Fiskalni svet: rebalans proračuna krši zaveze Slovenije 28.9.2026
Fiskalni svet je ostro kritiziral predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2026, ki ga bo državni zbor potrjeval v četrtek, 3. oktobra. Po oceni sveta predlog predstavlja dodaten odmik od srednjeročnega strukturno-fiskalnega načrta Slovenije za obdobje 2025–2028, saj ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja. Ključni problem je previsoka rast neto izdatkov, ki naj bi letos znašala okoli osem odstotkov, medtem ko dovoljena meja znaša 4,4 odstotka. Skupno odstopanje od načrtovane poti do leta 2026 naj bi doseglo 1,2 odstotka BDP, kar je dvakratnik dovoljene meje 0,6 odstotka BDP, in to tudi ob upoštevanju izjeme za povečane obrambne izdatke. Predlog rebalansa, ki ga je vlada sprejela 10. septembra, načrtuje prihodke v višini 16,5 milijarde evrov in odhodke v višini 18,8 milijarde evrov, kar bi povečalo primanjkljaj državnega proračuna za približno 100 milijonov evrov na 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP. Višji odhodki so posledica predvsem višjih stroškov dela v javnem sektorju (vključno z zimskim regresom) in nakupov vojaške opreme (sistema IRIS in CAESAR). Fiskalni svet del prihodkovnih projekcij ocenjuje kot optimističen, zlasti napovedi prihodkov od DDV in dohodnine, ter opozarja na tveganja, da bodo nekateri odhodki še višji od načrtovanih. Svet poudarja, da brez pravočasnih, zadostnih in verodostojnih ukrepov obstaja tveganje uvedbe postopka presežnega primanjkljaja s strani Evropske unije.
Infografika
Analiza trditev
| Trditev | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | Dnevnik | Večer | Domovina | SiOL | Žurnal24 | Svet24 | Reporter | primorske.si |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Predlog rebalansa proračuna za leto 2026 predstavlja dodaten odmik od zavez Slovenije iz srednjeročnega načrta za vzdržne javne finance. | Večina virov trditev potrjuje, STA in RTV jo le delno omenjata. | Delno: Članek omenja rebalans za letošnje leto, ne 2026. | Delno: Članek navaja odmik za letošnje leto in skupno odstopanje do 2026. | Da: Članek dobesedno navaja to ugotovitev fiskalnega sveta. | Da: Fiskalni svet navaja, da rebalans povečuje odstopanje od načrta. | Da: Fiskalni svet opozarja na dodaten odmik od srednjeročnih zavez. | Da: Članek navaja, da rebalans povečuje odstopanje od načrta. | Da: Fiskalni svet navaja, da rebalans povečuje odstopanje od načrta. | Delno: Članek navaja odmik od zavez za obdobje 2025-2028, ne le 2026. | Delno: Članek navaja odstopanje od načrtovane poti do leta 2026. | Da: Članek navaja, da rebalans predstavlja dodaten odmik od zavez. |
| Javnofinančni primanjkljaj naj bi letos znašal okoli 3 % BDP. | Večina virov potrjuje 3 %, Domovina izpostavlja 2,9 %, STA molči. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da naj bi primanjkljaj znašal okoli 3 % BDP. | Da: Članek navaja, da bi se primanjkljaj gibal okoli 3 % BDP. | Da: Članek navaja, da naj bi primanjkljaj znašal okoli tri odstotke BDP. | Delno: Vlada napoveduje primanjkljaj 2,9 % BDP. | Da: Članek navaja, da naj bi primanjkljaj znašal okoli 3 % BDP. | Da: Članek navaja, da naj bi primanjkljaj znašal okoli 3 % BDP. | Da: Članek navaja, da naj bi primanjkljaj znašal okoli 3 % BDP. | Da: Članek navaja, da naj bi primanjkljaj znašal okoli 3 % BDP. | Da: Članek navaja, da naj bi primanjkljaj znašal okoli 3 % BDP. |
