MedVrsticami

Sindikati zbrali podpise za referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije 24.9.2026

Analizirano 10 od 12 virov Slovenščina

Reprezentativne sindikalne centrale so zbrale več kot zahtevanih 40.000 podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Sindikati nasprotujejo zakonu, ki so ga pripravile opozicijske stranke (NSi, SLS, Fokus, Demokrati, Resni.ca) in ga podprla SDS, saj menijo, da ogroža javne storitve, kot so zdravstvo, šolstvo in socialno varstvo, ter prinaša koristi le najbogatejšim. Nasprotno zagovorniki zakona, vključno z gospodarskimi združenji, trdijo, da zakon izboljšuje poslovno okolje in spodbuja gospodarski razvoj. Zakon med drugim predvideva znižanje DDV na živila, uvedbo kapice na socialne prispevke ter spremembe pri delu zdravnikov in upokojevanju. Fiskalni svet je sicer opozoril na znaten negativen vpliv na javne finance, ki ga ne bi v celoti pokrila niti pričakovana višja gospodarska rast.

Infografika

image url: /static/img/infographics/slv-128434_sl_e60ada4412fa874d.webp

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Delo	N1	Večer	Tednik Demokracija	SiOL	Žurnal24	Primorski Dnevnik
Zakon koristi prinaša le najbogatejšim, večini pa jemlje.	Vsi viri navajajo sindikate, nihče ne zanika trditve.	Ni omenjeno	Da: Sindikati opozarjajo, da zakon koristi le najbogatejšim.	Da: Sindikati opozarjajo, da zakon koristi le najbogatejšim.	Da: Tako trdijo predstavniki delojemalcev v članku.	Da: Tako trdijo predstavniki delojemalcev v članku.	Da: Sindikati opozarjajo, da zakon koristi le najbogatejšim.	Da: Tako trdijo sindikati, kot je navedeno v članku.	Delno: Sindikati opozarjajo na bonitete za izbrane in stroške za ostale.	Da: Sindikati opozarjajo, da zakon koristi le najbogatejšim.	Ni omenjeno
Zakon ogroža javna sredstva za šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, dolgotrajno oskrbo, kulturo in druge javne storitve.	STA trditve ne omenja, drugi viri jo navajajo kot sindikalno skrb.	Ni omenjeno	Da: Sindikati izražajo skrb zaradi ogrožanja teh javnih sredstev.	Da: Sindikati izražajo skrb, da zakon ogroža ta javna sredstva.	Da: Sindikati izražajo skrb zaradi ogrožanja teh sredstev.	Da: Sindikati izražajo skrb, da zakon ogroža ta javna sredstva.	Da: Sindikate skrbi ogrožanje sredstev za našteta področja.	Da: Sindikati opozarjajo na ogroženost teh javnih sredstev.	Delno: Sindikati zakon vidijo kot začetek razkroja socialne države.	Da: Sindikati izražajo skrb zaradi ogrožanja teh javnih sredstev.	Delno: Štrukelj ga označuje za začetek razkroja socialne države.
Glas proti interventnemu zakonu ni glas proti razvoju Slovenije, temveč proti razkroju Slovenije.	Večina virov navaja sindikalno stališče, le SiOL ga citira kot slogan.	Ni omenjeno	Delno: Sindikati referendum imenujejo Proti razkroju Slovenije.	Delno: Sindikati trdijo, da zakon prinaša razkroj, ne razvoja.	Delno: Sindikati so referendum poimenovali Proti razkroju Slovenije.	Delno: Sindikati trdijo, da zakon prinaša razkroj, ne razvoja.	Delno: Sindikati trdijo, da zakon prinaša razkroj, ne razvoja.	Delno: Parafraza stališča sindikatov, da zakon pomeni razkroj.	Da: To je navedeno kot sindikalni slogan v članku.	Delno: Sindikati trdijo, da zakon prinaša razkroj, ne razvoja.	Delno: Štrukelj zavrača trditev, da so sindikati proti razvoju.
Interventni zakon za razvoj Slovenije je dober za blaginjo države.	STA edini podpira, drugi poročajo le o stališčih predlagateljev.	Da: Predsednik GZS Šimonka trdi, da je zakon dober za blaginjo.	Delno: Predlagatelji in gospodarska združenja ga vidijo kot korak k razvoju.	Delno: Predlagatelji zakona ga vidijo kot korak k razvoju države.	Delno: Predlagatelji trdijo, da zakon spodbuja razvoj države.	Delno: Predlagatelji zakona ga vidijo kot korak k razvoju države.	Delno: Predlagatelji zakona ga vidijo kot korak k razvoju države.	Delno: Predlagatelji zakona ga vidijo kot korak k razvoju države.	Delno: Zagovorniki ga vidijo kot korak k razvoju, sindikati kot škodljivega.	Delno: Predlagatelji zakona ga vidijo kot korak k razvoju države.	Ni omenjeno
Zakon uvaja avtomatično upokojevanje in možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine.	Večina virov potrjuje, STA delno, Primorski ne omenja.	Delno: Članek omenja rešitve pri upokojevanju, a ne podrobnosti.	Da: Članek navaja te ukrepe v zakonu.	Da: Članek izrecno navaja te rešitve v zakonu.	Da: Članek navaja te ukrepe kot del zakona.	Da: Članek navaja te ukrepe kot del zakona.	Da: Članek navaja te rešitve v zakonu.	Da: Članek izrecno navaja te rešitve.	Da: Članek izrecno navaja te rešitve v zakonu.	Da: Članek navaja, da zakon uvaja te rešitve.	Ni omenjeno
Interventni zakon ne prinaša razvoja, temveč razkroj Slovenije.	Večina virov poroča enako; SiOL in Primorski Dnevnik omilita.	Ni omenjeno	Da: Sindikati trdijo, da zakon prinaša razkroj, ne razvoja.	Da: Sindikati so prepričani, da zakon prinaša razkroj, ne razvoja.	Da: Sindikati trdijo, da zakon prinaša razkroj, ne razvoja.	Da: Sindikati trdijo, da ne gre za razvoj, temveč za razkroj.	Da: Sindikati so prepričani, da zakon prinaša razkroj, ne razvoja.	Da: Sindikati so prepričani, da gre za razkroj, ne za razvoj.	Delno: Sindikalni slogan navaja, da gre za glas proti razkroju države.	Da: Sindikati trdijo, da gre za razkroj, ne za razvoj.	Delno: Štrukelj zakon označuje za začetek razkroja socialne države.
Zakon vsem nekaj daje in nikomur nič ne jemlje.	Večina virov navaja, da trditev prihaja od predlagateljev, dva je ne omenjata.	Ni omenjeno	Da: Predlagatelji zakona trdijo, da zakon vsem nekaj daje.	Da: Predlagatelji zakona trdijo, da zakon vsem nekaj daje.	Da: Tako trdijo predlagatelji zakona.	Da: Tako trdijo predlagatelji zakona.	Da: Tako trdijo predlagatelji zakona.	Da: Tako trdijo predlagatelji zakona.	Da: Predlagatelji zakona so prepričani, da zakon vsem nekaj daje.	Da: Predlagatelji zakona so prepričani, da zakon vsem nekaj daje.	Ni omenjeno
Zakon je prvi pomemben korak k izboljšanju poslovnega okolja in k hitrejšemu razvoju države.	Viri trditev podpirajo, STA in Primorski Dnevnik je ne omenjata.	Ni omenjeno	Da: Predlagatelji in gospodarska združenja ga vidijo kot tak korak.	Da: Predlagatelji in gospodarska združenja ga vidijo tako.	Da: Tako menijo predlagatelji in gospodarska združenja.	Da: Tako trdijo predlagatelji zakona in gospodarska združenja.	Da: Tako menijo predlagatelji in gospodarska združenja.	Da: Tako menijo predlagatelji zakona in gospodarska združenja.	Da: Tako ga vidijo predlagatelji in gospodarska združenja.	Da: Predlagatelji in gospodarska združenja ga vidijo kot tak korak.	Ni omenjeno
Zakon vključuje znižanje DDV za osnovna živila in možnost začasnega znižanja DDV za del energentov.	Večina potrjuje, Demokracija poudarja, Primorski dvomi.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje te vsebine zakona.	Da: Članek navaja te ukrepe kot del zakona.	Da: Članek navaja te ukrepe kot del zakona.	Da: Članek navaja te ukrepe kot del zakona.	Da: Članek navaja te ukrepe v zakonu.	Da: Članek navaja te ukrepe kot del zakona.	Da: Članek navaja te ukrepe kot del zakona.	Da: Članek potrjuje, da zakon vključuje te ukrepe.	Delno: Štrukelj omenja očitke o "cenejši hrani" kot manipulacijo.
Sindikati so zbrali 40.960 podpisov za razpis referenduma, kar presega potrebnih 40.000.	STA in RTV ne omenjata, ostali potrjujejo število.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje zbranih 40.960 podpisov, kar presega 40.000.	Da: Članek potrjuje zbranih 40.960 podpisov.	Da: Članek potrjuje zbranih 40.960 podpisov.	Da: Članek potrjuje zbranih 40.960 podpisov.	Da: Članek potrjuje zbranih 40.960 podpisov.	Da: Članek potrjuje zbranih 40.960 podpisov.	Da: Članek navaja točno to število zbranih podpisov.	Da: Članek potrjuje zbranih 40.960 podpisov od potrebnih 40.000.
Neposreden izpad v javnih financah zaradi zakona bi bil 1,2 milijarde evrov.	Le RTV in Delo potrjujeta izpad; ostali ga ne omenjajo.	Ni omenjeno	Da: Fiskalni svet ocenjuje izpad v višini 1,2 milijarde evrov.	Ni omenjeno	Da: Fiskalni svet je ocenil izpad v tej višini.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Višja gospodarska rast bi kratkoročno lahko pokrila okoli četrtino, v desetletju pa okoli polovico izpada.	Le RTV in Delo navajata oceno Fiskalnega sveta.	Ni omenjeno	Da: Fiskalni svet navaja te ocene v svoji analizi.	Ni omenjeno	Da: Fiskalni svet je podal to oceno v svoji analizi.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Težave pri oddajanju podpisov preko eUprave niso bile odpravljene.	Samo SiOL poroča o težavah, ostali viri jih ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Sindikati so opozorili, da težave niso bile odpravljene.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Milan Kučan je oddal svoj podpis v podporo referendumu.	Samo Demokracija poroča; ostali molčijo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje, da je svoj podpis oddal tudi Milan Kučan.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno

claims

Zakon koristi prinaša le najbogatejšim, večini pa jemlje.
Zakon ogroža javna sredstva za šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, dolgotrajno oskrbo, kulturo in druge javne storitve.
Glas proti interventnemu zakonu ni glas proti razvoju Slovenije, temveč proti razkroju Slovenije.
Interventni zakon za razvoj Slovenije je dober za blaginjo države.
Zakon uvaja avtomatično upokojevanje in možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine.
Interventni zakon ne prinaša razvoja, temveč razkroj Slovenije.
Zakon vsem nekaj daje in nikomur nič ne jemlje.
Zakon je prvi pomemben korak k izboljšanju poslovnega okolja in k hitrejšemu razvoju države.
Zakon vključuje znižanje DDV za osnovna živila in možnost začasnega znižanja DDV za del energentov.
Sindikati so zbrali 40.960 podpisov za razpis referenduma, kar presega potrebnih 40.000.
Neposreden izpad v javnih financah zaradi zakona bi bil 1,2 milijarde evrov.
Višja gospodarska rast bi kratkoročno lahko pokrila okoli četrtino, v desetletju pa okoli polovico izpada.
Težave pri oddajanju podpisov preko eUprave niso bile odpravljene.
Milan Kučan je oddal svoj podpis v podporo referendumu.

