasovi za in 35 proti sprejel zakon o Skoku.
- Prenovljeno tožilstvo in novo sodišče bosta začela delovati 1. julija 2027.
- Minister Zupančič je zatrdil, da minister ne bo samovoljno odločal o imenovanju tožilcev ali o tem, koga bodo preganjali.
- Zakon je bil ključna predvolilna obljuba Demokratov Anžeta Logarja.
- Generalna državna tožilka Katarina Bergant je med ostrimi kritičarkami zakona.
key differences
- DZ je s 47 glasovi za in 35 proti sprejel zakon o Skoku.
- SiOL zanika, drugi potrjujejo.
- Generalna državna tožilka Katarina Bergant je med ostrimi kritičarkami zakona.
- Samo Delo potrjuje trditev, drugi viri je ne omenjajo.
- Koalicija je zavrnila vsa opozicijska dopolnila, ki so predlagala črtanje ključnih členov zakona.
- Večina virov potrjuje, RTV in Večer delno.
- Minister Zupančič je zatrdil, da minister ne bo samovoljno odločal o imenovanju tožilcev ali o tem, koga bodo preganjali.
- Nekateri viri potrjujejo trditev, drugi je ne omenjajo.
- Opozicija in del sodstva opozarjata, da zakon povečuje politični vpliv na imenovanje tožilcev.
- Večina virov potrjuje, STA molči.
- Pravosodni minister Mihael Zupančič je zakon označil za 'tektonski premik v boju proti korupciji'.
- Dva vira potrjujeta izjavo, Delo pa navaja drugega ministra.
- Prenovljeno tožilstvo in novo sodišče bosta začela delovati 1. julija 2027.
- Štirje viri potrjujejo datum, pet ga ne omenja.
- Sodstvo in tožilstvo opozarjata, da bi zakon lahko povzročil zastoje v postopkih namesto pospešitve.
- STA delno omenja, drugi viri soglasno potrjujejo opozorila.
- Zakon je bil ključna predvolilna obljuba Demokratov Anžeta Logarja.
- RTV in Večer potrjujeta, drugi ne omenjajo ali so delni.
- Zakon o Skoku določa preoblikovanje SDT v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala.
- Večina potrjuje preimenovanje, Domovina le omenja okrepitev.
- Zakon odpravlja sodno preiskavo kot posebno fazo kazenskega postopka za zadeve v pristojnosti prenovljenega tožilstva.
- Dva vira potrjujeta, ostali ne omenjajo; Domovina dvomi.
- Zakon predvideva ustanovitev Specializiranega sodišča RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala.
- STA ne omenja, ostali potrjujejo.
source analyses
- Delo
- DZ je s 47 glasovi za in 35 proti sprejel zakon o Skoku.
- Ni omenjeno
- Generalna državna tožilka Katarina Bergant je med ostrimi kritičarkami zakona.
- Da: Članek jo izrecno navaja kot ostro kritičarko zakona.
- Koalicija je zavrnila vsa opozicijska dopolnila, ki so predlagala črtanje ključnih členov zakona.
- Ni omenjeno
- Minister Zupančič je zatrdil, da minister ne bo samovoljno odločal o imenovanju tožilcev ali o tem, koga bodo preganjali.
- Ni omenjeno
- Opozicija in del sodstva opozarjata, da zakon povečuje politični vpliv na imenovanje tožilcev.
- Delno: Sodstvo in tožilstvo opozarjata na povečan politični vpliv.
- Pravosodni minister Mihael Zupančič je zakon označil za 'tektonski premik v boju proti korupciji'.
- Delno: Minister Anže Logar je uporabil to frazo, ne Mihael Zupančič.
- Prenovljeno tožilstvo in novo sodišče bosta začela delovati 1. julija 2027.
- Ni omenjeno
- Sodstvo in tožilstvo opozarjata, da bi zakon lahko povzročil zastoje v postopkih namesto pospešitve.
- Da: Članek navaja opozorila o možnih zastojih v postopkih.
- Zakon je bil ključna predvolilna obljuba Demokratov Anžeta Logarja.
- Ni omenjeno
- Zakon o Skoku določa preoblikovanje SDT v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala.
- Da: Članek navaja preimenovanje SDT v skladu s predlogom zakona.
- Zakon odpravlja sodno preiskavo kot posebno fazo kazenskega postopka za zadeve v pristojnosti prenovljenega tožilstva.
- Ni omenjeno
- Zakon predvideva ustanovitev Specializiranega sodišča RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala.
- Da: Članek potrjuje ustanovitev tega sodišča.
- Dnevnik
- DZ je s 47 glasovi za in 35 proti sprejel zakon o Skoku.
- Ni omenjeno
- Generalna državna tožilka Katarina Bergant je med ostrimi kritičarkami zakona.
- Ni omenjeno
- Koalicija je zavrnila vsa opozicijska dopolnila, ki so predlagala črtanje ključnih členov zakona.
- Ni omenjeno
- Minister Zupančič je zatrdil, da minister ne bo samovoljno odločal o imenovanju tožilcev ali o tem, koga bodo preganjali.
- Ni omenjeno
- Opozicija in del sodstva opozarjata, da zakon povečuje politični vpliv na imenovanje tožilcev.
- Da: Članek omenja opozorila o večjem političnem vplivu.
- Pravosodni minister Mihael Zupančič je zakon označil za 'tektonski premik v boju proti korupciji'.
- Ni omenjeno
- Prenovljeno tožilstvo in novo sodišče bosta začela delovati 1. julija 2027.
- Da: Članek navaja točno ta datum začetka delovanja.
- Sodstvo in tožilstvo opozarjata, da bi zakon lahko povzročil zastoje v postopkih namesto pospešitve.
- Da: Članek navaja opozorila o nevarnosti novih zaostankov.
- Zakon je bil ključna predvolilna obljuba Demokratov Anžeta Logarja.
- Ni omenjeno
- Zakon o Skoku določa preoblikovanje SDT v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala.
- Da: Članek navaja to preimenovanje SDT.
- Zakon odpravlja sodno preiskavo kot posebno fazo kazenskega postopka za zadeve v pristojnosti prenovljenega tožilstva.
- Da: Članek potrjuje odpravo sodne preiskave kot posebne faze.
- Zakon predvideva ustanovitev Specializiranega sodišča RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala.
- Da: Članek potrjuje ustanovitev enega specializiranega sodišča.
- Domovina
- DZ je s 47 glasovi za in 35 proti sprejel zakon o Skoku.
- Ni omenjeno
- Generalna državna tožilka Katarina Bergant je med ostrimi kritičarkami zakona.
- Ni omenjeno
- Koalicija je zavrnila vsa opozicijska dopolnila, ki so predlagala črtanje ključnih členov zakona.
- Ni omenjeno
- Minister Zupančič je zatrdil, da minister ne bo samovoljno odločal o imenovanju tožilcev ali o tem, koga bodo preganjali.
- Da: Minister je to izrecno zatrdil v svojem zagovoru.
- Opozicija in del sodstva opozarjata, da zakon povečuje politični vpliv na imenovanje tožilcev.
- Da: Članek navaja opozorila opozicije in stroke o političnem vplivu.
- Pravosodni minister Mihael Zupančič je zakon označil za 'tektonski premik v boju proti korupciji'.
- Ni omenjeno
- Prenovljeno tožilstvo in novo sodišče bosta začela delovati 1. julija 2027.
- Da: Članek navaja 1. julij 2027 kot datum začetka uporabe zakona.
- Sodstvo in tožilstvo opozarjata, da bi zakon lahko povzročil zastoje v postopkih namesto pospešitve.
- Da: Članek navaja opozorila o možnem podaljševanju postopkov.
- Zakon je bil ključna predvolilna obljuba Demokratov Anžeta Logarja.
- Ni omenjeno
- Zakon o Skoku določa preoblikovanje SDT v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala.
- Delno: Članek omenja okrepitev specializiranega državnega tožilstva.
- Zakon odpravlja sodno preiskavo kot posebno fazo kazenskega postopka za zadeve v pristojnosti prenovljenega tožilstva.
- Delno: Omenja se kot možnost, ki bi morala biti del celovite reforme.
- Zakon predvideva ustanovitev Specializiranega sodišča RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala.
- Da: Članek navaja ustanovitev Specializiranega kazenskega sodišča RS.
- RTV Slovenija
- DZ je s 47 glasovi za in 35 proti sprejel zakon o Skoku.
- Da: Članek potrjuje sprejetje zakona s 47 glasovi za in 35 proti.
- Generalna državna tožilka Katarina Bergant je med ostrimi kritičarkami zakona.
- Ni omenjeno
- Koalicija je zavrnila vsa opozicijska dopolnila, ki so predlagala črtanje ključnih členov zakona.
- Da: Članek potrjuje zavrnitev teh opozicijskih dopolnil.
- Minister Zupančič je zatrdil, da minister ne bo samovoljno odločal o imenovanju tožilcev ali o tem, koga bodo preganjali.
- Da: Minister je to izrecno zanikal v svojem govoru.
- Opozicija in del sodstva opozarjata, da zakon povečuje politični vpliv na imenovanje tožilcev.
- Da: Članek navaja očitke opozicije in sodstva glede političnega vpliva.
- Pravosodni minister Mihael Zupančič je zakon označil za 'tektonski premik v boju proti korupciji'.
- Da: Minister je to izjavo podal v svojem nagovoru.
- Prenovljeno tožilstvo in novo sodišče bosta začela delovati 1. julija 2027.
- Da: Članek navaja začetek delovanja 1. julija 2027.
- Sodstvo in tožilstvo opozarjata, da bi zakon lahko povzročil zastoje v postopkih namesto pospešitve.
- Da: Članek navaja svarila o možnih zastojih v postopkih.
- Zakon je bil ključna predvolilna obljuba Demokratov Anžeta Logarja.
- Da: Članek navaja, da je Logar SKOK poudarjal kot ključno obljubo.
- Zakon o Skoku določa preoblikovanje SDT v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala.
- Da: Članek navaja preimenovanje SDT v to ime.
- Zakon odpravlja sodno preiskavo kot posebno fazo kazenskega postopka za zadeve v pristojnosti prenovljenega tožilstva.
- Da: Članek potrjuje odpravo sodne preiskave v teh postopkih.
- Zakon predvideva ustanovitev Specializiranega sodišča RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala.
- Da: Članek potrjuje ustanovitev tega sodišča.
- STA
- DZ je s 47 glasovi za in 35 proti sprejel zakon o Skoku.
- Da: Podatek je naveden v prvem stavku članka.
- Generalna državna tožilka Katarina Bergant je med ostrimi kritičarkami zakona.
- Ni omenjeno
- Koalicija je zavrnila vsa opozicijska dopolnila, ki so predlagala črtanje ključnih členov zakona.
- Ni omenjeno
- Minister Zupančič je zatrdil, da minister ne bo samovoljno odločal o imenovanju tožilcev ali o tem, koga bodo preganjali.
- Ni omenjeno
- Opozicija in del sodstva opozarjata, da zakon povečuje politični vpliv na imenovanje tožilcev.
- Ni omenjeno
- Pravosodni minister Mihael Zupančič je zakon označil za 'tektonski premik v boju proti korupciji'.
- Ni omenjeno
- Prenovljeno tožilstvo in novo sodišče bosta začela delovati 1. julija 2027.
- Ni omenjeno
- Sodstvo in tožilstvo opozarjata, da bi zakon lahko povzročil zastoje v postopkih namesto pospešitve.
- Delno: Članek omenja, da je zakon naletel na resne pomisleke tožilstva in sodstva.
- Zakon je bil ključna predvolilna obljuba Demokratov Anžeta Logarja.
- Ni omenjeno
- Zakon o Skoku določa preoblikovanje SDT v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala.
- Delno: Članek potrjuje preoblikovanje SDT, a ne navaja celotnega novega imena.
- Zakon odpravlja sodno preiskavo kot posebno fazo kazenskega postopka za zadeve v pristojnosti prenovljenega tožilstva.
- Ni omenjeno
- Zakon predvideva ustanovitev Specializiranega sodišča RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala.
- Ni omenjeno
- SiOL
- DZ je s 47 glasovi za in 35 proti sprejel zakon o Skoku.
- Ne: Članek navaja, da bodo poslanci o zakonu šele odločali.
- Generalna državna tožilka Katarina Bergant je med ostrimi kritičarkami zakona.
- Ni omenjeno
- Koalicija je zavrnila vsa opozicijska dopolnila, ki so predlagala črtanje ključnih členov zakona.
- Ni omenjeno
- Minister Zupančič je zatrdil, da minister ne bo samovoljno odločal o imenovanju tožilcev ali o tem, koga bodo preganjali.
- Ni omenjeno
- Opozicija in del sodstva opozarjata, da zakon povečuje politični vpliv na imenovanje tožilcev.
- Delno: Sodstvo in tožilstvo opozarjata na povečanje političnega vpliva.
- Pravosodni minister Mihael Zupančič je zakon označil za 'tektonski premik v boju proti korupciji'.
- Ni omenjeno
- Prenovljeno tožilstvo in novo sodišče bosta začela delovati 1. julija 2027.
- Ni omenjeno
- Sodstvo in tožilstvo opozarjata, da bi zakon lahko povzročil zastoje v postopkih namesto pospešitve.
- Da: Članek navaja opozorila o možnih zastojih v postopkih.
- Zakon je bil ključna predvolilna obljuba Demokratov Anžeta Logarja.
- Ni omenjeno
- Zakon o Skoku določa preoblikovanje SDT v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala.
- Da: Članek potrjuje preimenovanje SDT v ta organ.
- Zakon odpravlja sodno preiskavo kot posebno fazo kazenskega postopka za zadeve v pristojnosti prenovljenega tožilstva.
- Ni omenjeno
- Zakon predvideva ustanovitev Specializiranega sodišča RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala.
- Delno: Članek omenja ustanovitev novega sodišča za zadeve s tega področja.
- Slovenske Novice
- DZ je s 47 glasovi za in 35 proti sprejel zakon o Skoku.
- Da: Podatek je naveden v prvem stavku članka.
- Generalna državna tožilka Katarina Bergant je med ostrimi kritičarkami zakona.
- Ni omenjeno
- Koalicija je zavrnila vsa opozicijska dopolnila, ki so predlagala črtanje ključnih členov zakona.
- Da: Članek potrjuje zavrnitev teh opozicijskih dopolnil.