| Proračunski primanjkljaj se z rebalansom povečuje za približno 100 milijonov evrov v primerjavi s sprejetim proračunom. | Večina potrjuje 100 mio; Večer in SiOL navajata pol milijarde. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje povečanje primanjkljaja za okoli 100 milijonov. | Da: Članek navaja povečanje primanjkljaja za okoli sto milijonov evrov. | Ne: Članek navaja, da bo primanjkljaj višji za okoli pol milijarde evrov. | Da: Fiskalni svet ugotavlja povečanje za približno 100 milijonov evrov. | Ne: Članek navaja povečanje za pol milijarde evrov. | Da: Članek potrjuje povečanje za okrog sto milijonov evrov. | Da: Članek potrjuje povečanje primanjkljaja za okoli 100 milijonov. | Da: Članek navaja povečanje primanjkljaja za okoli 100 milijonov evrov. | Da: Članek potrjuje povečanje za okoli 100 milijonov evrov. |
| Fiskalni svet ocenjuje napovedi prihodkov kot optimistične, zlasti pri DDV in dohodnini. | Domovina edina v celoti potrjuje trditev, drugi le delno. | Ni omenjeno | Delno: Fiskalni svet ocenjuje prihodke kot optimistične, a ne navaja DDV/dohodnine. | Delno: Fiskalni svet napovedi ocenjuje kot optimistične, a omenja trošarine. | Ni omenjeno | Da: Fiskalni svet ocenjuje napovedi prihodkov kot optimistične. | Delno: Ocenjuje prihodke kot optimistične, a ne navaja DDV in dohodnine. | Delno: Fiskalni svet ocenjuje del prihodkov kot optimističen, a ne omenja DDV in dohodnine. | Delno: Fiskalni svet ocenjuje del projekcij kot optimističen, a ne navaja DDV in dohodnine. | Delno: Fiskalni svet ocenjuje prihodke kot optimistične, a ne navaja DDV/dohodnine. | Delno: Ocenjujejo jih kot optimistične, a ne navajajo DDV in dohodnine. |
| Približno četrtino višjih odhodkov predstavljajo nakupi vojaške opreme, vključno s sistemoma IRIS in CAESAR. | Večina virov trditev le delno potrjuje, le Žurnal24 jo v celoti podpre. | Ni omenjeno | Delno: Omenjeni so nakupi vojaške opreme, a ne specifični sistemi. | Delno: Članek omenja četrtino za vojaško opremo, a ne imenuje sistemov. | Delno: Četrtino k višjim odhodkom prispeva vojaška oprema, a sistemi niso imenovani. | Ni omenjeno | Delno: Omenjeni so nakupi vojaške opreme, a ne specifični sistemi. | Da: Članek potrjuje, da četrtino prispevajo nakupi te vojaške opreme. | Ni omenjeno | Delno: Omenjeni so nakupi vojaške opreme, a ne specifični sistemi. | Delno: Omenjeni so nakupi vojaške opreme, a ne specifični sistemi. |
| Rebalans ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja. | Večina virov trditev podpira, le STA je ne omenja. | Ni omenjeno | Da: Fiskalni svet izrecno navaja, da rebalans teh ukrepov ne vsebuje. | Da: Članek navaja, da predlog ne vsebuje potrebnih trajnih ukrepov. | Da: Fiskalni svet izrecno navaja, da rebalans teh ukrepov ne vsebuje. | Da: Fiskalni svet ugotavlja, da predlog ne odgovarja na to vprašanje. | Da: Fiskalni svet ocenjuje, da rebalans ne vsebuje takšnih ukrepov. | Da: Fiskalni svet izrecno navaja, da rebalans teh ukrepov ne vsebuje. | Da: Fiskalni svet izrecno navaja, da rebalans teh ukrepov ne vsebuje. | Da: Članek izrecno navaja, da rebalans ne vsebuje takšnih ukrepov. | Da: Članek izrecno navaja, da rebalans ne vsebuje takšnih ukrepov. |