key differences

Glas proti interventnemu zakonu ni glas proti razvoju Slovenije, temveč proti razkroju Slovenije.: Večina virov navaja sindikalno stališče, le SiOL ga citira kot slogan.
Interventni zakon ne prinaša razvoja, temveč razkroj Slovenije.: Večina virov poroča enako; SiOL in Primorski Dnevnik omilita.
Interventni zakon za razvoj Slovenije je dober za blaginjo države.: STA edini podpira, drugi poročajo le o stališčih predlagateljev.
Milan Kučan je oddal svoj podpis v podporo referendumu.: Samo Demokracija poroča; ostali molčijo.
Neposreden izpad v javnih financah zaradi zakona bi bil 1,2 milijarde evrov.: Le RTV in Delo potrjujeta izpad; ostali ga ne omenjajo.
Sindikati so zbrali 40.960 podpisov za razpis referenduma, kar presega potrebnih 40.000.: STA in RTV ne omenjata, ostali potrjujejo število.
Težave pri oddajanju podpisov preko eUprave niso bile odpravljene.: Samo SiOL poroča o težavah, ostali viri jih ne omenjajo.
Višja gospodarska rast bi kratkoročno lahko pokrila okoli četrtino, v desetletju pa okoli polovico izpada.: Le RTV in Delo navajata oceno Fiskalnega sveta.
Zakon je prvi pomemben korak k izboljšanju poslovnega okolja in k hitrejšemu razvoju države.: Viri trditev podpirajo, STA in Primorski Dnevnik je ne omenjata.
Zakon koristi prinaša le najbogatejšim, večini pa jemlje.: Vsi viri navajajo sindikate, nihče ne zanika trditve.
Zakon ogroža javna sredstva za šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, dolgotrajno oskrbo, kulturo in druge javne storitve.: STA trditve ne omenja, drugi viri jo navajajo kot sindikalno skrb.
Zakon uvaja avtomatično upokojevanje in možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine.: Večina virov potrjuje, STA delno, Primorski ne omenja.
Zakon vključuje znižanje DDV za osnovna živila in možnost začasnega znižanja DDV za del energentov.: Večina potrjuje, Demokracija poudarja, Primorski dvomi.
Zakon vsem nekaj daje in nikomur nič ne jemlje.: Večina virov navaja, da trditev prihaja od predlagateljev, dva je ne omenjata.

source analyses

24ur

Glas proti interventnemu zakonu ni glas proti razvoju Slovenije, temveč proti razkroju Slovenije.: Delno: Sindikati trdijo, da zakon prinaša razkroj, ne razvoja.
Interventni zakon ne prinaša razvoja, temveč razkroj Slovenije.: Da: Sindikati so prepričani, da zakon prinaša razkroj, ne razvoja.
Interventni zakon za razvoj Slovenije je dober za blaginjo države.: Delno: Predlagatelji zakona ga vidijo kot korak k razvoju države.
Milan Kučan je oddal svoj podpis v podporo referendumu.: Ni omenjeno
Neposreden izpad v javnih financah zaradi zakona bi bil 1,2 milijarde evrov.: Ni omenjeno
Sindikati so zbrali 40.960 podpisov za razpis referenduma, kar presega potrebnih 40.000.: Da: Članek potrjuje zbranih 40.960 podpisov, kar presega 40.000.
Težave pri oddajanju podpisov preko eUprave niso bile odpravljene.: Ni omenjeno
Višja gospodarska rast bi kratkoročno lahko pokrila okoli četrtino, v desetletju pa okoli polovico izpada.: Ni omenjeno
Zakon je prvi pomemben korak k izboljšanju poslovnega okolja in k hitrejšemu razvoju države.: Da: Predlagatelji in gospodarska združenja ga vidijo tako.
Zakon koristi prinaša le najbogatejšim, večini pa jemlje.: Da: Sindikati opozarjajo, da zakon koristi le najbogatejšim.
Zakon ogroža javna sredstva za šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, dolgotrajno oskrbo, kulturo in druge javne storitve.: Da: Sindikati izražajo skrb, da zakon ogroža ta javna sredstva.
Zakon uvaja avtomatično upokojevanje in možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine.: Da: Članek izrecno navaja te rešitve v zakonu.
Zakon vključuje znižanje DDV za osnovna živila in možnost začasnega znižanja DDV za del energentov.: Da: Članek navaja te ukrepe kot del zakona.
Zakon vsem nekaj daje in nikomur nič ne jemlje.: Da: Predlagatelji zakona trdijo, da zakon vsem nekaj daje.

Delo

Glas proti interventnemu zakonu ni glas proti razvoju Slovenije, temveč proti razkroju Slovenije.: Delno: Sindikati so referendum poimenovali Proti razkroju Slovenije.
Interventni zakon ne prinaša razvoja, temveč razkroj Slovenije.: Da: Sindikati trdijo, da zakon prinaša razkroj, ne razvoja.
Interventni zakon za razvoj Slovenije je dober za blaginjo države.: Delno: Predlagatelji trdijo, da zakon spodbuja razvoj države.
Milan Kučan je oddal svoj podpis v podporo referendumu.: Ni omenjeno
Neposreden izpad v javnih financah zaradi zakona bi bil 1,2 milijarde evrov.: Da: Fiskalni svet je ocenil izpad v tej višini.
Sindikati so zbrali 40.960 podpisov za razpis referenduma, kar presega potrebnih 40.000.: Da: Članek potrjuje zbranih 40.960 podpisov.
Težave pri oddajanju podpisov preko eUprave niso bile odpravljene.: Ni omenjeno
Višja gospodarska rast bi kratkoročno lahko pokrila okoli četrtino, v desetletju pa okoli polovico izpada.: Da: Fiskalni svet je podal to oceno v svoji analizi.
Zakon je prvi pomemben korak k izboljšanju poslovnega okolja in k hitrejšemu razvoju države.: Da: Tako menijo predlagatelji in gospodarska združenja.
Zakon koristi prinaša le najbogatejšim, večini pa jemlje.: Da: Tako trdijo predstavniki delojemalcev v članku.
Zakon ogroža javna sredstva za šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, dolgotrajno oskrbo, kulturo in druge javne storitve.: Da: Sindikati izražajo skrb zaradi ogrožanja teh sredstev.
Zakon uvaja avtomatično upokojevanje in možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine.: Da: Članek navaja te ukrepe kot del zakona.
Zakon vključuje znižanje DDV za osnovna živila in možnost začasnega znižanja DDV za del energentov.: Da: Članek navaja te ukrepe kot del zakona.
Zakon vsem nekaj daje in nikomur nič ne jemlje.: Da: Tako trdijo predlagatelji zakona.

N1

Glas proti interventnemu zakonu ni glas proti razvoju Slovenije, temveč proti razkroju Slovenije.: Delno: Sindikati trdijo, da zakon prinaša razkroj, ne razvoja.
Interventni zakon ne prinaša razvoja, temveč razkroj Slovenije.: Da: Sindikati trdijo, da ne gre za razvoj, temveč za razkroj.
Interventni zakon za razvoj Slovenije je dober za blaginjo države.: Delno: Predlagatelji zakona ga vidijo kot korak k razvoju države.
Milan Kučan je oddal svoj podpis v podporo referendumu.: Ni omenjeno
Neposreden izpad v javnih financah zaradi zakona bi bil 1,2 milijarde evrov.: Ni omenjeno
Sindikati so zbrali 40.960 podpisov za razpis referenduma, kar presega potrebnih 40.000.: Da: Članek potrjuje zbranih 40.960 podpisov.
Težave pri oddajanju podpisov preko eUprave niso bile odpravljene.: Ni omenjeno
Višja gospodarska rast bi kratkoročno lahko pokrila okoli četrtino, v desetletju pa okoli polovico izpada.: Ni omenjeno
Zakon je prvi pomemben korak k izboljšanju poslovnega okolja in k hitrejšemu razvoju države.: Da: Tako trdijo predlagatelji zakona in gospodarska združenja.
Zakon koristi prinaša le najbogatejšim, večini pa jemlje.: Da: Tako trdijo predstavniki delojemalcev v članku.
Zakon ogroža javna sredstva za šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, dolgotrajno oskrbo, kulturo in druge javne storitve.: Da: Sindikati izražajo skrb, da zakon ogroža ta javna sredstva.
Zakon uvaja avtomatično upokojevanje in možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine.: Da: Članek navaja te ukrepe kot del zakona.
Zakon vključuje znižanje DDV za osnovna živila in možnost začasnega znižanja DDV za del energentov.: Da: Članek navaja te ukrepe kot del zakona.
Zakon vsem nekaj daje in nikomur nič ne jemlje.: Da: Tako trdijo predlagatelji zakona.