- Minister Zupančič je zatrdil, da minister ne bo samovoljno odločal o imenovanju tožilcev ali o tem, koga bodo preganjali.
- Ni omenjeno
- Opozicija in del sodstva opozarjata, da zakon povečuje politični vpliv na imenovanje tožilcev.
- Da: Članek navaja opozorila o povečanju političnega vpliva.
- Pravosodni minister Mihael Zupančič je zakon označil za 'tektonski premik v boju proti korupciji'.
- Ni omenjeno
- Prenovljeno tožilstvo in novo sodišče bosta začela delovati 1. julija 2027.
- Ni omenjeno
- Sodstvo in tožilstvo opozarjata, da bi zakon lahko povzročil zastoje v postopkih namesto pospešitve.
- Da: Članek navaja opozorila o možnih zastojih v postopkih.
- Zakon je bil ključna predvolilna obljuba Demokratov Anžeta Logarja.
- Ni omenjeno
- Zakon o Skoku določa preoblikovanje SDT v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala.
- Da: Članek potrjuje preimenovanje SDT v ta organ.
- Zakon odpravlja sodno preiskavo kot posebno fazo kazenskega postopka za zadeve v pristojnosti prenovljenega tožilstva.
- Ni omenjeno
- Zakon predvideva ustanovitev Specializiranega sodišča RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala.
- Da: Članek izrecno navaja ustanovitev tega sodišča.
- Svet24
- DZ je s 47 glasovi za in 35 proti sprejel zakon o Skoku.
- Ni omenjeno
- Generalna državna tožilka Katarina Bergant je med ostrimi kritičarkami zakona.
- Ni omenjeno
- Koalicija je zavrnila vsa opozicijska dopolnila, ki so predlagala črtanje ključnih členov zakona.
- Da: Članek potrjuje zavrnitev teh opozicijskih dopolnil.
- Minister Zupančič je zatrdil, da minister ne bo samovoljno odločal o imenovanju tožilcev ali o tem, koga bodo preganjali.
- Da: Minister je zavrnil očitke o politizaciji in avtoritarnem odločanju.
- Opozicija in del sodstva opozarjata, da zakon povečuje politični vpliv na imenovanje tožilcev.
- Da: Članek navaja opozorila sodstva, tožilstva in opozicije o političnem vplivu.
- Pravosodni minister Mihael Zupančič je zakon označil za 'tektonski premik v boju proti korupciji'.
- Da: Minister je to izjavil po razpravi.
- Prenovljeno tožilstvo in novo sodišče bosta začela delovati 1. julija 2027.
- Da: Članek navaja uveljavitev zakona s tem datumom.
- Sodstvo in tožilstvo opozarjata, da bi zakon lahko povzročil zastoje v postopkih namesto pospešitve.
- Da: Članek eksplicitno navaja ta opozorila stroke.
- Zakon je bil ključna predvolilna obljuba Demokratov Anžeta Logarja.
- Delno: Omenjeno je, da gre za zavezo volivcem, a ne specifično Logarjeve obljube.
- Zakon o Skoku določa preoblikovanje SDT v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala.
- Da: Članek potrjuje preimenovanje SDT v ta naziv.
- Zakon odpravlja sodno preiskavo kot posebno fazo kazenskega postopka za zadeve v pristojnosti prenovljenega tožilstva.
- Ni omenjeno
- Zakon predvideva ustanovitev Specializiranega sodišča RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala.
- Da: Članek potrjuje ustanovitev tega sodišča.
- Večer
- DZ je s 47 glasovi za in 35 proti sprejel zakon o Skoku.
- Da: Članek potrjuje izid glasovanja 47 za in 35 proti.
- Generalna državna tožilka Katarina Bergant je med ostrimi kritičarkami zakona.
- Ni omenjeno
- Koalicija je zavrnila vsa opozicijska dopolnila, ki so predlagala črtanje ključnih členov zakona.
- Delno: Članek navaja, da so stranke Svoboda, SD in Levica predlagale črtanje členov, a ne potrjuje zavrnitve vseh.
- Minister Zupančič je zatrdil, da minister ne bo samovoljno odločal o imenovanju tožilcev ali o tem, koga bodo preganjali.
- Da: Minister je poudaril, da ne bo odločal, koga bo tožilec preganjal.
- Opozicija in del sodstva opozarjata, da zakon povečuje politični vpliv na imenovanje tožilcev.
- Da: Članek omenja pomisleke glede političnega vpliva pri imenovanju.
- Pravosodni minister Mihael Zupančič je zakon označil za 'tektonski premik v boju proti korupciji'.
- Da: Minister je uporabil točno to besedno zvezo.
- Prenovljeno tožilstvo in novo sodišče bosta začela delovati 1. julija 2027.
- Da: Članek navaja 1. julij 2027 kot začetek uporabe zakona.
- Sodstvo in tožilstvo opozarjata, da bi zakon lahko povzročil zastoje v postopkih namesto pospešitve.
- Da: Članek omenja svarila stroke, da bi zakon lahko postopke podaljšal.
- Zakon je bil ključna predvolilna obljuba Demokratov Anžeta Logarja.
- Da: Članek navaja, da je bil Skok ena ključnih predvolilnih obljub.
- Zakon o Skoku določa preoblikovanje SDT v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala.
- Da: Članek navaja preoblikovanje SDT v StKOK.
- Zakon odpravlja sodno preiskavo kot posebno fazo kazenskega postopka za zadeve v pristojnosti prenovljenega tožilstva.
- Ni omenjeno
- Zakon predvideva ustanovitev Specializiranega sodišča RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala.
- Da: Članek potrjuje ustanovitev Specializiranega kazenskega sodišča RS.
- Žurnal24
- DZ je s 47 glasovi za in 35 proti sprejel zakon o Skoku.
- Da: Članek navaja točno število glasov za in proti.
- Generalna državna tožilka Katarina Bergant je med ostrimi kritičarkami zakona.
- Ni omenjeno
- Koalicija je zavrnila vsa opozicijska dopolnila, ki so predlagala črtanje ključnih členov zakona.
- Da: Članek navaja, da so zavrnili opozicijska dopolnila.
- Minister Zupančič je zatrdil, da minister ne bo samovoljno odločal o imenovanju tožilcev ali o tem, koga bodo preganjali.
- Ni omenjeno
- Opozicija in del sodstva opozarjata, da zakon povečuje politični vpliv na imenovanje tožilcev.
- Da: Sodstvo in tožilstvo opozarjata na večji politični vpliv.
- Pravosodni minister Mihael Zupančič je zakon označil za 'tektonski premik v boju proti korupciji'.
- Ni omenjeno
- Prenovljeno tožilstvo in novo sodišče bosta začela delovati 1. julija 2027.
- Ni omenjeno
- Sodstvo in tožilstvo opozarjata, da bi zakon lahko povzročil zastoje v postopkih namesto pospešitve.
- Da: Članek navaja opozorila o nevarnosti zastojev v postopkih.
- Zakon je bil ključna predvolilna obljuba Demokratov Anžeta Logarja.
- Ni omenjeno
- Zakon o Skoku določa preoblikovanje SDT v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala.
- Da: Članek potrjuje preoblikovanje SDT v tožilski organ Skok.
- Zakon odpravlja sodno preiskavo kot posebno fazo kazenskega postopka za zadeve v pristojnosti prenovljenega tožilstva.
- Ni omenjeno
- Zakon predvideva ustanovitev Specializiranega sodišča RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala.
- Da: Zakon določa ustanovitev tega sodišča.
Analiza sentimenta
| Entiteta | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | Delo | Dnevnik | Večer | Domovina | Slovenske Novice | SiOL | Žurnal24 | Svet24 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Višje sodišče v Mariboru | Le RTV Slovenija izraža negativen sentiment. | Ni omenjeno | Negativno: Levica ocenjuje, da bo sodišče 'potopilo'. | Nevtralno: omenjeno kot pristojno za pritožbe, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjeno kot pritožbeno sodišče, brez vrednotenja | Nevtralno: Omenjeno kot pristojno za pritožbe brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjeno kot pritožbeno sodišče v predlogu | Nevtralno: Omenjeno kot pristojno za pritožbe, brez vrednotenja. | Nevtralno: Višje sodišče je omenjeno kot pristojno za pritožbe, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjeno kot pritožbeno sodišče brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeno kot pristojno pritožbeno sodišče brez vrednotenja |
| Državni zbor (DZ) | Vsi viri so nevtralni, brez razlik. | Nevtralno: DZ je omenjen kot organ, ki je sprejel zakon, brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: DZ je omenjen kot organ, ki je sprejel zakon, brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: omenjen kot organ, ki odloča o zakonu, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjen kot kraj odločanja o zakonu brez vrednotenja | Nevtralno: Omenjen kot sprejemalec zakona po nujnem postopku. | Nevtralno: omenjen kot prizorišče razprave in glasovanja o zakonu | Nevtralno: DZ je omenjen kot organ, ki je sprejel zakon, brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: DZ je omenjen kot organ, ki bo odločal o predlogu zakona, brez vrednotenja. | Nevtralno: opisan kot sprejemnik zakonov, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot sprejemnik zakona brez meta-vrednotenja |
| Specializirano državno tožilstvo (SDT) | Vsi viri so nevtralni, brez razlik. | Nevtralno: SDT je omenjen kot subjekt preoblikovanja, brez vrednotenja. | Nevtralno: SDT je omenjen v kontekstu preimenovanja in sprememb pristojnosti, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjeno v okviru preimenovanja, brez vrednotenja. | Nevtralno: citiran kot vir pomislekov, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: Omenjen kot organ, ki se preoblikuje v StKOK. | Nevtralno: omenjeno kot organ, ki ga zakon krepi | Nevtralno: SDT je omenjen kot organ, ki se preoblikuje, brez vrednotenja. | Nevtralno: SDT je omenjen kot subjekt preoblikovanja, brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: omenjeno preoblikovanje, brez izrecnega vrednotenja | Nevtralno: omenjeno kot subjekt preoblikovanja brez vrednotenja |
| Specializirano sodišče RS | Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjeno kot novo sodišče, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjeno kot predlog ustanovitve, brez vrednotenja. | Nevtralno: opisano kot predlog ustanovitve, brez vrednotenja | Nevtralno: Omenjen kot nadomestilo za sedanje oddelke. | Nevtralno: omenjeno kot novoustanovljen organ v predlogu | Nevtralno: Omenjeno kot novo ustanovljeno sodišče, brez vrednotenja. | Nevtralno: Sodišče je omenjeno kot ustanovljeno po predlogu, brez vrednotenja. | Nevtralno: opisana ustanovitev, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeno kot novo ustanovljeno sodišče brez vrednotenja |
| Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK) | Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik. | Ni omenjeno | Nevtralno: StKOK je omenjen kot novo ime SDT, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjeno kot novo ime, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjeno kot novo ime SDT, brez vrednotenja | Nevtralno: Omenjen kot novoustanovljen organ brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjeno kot novo ime SDT, brez vrednotenja. | Nevtralno: StKOK je omenjen kot novo ime SDT, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjeno kot novo ime SDT, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeno kot novo ime SDT brez vrednotenja |
| Resnica | Vsi viri so nevtralni, brez izrazitih razlik. | Ni omenjeno | Nevtralno: Poslanec Resni.ce podpira zakon, brez meta-vrednotenja stranke. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena kot podpornica zakona, brez vrednotenja | Nevtralno: Omenjena kot podpornik zakona brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjena kot stranka, ki podpira zakon | Nevtralno: Omenjena kot stranka, ki podpira zakon, brez meta-vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: navedena podpora zakonu, brez meta-vrednotenja | Ni omenjeno |
| Mihael Zupančič | Vsi viri ga prikazujejo nevtralno, brez razlik. | Ni omenjeno | Nevtralno: Minister je citiran in brani zakon, brez meta-vrednotenja avtorja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Citiran kot govorec brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja | Nevtralno: Citiran kot zagovornik zakona, brez meta-vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: citiran kot zagovornik zakona, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja |
| Državnotožilski svet | Večina virov nevtralna; Domovina izpostavlja zmanjšano vlogo. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjen v kontekstu mnenja o imenovanjih, brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen v kontekstu imenovanja tožilcev, brez vrednotenja | Nevtralno: Omenjen kot organ, ki daje mnenje. | Nevtralno: omenjen kot organ z zmanjšano vlogo po predlogu | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Svoboda | Viri so enotno nevtralni, brez izrazitih razlik. | Ni omenjeno | Nevtralno: Poslanka Svobode kritizira zakon, brez meta-vrednotenja stranke. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjena kot predlagatelj črtanja členov brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjena kot koalicijska stranka z zadržki | Nevtralno: Omenjena kot stranka, ki kritizira zakon, brez meta-vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena kot del koalicije s stališčem, brez vrednotenja | Ni omenjeno |
| SD | Viri so enotno nevtralni, brez izrazitih razlik. | Ni omenjeno | Nevtralno: Poslanka SD kritizira rešitve, brez meta-vrednotenja stranke. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjen kot predlagatelj sprememb brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjen kot koalicijska stranka z zadržki | Nevtralno: Omenjena kot stranka, ki kritizira zakon, brez meta-vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena kot del koalicije s stališčem, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot stranka s citatom poslanke brez vrednotenja |
| Levica | Vsi viri so nevtralni, brez izrazitih razlik. | Ni omenjeno | Nevtralno: Poslanka Levice kritizira zakon, brez meta-vrednotenja stranke. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjena kot predlagatelj črtanja členov brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjena kot koalicijska stranka z zadržki | Nevtralno: Omenjena kot stranka, ki kritizira zakon, brez meta-vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena kot del koalicije s stališčem, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot stranka s citatom poslanke brez vrednotenja |
| Anže Logar | Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu ali interpretaciji. | Ni omenjeno | Nevtralno: Logar je citiran kot podpornik zakona, brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: kot govorec izraža podporo zakonu, ni meta-vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: Citiran kot govorec brez meta-vrednotenja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Nacionalni preiskovalni urad (NPU) | Vsi viri poročajo nevtralno, brez izrazitih razlik. | Ni omenjeno | Nevtralno: NPU je omenjen kot organ, ki dobi boljše pogoje, brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot organ z jasnejšo vlogo v predlogu | Nevtralno: Omenjen kot organ z boljšimi pogoji, brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen v citatu ministra, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot organ, ki dobi boljše pogoje brez vrednotenja |
| Vrhovno sodišče RS | Viri enotno nevtralni, STA in Delo ga ne omenjata. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjeno, da so upoštevali pripombe, brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjeno le v zvezi s plačami sodnikov, brez vrednotenja | Nevtralno: Omenjeno kot vir pripomb brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjeno kot pobudnik ustavne presoje, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeno kot vir pripomb brez vrednotenja |
| Katarina Bergant | Samo Delo omenja, in sicer negativno. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Negativno: opisana kot 'ostra kritičarka' zakona, kar je negativno vrednotenje. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Damjan Orož | Samo Večer ga omenja, in to nevtralno. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Citiran kot predsednik vrhovnega sodišča brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
entities
- Višje sodišče v Mariboru
- Državni zbor (DZ)
- Specializirano državno tožilstvo (SDT)
- Specializirano sodišče RS
- Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK)
- Resnica
- Mihael Zupančič
- Državnotožilski svet
- Svoboda
- SD
- Levica
- Anže Logar
- Nacionalni preiskovalni urad (NPU)
- Vrhovno sodišče RS
- Katarina Bergant
- Damjan Orož
key differences
- Anže Logar
- Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu ali interpretaciji.