| Rast neto izdatkov bo letos okoli 8 %, kar je skoraj dvakrat več od dovoljenih 4,4 %. | Vsi viri razen STA potrjujejo trditev brez odstopanj. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje 8-odstotno rast ob dovoljeni meji 4,4 %. | Da: Članek potrjuje 8-odstotno rast ob dovoljeni meji 4,4 %. | Da: Članek potrjuje 8-odstotno rast ob dovoljeni 4,4-odstotni rasti. | Da: Članek navaja te podatke kot navedbe Financ. | Da: Članek potrjuje navedene številke (8 % proti 4,4 %). | Da: Članek potrjuje navedene odstotke kot oceno fiskalnega sveta. | Da: Članek potrjuje 8-odstotno rast in dovoljeno mejo 4,4 %. | Da: Članek potrjuje 8-odstotno rast in dovoljeno mejo 4,4 %. | Da: Članek potrjuje 8-odstotno rast in dovoljeno mejo 4,4 %. |
| Skupno odstopanje od načrtovane poti do leta 2026 znaša 1,2 % BDP, dvakratnik dovoljene meje 0,6 % BDP. | Vsi viri razen STA trditev potrjujejo, brez nasprotij. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja točno te podatke o odstopanju in dovoljeni meji. | Da: Članek navaja te natančne podatke fiskalnega sveta. | Da: Članek navaja točno te podatke o odstopanju in dovoljeni meji. | Da: Članek potrjuje te številke kot navedbe Financ. | Da: Članek navaja te podatke kot oceno fiskalnega sveta. | Da: Članek navaja te številke kot oceno fiskalnega sveta. | Da: Članek navaja točno te podatke o odstopanju in dovoljeni meji. | Da: Članek navaja točno te številke kot opozorilo fiskalnega sveta. | Da: Članek navaja te natančne podatke o odstopanju. |
| Brez ukrepov se povečuje tveganje uvedbe postopka presežnega primanjkljaja s strani EU. | Večina virov potrjuje trditev, le STA, Domovina in Žurnal24 je ne omenjajo. | Ni omenjeno | Da: Članek izrecno navaja to tveganje ob pomanjkanju ukrepov. | Da: Članek izrecno omenja to tveganje zaradi odlaganja ukrepov. | Da: Članek navaja opozorilo EK o tveganju postopka presežnega primanjkljaja. | Ni omenjeno | Da: Članek izrecno opozarja na to tveganje. | Ni omenjeno | Da: Članek izrecno omenja tveganje postopka presežnega primanjkljaja. | Da: Članek izrecno omenja to tveganje v zadnjem odstavku. | Da: Članek izrecno omenja to tveganje. |
| Skoraj polovica povečanja odhodkov je posledica višjih stroškov dela in uvedbe zimskega regresa. | Samo 3 od 10 virov potrjujejo trditev, ostali je ne omenjajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da je polovica rasti posledica plač in regresa. | Da: Članek navaja, da je polovica povečanja posledica plač in zimskega regresa. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da je to posledica stroškov dela in zimskega regresa. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
claims
- Predlog rebalansa proračuna za leto 2026 predstavlja dodaten odmik od zavez Slovenije iz srednjeročnega načrta za vzdržne javne finance.
- Javnofinančni primanjkljaj naj bi letos znašal okoli 3 % BDP.
- Proračunski primanjkljaj se z rebalansom povečuje za približno 100 milijonov evrov v primerjavi s sprejetim proračunom.
- Fiskalni svet ocenjuje napovedi prihodkov kot optimistične, zlasti pri DDV in dohodnini.
- Približno četrtino višjih odhodkov predstavljajo nakupi vojaške opreme, vključno s sistemoma IRIS in CAESAR.
- Rebalans ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja.
- Rast neto izdatkov bo letos okoli 8 %, kar je skoraj dvakrat več od dovoljenih 4,4 %.