Primorski Dnevnik

Glas proti interventnemu zakonu ni glas proti razvoju Slovenije, temveč proti razkroju Slovenije.: Delno: Štrukelj zavrača trditev, da so sindikati proti razvoju.
Interventni zakon ne prinaša razvoja, temveč razkroj Slovenije.: Delno: Štrukelj zakon označuje za začetek razkroja socialne države.
Interventni zakon za razvoj Slovenije je dober za blaginjo države.: Ni omenjeno
Milan Kučan je oddal svoj podpis v podporo referendumu.: Ni omenjeno
Neposreden izpad v javnih financah zaradi zakona bi bil 1,2 milijarde evrov.: Ni omenjeno
Sindikati so zbrali 40.960 podpisov za razpis referenduma, kar presega potrebnih 40.000.: Da: Članek potrjuje zbranih 40.960 podpisov od potrebnih 40.000.
Težave pri oddajanju podpisov preko eUprave niso bile odpravljene.: Ni omenjeno
Višja gospodarska rast bi kratkoročno lahko pokrila okoli četrtino, v desetletju pa okoli polovico izpada.: Ni omenjeno
Zakon je prvi pomemben korak k izboljšanju poslovnega okolja in k hitrejšemu razvoju države.: Ni omenjeno
Zakon koristi prinaša le najbogatejšim, večini pa jemlje.: Ni omenjeno
Zakon ogroža javna sredstva za šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, dolgotrajno oskrbo, kulturo in druge javne storitve.: Delno: Štrukelj ga označuje za začetek razkroja socialne države.
Zakon uvaja avtomatično upokojevanje in možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine.: Ni omenjeno
Zakon vključuje znižanje DDV za osnovna živila in možnost začasnega znižanja DDV za del energentov.: Delno: Štrukelj omenja očitke o "cenejši hrani" kot manipulacijo.
Zakon vsem nekaj daje in nikomur nič ne jemlje.: Ni omenjeno

RTV Slovenija

Glas proti interventnemu zakonu ni glas proti razvoju Slovenije, temveč proti razkroju Slovenije.: Delno: Sindikati referendum imenujejo Proti razkroju Slovenije.
Interventni zakon ne prinaša razvoja, temveč razkroj Slovenije.: Da: Sindikati trdijo, da zakon prinaša razkroj, ne razvoja.
Interventni zakon za razvoj Slovenije je dober za blaginjo države.: Delno: Predlagatelji in gospodarska združenja ga vidijo kot korak k razvoju.
Milan Kučan je oddal svoj podpis v podporo referendumu.: Ni omenjeno
Neposreden izpad v javnih financah zaradi zakona bi bil 1,2 milijarde evrov.: Da: Fiskalni svet ocenjuje izpad v višini 1,2 milijarde evrov.
Sindikati so zbrali 40.960 podpisov za razpis referenduma, kar presega potrebnih 40.000.: Ni omenjeno
Težave pri oddajanju podpisov preko eUprave niso bile odpravljene.: Ni omenjeno
Višja gospodarska rast bi kratkoročno lahko pokrila okoli četrtino, v desetletju pa okoli polovico izpada.: Da: Fiskalni svet navaja te ocene v svoji analizi.
Zakon je prvi pomemben korak k izboljšanju poslovnega okolja in k hitrejšemu razvoju države.: Da: Predlagatelji in gospodarska združenja ga vidijo kot tak korak.
Zakon koristi prinaša le najbogatejšim, večini pa jemlje.: Da: Sindikati opozarjajo, da zakon koristi le najbogatejšim.
Zakon ogroža javna sredstva za šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, dolgotrajno oskrbo, kulturo in druge javne storitve.: Da: Sindikati izražajo skrb zaradi ogrožanja teh javnih sredstev.
Zakon uvaja avtomatično upokojevanje in možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine.: Da: Članek navaja te ukrepe v zakonu.
Zakon vključuje znižanje DDV za osnovna živila in možnost začasnega znižanja DDV za del energentov.: Da: Članek potrjuje te vsebine zakona.
Zakon vsem nekaj daje in nikomur nič ne jemlje.: Da: Predlagatelji zakona trdijo, da zakon vsem nekaj daje.

STA

Glas proti interventnemu zakonu ni glas proti razvoju Slovenije, temveč proti razkroju Slovenije.: Ni omenjeno
Interventni zakon ne prinaša razvoja, temveč razkroj Slovenije.: Ni omenjeno
Interventni zakon za razvoj Slovenije je dober za blaginjo države.: Da: Predsednik GZS Šimonka trdi, da je zakon dober za blaginjo.
Milan Kučan je oddal svoj podpis v podporo referendumu.: Ni omenjeno
Neposreden izpad v javnih financah zaradi zakona bi bil 1,2 milijarde evrov.: Ni omenjeno
Sindikati so zbrali 40.960 podpisov za razpis referenduma, kar presega potrebnih 40.000.: Ni omenjeno
Težave pri oddajanju podpisov preko eUprave niso bile odpravljene.: Ni omenjeno
Višja gospodarska rast bi kratkoročno lahko pokrila okoli četrtino, v desetletju pa okoli polovico izpada.: Ni omenjeno
Zakon je prvi pomemben korak k izboljšanju poslovnega okolja in k hitrejšemu razvoju države.: Ni omenjeno
Zakon koristi prinaša le najbogatejšim, večini pa jemlje.: Ni omenjeno
Zakon ogroža javna sredstva za šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, dolgotrajno oskrbo, kulturo in druge javne storitve.: Ni omenjeno
Zakon uvaja avtomatično upokojevanje in možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine.: Delno: Članek omenja rešitve pri upokojevanju, a ne podrobnosti.
Zakon vključuje znižanje DDV za osnovna živila in možnost začasnega znižanja DDV za del energentov.: Ni omenjeno
Zakon vsem nekaj daje in nikomur nič ne jemlje.: Ni omenjeno

SiOL

Glas proti interventnemu zakonu ni glas proti razvoju Slovenije, temveč proti razkroju Slovenije.: Da: To je navedeno kot sindikalni slogan v članku.
Interventni zakon ne prinaša razvoja, temveč razkroj Slovenije.: Delno: Sindikalni slogan navaja, da gre za glas proti razkroju države.
Interventni zakon za razvoj Slovenije je dober za blaginjo države.: Delno: Zagovorniki ga vidijo kot korak k razvoju, sindikati kot škodljivega.
Milan Kučan je oddal svoj podpis v podporo referendumu.: Ni omenjeno
Neposreden izpad v javnih financah zaradi zakona bi bil 1,2 milijarde evrov.: Ni omenjeno
Sindikati so zbrali 40.960 podpisov za razpis referenduma, kar presega potrebnih 40.000.: Da: Članek potrjuje zbranih 40.960 podpisov.
Težave pri oddajanju podpisov preko eUprave niso bile odpravljene.: Da: Sindikati so opozorili, da težave niso bile odpravljene.
Višja gospodarska rast bi kratkoročno lahko pokrila okoli četrtino, v desetletju pa okoli polovico izpada.: Ni omenjeno
Zakon je prvi pomemben korak k izboljšanju poslovnega okolja in k hitrejšemu razvoju države.: Da: Tako ga vidijo predlagatelji in gospodarska združenja.
Zakon koristi prinaša le najbogatejšim, večini pa jemlje.: Delno: Sindikati opozarjajo na bonitete za izbrane in stroške za ostale.
Zakon ogroža javna sredstva za šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, dolgotrajno oskrbo, kulturo in druge javne storitve.: Delno: Sindikati zakon vidijo kot začetek razkroja socialne države.
Zakon uvaja avtomatično upokojevanje in možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine.: Da: Članek izrecno navaja te rešitve v zakonu.
Zakon vključuje znižanje DDV za osnovna živila in možnost začasnega znižanja DDV za del energentov.: Da: Članek navaja te ukrepe kot del zakona.
Zakon vsem nekaj daje in nikomur nič ne jemlje.: Da: Predlagatelji zakona so prepričani, da zakon vsem nekaj daje.

Tednik Demokracija

Glas proti interventnemu zakonu ni glas proti razvoju Slovenije, temveč proti razkroju Slovenije.: Delno: Parafraza stališča sindikatov, da zakon pomeni razkroj.
Interventni zakon ne prinaša razvoja, temveč razkroj Slovenije.: Da: Sindikati so prepričani, da gre za razkroj, ne za razvoj.
Interventni zakon za razvoj Slovenije je dober za blaginjo države.: Delno: Predlagatelji zakona ga vidijo kot korak k razvoju države.
Milan Kučan je oddal svoj podpis v podporo referendumu.: Da: Članek potrjuje, da je svoj podpis oddal tudi Milan Kučan.
Neposreden izpad v javnih financah zaradi zakona bi bil 1,2 milijarde evrov.: Ni omenjeno
Sindikati so zbrali 40.960 podpisov za razpis referenduma, kar presega potrebnih 40.000.: Da: Članek potrjuje zbranih 40.960 podpisov.
Težave pri oddajanju podpisov preko eUprave niso bile odpravljene.: Ni omenjeno
Višja gospodarska rast bi kratkoročno lahko pokrila okoli četrtino, v desetletju pa okoli polovico izpada.: Ni omenjeno
Zakon je prvi pomemben korak k izboljšanju poslovnega okolja in k hitrejšemu razvoju države.: Da: Tako menijo predlagatelji zakona in gospodarska združenja.
Zakon koristi prinaša le najbogatejšim, večini pa jemlje.: Da: Tako trdijo sindikati, kot je navedeno v članku.
Zakon ogroža javna sredstva za šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, dolgotrajno oskrbo, kulturo in druge javne storitve.: Da: Sindikati opozarjajo na ogroženost teh javnih sredstev.
Zakon uvaja avtomatično upokojevanje in možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine.: Da: Članek izrecno navaja te rešitve.
Zakon vključuje znižanje DDV za osnovna živila in možnost začasnega znižanja DDV za del energentov.: Da: Članek navaja te ukrepe kot del zakona.
Zakon vsem nekaj daje in nikomur nič ne jemlje.: Da: Tako trdijo predlagatelji zakona.

Večer

Glas proti interventnemu zakonu ni glas proti razvoju Slovenije, temveč proti razkroju Slovenije.: Delno: Sindikati trdijo, da zakon prinaša razkroj, ne razvoja.
Interventni zakon ne prinaša razvoja, temveč razkroj Slovenije.: Da: Sindikati so prepričani, da zakon prinaša razkroj, ne razvoja.
Interventni zakon za razvoj Slovenije je dober za blaginjo države.: Delno: Predlagatelji zakona ga vidijo kot korak k razvoju države.
Milan Kučan je oddal svoj podpis v podporo referendumu.: Ni omenjeno
Neposreden izpad v javnih financah zaradi zakona bi bil 1,2 milijarde evrov.: Ni omenjeno
Sindikati so zbrali 40.960 podpisov za razpis referenduma, kar presega potrebnih 40.000.: Da: Članek potrjuje zbranih 40.960 podpisov.
Težave pri oddajanju podpisov preko eUprave niso bile odpravljene.: Ni omenjeno
Višja gospodarska rast bi kratkoročno lahko pokrila okoli četrtino, v desetletju pa okoli polovico izpada.: Ni omenjeno
Zakon je prvi pomemben korak k izboljšanju poslovnega okolja in k hitrejšemu razvoju države.: Da: Tako menijo predlagatelji in gospodarska združenja.
Zakon koristi prinaša le najbogatejšim, večini pa jemlje.: Da: Sindikati opozarjajo, da zakon koristi le najbogatejšim.
Zakon ogroža javna sredstva za šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, dolgotrajno oskrbo, kulturo in druge javne storitve.: Da: Sindikate skrbi ogrožanje sredstev za našteta področja.
Zakon uvaja avtomatično upokojevanje in možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine.: Da: Članek navaja te rešitve v zakonu.
Zakon vključuje znižanje DDV za osnovna živila in možnost začasnega znižanja DDV za del energentov.: Da: Članek navaja te ukrepe v zakonu.
Zakon vsem nekaj daje in nikomur nič ne jemlje.: Da: Tako trdijo predlagatelji zakona.