- Damjan Orož
- Samo Večer ga omenja, in to nevtralno.
- Državni zbor (DZ)
- Vsi viri so nevtralni, brez razlik.
- Državnotožilski svet
- Večina virov nevtralna; Domovina izpostavlja zmanjšano vlogo.
- Katarina Bergant
- Samo Delo omenja, in sicer negativno.
- Levica
- Vsi viri so nevtralni, brez izrazitih razlik.
- Mihael Zupančič
- Vsi viri ga prikazujejo nevtralno, brez razlik.
- Nacionalni preiskovalni urad (NPU)
- Vsi viri poročajo nevtralno, brez izrazitih razlik.
- Resnica
- Vsi viri so nevtralni, brez izrazitih razlik.
- SD
- Viri so enotno nevtralni, brez izrazitih razlik.
- Specializirano državno tožilstvo (SDT)
- Vsi viri so nevtralni, brez razlik.
- Specializirano sodišče RS
- Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
- Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK)
- Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
- Svoboda
- Viri so enotno nevtralni, brez izrazitih razlik.
- Višje sodišče v Mariboru
- Le RTV Slovenija izraža negativen sentiment.
- Vrhovno sodišče RS
- Viri enotno nevtralni, STA in Delo ga ne omenjata.
source analyses
- Delo
- Anže Logar
- Nevtralno: kot govorec izraža podporo zakonu, ni meta-vrednotenja.
- Damjan Orož
- Ni omenjeno
- Državni zbor (DZ)
- Nevtralno: omenjen kot organ, ki odloča o zakonu, brez vrednotenja.
- Državnotožilski svet
- Ni omenjeno
- Katarina Bergant
- Negativno: opisana kot 'ostra kritičarka' zakona, kar je negativno vrednotenje.
- Levica
- Ni omenjeno
- Mihael Zupančič
- Ni omenjeno
- Nacionalni preiskovalni urad (NPU)
- Ni omenjeno
- Resnica
- Ni omenjeno
- SD
- Ni omenjeno
- Specializirano državno tožilstvo (SDT)
- Nevtralno: omenjeno v okviru preimenovanja, brez vrednotenja.
- Specializirano sodišče RS
- Nevtralno: omenjeno kot predlog ustanovitve, brez vrednotenja.
- Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK)
- Nevtralno: omenjeno kot novo ime, brez vrednotenja.
- Svoboda
- Ni omenjeno
- Višje sodišče v Mariboru
- Nevtralno: omenjeno kot pristojno za pritožbe, brez vrednotenja.
- Vrhovno sodišče RS
- Ni omenjeno
- Dnevnik
- Anže Logar
- Ni omenjeno
- Damjan Orož
- Ni omenjeno
- Državni zbor (DZ)
- Nevtralno: omenjen kot kraj odločanja o zakonu brez vrednotenja
- Državnotožilski svet
- Nevtralno: omenjen v kontekstu imenovanja tožilcev, brez vrednotenja
- Katarina Bergant
- Ni omenjeno
- Levica
- Ni omenjeno
- Mihael Zupančič
- Ni omenjeno
- Nacionalni preiskovalni urad (NPU)
- Ni omenjeno
- Resnica
- Nevtralno: omenjena kot podpornica zakona, brez vrednotenja
- SD
- Ni omenjeno
- Specializirano državno tožilstvo (SDT)
- Nevtralno: citiran kot vir pomislekov, brez meta-vrednotenja
- Specializirano sodišče RS
- Nevtralno: opisano kot predlog ustanovitve, brez vrednotenja
- Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK)
- Nevtralno: omenjeno kot novo ime SDT, brez vrednotenja
- Svoboda
- Ni omenjeno
- Višje sodišče v Mariboru
- Nevtralno: omenjeno kot pritožbeno sodišče, brez vrednotenja
- Vrhovno sodišče RS
- Nevtralno: omenjeno le v zvezi s plačami sodnikov, brez vrednotenja
- Domovina
- Anže Logar
- Ni omenjeno
- Damjan Orož
- Ni omenjeno
- Državni zbor (DZ)
- Nevtralno: omenjen kot prizorišče razprave in glasovanja o zakonu
- Državnotožilski svet
- Nevtralno: omenjen kot organ z zmanjšano vlogo po predlogu
- Katarina Bergant
- Ni omenjeno
- Levica
- Nevtralno: omenjena kot koalicijska stranka z zadržki
- Mihael Zupančič
- Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja
- Nacionalni preiskovalni urad (NPU)
- Nevtralno: omenjen kot organ z jasnejšo vlogo v predlogu
- Resnica
- Nevtralno: omenjena kot stranka, ki podpira zakon
- SD
- Nevtralno: omenjen kot koalicijska stranka z zadržki
- Specializirano državno tožilstvo (SDT)
- Nevtralno: omenjeno kot organ, ki ga zakon krepi
- Specializirano sodišče RS
- Nevtralno: omenjeno kot novoustanovljen organ v predlogu
- Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK)
- Ni omenjeno
- Svoboda
- Nevtralno: omenjena kot koalicijska stranka z zadržki
- Višje sodišče v Mariboru
- Nevtralno: omenjeno kot pritožbeno sodišče v predlogu
- Vrhovno sodišče RS
- Ni omenjeno
- RTV Slovenija
- Anže Logar
- Nevtralno: Logar je citiran kot podpornik zakona, brez meta-vrednotenja.
- Damjan Orož
- Ni omenjeno
- Državni zbor (DZ)
- Nevtralno: DZ je omenjen kot organ, ki je sprejel zakon, brez meta-vrednotenja.
- Državnotožilski svet
- Nevtralno: Omenjen v kontekstu mnenja o imenovanjih, brez vrednotenja.
- Katarina Bergant
- Ni omenjeno
- Levica
- Nevtralno: Poslanka Levice kritizira zakon, brez meta-vrednotenja stranke.
- Mihael Zupančič
- Nevtralno: Minister je citiran in brani zakon, brez meta-vrednotenja avtorja.
- Nacionalni preiskovalni urad (NPU)
- Nevtralno: NPU je omenjen kot organ, ki dobi boljše pogoje, brez vrednotenja.
- Resnica
- Nevtralno: Poslanec Resni.ce podpira zakon, brez meta-vrednotenja stranke.
- SD
- Nevtralno: Poslanka SD kritizira rešitve, brez meta-vrednotenja stranke.
- Specializirano državno tožilstvo (SDT)
- Nevtralno: SDT je omenjen v kontekstu preimenovanja in sprememb pristojnosti, brez vrednotenja.
- Specializirano sodišče RS
- Nevtralno: Omenjeno kot novo sodišče, brez vrednotenja.
- Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK)
- Nevtralno: StKOK je omenjen kot novo ime SDT, brez vrednotenja.
- Svoboda
- Nevtralno: Poslanka Svobode kritizira zakon, brez meta-vrednotenja stranke.
- Višje sodišče v Mariboru
- Negativno: Levica ocenjuje, da bo sodišče 'potopilo'.
- Vrhovno sodišče RS
- Nevtralno: Omenjeno, da so upoštevali pripombe, brez vrednotenja.
- STA
- Anže Logar
- Ni omenjeno
- Damjan Orož
- Ni omenjeno
- Državni zbor (DZ)
- Nevtralno: DZ je omenjen kot organ, ki je sprejel zakon, brez meta-vrednotenja.
- Državnotožilski svet
- Ni omenjeno
- Katarina Bergant
- Ni omenjeno
- Levica
- Ni omenjeno
- Mihael Zupančič
- Ni omenjeno
- Nacionalni preiskovalni urad (NPU)
- Ni omenjeno
- Resnica
- Ni omenjeno
- SD
- Ni omenjeno
- Specializirano državno tožilstvo (SDT)
- Nevtralno: SDT je omenjen kot subjekt preoblikovanja, brez vrednotenja.
- Specializirano sodišče RS
- Ni omenjeno
- Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK)
- Ni omenjeno
- Svoboda
- Ni omenjeno
- Višje sodišče v Mariboru
- Ni omenjeno
- Vrhovno sodišče RS
- Ni omenjeno
- SiOL
- Anže Logar
- Ni omenjeno
- Damjan Orož
- Ni omenjeno
- Državni zbor (DZ)
- Nevtralno: DZ je omenjen kot organ, ki bo odločal o predlogu zakona, brez vrednotenja.
- Državnotožilski svet
- Ni omenjeno
- Katarina Bergant
- Ni omenjeno
- Levica
- Ni omenjeno
- Mihael Zupančič
- Ni omenjeno
- Nacionalni preiskovalni urad (NPU)
- Ni omenjeno
- Resnica
- Ni omenjeno
- SD
- Ni omenjeno
- Specializirano državno tožilstvo (SDT)
- Nevtralno: SDT je omenjen kot subjekt preoblikovanja, brez meta-vrednotenja.
- Specializirano sodišče RS
- Nevtralno: Sodišče je omenjeno kot ustanovljeno po predlogu, brez vrednotenja.
- Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK)
- Nevtralno: StKOK je omenjen kot novo ime SDT, brez vrednotenja.
- Svoboda
- Ni omenjeno
- Višje sodišče v Mariboru
- Nevtralno: Višje sodišče je omenjeno kot pristojno za pritožbe, brez vrednotenja.
- Vrhovno sodišče RS
- Ni omenjeno
- Slovenske Novice
- Anže Logar
- Ni omenjeno
- Damjan Orož
- Ni omenjeno
- Državni zbor (DZ)
- Nevtralno: DZ je omenjen kot organ, ki je sprejel zakon, brez meta-vrednotenja.
- Državnotožilski svet
- Ni omenjeno
- Katarina Bergant
- Ni omenjeno
- Levica
- Nevtralno: Omenjena kot stranka, ki kritizira zakon, brez meta-vrednotenja.
- Mihael Zupančič
- Nevtralno: Citiran kot zagovornik zakona, brez meta-vrednotenja.
- Nacionalni preiskovalni urad (NPU)
- Nevtralno: Omenjen kot organ z boljšimi pogoji, brez vrednotenja.
- Resnica
- Nevtralno: Omenjena kot stranka, ki podpira zakon, brez meta-vrednotenja.
- SD
- Nevtralno: Omenjena kot stranka, ki kritizira zakon, brez meta-vrednotenja.
- Specializirano državno tožilstvo (SDT)
- Nevtralno: SDT je omenjen kot organ, ki se preoblikuje, brez vrednotenja.
- Specializirano sodišče RS
- Nevtralno: Omenjeno kot novo ustanovljeno sodišče, brez vrednotenja.
- Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK)
- Nevtralno: Omenjeno kot novo ime SDT, brez vrednotenja.
- Svoboda
- Nevtralno: Omenjena kot stranka, ki kritizira zakon, brez meta-vrednotenja.
- Višje sodišče v Mariboru
- Nevtralno: Omenjeno kot pristojno za pritožbe, brez vrednotenja.
- Vrhovno sodišče RS
- Ni omenjeno
- Svet24
- Anže Logar
- Ni omenjeno
- Damjan Orož
- Ni omenjeno
- Državni zbor (DZ)
- Nevtralno: omenjen kot sprejemnik zakona brez meta-vrednotenja
- Državnotožilski svet
- Ni omenjeno
- Katarina Bergant
- Ni omenjeno
- Levica
- Nevtralno: omenjena kot stranka s citatom poslanke brez vrednotenja
- Mihael Zupančič
- Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja
- Nacionalni preiskovalni urad (NPU)
- Nevtralno: omenjen kot organ, ki dobi boljše pogoje brez vrednotenja
- Resnica
- Ni omenjeno
- SD
- Nevtralno: omenjen kot stranka s citatom poslanke brez vrednotenja
- Specializirano državno tožilstvo (SDT)
- Nevtralno: omenjeno kot subjekt preoblikovanja brez vrednotenja
- Specializirano sodišče RS
- Nevtralno: omenjeno kot novo ustanovljeno sodišče brez vrednotenja
- Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK)
- Nevtralno: omenjeno kot novo ime SDT brez vrednotenja
- Svoboda
- Ni omenjeno
- Višje sodišče v Mariboru
- Nevtralno: omenjeno kot pristojno pritožbeno sodišče brez vrednotenja
- Vrhovno sodišče RS
- Nevtralno: omenjeno kot vir pripomb brez vrednotenja
- Večer
- Anže Logar
- Nevtralno: Citiran kot govorec brez meta-vrednotenja.
- Damjan Orož
- Nevtralno: Citiran kot predsednik vrhovnega sodišča brez vrednotenja.
- Državni zbor (DZ)
- Nevtralno: Omenjen kot sprejemalec zakona po nujnem postopku.
- Državnotožilski svet
- Nevtralno: Omenjen kot organ, ki daje mnenje.
- Katarina Bergant
- Ni omenjeno
- Levica
- Nevtralno: Omenjena kot predlagatelj črtanja členov brez vrednotenja.
- Mihael Zupančič
- Nevtralno: Citiran kot govorec brez meta-vrednotenja.
- Nacionalni preiskovalni urad (NPU)
- Ni omenjeno
- Resnica
- Nevtralno: Omenjena kot podpornik zakona brez vrednotenja.
- SD
- Nevtralno: Omenjen kot predlagatelj sprememb brez vrednotenja.
- Specializirano državno tožilstvo (SDT)
- Nevtralno: Omenjen kot organ, ki se preoblikuje v StKOK.