- Skupno odstopanje od načrtovane poti do leta 2026 znaša 1,2 % BDP, dvakratnik dovoljene meje 0,6 % BDP.
- Brez ukrepov se povečuje tveganje uvedbe postopka presežnega primanjkljaja s strani EU.
- Skoraj polovica povečanja odhodkov je posledica višjih stroškov dela in uvedbe zimskega regresa.
key differences
- Brez ukrepov se povečuje tveganje uvedbe postopka presežnega primanjkljaja s strani EU.
- Večina virov potrjuje trditev, le STA, Domovina in Žurnal24 je ne omenjajo.
- Fiskalni svet ocenjuje napovedi prihodkov kot optimistične, zlasti pri DDV in dohodnini.
- Domovina edina v celoti potrjuje trditev, drugi le delno.
- Javnofinančni primanjkljaj naj bi letos znašal okoli 3 % BDP.
- Večina virov potrjuje 3 %, Domovina izpostavlja 2,9 %, STA molči.
- Predlog rebalansa proračuna za leto 2026 predstavlja dodaten odmik od zavez Slovenije iz srednjeročnega načrta za vzdržne javne finance.
- Večina virov trditev potrjuje, STA in RTV jo le delno omenjata.
- Približno četrtino višjih odhodkov predstavljajo nakupi vojaške opreme, vključno s sistemoma IRIS in CAESAR.
- Večina virov trditev le delno potrjuje, le Žurnal24 jo v celoti podpre.
- Proračunski primanjkljaj se z rebalansom povečuje za približno 100 milijonov evrov v primerjavi s sprejetim proračunom.
- Večina potrjuje 100 mio; Večer in SiOL navajata pol milijarde.
- Rast neto izdatkov bo letos okoli 8 %, kar je skoraj dvakrat več od dovoljenih 4,4 %.
- Vsi viri razen STA potrjujejo trditev brez odstopanj.
- Rebalans ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja.
- Večina virov trditev podpira, le STA je ne omenja.
- Skoraj polovica povečanja odhodkov je posledica višjih stroškov dela in uvedbe zimskega regresa.
- Samo 3 od 10 virov potrjujejo trditev, ostali je ne omenjajo.
- Skupno odstopanje od načrtovane poti do leta 2026 znaša 1,2 % BDP, dvakratnik dovoljene meje 0,6 % BDP.
- Vsi viri razen STA trditev potrjujejo, brez nasprotij.
source analyses
- Dnevnik
- Brez ukrepov se povečuje tveganje uvedbe postopka presežnega primanjkljaja s strani EU.
- Da: Članek izrecno omenja to tveganje zaradi odlaganja ukrepov.
- Fiskalni svet ocenjuje napovedi prihodkov kot optimistične, zlasti pri DDV in dohodnini.
- Delno: Fiskalni svet napovedi ocenjuje kot optimistične, a omenja trošarine.
- Javnofinančni primanjkljaj naj bi letos znašal okoli 3 % BDP.
- Da: Članek navaja, da bi se primanjkljaj gibal okoli 3 % BDP.
- Predlog rebalansa proračuna za leto 2026 predstavlja dodaten odmik od zavez Slovenije iz srednjeročnega načrta za vzdržne javne finance.
- Da: Članek dobesedno navaja to ugotovitev fiskalnega sveta.
- Približno četrtino višjih odhodkov predstavljajo nakupi vojaške opreme, vključno s sistemoma IRIS in CAESAR.
- Delno: Članek omenja četrtino za vojaško opremo, a ne imenuje sistemov.
- Proračunski primanjkljaj se z rebalansom povečuje za približno 100 milijonov evrov v primerjavi s sprejetim proračunom.
- Da: Članek navaja povečanje primanjkljaja za okoli sto milijonov evrov.
- Rast neto izdatkov bo letos okoli 8 %, kar je skoraj dvakrat več od dovoljenih 4,4 %.
- Da: Članek potrjuje 8-odstotno rast ob dovoljeni meji 4,4 %.
- Rebalans ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja.