Žurnal24

Glas proti interventnemu zakonu ni glas proti razvoju Slovenije, temveč proti razkroju Slovenije.: Delno: Sindikati trdijo, da zakon prinaša razkroj, ne razvoja.
Interventni zakon ne prinaša razvoja, temveč razkroj Slovenije.: Da: Sindikati trdijo, da gre za razkroj, ne za razvoj.
Interventni zakon za razvoj Slovenije je dober za blaginjo države.: Delno: Predlagatelji zakona ga vidijo kot korak k razvoju države.
Milan Kučan je oddal svoj podpis v podporo referendumu.: Ni omenjeno
Neposreden izpad v javnih financah zaradi zakona bi bil 1,2 milijarde evrov.: Ni omenjeno
Sindikati so zbrali 40.960 podpisov za razpis referenduma, kar presega potrebnih 40.000.: Da: Članek navaja točno to število zbranih podpisov.
Težave pri oddajanju podpisov preko eUprave niso bile odpravljene.: Ni omenjeno
Višja gospodarska rast bi kratkoročno lahko pokrila okoli četrtino, v desetletju pa okoli polovico izpada.: Ni omenjeno
Zakon je prvi pomemben korak k izboljšanju poslovnega okolja in k hitrejšemu razvoju države.: Da: Predlagatelji in gospodarska združenja ga vidijo kot tak korak.
Zakon koristi prinaša le najbogatejšim, večini pa jemlje.: Da: Sindikati opozarjajo, da zakon koristi le najbogatejšim.
Zakon ogroža javna sredstva za šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, dolgotrajno oskrbo, kulturo in druge javne storitve.: Da: Sindikati izražajo skrb zaradi ogrožanja teh javnih sredstev.
Zakon uvaja avtomatično upokojevanje in možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine.: Da: Članek navaja, da zakon uvaja te rešitve.
Zakon vključuje znižanje DDV za osnovna živila in možnost začasnega znižanja DDV za del energentov.: Da: Članek potrjuje, da zakon vključuje te ukrepe.
Zakon vsem nekaj daje in nikomur nič ne jemlje.: Da: Predlagatelji zakona so prepričani, da zakon vsem nekaj daje.

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Delo	N1	Večer	Tednik Demokracija	SiOL	Žurnal24	Primorski Dnevnik
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)	Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu.	Nevtralno: omenjena kot institucija, ki jo vodi Šimonka	Nevtralno: omenjena kot del gospodarskih združenj, ki podpirajo zakon, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot podpornica zakona, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot del gospodarskih združenj, ki podpirajo zakon	Nevtralno: omenjena kot podpornica zakona, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot del gospodarskih združenj, ki podpirajo zakon, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot podpornik zakona brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot del gospodarskih združenj, ki zakon vidijo kot korak k izboljšanju poslovnega okolja	Nevtralno: omenjena kot del gospodarskih združenj, ki podpirajo zakon, brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno
Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS)	Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot del reprezentativnih sindikalnih central, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot pobudnica referenduma, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot pobudnik referenduma brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot pobudnica referenduma, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot pobudnik referenduma, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot pobudnik referenduma brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot organizacija, ki jo vodi Štrukelj, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot pobudnik referenduma, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot pobudnica referenduma, citiran predsednik
NSi (Nova Slovenija)	Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu ali poudarkih.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot predlagatelj zakona, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot pripravljavec zakona, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot predlagatelj zakona brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot pripravljavec zakona, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot predlagatelj zakona, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot predlagatelj zakona brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot predlagateljica zakona brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot predlagatelj zakona, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot pripravljavka zakona
SLS (Slovenska ljudska stranka)	Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot predlagatelj zakona, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot pripravljavec zakona, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot predlagatelj zakona brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot pripravljavec zakona, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot predlagatelj zakona, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot predlagatelj zakona brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot predlagateljica zakona brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot predlagatelj zakona, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot pripravljavka zakona
Fokus	Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu ali interpretaciji.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot predlagatelj zakona, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot pripravljavec zakona, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot predlagatelj zakona brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot pripravljavec zakona, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot predlagatelj zakona, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot predlagatelj zakona brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot predlagateljica zakona brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot predlagatelj zakona, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot pripravljavka zakona
Demokrati	Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot predlagatelj zakona, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot pripravljavec zakona, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjeni kot predlagatelj zakona brez vrednotenja	Nevtralno: omenjeni kot pripravljavec zakona, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot predlagatelj zakona, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot predlagatelj zakona brez vrednotenja	Nevtralno: omenjeni kot predlagatelji zakona brez vrednotenja	Nevtralno: omenjeni kot predlagatelj zakona, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot pripravljavka zakona
Resni.ca	Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v poudarkih.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot predlagatelj zakona, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot pripravljavec zakona, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot predlagatelj zakona brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot pripravljavec zakona, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot predlagatelj zakona, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot predlagatelj zakona brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot predlagateljica zakona brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot predlagatelj zakona, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot pripravljavka zakona
SDS (Slovenska demokratska stranka)	Vsi viri SDS prikazujejo nevtralno, brez razlik.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot podpornik zakona v DZ, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot podpornica zakona, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot podpornik zakona brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot podpornica zakona, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot podpornik zakona, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot podpornik zakona brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot podpornica zakona brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot podpornik zakona v DZ, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot podpornica zakona
Državni zbor (DZ)	Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu ali poudarkih.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot kraj sprejetja zakona, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot organ, ki bo razpisal referendum, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot organ, ki bo razpisal referendum	Nevtralno: omenjen kot organ, ki bo razpisal referendum	Nevtralno: omenjen kot institucija, ki bo razpisala referendum, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot organ, ki bo razpisal referendum	Nevtralno: omenjen kot organ, ki bo razpisal referendum, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot organ, ki mora razpisati referendum, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot organ, ki bo razpisal referendum
Branimir Štrukelj	Vsi viri ga navajajo nevtralno, brez razlik.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja	Nevtralno: citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja avtorja	Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja	Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja avtorja	Nevtralno: citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja njegove izjave	Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije	Večina virov entitete ne omenja; dva jo navajata nevtralno.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot del reprezentativnih sindikalnih central, brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot organizacija, ki jo vodi Zorko, brez vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Fiskalni svet	Vsi viri obravnavajo nevtralno, brez razlik.	Ni omenjeno	Nevtralno: citiran v analizi javnofinančnih učinkov, brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: navedena njihova analiza brez vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: opozorilo na javnofinančna tveganja, brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno
Andrej Zorko	Večina virov ne omenja; SiOL ga navaja nevtralno brez vrednotenja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja avtorja	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Tibor Šimonka	STA edini vir, nevtralno citiranje brez drugih omemb.	Nevtralno: citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Milan Kučan	Edini vir, ki ga omenja, je Demokracija – nevtralno.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot podpisnik brez vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno

entities

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)
Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS)
NSi (Nova Slovenija)
SLS (Slovenska ljudska stranka)
Fokus
Demokrati
Resni.ca
SDS (Slovenska demokratska stranka)
Državni zbor (DZ)
Branimir Štrukelj
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije
Fiskalni svet
Andrej Zorko
Tibor Šimonka
Milan Kučan

key differences

Andrej Zorko: Večina virov ne omenja; SiOL ga navaja nevtralno brez vrednotenja.
Branimir Štrukelj: Vsi viri ga navajajo nevtralno, brez razlik.
Demokrati: Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
Državni zbor (DZ): Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu ali poudarkih.
Fiskalni svet: Vsi viri obravnavajo nevtralno, brez razlik.
Fokus: Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu ali interpretaciji.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS): Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu.
Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS): Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu.
Milan Kučan: Edini vir, ki ga omenja, je Demokracija – nevtralno.
NSi (Nova Slovenija): Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu ali poudarkih.
Resni.ca: Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v poudarkih.
SDS (Slovenska demokratska stranka): Vsi viri SDS prikazujejo nevtralno, brez razlik.
SLS (Slovenska ljudska stranka): Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
Tibor Šimonka: STA edini vir, nevtralno citiranje brez drugih omemb.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije: Večina virov entitete ne omenja; dva jo navajata nevtralno.

source analyses

24ur

Andrej Zorko: Ni omenjeno
Branimir Štrukelj: Nevtralno: citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja
Demokrati: Nevtralno: omenjena kot pripravljavec zakona, brez meta-vrednotenja
Državni zbor (DZ): Nevtralno: omenjen kot organ, ki bo razpisal referendum, brez meta-vrednotenja
Fiskalni svet: Ni omenjeno
Fokus: Nevtralno: omenjena kot pripravljavec zakona, brez meta-vrednotenja
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS): Nevtralno: omenjena kot podpornica zakona, brez meta-vrednotenja
Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS): Nevtralno: omenjena kot pobudnica referenduma, brez meta-vrednotenja
Milan Kučan: Ni omenjeno
NSi (Nova Slovenija): Nevtralno: omenjena kot pripravljavec zakona, brez meta-vrednotenja
Resni.ca: Nevtralno: omenjena kot pripravljavec zakona, brez meta-vrednotenja
SDS (Slovenska demokratska stranka): Nevtralno: omenjena kot podpornica zakona, brez meta-vrednotenja
SLS (Slovenska ljudska stranka): Nevtralno: omenjena kot pripravljavec zakona, brez meta-vrednotenja
Tibor Šimonka: Ni omenjeno
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije: Ni omenjeno