- Specializirano sodišče RS
- Nevtralno: Omenjen kot nadomestilo za sedanje oddelke.
- Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK)
- Nevtralno: Omenjen kot novoustanovljen organ brez vrednotenja.
- Svoboda
- Nevtralno: Omenjena kot predlagatelj črtanja členov brez vrednotenja.
- Višje sodišče v Mariboru
- Nevtralno: Omenjeno kot pristojno za pritožbe brez vrednotenja.
- Vrhovno sodišče RS
- Nevtralno: Omenjeno kot vir pripomb brez vrednotenja.
- Žurnal24
- Anže Logar
- Ni omenjeno
- Damjan Orož
- Ni omenjeno
- Državni zbor (DZ)
- Nevtralno: opisan kot sprejemnik zakonov, brez meta-vrednotenja
- Državnotožilski svet
- Ni omenjeno
- Katarina Bergant
- Ni omenjeno
- Levica
- Nevtralno: omenjena kot del koalicije s stališčem, brez vrednotenja
- Mihael Zupančič
- Nevtralno: citiran kot zagovornik zakona, brez meta-vrednotenja
- Nacionalni preiskovalni urad (NPU)
- Nevtralno: omenjen v citatu ministra, brez vrednotenja
- Resnica
- Nevtralno: navedena podpora zakonu, brez meta-vrednotenja
- SD
- Nevtralno: omenjena kot del koalicije s stališčem, brez vrednotenja
- Specializirano državno tožilstvo (SDT)
- Nevtralno: omenjeno preoblikovanje, brez izrecnega vrednotenja
- Specializirano sodišče RS
- Nevtralno: opisana ustanovitev, brez vrednotenja
- Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK)
- Nevtralno: omenjeno kot novo ime SDT, brez vrednotenja
- Svoboda
- Nevtralno: omenjena kot del koalicije s stališčem, brez vrednotenja
- Višje sodišče v Mariboru
- Nevtralno: omenjeno kot pritožbeno sodišče brez vrednotenja
- Vrhovno sodišče RS
- Nevtralno: omenjeno kot pobudnik ustavne presoje, brez vrednotenja
Scenariji
- scenarios
- description
- Specializirano tožilstvo StKOK s 25 tožilci in okrepljenim NPU uspešno zaključi več dolgotrajnih preiskav. Javnost zazna več obsodb visokih funkcionarjev, kar okrepi zaupanje v pravosodje in vlado koalicije.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- Učinkovitejši pregon večjih korupcijskih afer
- valence
- positive
- description
- Prenos zadev s štirih oddelkov na novo Specializirano sodišče in Višje sodišče v Mariboru povzroči nekajmesečni zastoj. Tožilci in sodniki se privajajo na nova pravila, kar začasno podaljša postopke, a sistem kasneje steče.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- Začetni zastoji zaradi kadrovskih premikov
- valence
- neutral
- description
- Minister Zupančič ob prvih imenovanjih predlaga kandidata, ki ga Državnotožilski svet oceni kot manj primernega. To sproži oster odziv sodstva in opozicije, ki opozarjata na kršitev samostojnosti tožilstva, kar vodi v ustavno presojo.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- short
- title
- Povečan politični vpliv na imenovanja tožilcev
- valence
- negative
- description
- Po prvih uspešnih obsodbah in pozitivnem letnem poročilu DZ Evropska komisija prizna zakon o SKOK kot učinkovit mehanizem. Sloveniji se sprostijo zadržana kohezijska sredstva, vezana na vladavino prava.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- mid
- title
- Bruselj pohvali reformo in sprosti sredstva
- valence
- positive
- description
- Vrhovno sodišče in generalna državna tožilka Katarina Bergant vložita pobudo za ustavno presojo. Ustavno sodišče delno razveljavi določbe o imenovanju tožilcev in ukinitvi sodne preiskave, kar vlado prisili v popravke.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- mid
- title
- Ustavno sodišče razveljavi ključne člene
- valence
- neutral
- description
- Minister Zupančič javno graja delo tožilcev SDT, ti pa sprožijo zaupnost postopkov. Več izkušenih tožilcev zapusti StKOK, kar povzroči kadrovsko luknjo in podaljšanje preiskav korupcijskih afer.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- short
- title
- Osebni spori med ministrom in tožilci ohromijo delo
- valence
- negative
- description
- Zaradi hitrih in pravnomočnih obsodb v večjih korupcijskih primerih Slovenija na Svetu EU predstavi reformo kot dobro prakso. Več držav članic izrazi zanimanje za povzetek elementov zakona.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Model SKOK postane vzorčni za druge države EU
- valence
- positive
- description
- Višje sodišče v Mariboru zaradi izključne pristojnosti za pritožbe razvije specializirano sodno prakso. To poveča njegov ugled, a hkrati povzroči daljše poti za stranke iz severovzhodne Slovenije.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Pritožbeno sodišče v Mariboru prevzame vodilno vlogo
- valence
- neutral
- description
- Vlada pod krinko boja proti korupciji sproži pregon ključnih opozicijskih politikov. Mednarodni mediji in nevladne organizacije Slovenijo označijo za državo s selektivnim pravosodjem, kar škodi njenemu ugledu.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Politična zloraba StKOK za obračun z opozicijo
- valence
- negative
Viri
- articles
- article order
- 4
- body
- Ljubljana, 24. septembra (STA) - DZ je s 47 glasovi za in 35 proti po nujnem postopku sprejel zakon o Skoku, katerega cilj je pregon korupcije. Zakon, ki je naletel na resne pomisleke tožilstva in sodstva, med drugim določa preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva (SDT) v tožilski ...
- language
- slv
- published at
- 2026-09-24T18:50:59
- source
- STA
- title
- DZ sprejel zakon o Skoku
- url
- https://www.sta.si/3602504/
- article order
- 7
- body
- DZ je s 47 glasovi za in 35 proti po nujnem postopku sprejel zakon o Skoku, katerega cilj je pregon korupcije. Koalicija poudarja, da gre za ključen korak v boju proti korupciji, opozicija pa opozarja na podreditev organov pregona politiki. Poslanci so sprejeli tudi vsa koalicijska dopolnila. Med drugim so predlagali ureditev višine plače za sodnike, ki bodo imenovani na specializirano kazensko sodišče. Zavrnili so opozicijska dopolnila, kjer so predlagali črtanje ključnih členov. SDT bo Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala Po predlogu zakona, katerega cilj je pregon korupcije, se Specializirano državno tožilstvo (SDT) preimenuje v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala. Predlog na novo opredeljuje tudi njegov katalog kaznivih dejanj, spreminja posamezne pristojnosti pri razpisovanju prostih mest, imenovanju in ocenjevanju državnih tožilcev. Predvideva tudi ustanovitev novega sodišča. Namesto štirih specializiranih oddelkov bi ustanovili Specializirano sodišče RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala. Sodišče bo imelo položaj okrožnega sodišča, sedež v Ljubljani in krajevno pristojnost za območje celotne države. Za odločanje o pritožbah pa bi bilo edino pristojno Višje sodišče v Mariboru. Prenovljeno specializirano tožilstvo in specializirano kazensko sodišče bosta začela delovati 1. julija prihodnje leto. Oba bosta kadrovsko okrepljena in zadolžena za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj. V teh postopkih ne bo več sodne preiskave. Pravosodni minister Mihael Zupančič opozarja, da je Slovenija prežeta s korupcijo, ki je ne znamo uspešno zatreti. Prepričan je, da bo zakon o SKOK-u to končno presekal. Zupančič je v dopolnilni obrazložitvi predlagatelja v DZ-ju ponovno poudaril, da predlog zakona o SKOK-u organom, kot so Nacionalni preiskovalni urad (NPU), Specializirano državno tožilstvo (SDT) in specializirani oddelki sodišča, daje boljše razmere za delo, jasnejše pristojnosti in trdnejšo povezavo. Ob tem je minister zavrnil očitke o vplivu politike na imenovanje tožilcev. "Minister ne bo samovoljno odločal, kdo bo tožilec, minister tudi ne bo odločal, koga bo tožilec preganjal. Noben politik ne bo odločal, kako bo sodnik razsodil," je dejal. Zupančič: Očitki o politizaciji pravosodja so poceni floskule Po končani razpravi je Zupančič poudaril, da so pri pripravi zakona o SKOK-u upoštevali približno polovico pripomb vrhovnega sodišča in več kot 60 odstotkov pripomb državnega tožilstva. Po njegovih besedah gre za "tektonski premik v boju proti korupciji". Zupančič je dejal, da so pri pripravi zakona prisluhnili številnim deležnikom, čeprav popolnega soglasja med pravniki ni mogoče pričakovati. Kritičen je bil do opozicije, ki je predlagala črtanje več členov zakona, saj si je želel predvsem vsebinske razprave. "Ne morem verjeti, da smo zadnja štiri leta zapravili za nič," je dejal in poudaril, da Slovenija tak zakon za učinkovitejši boj proti korupciji potrebuje že dalj časa. Zavrnil je tudi očitke, da zakon ne zajema kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja. Pojasnil je, da se ta dejanja obravnavajo skupaj z drugimi zahtevnejšimi primeri, SKOK pa bo lahko prevzemal tudi zadeve zunaj osnovnega kataloga kaznivih dejanj. Očitke o politizaciji pravosodja je označil za "poceni floskule". "Politizacija bi bila, da bi jaz kot minister avtoritarno odločal o zadevah," je dejal in dodal, da zakon vsebuje ustrezne varovalke. Glede zamika začetka veljavnosti zakona na 1. julij 2027 pa je pojasnil, da so sledili stroki. "Imajo čas, da se pripravijo in izpeljejo ustrezne postopke, da se zakon lahko začne uporabljati," je poudaril. Za koalicijo zakon o SKOK-u ključen za pregon korupcije Tudi koalicija je v predstavitvah stališč poslanskih skupin poudarjala, da predlog zakona bolj povezuje organe za pregon kriminala. Po besedah poslanca iz vrst SDS-a Luke Simoniča je pomembna sprememba tudi okrepitev specializiranega tožilstva. Najmanjše število imenovanih državnih tožilcev bodo povečali z 10 na najmanj 25. Demokrati so z zakonom zadovoljni, ker so prepričani o tem, da je ministrstvo presodilo, kaj je ključno za pregon korupcije, in to zakon tudi vsebuje, je dejala vodja njihove poslanske skupine Elena Zavadlav Ušaj. "Je pa vedno tako, da kadar se spremembe uvajajo, jih nihče ne želi, zato smo prepričani, da tudi marsikdo skoči v zrak," je dodala. Verjamejo pa, da je zakon prvi korak k pregonu korupcije in da bo dobil podporo. Poslanec iz poslanske skupine strank NSi, SLS in Fokus Andrej Černigoj je dejal, da bodo predlog podprli, saj izhajajo iz treh načel; to so neodvisnost, strokovnost in učinkovitost. "Ne želimo političnega pravosodja, toda prav tako ne želimo pravosodja, v katerem večletno trajanje najzahtevnejših postopkov postane nekaj običajnega," je dejal. Nedeljko Todorović iz Resni.ce pa je dejal, da bodo predlog podprli, saj sedanji sistem ne dale rezultatov. "Neodvisnost sodstva je temelj naše države, toda neodvisnost ne pomeni nedotakljivosti pred kritiko in ne pomeni odsotnosti odgovornosti za delo," je poudaril. Očitki o neupoštevanju stroke in tem, da bo zakon "koristil le politiki" Opozicija je medtem v razpravi poudarjala, da je stroka enotno proti predlogu, ministru Zupančiču pa je očitala, da stroke ni poslušal niti pri ključnih dopolnilih. Lucija Tacer Perlin iz Svobode je navedla, da med kaznivimi dejanji ni zlorabe uradnega položaja, torej kaznivega dejanja, v katerem bi se lahko znašli politiki. Meni, da predlog politizira imenovanje tožilcev. Predlog zakona namreč določa, da minister pri predlogu za imenovanje državnega tožilca ni vezan na dokončno mnenje Državnotožilskega sveta. "To pomeni, da lahko predlaga kandidata, ki ga je neodvisni strokovni organ ocenil kot manj primernega ali celo neprimernega," je dejala. Prav tako meni, da predlog uvaja možnost različnih procesnih zagotovil za primerljive obdolžence, kar je ustavno sporno. Tudi Tina Brecelj iz Levice je poudarila, da si bo politika zagotovila vpliv na to, koga se preganja in koga ne, kar je nedopustno. "Če seštejemo vse rešitve, je jasno, da zakon pravzaprav koristi le politiki," meni. Koristi pa tudi tistim, ki jih bo Skok preganjal, saj bodo postopki še daljši, je dodala. V SD-ju cilje predloga podpirajo, predlaganih rešitev pa ne morejo podpreti. Kot je dejala poslanka iz vrst SD-ja Andreja Katič, stroka opozarja, da lahko namesto krajših dobimo daljše postopke. "Boj proti korupciji potrebuje zakon, ki bo zdržal ustavno pravno presojo in bo predvsem deloval v sodni dvorani," je dejala. Opozicija z dopolnili ponudila "možnost popravnega izpita" Poslanci so razpravljali tudi o vloženih dopolnilih. V strankah Svoboda, SD in Levica so vložili številna dopolnila, s katerimi predlagajo črtanje ključnih členov. Med drugim člen o ustanovitvi novega sodišča in člen o tem, da minister pri oblikovanju predloga za imenovanje ni vezan na dokončno mnenje Državnotožilskega sveta. Kot je v razpravi dejala Tacer Perlin iz Svobode, dajejo s tem predlagatelju "možnost popravnega izpita". V zvezi s tem se je oglasil Andrej Poglajen iz SDS-a, ki je dejal, da so bili na začetku mandata vsi povabljeni k pripravi zakonov, pa je opozicija to zavrnila. Poudaril je, da so v SDS-u pod prejšnjo vlado pripravljali vsebinska dopolnila. Brecelj iz Levice je v razpravi ministru še očitala, da so Višje sodišče v Mariboru določili kot pritožbeno sodišče, kar je popolnoma neustrezno. "To bo sodišče potopilo," je ocenila. Minister Zupančič ji je odgovoril, da bodo sodišče kadrovsko okrepili. Dopolnila so vložili tudi v SDS-u, Demokratih ter trojčku NSi, SLS in Fokus, s katerimi je vlada soglašala v sredo na dopisni seji. Med drugim predlagajo ureditev višine plače za okrožnega sodnika, ki bo imenovan na specializirano kazensko sodišče. Številni pomisleki tudi med sodniki