- Da: Članek navaja, da predlog ne vsebuje potrebnih trajnih ukrepov.
- Skoraj polovica povečanja odhodkov je posledica višjih stroškov dela in uvedbe zimskega regresa.
- Da: Članek navaja, da je polovica rasti posledica plač in regresa.
- Skupno odstopanje od načrtovane poti do leta 2026 znaša 1,2 % BDP, dvakratnik dovoljene meje 0,6 % BDP.
- Da: Članek navaja te natančne podatke fiskalnega sveta.
- Domovina
- Brez ukrepov se povečuje tveganje uvedbe postopka presežnega primanjkljaja s strani EU.
- Ni omenjeno
- Fiskalni svet ocenjuje napovedi prihodkov kot optimistične, zlasti pri DDV in dohodnini.
- Da: Fiskalni svet ocenjuje napovedi prihodkov kot optimistične.
- Javnofinančni primanjkljaj naj bi letos znašal okoli 3 % BDP.
- Delno: Vlada napoveduje primanjkljaj 2,9 % BDP.
- Predlog rebalansa proračuna za leto 2026 predstavlja dodaten odmik od zavez Slovenije iz srednjeročnega načrta za vzdržne javne finance.
- Da: Fiskalni svet opozarja na dodaten odmik od srednjeročnih zavez.
- Približno četrtino višjih odhodkov predstavljajo nakupi vojaške opreme, vključno s sistemoma IRIS in CAESAR.
- Ni omenjeno
- Proračunski primanjkljaj se z rebalansom povečuje za približno 100 milijonov evrov v primerjavi s sprejetim proračunom.
- Da: Fiskalni svet ugotavlja povečanje za približno 100 milijonov evrov.
- Rast neto izdatkov bo letos okoli 8 %, kar je skoraj dvakrat več od dovoljenih 4,4 %.
- Da: Članek navaja te podatke kot navedbe Financ.
- Rebalans ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja.
- Da: Fiskalni svet ugotavlja, da predlog ne odgovarja na to vprašanje.
- Skoraj polovica povečanja odhodkov je posledica višjih stroškov dela in uvedbe zimskega regresa.
- Ni omenjeno
- Skupno odstopanje od načrtovane poti do leta 2026 znaša 1,2 % BDP, dvakratnik dovoljene meje 0,6 % BDP.
- Da: Članek potrjuje te številke kot navedbe Financ.
- RTV Slovenija
- Brez ukrepov se povečuje tveganje uvedbe postopka presežnega primanjkljaja s strani EU.
- Da: Članek izrecno navaja to tveganje ob pomanjkanju ukrepov.
- Fiskalni svet ocenjuje napovedi prihodkov kot optimistične, zlasti pri DDV in dohodnini.
- Delno: Fiskalni svet ocenjuje prihodke kot optimistične, a ne navaja DDV/dohodnine.
- Javnofinančni primanjkljaj naj bi letos znašal okoli 3 % BDP.
- Da: Članek navaja, da naj bi primanjkljaj znašal okoli 3 % BDP.
- Predlog rebalansa proračuna za leto 2026 predstavlja dodaten odmik od zavez Slovenije iz srednjeročnega načrta za vzdržne javne finance.
- Delno: Članek navaja odmik za letošnje leto in skupno odstopanje do 2026.
- Približno četrtino višjih odhodkov predstavljajo nakupi vojaške opreme, vključno s sistemoma IRIS in CAESAR.
- Delno: Omenjeni so nakupi vojaške opreme, a ne specifični sistemi.
- Proračunski primanjkljaj se z rebalansom povečuje za približno 100 milijonov evrov v primerjavi s sprejetim proračunom.
- Da: Članek potrjuje povečanje primanjkljaja za okoli 100 milijonov.
- Rast neto izdatkov bo letos okoli 8 %, kar je skoraj dvakrat več od dovoljenih 4,4 %.
- Da: Članek potrjuje 8-odstotno rast ob dovoljeni meji 4,4 %.