Delo

Andrej Zorko: Ni omenjeno
Branimir Štrukelj: Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja
Demokrati: Nevtralno: omenjeni kot predlagatelj zakona brez vrednotenja
Državni zbor (DZ): Nevtralno: omenjen kot organ, ki bo razpisal referendum
Fiskalni svet: Nevtralno: navedena njihova analiza brez vrednotenja
Fokus: Nevtralno: omenjena kot predlagatelj zakona brez vrednotenja
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS): Nevtralno: omenjena kot del gospodarskih združenj, ki podpirajo zakon
Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS): Nevtralno: omenjena kot pobudnik referenduma brez vrednotenja
Milan Kučan: Ni omenjeno
NSi (Nova Slovenija): Nevtralno: omenjena kot predlagatelj zakona brez vrednotenja
Resni.ca: Nevtralno: omenjena kot predlagatelj zakona brez vrednotenja
SDS (Slovenska demokratska stranka): Nevtralno: omenjena kot podpornik zakona brez vrednotenja
SLS (Slovenska ljudska stranka): Nevtralno: omenjena kot predlagatelj zakona brez vrednotenja
Tibor Šimonka: Ni omenjeno
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije: Ni omenjeno

N1

Andrej Zorko: Ni omenjeno
Branimir Štrukelj: Nevtralno: citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja
Demokrati: Nevtralno: omenjeni kot pripravljavec zakona, brez meta-vrednotenja
Državni zbor (DZ): Nevtralno: omenjen kot organ, ki bo razpisal referendum
Fiskalni svet: Ni omenjeno
Fokus: Nevtralno: omenjena kot pripravljavec zakona, brez meta-vrednotenja
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS): Nevtralno: omenjena kot podpornica zakona, brez meta-vrednotenja
Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS): Nevtralno: omenjena kot pobudnica referenduma, brez meta-vrednotenja
Milan Kučan: Ni omenjeno
NSi (Nova Slovenija): Nevtralno: omenjena kot pripravljavec zakona, brez meta-vrednotenja
Resni.ca: Nevtralno: omenjena kot pripravljavec zakona, brez meta-vrednotenja
SDS (Slovenska demokratska stranka): Nevtralno: omenjena kot podpornica zakona, brez meta-vrednotenja
SLS (Slovenska ljudska stranka): Nevtralno: omenjena kot pripravljavec zakona, brez meta-vrednotenja
Tibor Šimonka: Ni omenjeno
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije: Ni omenjeno

Primorski Dnevnik

Andrej Zorko: Ni omenjeno
Branimir Štrukelj: Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja
Demokrati: Nevtralno: omenjena kot pripravljavka zakona
Državni zbor (DZ): Nevtralno: omenjen kot organ, ki bo razpisal referendum
Fiskalni svet: Ni omenjeno
Fokus: Nevtralno: omenjena kot pripravljavka zakona
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS): Ni omenjeno
Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS): Nevtralno: omenjena kot pobudnica referenduma, citiran predsednik
Milan Kučan: Ni omenjeno
NSi (Nova Slovenija): Nevtralno: omenjena kot pripravljavka zakona
Resni.ca: Nevtralno: omenjena kot pripravljavka zakona
SDS (Slovenska demokratska stranka): Nevtralno: omenjena kot podpornica zakona
SLS (Slovenska ljudska stranka): Nevtralno: omenjena kot pripravljavka zakona
Tibor Šimonka: Ni omenjeno
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije: Ni omenjeno

RTV Slovenija

Andrej Zorko: Ni omenjeno
Branimir Štrukelj: Ni omenjeno
Demokrati: Nevtralno: omenjen kot predlagatelj zakona, brez meta-vrednotenja
Državni zbor (DZ): Nevtralno: omenjen kot kraj sprejetja zakona, brez meta-vrednotenja
Fiskalni svet: Nevtralno: citiran v analizi javnofinančnih učinkov, brez meta-vrednotenja
Fokus: Nevtralno: omenjen kot predlagatelj zakona, brez meta-vrednotenja
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS): Nevtralno: omenjena kot del gospodarskih združenj, ki podpirajo zakon, brez meta-vrednotenja
Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS): Nevtralno: omenjena kot del reprezentativnih sindikalnih central, brez meta-vrednotenja
Milan Kučan: Ni omenjeno
NSi (Nova Slovenija): Nevtralno: omenjen kot predlagatelj zakona, brez meta-vrednotenja
Resni.ca: Nevtralno: omenjen kot predlagatelj zakona, brez meta-vrednotenja
SDS (Slovenska demokratska stranka): Nevtralno: omenjena kot podpornik zakona v DZ, brez meta-vrednotenja
SLS (Slovenska ljudska stranka): Nevtralno: omenjen kot predlagatelj zakona, brez meta-vrednotenja
Tibor Šimonka: Ni omenjeno
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije: Nevtralno: omenjena kot del reprezentativnih sindikalnih central, brez meta-vrednotenja

STA

Andrej Zorko: Ni omenjeno
Branimir Štrukelj: Ni omenjeno
Demokrati: Ni omenjeno
Državni zbor (DZ): Ni omenjeno
Fiskalni svet: Ni omenjeno
Fokus: Ni omenjeno
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS): Nevtralno: omenjena kot institucija, ki jo vodi Šimonka
Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS): Ni omenjeno
Milan Kučan: Ni omenjeno
NSi (Nova Slovenija): Ni omenjeno
Resni.ca: Ni omenjeno
SDS (Slovenska demokratska stranka): Ni omenjeno
SLS (Slovenska ljudska stranka): Ni omenjeno
Tibor Šimonka: Nevtralno: citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije: Ni omenjeno

SiOL

Andrej Zorko: Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja avtorja
Branimir Štrukelj: Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja avtorja
Demokrati: Nevtralno: omenjeni kot predlagatelji zakona brez vrednotenja
Državni zbor (DZ): Nevtralno: omenjen kot organ, ki bo razpisal referendum, brez vrednotenja
Fiskalni svet: Ni omenjeno
Fokus: Nevtralno: omenjena kot predlagateljica zakona brez vrednotenja
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS): Nevtralno: omenjena kot del gospodarskih združenj, ki zakon vidijo kot korak k izboljšanju poslovnega okolja
Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS): Nevtralno: omenjena kot organizacija, ki jo vodi Štrukelj, brez vrednotenja
Milan Kučan: Ni omenjeno
NSi (Nova Slovenija): Nevtralno: omenjena kot predlagateljica zakona brez vrednotenja
Resni.ca: Nevtralno: omenjena kot predlagateljica zakona brez vrednotenja
SDS (Slovenska demokratska stranka): Nevtralno: omenjena kot podpornica zakona brez vrednotenja
SLS (Slovenska ljudska stranka): Nevtralno: omenjena kot predlagateljica zakona brez vrednotenja
Tibor Šimonka: Ni omenjeno
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije: Nevtralno: omenjena kot organizacija, ki jo vodi Zorko, brez vrednotenja

Tednik Demokracija

Andrej Zorko: Ni omenjeno
Branimir Štrukelj: Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja
Demokrati: Nevtralno: omenjena kot predlagatelj zakona brez vrednotenja
Državni zbor (DZ): Nevtralno: omenjen kot organ, ki bo razpisal referendum
Fiskalni svet: Ni omenjeno
Fokus: Nevtralno: omenjena kot predlagatelj zakona brez vrednotenja
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS): Nevtralno: omenjena kot podpornik zakona brez vrednotenja
Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS): Nevtralno: omenjena kot pobudnik referenduma brez vrednotenja
Milan Kučan: Nevtralno: omenjen kot podpisnik brez vrednotenja
NSi (Nova Slovenija): Nevtralno: omenjena kot predlagatelj zakona brez vrednotenja
Resni.ca: Nevtralno: omenjena kot predlagatelj zakona brez vrednotenja
SDS (Slovenska demokratska stranka): Nevtralno: omenjena kot podpornik zakona brez vrednotenja
SLS (Slovenska ljudska stranka): Nevtralno: omenjena kot predlagatelj zakona brez vrednotenja
Tibor Šimonka: Ni omenjeno
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije: Ni omenjeno

Večer

Andrej Zorko: Ni omenjeno
Branimir Štrukelj: Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja avtorja
Demokrati: Nevtralno: omenjena kot predlagatelj zakona, brez meta-vrednotenja
Državni zbor (DZ): Nevtralno: omenjen kot institucija, ki bo razpisala referendum, brez meta-vrednotenja
Fiskalni svet: Ni omenjeno
Fokus: Nevtralno: omenjena kot predlagatelj zakona, brez meta-vrednotenja
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS): Nevtralno: omenjena kot del gospodarskih združenj, ki podpirajo zakon, brez meta-vrednotenja
Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS): Nevtralno: omenjena kot pobudnik referenduma, brez meta-vrednotenja
Milan Kučan: Ni omenjeno
NSi (Nova Slovenija): Nevtralno: omenjena kot predlagatelj zakona, brez meta-vrednotenja
Resni.ca: Nevtralno: omenjena kot predlagatelj zakona, brez meta-vrednotenja
SDS (Slovenska demokratska stranka): Nevtralno: omenjena kot podpornik zakona, brez meta-vrednotenja
SLS (Slovenska ljudska stranka): Nevtralno: omenjena kot predlagatelj zakona, brez meta-vrednotenja
Tibor Šimonka: Ni omenjeno
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije: Ni omenjeno

Žurnal24

Andrej Zorko: Ni omenjeno
Branimir Štrukelj: Nevtralno: citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja njegove izjave
Demokrati: Nevtralno: omenjeni kot predlagatelj zakona, brez meta-vrednotenja
Državni zbor (DZ): Nevtralno: omenjen kot organ, ki mora razpisati referendum, brez meta-vrednotenja
Fiskalni svet: Nevtralno: opozorilo na javnofinančna tveganja, brez meta-vrednotenja
Fokus: Nevtralno: omenjena kot predlagatelj zakona, brez meta-vrednotenja
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS): Nevtralno: omenjena kot del gospodarskih združenj, ki podpirajo zakon, brez meta-vrednotenja
Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS): Nevtralno: omenjena kot pobudnik referenduma, brez meta-vrednotenja
Milan Kučan: Ni omenjeno
NSi (Nova Slovenija): Nevtralno: omenjena kot predlagatelj zakona, brez meta-vrednotenja
Resni.ca: Nevtralno: omenjena kot predlagatelj zakona, brez meta-vrednotenja
SDS (Slovenska demokratska stranka): Nevtralno: omenjena kot podpornik zakona v DZ, brez meta-vrednotenja
SLS (Slovenska ljudska stranka): Nevtralno: omenjena kot predlagatelj zakona, brez meta-vrednotenja
Tibor Šimonka: Ni omenjeno
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije: Ni omenjeno