in tožilci Sodstvo in tožilstvo medtem opozarjata, da so rešitve premalo domišljene, glasna so tudi svarila, da ne bodo dosegle učinkovitejšega pregona korupcije in kriminala. Opozarjajo, da bi zakon celo povzročil zastoje v postopku. Tožilci se ob tem bojijo predvsem večjega političnega vpliva na tožilstvo, odvetniki pa opozarjajo na pasti odprave sodne preiskave za kazniva dejanja, ki jih zakon obravnava. Vsi omenjeni udeleženci poslance pozivajo, naj zakona ne sprejmejo v predlagani obliki, proti predlogu je tudi opozicija. Koalicija je medtem odločena, da zakon o SKOKU-u potrdi, za kar ima tudi dovolj glasov. Logar napoveduje "tektonski premik" na področju korupcije Predsednik Demokratov Anže Logar, ki je SKOK kot eno svojih ključnih predvolilnih obljub poudarjal pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami, je obravnavo predloga zakona v DZ-ju označil za tektonski premik pri oblikovanju institucije za pregon korupcije. Poleg učinkovitega pregona korupcije bo SKOK "po celotni verigi" obsodil tiste, ki kršijo zakonodajo in izvajajo kriminalna kazniva dejanja, je Logar dejal v Bruslju ob prihodu na zasedanje ministrov članic EU, pristojnih za notranji trg in industrijo. Logar verjame, da bo v DZ-ju "prevladal zdrav razum". Minister za pravosodje Zupančič je po njegovih besedah opravil veliko delo, njegovo ekipo pa zdaj čaka še sprememba kazenske zakonodaje. "Mislim, da bo ta dvojček - oblikovanje SKOK-a in reforma zakona o kazenskem postopku - na koncu prinesel tisto, za kar se ta vlada zavzema in tako izpolnil pričakovanja ljudi, da se Slovenija premakne za pomemben korak naprej v uspešnosti pregona korupcije in organizirane kriminalitete," je dejal. Nasprotnikom zakona iz vrst pravosodja in tožilstva je Logar očital, da zagovarjajo status quo in trenutno stanje. "A v eni fazi je treba narediti ta prelom," je dejal. Ta vlada ima po njegovih besedah pogum, znanje in ustrezno pripravljeno zakonodajo, "da ta preskok naredimo". Zakonu po njegovih besedah nasprotujejo "tisti, ki ne čutijo potrebe po spremembah in vztrajajo pri starih pozicijah". "Verjamem, da bodo, ko se bo okrepilo zavedanje, da zdaj politika dejansko pričakuje od organov pregona in od preiskovalnih organov, da dajo od sebe rezultate oz. da se aktivno vključijo v to in uporabijo vse znanje in institucionalno moč, ki jo imajo, tudi sami ugotovili, da je bil to pravi korak," je še dejal. DZ soglasno za strožje kazni za spletno nagovarjanje otrok Poslanske skupine so napovedale soglasno podporo noveli kazenskega zakonika, ki za pridobivanje oseb, mlajših od 15 let, za spolne namene zvišuje zagroženo kazen z dosedanjega enega leta na od enega do treh let zapora. S tem bo kazniv tudi poskus takšnega dejanja. Predlagatelji iz Svobode poudarjajo, da novela zapolnjuje pravno vrzel pri pregonu spletnega nagovarjanja otrok za spolne zlorabe. Po besedah Lene Grgurevič bo zakon omogočil učinkovitejše varstvo otrok in strožje kaznovanje storilcev. Po dopolnilu, sprejetem na odboru, predlog podpira tudi vlada. Državni sekretar Gašper Dovžan meni, da bo strožja kazen prispevala k odvračanju storilcev in boljši zaščiti otrok. Podporo so izrazile vse poslanske skupine. V SDS-u poudarjajo, da "pri tako zavržnih dejanjih zaščite nikoli ni premalo", v NSi-ju pa izpostavljajo, da mora država ukrepati, še preden se zgodi dejanska zloraba. Tudi v SD-ju opozarjajo, da kazenska zakonodaja sama po sebi ne bo rešila problema, zato sta nujna preventiva in ozaveščanje. V Levici menijo, da novela odpravlja pomembno pravno praznino, medtem ko v Demokratih in Resni.ci poudarjajo pomen pravočasnega ukrepanja in strožjega sankcioniranja storilcev. Spor zaradi preimenovanja praznikov Primorske in Prekmurja Državni zbor obravnava novelo zakona o praznikih, ki uvaja dan Triglava 7. avgusta kot nov državni praznik. Največ razprav pa je sprožil predlog koalicije za preimenovanje praznikov Primorske in Prekmurja. Koalicija predlaga, da bi se praznik priključitve Primorske preimenoval v praznik vrnitve Primorske k matični domovini, praznik priključitve Prekmurja pa v praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. V Svobodi, SD-ju in Levici temu ostro nasprotujejo ter koaliciji očitajo politično in ideološko poseganje v zgodovinska dejstva. V SDS-u, NSi-ju, SLS-u in Fokusu odgovarjajo, da bi s spremembo le vrnili poimenovanji, ki sta veljali od leta 2005. Podporo predlogu so napovedali tudi v Resni.ci, v kateri poudarjajo, da bi morali prazniki ljudi povezovati, in ne razdvajati. Dan Triglava, ki bi ga zaznamovali 7. avgusta v spomin na postavitev Aljaževega stolpa leta 1895, sicer ni sporen in uživa široko podporo. Ob tem pa si po besedah Borisa Mijiča želijo, da bi bilo tudi pri prihodnjih razpravah o praznikih več iskanja skupnega in manj iskanja razlik. "Kajti namen praznikov je, da nas združujejo, in ne da nas razdvajajo," je poudaril poslanec Resni.ce. Poslanci Demokratov svojega stališča niso predstavili.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-24T18:59:55
- source
- RTV Slovenija
- title
- Poslanci DZ-ja s 47 glasovi "za" sprejeli zakon o SKOK-u
- url
- https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-dz-ja-s-47-glasovi-za-sprejeli-zakon-o-skok-u/794694
- article order
- 2
- body
- DZ je s 47 glasovi za in 35 proti po nujnem postopku sprejel zakon o Skoku, katerega cilj je pregon korupcije. Zakon, ki je naletel na resne pomisleke tožilstva in sodstva, med drugim določa preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva (SDT) v tožilski organ Skok in ustanovitev novega sodišča za zadeve s tega področja. Zakon o Skoku: Opozicijo najbolj skrbi politizacija tožilstva Poslanci so sprejeli tudi vsa koalicijska dopolnila. Med drugim so predlagali ureditev višine plače za sodnike, ki bodo imenovani na specializirano kazensko sodišče. Zavrnili so opozicijska dopolnila, kjer so predlagali črtanje ključnih členov. SDT se bo preimenovalo v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala. Zakon na novo opredeljuje tudi katalog kaznivih dejanj ter spreminja posamezne pristojnosti pri razpisovanju prostih mest, imenovanju in ocenjevanju državnih tožilcev. Določa tudi ustanovitev novega sodišča. Namesto štirih specializiranih oddelkov bodo ustanovili Specializirano sodišče RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala. Kako preganjati korupcijo: Skok v pravo smer? Sodišče bo imelo položaj okrožnega sodišča, sedež v Ljubljani in krajevno pristojnost za območje celotne države. Za odločanje o pritožbah pa bo pristojno izključno pristojno Višje sodišče v Mariboru. Sodstvo in tožilstvo opozarjata, da so rešitve premalo domišljene, glasna so tudi svarila, da ne bodo dosegle bolj učinkovitega pregona korupcije in kriminala. Opozarjajo, da bi zakon celo povzročil zastoje v postopku in povečanje političnega vpliva na njihovo delo. Minister za pravosodje Mihael Zupančič je med obravnavo poudarjal, da je zakon ključen za pregon korupcije in organiziranega kriminala. Izpostavljal je, da zakon organom, kot so Nacionalni preiskovalni urad, SDT in specializirani oddelki sodišča, daje boljše pogoje za delo, jasnejše pristojnosti in trdnejšo povezavo. Pravniki: Predlog zakona o Skoku nevarno sprejemati na hitro in brez razprave Tudi v koalicijskih SDS ter NSi, SLS in Fokus so poudarjali, da prinaša bolj specializirano in povezano obravnavo najbolj zahtevnih kaznivih dejanj. V Svobodi, SD in Levici pa so izpostavljali, da gre za podreditev organov pregona politiki, ter neprimeren katalog kaznivih dejanj in podaljšanje postopkov. Resnica je napovedala, da bo predlog podprla, saj menijo, da sedanji sistem pregona teh kaznivih dejanj ne daje rezultatov.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-24T19:12:05
- source
- Delo
- title
- DZ sprejel zakon o Skoku za pregon korupcije in organiziranega kriminala
- url
- https://www.delo.si/novice/slovenija/dz-sprejel-zakon-o-skoku-za-pregon-korupcije-in-organiziranega-kriminala
- article order
- 8
- body
- Poslanci bodo danes odločali o zakonu o SKOK-u, ki predvideva preoblikovanje specializiranega tožilstva in ustanovitev novega sodišča. Vlada obljublja učinkovitejši pregon korupcije, v sodstvu in tožilstvu pa opozarjajo na nevarnost novih zaostankov in večjega političnega vpliva. Državni zbor bo na nadaljevanju redne seje po nujnem postopku obravnaval predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, bolj znanega kot zakon o SKOK-u. Za razpravo je predvidenih nekaj več kot sedem ur. Koalicija ima za sprejetje zakona dovolj glasov, podporo pa mu napovedujejo tudi v Resnici. Kaj bi se spremenilo Sedanje Specializirano državno tožilstvo (SDT) bi se preimenovalo v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala. Zakon bi na novo določil, katera kazniva dejanja obravnava, spremenil pa bi tudi pravila za razpisovanje tožilskih mest, imenovanje tožilcev in ocenjevanje njihovega dela. Namesto štirih specializiranih sodnih oddelkov bi ustanovili eno specializirano sodišče s sedežem v Ljubljani. Imelo bi položaj okrožnega sodišča in bi obravnavalo zadeve z območja celotne države. O pritožbah na njegove odločitve bi odločalo izključno Višje sodišče v Mariboru. Prenovljeno tožilstvo in novo sodišče naj bi dobila dodatne kadre ter začela delovati 1. julija 2027. Predlog za zadeve v pristojnosti prenovljenega tožilstva odpravlja tudi sodno preiskavo kot posebno fazo kazenskega postopka. To pa ne pomeni, da bi vsa preiskovalna dejanja prevzeli tožilci. Kot pojasnjujejo na SDT, bi denimo zaslišanja prič še naprej potekala pred sodiščem, pri pomembnih preiskovalnih dejanjih pa bi še vedno sodeloval preiskovalni sodnik. Tožilce skrbi večji vpliv politike Eden glavnih pomislekov tožilstva zadeva imenovanje državnih tožilcev. Pravosodni minister pri pripravi predloga za njihovo imenovanje ne bi bil več vezan na dokončno mnenje Državnotožilskega sveta. Sprememba bi veljala za vse državne tožilce, ne le za tiste na prenovljenem specializiranem tožilstvu. Na Vrhovnem državnem tožilstvu opozarjajo, da bi politika tako dobila več vpliva na kadrovske odločitve, strokovna samostojnost tožilstva pa bi bila manjša. Na SDT dvomijo tudi o tem, da bi organizacijske spremembe prinesle hitrejše postopke. Korupcijo in organizirani kriminal namreč obravnavajo že zdaj. Po njihovi oceni bi bilo treba za učinkovitejši pregon temeljiteje spremeniti pravila kazenskega postopka, predvsem pristojnosti policije in tožilstva pri pridobivanju dokazov. Samo preoblikovanje tožilstva po njihovem ne bo prineslo pričakovanih rezultatov. Predstavniki sodstva, tožilstva in odvetništva so na seji parlamentarnega odbora za pravosodje poslance pozvali, naj zakona v predlagani obliki ne sprejmejo. Opozorili so, da bi premalo premišljene rešitve lahko povzročile dodatne zastoje. Opozicija vladi očita tudi, da je zakon pripravila brez ustreznega sodelovanja s tistimi, ki ga bodo morali izvajati. Koalicija kljub tem opozorilom pri predlogu vztraja. Pred današnjo obravnavo je vložila nekaj dopolnil, ki večinoma prinašajo manjše redakcijske popravke. Eno ureja plače sodnikov novega sodišča: glede na njihov naziv bi bili upravičeni do osnovne plače v višini plačnega razreda vrhovnega sodnika oziroma vrhovnega sodnika svetnika.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-24T07:32:17
- source
- Dnevnik
- title
- Še en vroč dan v DZ: odločali bodo o zakonu, ki je razburil pravosodje
- url
- https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/se-en-vroc-dan-v-dz-odlocali-bodo-o-zakonu-ki-je-razburil-pravosodje-2829600/
- article order
- 10
- body
- Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Državni zbor je danes po nujnem postopku sprejel zakon o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, krajše zakon o Skoku. Za zakon je glasovalo 47 poslancev, proti je bilo 35. Od javne predstavitve zakona do sprejetja je minilo le dobra dva meseca. Skok je bil ena ključnih predvolilnih obljub Demokratov Anžeta Logarja, po volitvah pa je postal eden osrednjih pravosodnih projektov nove koalicije. Zakon bo sedanje specializirano državno tožilstvo (SDT) preoblikoval v specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK), štiri sedanje specializirane sodne oddelke pa bo nadomestilo Specializirano kazensko sodišče Republike Slovenije, pristojno za območje celotne države. Najmanjše število imenovanih državnih tožilcev se bo z deset povečalo na 25, za odločanje o pritožbah pa bo pristojno Višje sodišče v Mariboru. Začetek uporabe zakona so s prvotno predvidenega 1. januarja 2027 prestavili na 1. julij 2027. Pravosodni minister Mihael Zupančič je po večurni razpravi vztrajal, da so zakon med postopkom izboljšali. Po njegovih navedbah so upoštevali približno polovico pripomb vrhovnega sodišča in več kot 60 odstotkov pripomb državnega tožilstva. Skok je označil za "tektonski premik v boju proti korupciji". Vprašanje vključevanja stroke zakon spremlja že od njegove predstavitve. Logar je julija dejal, da so ga usklajevali tri mesece, sodstvo in tožilstvo pa sta pozneje opozarjala, da v pripravo rešitev nista bila vključena. Predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož je takrat povedal, da so bili o predlogu obveščeni šele dan pred njegovo obravnavo na seji vlade. Eden glavnih sporov v parlamentarni razpravi je bil politični vpliv pri imenovanju tožilcev. Po novi ureditvi minister po dokončnem mnenju državnotožilskega sveta s kandidati opravi ustni pogovor, pri oblikovanju predloga za imenovanje pa na dokončno mnenje sveta ni vezan. Lucija Tacer Perlin iz Svobode je opozorila, da lahko tako predlaga tudi kandidata, ki ga je neodvisni strokovni organ ocenil kot manj primernega ali celo neprimernega. Zupančič je očitke o politizaciji označil za "poceni floskule" in poudaril, da minister ne bo odločal, koga bo tožilec preganjal. Spor je sprožil tudi katalog kaznivih dejanj. Opozicija je opozarjala predvsem, da v njem ni zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Zupančič je odgovoril, da to ne pomeni, da StKOK takšnih dejanj ne bo mogel obravnavati. Upoštevala se bodo lahko v povezavi z drugimi zahtevnimi kaznivimi dejanji, StKOK pa bo lahko prevzel tudi posamezne zadeve, ki niso izrecno navedene v katalogu. Svoboda, SD in Levica so predlagali črtanje več ključnih členov zakona, med drugim določb o ustanovitvi novega specializiranega sodišča in vlogi ministra pri imenovanju tožilcev. Andreja Katič iz SD je opozorila, da sprememba imenovanja ne zadeva le tožilcev StKOK, ampak vse državne tožilce, ter na svarila stroke, da bi lahko zakon postopke še podaljšal. "Boj proti korupciji potrebuje zakon, ki bo zdržal ustavnopravno presojo in bo predvsem deloval v sodni dvorani," je dejala. V Levici so opozarjali tudi na morebitno dodatno obremenitev Višjega sodišča v Mariboru, Zupančič pa je odgovoril, da ga bodo kadrovsko okrepili. Koalicija je poudarjala, da sedanji sistem pri pregonu najzahtevnejših oblik korupcije in organiziranega kriminala ne daje dovolj rezultatov. Luka Simonič iz SDS je izpostavil povezovanje institucij in okrepitev specializiranega tožilstva. Zakon je podprla tudi opozicijska Resnica. Njen poslanec Nedeljko Todorović je dejal, da sedanji sistem pregona korupcije ne daje rezultatov, ki jih državljani pričakujejo, in poudaril, da neodvisnost sodstva ne pomeni odsotnosti odgovornosti za delo. Predsednik Demokratov Anže Logar je že pred glasovanjem govoril o "tektonskem premiku" pri oblikovanju institucije za pregon korupcije, nasprotnikom zakona iz vrst pravosodja in tožilstva pa očital zagovarjanje statusa quo. Po njegovem bo StKOK skupaj z napovedano prenovo zakona o kazenskem postopku prinesel spremembe pri pregonu korupcije in organiziranega kriminala.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-24T18:57:19
- source
- Večer
- title
- Zakon o Skoku: Koalicija uzakonila svojo reformo pregona korupcije
- url
- https://vecer.com/slovenija/skok-poslanci-koalicija-korupcija-10428281
- article order
- 11
- body
- Na nadaljevanju redne seje DZ poslanke in poslanci razpravljajo o predlogu zakona o Skoku. Novo specializirano kazensko sodišče, več tožilcev in tesnejše sodelovanje s policijo so osrednje spremembe predloga zakona, ki ga državni zbor obravnava po nujnem postopku. Koalicija z njim obljublja učinkovitejši pregon korupcije in organiziranega kriminala, podporo napovedujejo še v Resnici. Svoboda, SD in Levica opozarjajo na večji politični vpliv pri imenovanju tožilcev ter možnost, da bodo postopki namesto krajših postali še daljši. Minister za pravosodje Mihael Zupančič je očitke o političnem poseganju v delo pravosodja zavrnil. Poslanci bodo o predlogu zakona predvidoma glasovali še danes. Državni zbor po nujnem postopku obravnava predlog zakona, ki predvideva ustanovitev specializiranega kazenskega sodišča ter okrepitev specializiranega državnega tožilstva. Vlada napoveduje učinkovitejšo obravnavo najzahtevnejših kazenskih zadev, zakonodajno-pravna služba in predstavniki pravosodja pa opozarjajo na pomisleke glede samostojnosti tožilstva, pravice do zakonitega sodnika in učinkov predlagane reorganizacije. Minister za pravosodje Mihael Zupančič je ob začetku obravnave predloga zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala poudaril, da državljani od pravosodja pričakujejo zakonito preiskovanje sumov in odločitve v razumnem času. "Tudi oprostilna sodba je odločitev pravne države," je dejal. Po njegovih besedah predlog obstoječim organom zagotavlja boljše pogoje za delo, jasnejše pristojnosti in tesnejšo povezavo od začetka preiskave do sodne odločitve. Nacionalni preiskovalni urad bi dobil jasneje določeno vlogo pri zadevah v pristojnosti specializiranega tožilstva, tožilstvo pa dodatne kadre in analitično podporo. Štiri specializirane sodne oddelke bi nadomestilo Specializirano kazensko sodišče Republike Slovenije. Njegovo delo bi spremljali tudi z letnimi poročili v državnem zboru. Zupančič je zavrnil očitke o poseganju politike v delo pravosodja. Zatrdil je, da minister ne bo samovoljno odločal o tem, kdo bo tožilec, niti določal, koga naj tožilstvo preganja, politika pa ne bo odločala o sodbah. Ob tem je priznal, da zakon sam ne bo odpravil vseh težav. Napovedal je pripravo sprememb zakona o kazenskem postopku, o katerih so na ministrstvu dan pred parlamentarno obravnavo organizirali strokovni posvet. Poročilo Odbora za pravosodje, ki ga je predstavil njegov podpredsednik Zoran Mojškerc, razkriva številne zadržke do predlagane ureditve. Zakonodajno-pravna služba je opozorila na ustavnopravne, sistemske in zakonodajnotehnične pomisleke, med drugim glede sprememb pri imenovanju državnih tožilcev in zmanjšanja vloge Državnotožilskega sveta. Izpostavila je še odprto zasnovan katalog kaznivih dejanj v pristojnosti specializiranega tožilstva, vprašanja pristojnosti novega sodišča in pravice do zakonitega sodnika. Po njeni oceni bi lahko predlagana procesna in prehodna ureditev povzročila pravno negotovost ter podaljševanje postopkov. Kot izhaja iz predstavljenega poročila, je služba ocenila, da vloženi amandmaji večine pomislekov ne odpravljajo. Predstavniki strokovne javnosti so na odboru opozarjali na nezadostno vključevanje stroke v pripravo zakona. Poudarili so, da ustanovitev novega sodišča sama po sebi ne zagotavlja učinkovitejših postopkov, saj so ključni vzroki za težave predvsem procesne narave. Med opozorili je bilo še, da katalog kaznivih dejanj ne vključuje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, morebitna odprava sodne preiskave pa bi morala biti del celovite reforme kazenskega postopka. Opozicijski poslanci so nasprotovali obravnavi po nujnem postopku ter opozarjali na pomanjkanje analiz in strokovnih podlag. Odbor predloga Svobode, SD in Levice za javno predstavitev mnenj ni podprl. Koalicijski poslanci so nasprotno zagovarjali potrebo po hitrejšem zaključevanju najzahtevnejših zadev in izrazili pričakovanje, da bo nova ureditev zmanjšala postopkovne napake. Odbor je sprejel vse amandmaje poslanskih skupin SDS, NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in nato podprl vse člene predloga. Po ministrovem pojasnilu je bil začetek uporabe zakona zamaknjen za šest mesecev, na 1. julij 2027, da bi pravosodju omogočili več časa za pripravo. Andreja Katič (SD) je napovedala, da bodo Socialni demokrati glasovali proti predlogu. Podpirajo učinkovitejši pregon korupcije in organiziranega kriminala, vendar ocenjujejo, da predlagane rešitve širijo politični vpliv pri imenovanju tožilcev in lahko namesto krajših povzročijo daljše postopke. Posebej je izpostavila spremembo imenovanja vseh državnih tožilcev. Po njenih besedah veljavna ureditev ministra zavezuje k upoštevanju dokončnega mnenja Državnotožilskega sveta, če ga ta po ponovni obravnavi potrdi z dvotretjinsko večino vseh članov. Predlog to varovalko odpravlja, hkrati pa ne določa jasnih vsebinskih meril, po katerih bi minister smel odstopiti od strokovne presoje sveta. Katičeva je opozorila še na določbo, ki predvideva uporabo pravil zakona o kazenskem postopku, veljavnih za postopke Evropskega javnega tožilstva. Po njeni oceni bi bilo treba takšne spremembe urediti v celoviti reformi kazenskega postopka. Nedorečena pravila bi lahko odpirala nove možnosti za procesne ugovore, izločanje dokazov in razveljavitve sodb, za osumljence primerljivih kaznivih dejanj pa bi lahko veljala različna procesna pravila. Glede novega sodišča s sedežem v Ljubljani in pritožbenega odločanja na višjem sodišču v Mariboru je od vlade zahtevala pojasnilo, zakaj bi bila takšna ureditev učinkovitejša od okrepitve obstoječega sistema. Opozorila je, da bi lahko prenos zadev in reorganizacija povzročila dodatne zaostanke. Kritizirala je še izpustitev zlorabe uradnega položaja iz kataloga kaznivih dejanj ter pripravo zakona brez ustreznega sodelovanja javnosti in zunanjih strokovnjakov. Luka Simonič (SDS) je napovedal podporo zakonu, saj po oceni njegove poslanske skupine obstoječi sistem ni dovolj povezan in ne zagotavlja jasne odgovornosti za obravnavo najzahtevnejših kazenskih zadev. Navedel je, da je bilo v štirih specializiranih sodnih oddelkih konec leta 2025 nerešenih 199 zadev, leta 2023 pa 184, kar pomeni približno osemodstotno povečanje. Kot pomembno spremembo je izpostavil povečanje najmanjšega števila imenovanih tožilcev na specializiranem tožilstvu z deset na 25 ter vzpostavitev notranje enote za informacijsko in analitično podporo. S tem bi po njegovih besedah oblikovali stabilnejše ekipe in zmanjšali odvisnost od začasnih dodelitev tožilcev. Nacionalni preiskovalni urad bi moral začeti oziroma prevzeti preiskave kaznivih dejanj iz pristojnosti specializiranega tožilstva, pisna zahteva njegovega vodje pa bi bila za urad zavezujoča. Simonič je poudaril, da predlagana procesna ureditev krepi vlogo tožilstva pri preiskovanju, vendar ohranja sodni nadzor in pravice obrambe. Napovedano letno poročanje predsednika novega sodišča državnemu zboru naj bi omogočilo spremljanje trajanja postopkov, nerešenih zadev, zastaranj in pogojev dela. Andrej Černigoj (NSi, SLS, Fokus) je potrebo po večji specializaciji utemeljil z zapletenostjo finančnih tokov, mednarodnih povezav in dokumentacije pri najzahtevnejših oblikah kriminala. Poudaril je, da politika ne sme posegati v konkretne kazenske postopke, mora pa zagotoviti pogoje za strokovno delo pravosodja v razumnem času. "Neodvisnost ne more pomeniti nedotakljivost obstoječega sistema, avtonomija pa ne more pomeniti odsotnost odgovornosti za rezultate," je dejal. Predstavnike pravosodja je pozval, naj zavzetost, ki so jo pokazali pri razpravi o zakonu, pokažejo še pri odpravljanju težav z organizacijo dela, preklici glavnih obravnav in digitalizacijo. Ob tem je priznal, da sama ustanovitev novega sodišča in reorganizacija tožilstva še ne pomenita uspešne reforme. Njeno uspešnost bo po njegovih besedah treba dokazati s hitrejšimi in učinkovitejšimi postopki. Podporo zakonu je napovedal Nedeljko Todorović (Resnica), saj po oceni njegove poslanske skupine sedanji sistem pregona korupcije ne dosega pričakovanih rezultatov. Opozoril je na dolgotrajne postopke, izločanje dokazov, ponavljanje sojenj in zastaranja. Spremembe podpirajo, čeprav predloga ne ocenjujejo kot popolnega, od ministra pa pričakujejo konkretne rezultate. Poudaril je, da odgovornosti za neučinkovit pregon ni mogoče pripisovati zgolj zakonodaji in politiki. Policija, tožilstvo in sodišča morajo po njegovih besedah prevzeti odgovornost za strokovno in pravočasno delo. Pravosodje je pozval k predstavitvi podatkov o pravnomočno končanih najzahtevnejših korupcijskih zadevah, zastaranjih, razveljavljenih odločitvah in postopkih, ki so se zaradi procesnih napak vrnili na začetek. Neodvisnost sodstva po njegovem ne pomeni izvzetosti iz kritike ali odsotnosti odgovornosti za rezultate. Dušan Stojanovič (Svoboda) je zavrnil očitke, da nasprotniki predloga zavirajo boj proti korupciji. Dejal je, da bi lahko podprl številne rešitve, vendar zakon po njegovi oceni hkrati odpira preveč vprašanj glede političnega vpliva in pravne negotovosti. Od ministra je zahteval pojasnila, kdo je oblikoval ključne določbe, na katerih analizah temeljijo in kako so nastajale. Pri imenovanju tožilcev je opozoril, da navedba kandidata v mnenju Državnotožilskega sveta še ne pomeni strokovnega priporočila za njegovo imenovanje. Po njegovih besedah so lahko v mnenju navedeni tudi kandidati, ki izpolnjujejo formalne pogoje, vendar jih svet oceni kot neprimerne. Zato ministrovo zagotovilo, da bo izbiral med kandidati iz mnenja sveta, po njegovi oceni ne nadomesti odpravljene varovalke, ki ministra pod določenimi pogoji zavezuje k strokovni presoji sveta. Problematiziral je še predlagano parlamentarno imenovanje vodje specializiranega tožilstva, saj bo ta organ obravnaval tudi zadeve politično vplivnih ljudi. Poudaril je, da samostojnosti tožilstva ne more zagotavljati zgolj obljuba sedanjega ministra, da pooblastil ne bo zlorabil. Koalicijske poslance je vprašal, ali bi enako široka pooblastila podprli, če bi jih dobil minister nasprotne politične opcije. Lucija Tacer Perlin (Svoboda) je opozorila, da bi minister po predlagani ureditvi lahko v imenovanje predlagal tudi kandidata, ki ga je Državnotožilski svet ocenil kot neprimernega. Izpostavila je še, da med izrecno naštetimi kaznivimi dejanji v pristojnosti novega specializiranega sistema ni zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Tina Brecelj (Levica) je napovedala odločno nasprotovanje zakonu, ki ga je označila za izpolnjevanje populistične predvolilne obljube. Po njeni oceni predlog ne bo zagotovil učinkovitejšega pregona korupcije, temveč pomeni "skok politike v pravosodje". S spremembami imenovanja državnih tožilcev in vodje specializiranega tožilstva bi si politika po njenem zagotovila vpliv na odločanje o tem, koga preganjati. Opozorila je na obsežne pripombe strokovne javnosti in ocenila, da bi lahko parcialni posegi v kazenski postopek povzročili več razveljavljenih obsodb ter še daljše postopke. Poudarila je, da stroka ne zanika težav v pravosodju in potrebe po spremembah, temveč je poleg kritik ponudila konkretne predloge, ki po njenih besedah niso bili upoštevani. Vladi je očitala še, da ni pojasnila, kdo je zakon pripravil, zakaj ga sprejema po nujnem postopku in zakaj v katalogu pristojnosti ni nekaterih ključnih kaznivih dejanj s področja korupcije in organiziranega kriminala. Podvomila je tudi o iskrenosti protikorupcijskih namenov koalicije, pri čemer se je sklicevala na sodne postopke in zastarane korupcijske zadeve nekaterih njenih funkcionarjev.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-24T11:33:39