- Rebalans ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja.
- Da: Fiskalni svet izrecno navaja, da rebalans teh ukrepov ne vsebuje.
- Skoraj polovica povečanja odhodkov je posledica višjih stroškov dela in uvedbe zimskega regresa.
- Ni omenjeno
- Skupno odstopanje od načrtovane poti do leta 2026 znaša 1,2 % BDP, dvakratnik dovoljene meje 0,6 % BDP.
- Da: Članek navaja točno te podatke o odstopanju in dovoljeni meji.
- Reporter
- Brez ukrepov se povečuje tveganje uvedbe postopka presežnega primanjkljaja s strani EU.
- Da: Članek izrecno omenja to tveganje v zadnjem odstavku.
- Fiskalni svet ocenjuje napovedi prihodkov kot optimistične, zlasti pri DDV in dohodnini.
- Delno: Fiskalni svet ocenjuje prihodke kot optimistične, a ne navaja DDV/dohodnine.
- Javnofinančni primanjkljaj naj bi letos znašal okoli 3 % BDP.
- Da: Članek navaja, da naj bi primanjkljaj znašal okoli 3 % BDP.
- Predlog rebalansa proračuna za leto 2026 predstavlja dodaten odmik od zavez Slovenije iz srednjeročnega načrta za vzdržne javne finance.
- Delno: Članek navaja odstopanje od načrtovane poti do leta 2026.
- Približno četrtino višjih odhodkov predstavljajo nakupi vojaške opreme, vključno s sistemoma IRIS in CAESAR.
- Delno: Omenjeni so nakupi vojaške opreme, a ne specifični sistemi.
- Proračunski primanjkljaj se z rebalansom povečuje za približno 100 milijonov evrov v primerjavi s sprejetim proračunom.
- Da: Članek navaja povečanje primanjkljaja za okoli 100 milijonov evrov.
- Rast neto izdatkov bo letos okoli 8 %, kar je skoraj dvakrat več od dovoljenih 4,4 %.
- Da: Članek potrjuje 8-odstotno rast in dovoljeno mejo 4,4 %.
- Rebalans ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja.
- Da: Članek izrecno navaja, da rebalans ne vsebuje takšnih ukrepov.
- Skoraj polovica povečanja odhodkov je posledica višjih stroškov dela in uvedbe zimskega regresa.
- Ni omenjeno
- Skupno odstopanje od načrtovane poti do leta 2026 znaša 1,2 % BDP, dvakratnik dovoljene meje 0,6 % BDP.
- Da: Članek navaja točno te številke kot opozorilo fiskalnega sveta.
- STA
- Brez ukrepov se povečuje tveganje uvedbe postopka presežnega primanjkljaja s strani EU.
- Ni omenjeno
- Fiskalni svet ocenjuje napovedi prihodkov kot optimistične, zlasti pri DDV in dohodnini.
- Ni omenjeno
- Javnofinančni primanjkljaj naj bi letos znašal okoli 3 % BDP.
- Ni omenjeno
- Predlog rebalansa proračuna za leto 2026 predstavlja dodaten odmik od zavez Slovenije iz srednjeročnega načrta za vzdržne javne finance.
- Delno: Članek omenja rebalans za letošnje leto, ne 2026.
- Približno četrtino višjih odhodkov predstavljajo nakupi vojaške opreme, vključno s sistemoma IRIS in CAESAR.
- Ni omenjeno
- Proračunski primanjkljaj se z rebalansom povečuje za približno 100 milijonov evrov v primerjavi s sprejetim proračunom.
- Ni omenjeno
- Rast neto izdatkov bo letos okoli 8 %, kar je skoraj dvakrat več od dovoljenih 4,4 %.
- Ni omenjeno
- Rebalans ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja.
- Ni omenjeno
- Skoraj polovica povečanja odhodkov je posledica višjih stroškov dela in uvedbe zimskega regresa.