Scenariji

scenarios

description
Po odprti referendumski razpravi se sindikati in vlada dogovorijo o kompromisni različici zakona, ki ohranja razvojne spodbude in hkrati varuje javne finance. To prinese stabilnost poslovnega okolja in dolgoročno gospodarsko rast.
plausibility
realistic
time horizon
mid
title
Dosežen družbeni konsenz o reformnih ukrepih
valence
positive
description
Državljani na referendumu potrdijo interventni zakon, kar omogoči GZS-ju in vladi uveljavitev davčnih sprememb. Kljub potrditvi ostaja družbena polarizacija med delodajalci in sindikalnimi centralami, kot sta KSJS in ZSSS, visoka.
plausibility
realistic
time horizon
short
title
Referendum potrdi zakon z majhno večino
valence
neutral
description
Volivci na referendumu zavrnejo zakon, kar po besedah Tiborja Šimonke (GZS) vodi v blokado nujnih davčnih in zdravstvenih reform. Država ostane v začaranem krogu neizvedenih ukrepov in poglabljanja javnofinančnega primanjkljaja.
plausibility
realistic
time horizon
mid
title
Zavrnitev zakona povzroči fiskalno in politično paralizo
valence
negative
description
Kljub nasprotovanju sindikatov zakon uspešno prestane preizkus, kar omogoči zdravnikom hkratno delo v javnem in zasebnem sektorju. To skrajša čakalne dobe in izboljša dostopnost zdravstvenih storitev za državljane.
plausibility
plausible
time horizon
long
title
Povečana učinkovitost javnega zdravstva po reformi
valence
positive
description
Intenzivna kampanja med predlagatelji (NSi, SDS) in sindikati dodatno polarizira slovensko družbo. Rezultat referenduma je tesen, kar vodi v dolgotrajno politično nestabilnost in pogoste menjave vladnih prioritet.
plausibility
plausible
time horizon
mid
title
Razdrobljenost političnega prostora zaradi referendumske kampanje
valence
neutral
description
Zaradi izpada 1,2 milijarde evrov v javnih financah, ki ga izpostavlja Fiskalni svet, se vlada prisiljeno zateče k drastičnemu rezu v javno šolstvo in kulturo. To dolgoročno oslabi človeški kapital in gospodarski potencial Slovenije.
plausibility
plausible
time horizon
long
title
Znižanje gospodarskega potenciala zaradi krčenja javnih izdatkov
valence
negative
description
Uvedba kapice na socialne prispevke sproži val investicij in privabljanje visoko usposobljenega kadra v Slovenijo. Gospodarska rast preseže napovedi Fiskalnega sveta in v celoti pokrije izpad javnih prihodkov.
plausibility
speculative
time horizon
long
title
Ekonomska eksplozija zaradi davčne kapice
valence
positive
description
Zaradi težav pri zbiranju podpisov preko eUprave, na katere so opozorili sindikati, se vključi Ustavno sodišče. Proces razveljavi referendumski postopek, kar povzroči pravno negotovost glede veljavnosti celotnega interventnega zakona.
plausibility
speculative
time horizon
short
title
Tehnična napaka eUprave sproži ustavno krizo
valence
neutral
description
Zaradi občutka, da so bili pri sprejemanju zakona preslišani, sindikalne centrale vstopijo v trajno stavkovno stanje. To paralizira javni sektor, povzroči gospodarsko škodo in vodi v popolno nezaupanje med vlado in delojemalci.
plausibility
speculative
time horizon
mid
title
Razpad socialnega dialoga in val stavk
valence
negative