- source
- Domovina
- title
- Koalicija obljublja učinkovitejši pregon korupcije, opozicija opozarja na politični vpliv
- url
- https://www.domovina.je/koalicija-obljublja-ucinkovitejsi-pregon-korupcije-opozicija-opozarja-na-politicni-vpliv
- article order
- 5
- body
- DZ je s 47 glasovi za in 35 proti po nujnem postopku sprejel zakon o Skoku, katerega cilj je pregon korupcije. Zakon, ki je naletel na resne pomisleke tožilstva in sodstva, med drugim določa preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva (SDT) v tožilski organ Skok in ustanovitev novega sodišča za zadeve s tega področja. Oglas Ena napaka in tat je imel prosto pot: spal v avtobusu v Kopru, ko se je zbudil, je sledil šok Delov komentator Markeš pred referendumi udaril po Janši: "Koliko časa bo še zdržal?" Poslanci so sprejeli tudi vsa koalicijska dopolnila. Med drugim so predlagali ureditev višine plače za sodnike, ki bodo imenovani na specializirano kazensko sodišče. Zavrnili so opozicijska dopolnila, kjer so predlagali črtanje ključnih členov. SDT se bo preimenovalo v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala. Zakon na novo opredeljuje tudi katalog kaznivih dejanj ter spreminja posamezne pristojnosti pri razpisovanju prostih mest, imenovanju in ocenjevanju državnih tožilcev. Določa tudi ustanovitev novega sodišča. Namesto štirih specializiranih oddelkov bodo ustanovili Specializirano sodišče RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala. Sodišče bo imelo položaj okrožnega sodišča, sedež v Ljubljani in krajevno pristojnost za območje celotne države. Za odločanje o pritožbah pa bo pristojno izključno pristojno Višje sodišče v Mariboru. Sodstvo in tožilstvo opozarjata, da so rešitve premalo domišljene, glasna so tudi svarila, da ne bodo dosegle bolj učinkovitega pregona korupcije in kriminala. Opozarjajo, da bi zakon celo povzročil zastoje v postopku in povečanje političnega vpliva na njihovo delo. Minister za pravosodje Mihael Zupančič je med obravnavo poudarjal, da je zakon ključen za pregon korupcije in organiziranega kriminala. Izpostavljal je, da zakon organom, kot so Nacionalni preiskovalni urad, SDT in specializirani oddelki sodišča, daje boljše pogoje za delo, jasnejše pristojnosti in trdnejšo povezavo. Tudi v koalicijskih SDS ter NSi, SLS in Fokus so poudarjali, da prinaša bolj specializirano in povezano obravnavo najbolj zahtevnih kaznivih dejanj. V Svobodi, SD in Levici pa so izpostavljali, da gre za podreditev organov pregona politiki, ter neprimeren katalog kaznivih dejanj in podaljšanje postopkov. Resnica je napovedala, da bo predlog podprla, saj menijo, da sedanji sistem pregona teh kaznivih dejanj ne daje rezultatov.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-24T19:03:45
- source
- Slovenske Novice
- title
- Zakon o SKOKU je sprejet
- url
- https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/zakon-o-skoku-je-sprejet
- article order
- 1
- body
- Poslanci bodo na današnjem nadaljevanju redne seje po nujnem postopku odločali o predlogu zakona o Skoku. Predlog, ki je naletel na resne pomisleke tožilstva in sodstva, med drugim predvideva preoblikovanje SDT v tožilski organ Skok in ustanovitev novega sodišča za zadeve s tega področja. Po predlogu zakona, katerega cilj je pregon korupcije, se Specializirano državno tožilstvo (SDT) preimenuje v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala. Predlog na novo opredeljuje tudi njegov katalog kaznivih dejanj, spreminja posamezne pristojnosti pri razpisovanju prostih mest, imenovanju in ocenjevanju državnih tožilcev. Predvideva tudi ustanovitev novega sodišča. Sodišče bo imelo položaj okrožnega sodišča, sedež v Ljubljani in krajevno pristojnost za območje celotne države. Za odločanje o pritožbah pa bi bilo izključno pristojno Višje sodišče v Mariboru. Sodstvo in tožilstvo opozarjata, da so rešitve premalo domišljene, glasna so tudi svarila, da ne bodo dosegle bolj učinkovitejšega pregona korupcije in kriminala. Opozarjajo, da bi zakon celo povzročil zastoje v postopku in povečanje političnega vpliva na njihovo delo.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-24T04:52:39
- source
- SiOL
- title
- DZ bo odločal o predlogu zakona o Skoku
- url
- https://siol.net/novice/slovenija/dz-bo-odlocal-o-predlogu-zakona-o-skoku-702241
- article order
- 12
- body
- Poslanci so potrdili vrsto sprememb. Preberite, katere pravice se spreminjajo. Državni zbor je s 47 glasovi za in 35 proti po nujnem postopku sprejel zakon o Skoku, ki preoblikuje Specializirano državno tožilstvo in predvideva ustanovitev novega sodišča za korupcijo in organizirani kriminal. Medtem ko vlada napoveduje učinkovitejši pregon, sodstvo in tožilstvo opozarjata na nevarnost zastojev in večjega političnega vpliva. Poslanci so sprejeli tudi strožje kazni za pridobivanje otrok za spolne namene in kaznivost poskusa tega dejanja, razširili krog upravičenih vlagateljev odškodninskih zahtevkov zaradi azbestnih bolezni ter potrdili nov državni praznik, dan Triglava, in preimenovanje praznikov Primorcev in Prekmurcev. Potrdili so tudi novelo zakona o urejanju prostora. Državni zbor sprejel zakon o Skoku Državni zbor je s 47 glasovi za in 35 proti po nujnem postopku sprejel zakon o Skoku, katerega cilj je pregon korupcije. Zakon, ki je naletel na resne pomisleke tožilstva in sodstva, med drugim določa preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva (SDT) v tožilski organ Skok in ustanovitev novega sodišča za zadeve s tega področja. Poslanci so sprejeli tudi vsa koalicijska dopolnila. Med drugim so predlagali ureditev višine plače za sodnike, ki bodo imenovani na specializirano kazensko sodišče. Zavrnili so opozicijska dopolnila, kjer so predlagali črtanje ključnih členov. SDT se bo preimenovalo v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala. Zakon na novo opredeljuje tudi katalog kaznivih dejanj ter spreminja posamezne pristojnosti pri razpisovanju prostih mest, imenovanju in ocenjevanju državnih tožilcev. Določa tudi ustanovitev novega sodišča. Namesto štirih specializiranih oddelkov bodo ustanovili Specializirano sodišče RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala. Sodišče bo imelo položaj okrožnega sodišča, sedež v Ljubljani in krajevno pristojnost za območje celotne države. Za odločanje o pritožbah pa bo pristojno izključno pristojno Višje sodišče v Mariboru. Sodstvo in tožilstvo opozarjata, da so rešitve premalo domišljene, glasna so tudi svarila, da ne bodo dosegle bolj učinkovitega pregona korupcije in kriminala. Opozarjajo, da bi zakon celo povzročil zastoje v postopku in povečanje političnega vpliva na njihovo delo. Minister za pravosodje Mihael Zupančič je med obravnavo poudarjal, da je zakon ključen za pregon korupcije in organiziranega kriminala. Izpostavljal je, da zakon organom, kot so Nacionalni preiskovalni urad, SDT in specializirani oddelki sodišča, daje boljše pogoje za delo, jasnejše pristojnosti in trdnejšo povezavo. Tudi v koalicijskih SDS ter NSi, SLS in Fokus so poudarjali, da prinaša bolj specializirano in povezano obravnavo najbolj zahtevnih kaznivih dejanj. V Svobodi, SD in Levici pa so izpostavljali, da gre za podreditev organov pregona politiki, ter neprimeren katalog kaznivih dejanj in podaljšanje postopkov. Resnica je napovedala, da bo predlog podprla, saj menijo, da sedanji sistem pregona teh kaznivih dejanj ne daje rezultatov. Odslej kazniv tudi poskus pridobivanja otrok za spolne namene Državni zbor je z 82 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo kazenskega zakonika. Z njo se zagrožena kazen zapora za pridobivanje oseb, mlajših od 15 let, za spolne namene z do enega leta zvišuje na od enega do treh let. S tem se omogoča tudi kaznivost poskusa tega kaznivega dejanja. Novelo kazenskega zakonika so vložili poslanci Svobode. Kot je na današnji seji pojasnila Lena Grgurevič, je cilj predloga zagotoviti učinkovitejšo kazenskopravno varstvo otrok v primerih spletnega nagovarjanja za srečanje z namenom spolne zlorabe ali izdelave pornografskih oziroma drugih seksualnih vsebin. Veljavna ureditev namreč zahteva, da nagovarjanju sledijo konkretna dejanja za uresničitev srečanja, sicer obsodba spolnega predatorja ni možna. Hkrati je za to kaznivo dejanje sedaj zagrožena kazen le do enega leta zapora, zaradi česar tudi poskus storitve tega kaznivega dejanja po splošnih pravilih kazenskega zakonika trenutno ni kazniv. S svojim predlogom so po njenih besedah naslovili to vrzel. Prvotni predlog je predvideval dvig najvišje zagrožene kazni z do enega na do treh let, s čimer bi postal avtomatično kazniv tudi poskus storitve tega kaznivega dejanja. Kot je spomnila Grgurevič, je bil na seji matičnega odbora nazadnje dosežen drugačen, širše podprt kompromis. Odbor je namreč sprejel dopolnilo, s katerim se kazen določa v razponu od enega do treh let zapora. S tem se po njenih besedah hkrati doseže temeljni cilj predloga, kaznivost poskusa in določi strožji kaznovalni okvir za dokončano kaznivo dejanje. Vlada prvotnega predloga ni podprla, po sprejetju dopolnila na matičnem odboru pa ga po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje Gašperja Dovžana podpira. Dodatna določitev minimuma kazni zapora za obravnavo kaznivega dejanja namreč lahko po njegovih besedah dodatno prispeva k odvračalnemu učinku in s tem boljši zaščiti otrok kot najbolj ranljivih oseb. V predstavitvah stališč poslanskih skupin so se tako koalicijski kot opozicijski poslanci strinjali, da gre za zavržna kazniva dejanja, ki jih je treba strožje kaznovati, prav tako je treba kaznovati tudi njihov poskus. Državni zbor za širitev kroga upravičencev do odškodnin zaradi izpostavljenosti azbestu Državni zbor je potrdil spremembo zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom, ki širi krog upravičenih vlagateljev zahtevkov za odškodnino zaradi azbestne bolezni tudi na dediče upravičencev. Z novelo se odpravlja neskladje zakona z ustavo, na kar je opozorilo ustavno sodišče. Spremembe zakona so bile v času prejšnje vlade pripravljene zaradi odločitve ustavnega sodišča, da je zakonska določba, po kateri dediči pokojnega upravičenca niso upravičeni do odškodnine zaradi izpostavljenosti azbestu, v neskladju z ustavo. Ustavno sodišče je ob tem državnemu zboru naložilo, da mora protiustavnost odpraviti v enem letu, do tedaj pa lahko dediči upravičenca, ki je že prejel mnenje glede bolezni, podajo vlogo za začetek odškodninskega postopka. Ustavno sodišče je ustavnost dela zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom sicer presojalo na zahtevo Vrhovnega sodišča RS. Pri tem je bilo bistveno vprašanje, ali je skladno s človekovo pravico do enakosti pred zakonom, da dediči po upravičencih do odškodnine zaradi izpostavljenosti azbestu ne morejo začeti postopka sporazumevanja o odškodnini pred medresorsko komisijo za odpravljanje posledic dela z azbestom. Državni zbor preimenoval praznika Primorcev in Prekmurcev Poslanci so s 45 glasovi za in 35 proti sprejeli novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih. Z njo so uvedli nov državni praznik, dan Triglava, ki ga bomo obeleževali 7. avgusta, hkrati pa preimenovali praznika Primorcev in Prekmurcev. Predlog so v parlamentarni postopek konec lanskega leta vložili poslanci Svobode, SD in Levice, in predvideva, da bomo 7. avgusta obeleževali dan Triglava, saj je 7. avgusta leta 1895 Jakob Aljaž na vrhu Triglava postavil stolp. Aljažev stolp pa je po navedbah predlagateljev postal brezčasen simbol slovenske samostojnosti, odpora proti potujčevanju in narodne identitete. Predlagatelji menijo, da si Triglav kot temeljni simbol slovenskega naroda zasluži mesto v koledarju državnih praznikov. Praznik ne bo dela prost dan. V teku parlamentarnega postopka pa je aktualna koalicija predlog razširila. Koalicijski poslanci so namreč na seji matičnega odbora z dopolnilom posegli v poimenovanje praznikov Prekmurcev in Primorcev. Predlagali so, da se iz imena praznika priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom briše "priključitve Prekmurja", v imenu praznika priključitev Primorske k matični domovini pa bi "priključitev" nadomestila "vrnitev". V okviru novih poimenovanj bomo torej v Sloveniji v prihodnje 17. avgusta zaznamovali praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, 15. septembra pa praznik vrnitve Primorske k matični domovini. Na današnji seji so predlagatelji prvotnega predloga takšnemu posegu ostro nasprotovali in koaliciji očitali ideološki boj. V koaliciji so medtem poudarjali, da praznikoma vračajo imeni, ki sta veljali od leta 2005. Državni zbor potrdil novelo zakona o urejanju prostora Državni zbor je potrdil novelo zakona o urejanju prostora. Z njo se znova podaljšuje rok za uporabo starih občinskih prostorskih aktov, tokrat do konca leta 2027. Cilj je, da bodo vse občine do takrat sprejele občinski prostorski načrt. Državni sekretar v ministrstvu za okolje in prostor Peter Lovšin je ob obravnavi v državnem zboru v sredo povedal, da 17 občin še vedno uporablja prostorske sestavine dolgoročnih planov in srednjeročnih planov iz obdobja med letoma 1986 in 2000 oz. 1990. "S tem zakonom se podaljšuje možnost, da bodo te občine podaljšale izdelavo prostorskih načrtov do konca leta 2027, podaljšuje pa se tudi rok veljavnosti prostorsko-ureditvenih pogojev, sprejetih na podlagi zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor," je pojasnil. Državni zbor je prvič rok s konca leta 2024 podaljšal do 30. oktobra. Če roka ne bi vnovič podaljšali, bi se ustavila izdaja gradbenih dovoljenj in vsega pravnega prometa, ki ga potrebujejo občani pri prenosu nepremičnin. Razlogi, da sprejem še ni opravljen, so pri 17 občinah, med katerimi sta dve mestni občini, različni. "Šest občin je v zaključni fazi, nekaj občin je še v postopku osnutka," je navedel. Ministrica Polona Rifelj bo zato po njegovi napovedi oktobra ustanovila medresorsko skupino, ki bo spremljala napredek izdelave prostorskih načrtov. V poslanskih skupinah so bili kritični do vnovične prestavitve roka, a so ocenili, da bi bila škoda, če roka ne bi še enkrat podaljšali, prevelika. Izrazili so pričakovanje, da je bilo tokratno podaljšanje zadnje.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-24T19:25:52
- source
- Žurnal24
- title
- Velike spremembe: Naši politiki sprejeli vrsto novih zakonov
- url
- https://www.zurnal24.si/slovenija/novi-zakoni-politika-drzavni-zbor-skok-465685
- article order
- 11
- body
- Zakon, ki je naletel na resne pomisleke tožilstva in sodstva, med drugim določa preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva (SDT) v tožilski organ Skok in ustanovitev novega sodišča za zadeve s tega področja.Poslanci so sprejeli tudi vsa koalicijska dopolnila. Med drugim so predlagali ureditev višine plače za sodnike, ki bodo imenovani na specializirano kazensko sodišče. Zavrnili so opozicijska dopolnila, kjer so predlagali črtanje ključnih členov. SDT se bo preimenovalo v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala. Zakon na novo opredeljuje tudi katalog kaznivih dejanj ter spreminja posamezne pristojnosti pri razpisovanju prostih mest, imenovanju in ocenjevanju državnih tožilcev. Določa tudi ustanovitev novega sodišča. Namesto štirih specializiranih oddelkov bodo ustanovili Specializirano sodišče RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala. Sodišče bo imelo položaj okrožnega sodišča, sedež v Ljubljani in krajevno pristojnost za območje celotne države. Za odločanje o pritožbah pa bo pristojno izključno pristojno Višje sodišče v Mariboru. Sodstvo in tožilstvo opozarjata, da so rešitve premalo domišljene, glasna so tudi svarila, da ne bodo dosegle bolj učinkovitega pregona korupcije in kriminala. Opozarjajo, da bi zakon celo povzročil zastoje v postopku in povečanje političnega vpliva na njihovo delo. Burno med razpravo Na razpravi o predlogu zakona so se kresala mnenja med koalicijo in opozicijo. "Dovolj je tega, da poslušamo samo o aferah, ni pa sodnega epiloga," je v izjavi za medije dejal poslanec SDS Luka Simonič. Najbolj pomembno se mu zdi, da se institucije, ki bodo načrtno reševale afere, povežejo v eno. Skok gre po njegovem mnenju v pravo smer, saj z njim uresničujejo zavezo volivcem. "Verjamem, da bo Skok merljivo dokazal, da uspešneje razrešuje najtežje oblike kriminala in merila morajo odločati, ali je Skok dober ali ne," je dejal. Demokrati so z zakonom zadovoljni, ker so prepričani o tem, da je ministrstvo presodilo, kaj je ključno za pregon korupcije in to zakon tudi vsebuje, je dejala vodja njihove poslanske skupine Elena Zavadlav Ušaj. "Vedno pa je tako, da kadar se spremembe uvajajo, jih nihče ne želi in zato smo prepričani, da tudi marsikdo skoči v zrak," je dodala. Verjamejo, da je zakon prvi korak k pregonu korupcije in da bo podprt. Poslanka SD Andreja Katič je dejala, da nihče ne nasprotuje ugotovitvi, da je treba nekaj narediti za učinkovit pregon korupcije, gospodarskega kriminala in najhujših kaznivih dejanj, a ta zakon pomeni ravno nasprotno. Ob tem je spomnila, da predlogu nasprotujejo vse institucije, ki bodo zakon uporabljale v praksi. Dodala je, da so v opoziciji z dopolnili predlagali črtanje ključnih členov, da bi prepričali ministra Zupančiča, da bi še enkrat premislil in prisluhnil stroki ter pripravil nov, v praksi učinkovit zakon. Skok je poskus politike, da si podredi pravosodje, prinaša pa tudi državo dvojnih meril, je bila ostra poslanka Levice Tina Brecelj. S Skokom je po njenih besedah "zagotovljeno, da koruptivni politiki nikoli ne bodo sedli na zatožno klop", preganjal pa bo navadne državljane. Kljub opozorilom stroke zakon organom ne daje pogojev za bolj učinkovito delo, je izpostavila. "Ali res lahko verjamemo, da si koalicija, v kateri so nekdanji storilci kaznivih dejanj, davčni goljufi, prevaranti - tudi taki, ki že leta hodijo na sodišče -, želi učinkovitega kazenskega postopka?" je dodala. Zakon v veljavi od 1. julija 2027 Minister za pravosodje Mihael Zupančič je med obravnavo poudarjal, da je zakon ključen za pregon korupcije in organiziranega kriminala. Izpostavljal je, da zakon organom, kot so Nacionalni preiskovalni urad, SDT in specializirani oddelki sodišča, daje boljše pogoje za delo, jasnejše pristojnosti in trdnejšo povezavo. Po razpravi je dejal, da je bilo opravljeno veliko delo. "Poslušali smo veliko deležnikov, razumem, da je bilo nekaj nestrinjanja. Upoštevali smo okrog 50 % pripomb vrhovnega sodišča in nekaj več kot 60 % državnega tožilstva. Zakon smo izboljšali tudi zahvaljujoč njim." Tudi pri zamiku uveljavitve zakona s 1. januarja na 1. julij 2027 so poslušali stroko, je poudaril. "Tako bodo imeli čas, da se pripravijo in izpeljejo ustrezne postopke, da se bo zakon lahko začel uporabljati," je dejal. Ob očitkih opozicije je dejal, da je ta za pripombe imela čas na odboru, a tam ni vložila nobenega amandmaja. Danes je z dopolnili predlagala črtanje več členov, kar se Zupančiču ne zdi zelo konstruktivno. Dodal je, da si je želel vsebinske razprave, ki pa je ni bilo veliko. Na očitek, da zakon ne vsebuje preiskave kaznivega dejanja zloraba uradnega položaja, je odgovoril, da to ne drži. "To niso nujno zelo zahtevna kazniva dejanja, se pa upoštevajo v povezavi z drugimi zahtevnimi kaznivimi dejanji," je dejal. Ob tem je poudaril, da bo bodoči Skok lahko prevzel tudi dejanja, ki zdaj niso nujno v katalogu. Po njegovih besedah zakon predstavlja tektonski premik v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu, kar je zadnja leta v Sloveniji manjkalo. "Ne morem verjeti, da smo zadnja leta dobesedno zapravili za nič. Imeli smo poročila mednarodnih institucij, da se korupcija in kriminal v Sloveniji krepita, a se nič ni zgodilo. Marca letos je državni sekretar izjavil, da je stanje katastrofalno, po njegovih besedah je korupcije in pranja denarja v Sloveniji kolikor hočete," je govoril minister, ki je kategorično zavrnil očitek, da gre za politizacijo pravosodja. "Politizacija bi bila, če bi jaz začel avtoritarno odločati. To so poceni floskule, ki so vržene v javnost in želijo ustvariti vtis, da se dogaja nekaj strašnega."
- language
- slv
- published at
- 2026-09-24T19:05:21
- source
- Svet24
- title
- Poslanci sprejeli zakon o Skoku: minister govori o tektonskih premikih
- url
- https://svet24.si/novice/slovenija/zupancic-skok-zakon-korupcija-organizirani-kriminal-1928842
- source scope
- analyzed source count
- 10
- omitted articles
- article order
- 18
- body
- Minister Mihael Zupančič je v državnem zboru sedel sam. Pred tedni je na nacionalnem radiu dejal, da ga je pisal sam. Pa gre, kot ponavlja, za tektonske spremembe. Štiri leta gre pregon korupcije in organiziranega kriminala na slabše, je dejal v razpravi pred sprejetjem zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala - in izpustil vsa leta in mandate poprej. Na ministrstvu za pravosodje pravijo, da so v največji možni meri upoštevali pripombe vrhovnega sodišča in vrhovnega tožilstva. Pri imenovanjih tožilcev, denimo, niso popuščali. Tako vodjo novega Specializiranega tožilstva za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK) kot njegove namestnike bo imenoval državni zbor - tako kot generalnega državnega tožilca.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-27T04:07:49
- source
- Reporter
- title
- Če ima levica "svojo" generalno državno tožilko, bo dobila desnica...
- url
- https://reporter.si/clanek/slovenija/zakon-skok-tozilstvo-organizirani-kriminal-1929263
- article order
- 8
- body
- Predlog so v parlamentarni postopek konec lanskega leta vložili poslanci Svobode, SD in Levice, in predvideva, da bomo 7. avgusta obeleževali dan Triglava, saj je 7. avgusta leta 1895 Jakob Aljaž na vrhu Triglava postavil stolp. Aljažev stolp pa je po navedbah predlagateljev postal brezčasen simbol slovenske samostojnosti, odpora proti potujčevanju in narodne identitete. Predlagatelji menijo, da si Triglav kot temeljni simbol slovenskega naroda zasluži mesto v koledarju državnih praznikov. Praznik ne bo dela prost dan. V teku parlamentarnega postopka pa je aktualna koalicija predlog razširila. Koalicijski poslanci so namreč na seji matičnega odbora z dopolnilom posegli v poimenovanje praznikov Prekmurcev in Primorcev. Predlagali so, da se iz imena praznika priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom briše "priključitve Prekmurja", v imenu praznika priključitev Primorske k matični domovini pa bi "priključitev" nadomestila "vrnitev". V okviru novih poimenovanj bomo torej v Sloveniji v prihodnje 17. avgusta zaznamovali praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, 15. septembra pa praznik vrnitve Primorske k matični domovini. Sprejet tudi zakon o Skoku DZ je s 47 glasovi za in 35 proti po nujnem postopku sprejel zakon o Skoku, katerega cilj je pregon korupcije. Zakon, ki je naletel na resne pomisleke tožilstva in sodstva, med drugim določa preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva (SDT) v tožilski organ Skok in ustanovitev novega sodišča za zadeve s tega področja. Poslanci so sprejeli tudi vsa koalicijska dopolnila. Med drugim so predlagali ureditev višine plače za sodnike, ki bodo imenovani na specializirano kazensko sodišče. Zavrnili so opozicijska dopolnila, kjer so predlagali črtanje ključnih členov. SDT se bo preimenovalo v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala. Zakon na novo opredeljuje tudi katalog kaznivih dejanj ter spreminja posamezne pristojnosti pri razpisovanju prostih mest, imenovanju in ocenjevanju državnih tožilcev. Določa tudi ustanovitev novega sodišča. Namesto štirih specializiranih oddelkov bodo ustanovili Specializirano sodišče RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala. Sodišče bo imelo položaj okrožnega sodišča, sedež v Ljubljani in krajevno pristojnost za območje celotne države. Za odločanje o pritožbah pa bo pristojno izključno pristojno Višje sodišče v Mariboru. Sodstvo in tožilstvo opozarjata, da so rešitve premalo domišljene, glasna so tudi svarila, da ne bodo dosegle bolj učinkovitega pregona korupcije in kriminala. Opozarjajo, da bi zakon celo povzročil zastoje v postopku in povečanje političnega vpliva na njihovo delo. Minister za pravosodje Mihael Zupančič je med obravnavo poudarjal, da je zakon ključen za pregon korupcije in organiziranega kriminala. Izpostavljal je, da zakon organom, kot so Nacionalni preiskovalni urad, SDT in specializirani oddelki sodišča, daje boljše pogoje za delo, jasnejše pristojnosti in trdnejšo povezavo. Tudi v koalicijskih SDS ter NSi, SLS in Fokus so poudarjali, da prinaša bolj specializirano in povezano obravnavo najbolj zahtevnih kaznivih dejanj. V Svobodi, SD in Levici pa so izpostavljali, da gre za podreditev organov pregona politiki, ter neprimeren katalog kaznivih dejanj in podaljšanje postopkov. Resnica je napovedala, da bo predlog podprla, saj menijo, da sedanji sistem pregona teh kaznivih dejanj ne daje rezultatov.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-24T20:29:32
- source
- primorske.si
- title
- DZ preimenoval primorski praznik in sprejel zakon o Skoku
- url
- https://primorske.si/slovenija/dz-preimenoval-primorski-praznik-in-sprejel-zakon-o-skoku/
- omitted source count
- 2
- total source count
- 12