Viri

articles

article order
15
body
z odzivom SD od 3. do 5. odstavka Ljubljana, 24. septembra (STA) - V opoziciji so zadovoljni, da je sindikalnim centralam uspelo zbrati potrebne podpise v podporo razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. Kot napovedujejo poslanci Svobode, SD in Levice, ...
language
slv
published at
2026-09-24T14:01:45
source
STA
title
Opozicija napovedala referendumsko kampanjo o interventnem zakonu za razvoj Slovenije (dopolnjeno)
url
https://www.sta.si/3602592/
article order
10
body
Reprezentativne sindikalne centrale bodo na novinarski konferenci v Ljubljani ob 12. uri spregovorile o napredku pri zbiranju podpisov za referendum Proti razkroju Slovenije, kot so ga poimenovali. Intervencijski zakon ne prinaša razvoja, svarijo. V sindikatih so podpise za razpis referenduma začeli zbirati, ker so prepričani, da pri intervencijskem zakonu ne gre za razvoj, temveč za razkroj. Zakon koristi prinaša le najbogatejšim, večini pa jemlje, opozarjajo. Posebej jih skrbi, ker da ogroža javna sredstva za šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, dolgotrajno oskrbo, kulturo in druge javne storitve. Fiskalni svet je v svoji analizi javnofinančnih učinkov zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki jo je objavil minuli teden, med drugim ocenil, da bi bil neposreden izpad v javnih financah 1,2 milijarde evrov, da pa bi ga ublažila višja gospodarska rast, in sicer bi ta kratkoročno lahko pokrila okoli četrtino, v desetletju pa okoli polovico izpada. Politika bi lahko vpliv na javne finance zmanjšala z znižanjem izdatkov, a bi bil v tem primeru tudi pozitiven vpliv na gospodarsko rast manjši, saj da se zmanjšanje izdatkov praviloma odrazi v krnitvi gospodarskega potenciala in krčenju agregatnega povpraševanja. Zakon o intervencijskih ukrepih za razvoj Slovenije so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi-ja, SLS-a in Fokusa ter Demokratov in Resni.ce. V DZ-ju je bil sprejet 11. maja, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS-u. Gospodarska združenja zakon podpirajo Predlagatelji so nasprotno kot sindikati prepričani, da zakon vsem nekaj daje in nikomur nič ne jemlje. Tako kot gospodarska združenja ga vidijo kot prvi pomembni korak k izboljšanju poslovnega okolja in k hitrejšemu razvoju države. Pri tem so kritični do sindikatov, ki da želijo odžirati koristi, ki jih zakon prinaša ljudem, in želijo državo vrniti v stare čase socializma. Zakon vključuje znižanje DDV-ja za osnovna živila in možnost začasnega znižanja DDV-ja za del energentov, prinaša pa tudi rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, npr. uvedbo kapice na socialne prispevke. Poleg tega odpravlja prepoved dela zdravnikov iz javne mreže pri zasebnikih, uvaja avtomatično upokojevanje in možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine ter ukinja prispevek za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske samostojne podjetnike. Na področju stanovanj med drugim prinaša nižjo obdavčitev najemnin.
language
slv
published at
2026-09-24T09:42:23
source
RTV Slovenija
title
Sindikati bodo predstavili potek zbiranja podpisov proti intervencijskem zakonu
url
https://www.rtvslo.si/slovenija/sindikati-bodo-predstavili-potek-zbiranja-podpisov-proti-intervencijskem-zakonu/794731
article order
0
body
V sindikalnih centralah so zbrali potrebnih 40.000 podpisov v podporo razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. Do srede do 17. ure so zbrali 40.960 podpisov. Te bodo zbirali še naprej, do 5. oktobra. Nato bo na vrsti DZ, ki bo moral referendum razpisati. "V treh tednih ali 12 dni pred rokom smo dosegli točko, ko bomo državljani in državljanke lahko prakticirali neposredno demokracijo. Ta je dobra za Slovenijo, saj predstavlja vrhunec demokratičnih principov v vsaki državi," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Branimir Štrukelj. Predstavniki delojemalcev so prepričani, da pri interventnem zakonu ne gre za razvoj, temveč za razkroj. Zakon koristi prinaša le najbogatejšim, večini pa jemlje, opozarjajo. Posebej jih skrbi, ker da ogroža javna sredstva za šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, dolgotrajno oskrbo, kulturo in ostale javne storitve. Zakon so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice. V DZ je bil sprejet 11. maja, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS. Predlagatelji so nasprotno kot sindikati prepričani, da zakon vsem nekaj daje in nikomur nič ne jemlje. Tako kot gospodarska združenja ga vidijo kot prvi pomemben korak k izboljšanju poslovnega okolja in k hitrejšemu razvoju države. Zakon vključuje znižanje DDV za osnovna živila in možnost začasnega znižanja DDV za del energentov, prinaša pa tudi rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, npr. uvedbo kapice na socialne prispevke. Poleg tega odpravlja prepoved dela zdravnikov iz javne mreže pri zasebnikih, uvaja avtomatično upokojevanje in možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine ter ukinja prispevek za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske samostojne podjetnike. Na področju stanovanj med drugim prinaša nižjo obdavčitev najemnin. Preberi še Sindikati zbrali že več kot 30.000 podpisov
language
slv
published at
2026-09-24T10:22:02
source
24ur
title
Sindikati zbrali dovolj podpisov za referendum o interventnem zakonu
url
https://www.24ur.com/novice/slovenija/sindikati-zbrali-podpise-za-referendum-o-interventnem-zakonu.html
article order
7
body
Čeprav so kvoto dosegli, jih bodo zbirali še naprej, do 5. oktobra. Nato bo na vrsti državni zbor, ki bo moral referendum razpisati. V sindikalnih centralah so zbrali potrebnih 40.000 podpisov v podporo razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. Do včeraj do 17. ure so jih dobili 40.960. Čeprav so kvoto dosegli, jih bodo zbirali še naprej, do 5. oktobra. Nato bo na vrsti državni zbor, ki bo moral referendum razpisati. V sindikalnih centralah so ga poimenovali Proti razkroju Slovenije. "V treh tednih ali 12 dni pred rokom smo dosegli točko, ko bomo državljani in državljanke lahko prakticirali neposredno demokracijo. Ta je dobra za Slovenijo, saj predstavlja vrhunec demokratičnih principov v vsaki državi," je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Branimir Štrukelj. Predstavniki delojemalcev so prepričani, da pri interventnem zakonu ne gre za razvoj, temveč za razkroj ter da koristi prinaša le najbogatejšim, večini pa jemlje. Posebej jih skrbi, ker da ogroža javna sredstva za šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, dolgotrajno oskrbo, kulturo in ostale javne storitve. Predlagatelji: Vsem nekaj daje in nikomur nič ne jemlje Zakon so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice. V državnem zboru je bil sprejet 11. maja, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS. Predlagatelji so nasprotno kot sindikati prepričani, da zakon vsem nekaj daje in nikomur nič ne jemlje. Tako kot gospodarska združenja ga vidijo kot prvi pomemben korak k izboljšanju poslovnega okolja in k hitrejšemu razvoju države. Zakon vključuje znižanje DDV za osnovna živila in možnost začasnega znižanja DDV za del energentov, prinaša pa tudi rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, npr. uvedbo kapice na socialne prispevke. Poleg tega odpravlja prepoved dela zdravnikov iz javne mreže pri zasebnikih, uvaja avtomatično upokojevanje in možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine ter ukinja prispevek za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske samostojne podjetnike. Na področju stanovanj med drugim prinaša nižjo obdavčitev najemnin. Fiskalni svet je v svoji analizi javnofinančnih učinkov zakona o interventnih ukrepih med drugim ocenil, da bi bil neposreden izpad v javnih financah 1,2 milijarde evrov, da pa bi ga ublažila višja gospodarska rast, in sicer bi ta kratkoročno lahko pokrila okoli četrtino, v desetletju pa okoli polovico izpada.
language
slv
published at
2026-09-24T10:37:33
source
Delo
title
Sindikati v treh tednih zbrali 40.000 podpisov
url
https://www.delo.si/novice/slovenija/sindikati-v-treh-tednih-zbrali-40-000-podpisov
article order
5
body
Sindikati so sporočili, da so zbrali potrebnih 40.000 podpisov v podporo razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. V sindikalnih centralah so zbrali potrebnih 40.000 podpisov v podporo razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. Do srede do 17. ure so zbrali 40.960 podpisov. Te bodo zbirali še naprej, do 5. oktobra. Nato bo na vrsti DZ, ki bo moral referendum razpisati. "V treh tednih ali 12 dni pred rokom smo dosegli točko, ko bomo državljani in državljanke lahko prakticirali neposredno demokracijo. Ta je dobra za Slovenijo, saj predstavlja vrhunec demokratičnih principov v vsaki državi," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Branimir Štrukelj. Predstavniki delojemalcev so prepričani, da pri interventnem zakonu ne gre za razvoj, temveč za razkroj. Zakon koristi prinaša le najbogatejšim, večini pa jemlje, opozarjajo. Posebej jih skrbi, ker da ogroža javna sredstva za šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, dolgotrajno oskrbo, kulturo in ostale javne storitve. Zakon so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice. V DZ je bil sprejet 11. maja, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS. Predlagatelji so nasprotno kot sindikati prepričani, da zakon vsem nekaj daje in nikomur nič ne jemlje. Tako kot gospodarska združenja ga vidijo kot prvi pomemben korak k izboljšanju poslovnega okolja in k hitrejšemu razvoju države. Zakon vključuje znižanje DDV za osnovna živila in možnost začasnega znižanja DDV za del energentov, prinaša pa tudi rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, npr. uvedbo kapice na socialne prispevke. Poleg tega odpravlja prepoved dela zdravnikov iz javne mreže pri zasebnikih, uvaja avtomatično upokojevanje in možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine ter ukinja prispevek za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske samostojne podjetnike. Na področju stanovanj med drugim prinaša nižjo obdavčitev najemnin.
language
slv
published at
2026-09-24T11:19:17
source
N1
title
Sindikati zbrali potrebnih 40.000 podpisov za referendum: "Ne gre za razvoj, temveč za razkroj"
url
https://n1info.si/novice/slovenija/sindikati-zbrali-potrebnih-40000-podpisov-za-referendum-ne-gre-za-razvoj-temvec-za-razkroj/
article order
3
body
Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Do srede do 17. ure so zbrali 40.960 podpisov. Te bodo zbirali še naprej, do 5. oktobra. Nato bo na vrsti DZ, ki bo moral referendum razpisati. "V treh tednih ali 12 dni pred rokom smo dosegli točko, ko bomo državljani in državljanke lahko prakticirali neposredno demokracijo. Ta je dobra za Slovenijo, saj predstavlja vrhunec demokratičnih principov v vsaki državi," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Branimir Štrukelj. Predstavniki delojemalcev so prepričani, da pri interventnem zakonu ne gre za razvoj, temveč za razkroj. Zakon koristi prinaša le najbogatejšim, večini pa jemlje, opozarjajo. Posebej jih skrbi, ker da ogroža javna sredstva za šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, dolgotrajno oskrbo, kulturo in ostale javne storitve. Zakon so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice. V DZ je bil sprejet 11. maja, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS. Predlagatelji so nasprotno kot sindikati prepričani, da zakon vsem nekaj daje in nikomur nič ne jemlje. Tako kot gospodarska združenja ga vidijo kot prvi pomemben korak k izboljšanju poslovnega okolja in k hitrejšemu razvoju države. Zakon vključuje znižanje DDV za osnovna živila in možnost začasnega znižanja DDV za del energentov, prinaša pa tudi rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, npr. uvedbo kapice na socialne prispevke. Poleg tega odpravlja prepoved dela zdravnikov iz javne mreže pri zasebnikih, uvaja avtomatično upokojevanje in možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine ter ukinja prispevek za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske samostojne podjetnike. Na področju stanovanj med drugim prinaša nižjo obdavčitev najemnin.
language
slv
published at
2026-09-24T10:54:15
source
Večer
title
Sindikati zbrali podpise za referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije
url
https://vecer.com/slovenija/sindikati-podpisi-referendum-razvoj-slovenije-10428224
article order
2
body
Kot kaže, referendum o interventnem zakonu vendarle bo. V sindikalnih centralah so namreč zbrali potrebnih 40.000 podpisov v podporo razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. Do včeraj do 17. ure so zbrali 40.960 podpisov. Te bodo zbirali še naprej, do 5. oktobra. Nato bo na vrsti DZ, ki bo moral referendum razpisati. "V treh tednih ali 12 dni pred rokom smo dosegli točko, ko bomo državljani in državljanke lahko prakticirali neposredno demokracijo. Ta je dobra za Slovenijo, saj predstavlja vrhunec demokratičnih principov v vsaki državi," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Branimir Štrukelj. Predstavniki delojemalcev so prepričani, da pri interventnem zakonu ne gre za razvoj, temveč za razkroj. Zakon koristi prinaša le najbogatejšim, večini pa jemlje, opozarjajo. Posebej jih skrbi, ker da ogroža javna sredstva za šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, dolgotrajno oskrbo, kulturo in ostale javne storitve. Zakon so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice. V DZ je bil sprejet 11. maja, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS. Predlagatelji so nasprotno kot sindikati prepričani, da zakon vsem nekaj daje in nikomur nič ne jemlje. Tako kot gospodarska združenja ga vidijo kot prvi pomemben korak k izboljšanju poslovnega okolja in k hitrejšemu razvoju države. Zakon vključuje znižanje DDV za osnovna živila in možnost začasnega znižanja DDV za del energentov, prinaša pa tudi rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, npr. uvedbo kapice na socialne prispevke. Poleg tega odpravlja prepoved dela zdravnikov iz javne mreže pri zasebnikih, uvaja avtomatično upokojevanje in možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine ter ukinja prispevek za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske samostojne podjetnike. Na področju stanovanj med drugim prinaša nižjo obdavčitev najemnin. Kot je znano, je svoj podpis oddal tudi Milan Kučan, kar je bilo tudi povabilo državljanom, naj ravnajo isto.
language
slv
published at
2026-09-24T10:17:42
source
Tednik Demokracija
title
Podpisi za referendum o interventnem zakonu že zbrani, kaviar socialisti slavijo
url
https://demokracija.si/slovenija/podpisi-za-referendum-o-interventnem-zakonu-ze-zbrani-kaviar-socialisti-slavijo/
article order
8
body
V sindikalnih centralah so zbrali potrebnih 40.000 podpisov v podporo razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. Do srede do 17. ure so zbrali 40.960 podpisov. Te bodo zbirali še naprej, do 5. oktobra. Nato bo na vrsti DZ, ki bo moral referendum razpisati. "V treh tednih ali 12 dni pred rokom smo dosegli točko, ko bomo državljani in državljanke lahko prakticirali neposredno demokracijo. Ta je dobra za Slovenijo, saj predstavlja vrhunec demokratičnih principov v vsaki državi," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Branimir Štrukelj. Zdaj je pred njimi najtežja naloga, to je prepričati večino, da je interventni zakon škodljiv za skupnost, da pomeni začetek razkroja socialne države, opuščanje solidarnosti in vrednot, ki Slovenijo po blagostanju postavljajo med države, v katerih največja večina živi spodobno, je nadaljeval. Treba je ostati na tej poti, saj je Slovenija po ustavi socialna država, je pristavil. Priprave na referendumsko kampanjo Kot je napovedal Štrukelj, bodo referendumsko kampanjo pripravili skrbno in odgovorno. "Še naprej bomo argumentirali svoja prepričanja. Tudi če bodo zagovorniki diskreditirali in manipulirali, ne bomo vračali s polivanjem gnojnice, ne bomo se zatekali v tako absurdne trditve, kot je tista, da smo sindikati proti razvoju, da smo proti cenejši hrani, da smo za ohranitev in podaljševanje čakalnih vrst v zdravstvu ter druge 'nebuloze' ..." je navedel. Zagovornike interventnega zakona je pozval, naj opustijo tovrstno dikcijo in naj ne krepijo vtisa, da nimajo argumentov. "Vsi se potrudimo, da ostanemo dostojni in spoštljivi, ne dirkajmo proti dnu. Morda je ta iskren poziv na koncu naiven, a upanje umira zadnje," je sklenil. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je medtem izpostavil, da so sindikalne centrale z zbranimi podpisi ljudem odprle pot, da sami odločajo o svoji usodi, o tem, kakšno Slovenijo si želijo - ali takšno, kjer bodo imeli bonitete samo izbrani, medtem ko bodo ostali plačevali račun za to, ali takšno, v kateri bodo zagotovljeni javno zdravstvo, javno šolstvo, dolgotrajna oskrba, stabilne pokojnine. "Na referendumu se bo odločalo o tem, v kakšni državi bodo živeli naši otroci, starši, vnuki," je prepričan. Glas proti interventnemu zakonu ne bo glas proti razvoju Slovenije, temveč proti razkroju Slovenije, je ponovil sindikalni slogan. Sindikalisti so danes opozorili še, da težave pri oddajanju podpisov preko eUprave vse do danes niso bile odpravljene, zato menijo, da bi bilo treba pristojne poklicati na odgovornost. Pojasnili so še, da je dogajanje v minulih dneh sindikalne organizacije še bolj povezalo in okrepilo njihovo odločnost. V sindikalni akciji sicer sodeluje šest od sedmih reprezentativnih sindikalnih central. Koalicija: Zakon vsem nekaj daje in nikomur nič ne jemlje Interventni zakon so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice. V DZ je bil sprejet 11. maja, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS. Predlagatelji so nasprotno kot sindikati prepričani, da zakon vsem nekaj daje in nikomur nič ne jemlje. Tako kot gospodarska združenja ga vidijo kot prvi pomemben korak k izboljšanju poslovnega okolja in k hitrejšemu razvoju države. Zakon vključuje znižanje DDV za osnovna živila in možnost začasnega znižanja DDV za del energentov, prinaša pa tudi rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, npr. uvedbo kapice na socialne prispevke. Poleg tega odpravlja prepoved dela zdravnikov iz javne mreže pri zasebnikih, uvaja avtomatično upokojevanje in možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine ter ukinja prispevek za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske samostojne podjetnike. Na področju stanovanj med drugim prinaša nižjo obdavčitev najemnin.
language
slv
published at
2026-09-24T11:09:19
source
SiOL
title
Sindikati zbrali podpise za referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije
url
https://siol.net/novice/slovenija/sindikati-zbrali-podpise-za-referendum-o-interventnem-zakonu-za-razvoj-slovenije-702294
article order
4
body
V sindikalnih centralah so zbrali potrebnih 40.000 podpisov v podporo razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. * Do srede do 17. ure so zbrali 40.960 podpisov. Podpise bodo zbirali še do 5. oktobra. * Po tem bo moral državni zbor referendum razpisati. * Zakon so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice. * Predlagatelji so nasprotno kot sindikati prepričani, da zakon vsem nekaj daje in nikomur nič ne jemlje. "V treh tednih ali 12 dni pred rokom smo dosegli točko, ko bomo državljani in državljanke lahko prakticirali neposredno demokracijo. Ta je dobra za Slovenijo, saj predstavlja vrhunec demokratičnih principov v vsaki državi," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Branimir Štrukelj. Predstavniki delojemalcev so prepričani, da pri interventnem zakonu ne gre za razvoj, temveč za razkroj. Zakon koristi prinaša le najbogatejšim, večini pa jemlje, opozarjajo. Posebej jih skrbi, ker da ogroža javna sredstva za šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, dolgotrajno oskrbo, kulturo in ostale javne storitve. Gospodarska združenja zakon podpirajo Zakon so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice. V DZ je bil sprejet 11. maja, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS. Predlagatelji so nasprotno kot sindikati prepričani, da zakon vsem nekaj daje in nikomur nič ne jemlje. Tako kot gospodarska združenja ga vidijo kot prvi pomemben korak k izboljšanju poslovnega okolja in k hitrejšemu razvoju države. Kaj vključuje zakon? Zakon vključuje znižanje DDV za osnovna živila in možnost začasnega znižanja DDV za del energentov, prinaša pa tudi rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, npr. uvedbo kapice na socialne prispevke. Poleg tega odpravlja prepoved dela zdravnikov iz javne mreže pri zasebnikih, uvaja avtomatično upokojevanje in možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine ter ukinja prispevek za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske samostojne podjetnike. Na področju stanovanj med drugim prinaša nižjo obdavčitev najemnin. Fiskalni svet je opozoril, da lahko interventni zakon trajneje poslabša javnofinančni položaj.
language
slv
published at
2026-09-24T10:22:57
source
Žurnal24
title
Sindikati zbrali potrebne podpise za referendum
url
https://www.zurnal24.si/slovenija/sindikati-zbrali-potrebne-podpise-za-referendum-465647
article order
14
body
Zdaj bo na vrsti Državni zbor, ki bo moral referendum razpisati V sindikalnih centralah so zbrali potrebnih 40.000 podpisov v podporo razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. Do srede do 17. ure so zbrali 40.960 podpisov. Te bodo zbirali še naprej, do 5. oktobra. Nato bo na vrsti DZ, ki bo moral referendum razpisati. "V treh tednih ali 12 dni pred rokom smo dosegli točko, ko bomo državljani in državljanke lahko prakticirali neposredno demokracijo. Ta je dobra za Slovenijo, saj predstavlja vrhunec demokratičnih principov v vsaki državi," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Branimir Štrukelj. Zdaj je pred njimi najtežja naloga, to je prepričati večino, da je interventni zakon škodljiv za skupnost, da pomeni začetek razkroja socialne države, opuščanje solidarnosti in vrednot, ki Slovenijo po blagostanju postavljajo med države, v katerih največja večina živi spodobno, je nadaljeval. Treba je ostati na tej poti, saj je Slovenija po ustavi socialna država, je pristavil. Kot je napovedal Štrukelj, bodo referendumsko kampanjo pripravili skrbno in odgovorno. "Še naprej bomo argumentirali svoja prepričanja. Tudi če bodo zagovorniki diskreditirali in manipulirali, ne bomo vračali s polivanjem gnojnice, ne bomo se zatekali v tako absurdne trditve, kot je tista, da smo sindikati proti razvoju, da smo proti cenejši hrani, da smo za ohranitev in podaljševanje čakalnih vrst v zdravstvu ter druge 'nebuloze' ..." je navedel. Interventni zakon so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice. V DZ je bil sprejet 11. maja, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS.
language
slv
published at
2026-09-24T12:28:04
source
Primorski Dnevnik
title
Zbrali podpise za referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije
url
https://www.primorski.eu/se/zbrali-podpise-za-referendum-o-interventnem-zakonu-za-razvoj-slovenije-NA2277395

source scope

analyzed source count

omitted articles

article order
9
body
Do srede do 17. ure so zbrali 40.960 podpisov. Te bodo zbirali še naprej, do 5. oktobra. Nato bo na vrsti DZ, ki bo moral referendum razpisati. "V treh tednih ali 12 dni pred rokom smo dosegli točko, ko bomo državljani in državljanke lahko prakticirali neposredno demokracijo. Ta je dobra za Slovenijo, saj predstavlja vrhunec demokratičnih principov v vsaki državi," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Branimir Štrukelj. Zdaj je pred njimi najtežja naloga, to je prepričati večino, da je interventni zakon škodljiv za skupnost, da pomeni začetek razkroja socialne države, opuščanje solidarnosti in vrednot, ki Slovenijo po blagostanju postavljajo med države, v katerih največja večina živi spodobno, je nadaljeval. Treba je ostati na tej poti, saj je Slovenija po ustavi socialna država, je pristavil. Kot je napovedal Štrukelj, bodo referendumsko kampanjo pripravili skrbno in odgovorno. "Še naprej bomo argumentirali svoja prepričanja. Tudi če bodo zagovorniki diskreditirali in manipulirali, ne bomo vračali s polivanjem gnojnice, ne bomo se zatekali v tako absurdne trditve, kot je tista, da smo sindikati proti razvoju, da smo proti cenejši hrani, da smo za ohranitev in podaljševanje čakalnih vrst v zdravstvu ter druge 'nebuloze' ..." je navedel. Zagovornike interventnega zakona je pozval, naj opustijo tovrstno dikcijo in naj ne krepijo vtisa, da nimajo argumentov. "Vsi se potrudimo, da ostanemo dostojni in spoštljivi, ne dirkajmo proti dnu. Morda je ta iskren poziv na koncu naiven, a upanje umira zadnje," je sklenil. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je medtem izpostavil, da so sindikalne centrale z zbranimi podpisi ljudem odprle pot, da sami odločajo o svoji usodi, o tem, kakšno Slovenijo si želijo - ali takšno, kjer bodo imeli bonitete samo izbrani, medtem ko bodo ostali plačevali račun za to, ali takšno, v kateri bodo zagotovljeni javno zdravstvo, javno šolstvo, dolgotrajna oskrba, stabilne pokojnine. "Na referendumu se bo odločalo o tem, v kakšni državi bodo živeli naši otroci, starši, vnuki," je prepričan. Glas proti interventnemu zakonu ne bo glas proti razvoju Slovenije, temveč proti razkroju Slovenije, je ponovil sindikalni slogan. Sindikalisti so danes opozorili še, da težave pri oddajanju podpisov preko eUprave vse do danes niso bile odpravljene, zato menijo, da bi bilo treba pristojne poklicati na odgovornost. Pojasnili so še, da je dogajanje v minulih dneh sindikalne organizacije še bolj povezalo in okrepilo njihovo odločnost. V sindikalni akciji sicer sodeluje šest od sedmih reprezentativnih sindikalnih central. Interventni zakon so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice. V DZ je bil sprejet 11. maja, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS. Predlagatelji so nasprotno kot sindikati prepričani, da zakon vsem nekaj daje in nikomur nič ne jemlje. Tako kot gospodarska združenja ga vidijo kot prvi pomemben korak k izboljšanju poslovnega okolja in k hitrejšemu razvoju države. Zakon vključuje znižanje DDV za osnovna živila in možnost začasnega znižanja DDV za del energentov, prinaša pa tudi rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, npr. uvedbo kapice na socialne prispevke. Poleg tega odpravlja prepoved dela zdravnikov iz javne mreže pri zasebnikih, uvaja avtomatično upokojevanje in možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine ter ukinja prispevek za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske samostojne podjetnike. Na področju stanovanj med drugim prinaša nižjo obdavčitev najemnin.
language
slv
published at
2026-09-24T11:09:13
source
Reporter
title
Sindikati zbrali podpise za referendum o interventnem zakonu
url
https://reporter.si/clanek/slovenija/sindikati-zbrali-podpise-za-referendum-o-interventnem-zakonu-1928778
article order
6
body
LJUBLJANA > "V treh tednih ali 12 dni pred rokom smo dosegli točko, ko bomo državljani in državljanke lahko prakticirali neposredno demokracijo. Ta je dobra za Slovenijo, saj predstavlja vrhunec demokratičnih principov v vsaki državi," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Branimir Štrukelj. Predstavniki delojemalcev so prepričani, da pri interventnem zakonu ne gre za razvoj, temveč za razkroj. Zakon koristi prinaša le najbogatejšim, večini pa jemlje, opozarjajo. Posebej jih skrbi, ker da ogroža javna sredstva za šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, dolgotrajno oskrbo, kulturo in ostale javne storitve. Zakon so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice. V DZ je bil sprejet 11. maja, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS. Predlagatelji so nasprotno kot sindikati prepričani, da zakon vsem nekaj daje in nikomur nič ne jemlje. Tako kot gospodarska združenja ga vidijo kot prvi pomemben korak k izboljšanju poslovnega okolja in k hitrejšemu razvoju države. Zakon vključuje znižanje DDV za osnovna živila in možnost začasnega znižanja DDV za del energentov, prinaša pa tudi rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, npr. uvedbo kapice na socialne prispevke. Poleg tega odpravlja prepoved dela zdravnikov iz javne mreže pri zasebnikih, uvaja avtomatično upokojevanje in možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine ter ukinja prispevek za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske samostojne podjetnike. Na področju stanovanj med drugim prinaša nižjo obdavčitev najemnin.
language
slv
published at
2026-09-24T10:29:00
source
primorske.si
title
Sindikati zbrali podpise za referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije
url
https://primorske.si/slovenija/sindikati-zbrali-podpise-za-referendum-o-interventnem-zakonu-za-razvoj-slovenije/

omitted source count

total source count