- Ni omenjeno
- Skupno odstopanje od načrtovane poti do leta 2026 znaša 1,2 % BDP, dvakratnik dovoljene meje 0,6 % BDP.
- Ni omenjeno
- SiOL
- Brez ukrepov se povečuje tveganje uvedbe postopka presežnega primanjkljaja s strani EU.
- Da: Članek izrecno opozarja na to tveganje.
- Fiskalni svet ocenjuje napovedi prihodkov kot optimistične, zlasti pri DDV in dohodnini.
- Delno: Ocenjuje prihodke kot optimistične, a ne navaja DDV in dohodnine.
- Javnofinančni primanjkljaj naj bi letos znašal okoli 3 % BDP.
- Da: Članek navaja, da naj bi primanjkljaj znašal okoli 3 % BDP.
- Predlog rebalansa proračuna za leto 2026 predstavlja dodaten odmik od zavez Slovenije iz srednjeročnega načrta za vzdržne javne finance.
- Da: Članek navaja, da rebalans povečuje odstopanje od načrta.
- Približno četrtino višjih odhodkov predstavljajo nakupi vojaške opreme, vključno s sistemoma IRIS in CAESAR.
- Delno: Omenjeni so nakupi vojaške opreme, a ne specifični sistemi.
- Proračunski primanjkljaj se z rebalansom povečuje za približno 100 milijonov evrov v primerjavi s sprejetim proračunom.
- Ne: Članek navaja povečanje za pol milijarde evrov.
- Rast neto izdatkov bo letos okoli 8 %, kar je skoraj dvakrat več od dovoljenih 4,4 %.
- Da: Članek potrjuje navedene številke (8 % proti 4,4 %).
- Rebalans ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja.
- Da: Fiskalni svet ocenjuje, da rebalans ne vsebuje takšnih ukrepov.
- Skoraj polovica povečanja odhodkov je posledica višjih stroškov dela in uvedbe zimskega regresa.
- Ni omenjeno
- Skupno odstopanje od načrtovane poti do leta 2026 znaša 1,2 % BDP, dvakratnik dovoljene meje 0,6 % BDP.
- Da: Članek navaja te podatke kot oceno fiskalnega sveta.
- Svet24
- Brez ukrepov se povečuje tveganje uvedbe postopka presežnega primanjkljaja s strani EU.
- Da: Članek izrecno omenja tveganje postopka presežnega primanjkljaja.
- Fiskalni svet ocenjuje napovedi prihodkov kot optimistične, zlasti pri DDV in dohodnini.
- Delno: Fiskalni svet ocenjuje del projekcij kot optimističen, a ne navaja DDV in dohodnine.
- Javnofinančni primanjkljaj naj bi letos znašal okoli 3 % BDP.
- Da: Članek navaja, da naj bi primanjkljaj znašal okoli 3 % BDP.
- Predlog rebalansa proračuna za leto 2026 predstavlja dodaten odmik od zavez Slovenije iz srednjeročnega načrta za vzdržne javne finance.
- Delno: Članek navaja odmik od zavez za obdobje 2025-2028, ne le 2026.
- Približno četrtino višjih odhodkov predstavljajo nakupi vojaške opreme, vključno s sistemoma IRIS in CAESAR.
- Ni omenjeno
- Proračunski primanjkljaj se z rebalansom povečuje za približno 100 milijonov evrov v primerjavi s sprejetim proračunom.
- Da: Članek potrjuje povečanje primanjkljaja za okoli 100 milijonov.
- Rast neto izdatkov bo letos okoli 8 %, kar je skoraj dvakrat več od dovoljenih 4,4 %.
- Da: Članek potrjuje 8-odstotno rast in dovoljeno mejo 4,4 %.
- Rebalans ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja.
- Da: Fiskalni svet izrecno navaja, da rebalans teh ukrepov ne vsebuje.
- Skoraj polovica povečanja odhodkov je posledica višjih stroškov dela in uvedbe zimskega regresa.
- Ni omenjeno
- Skupno odstopanje od načrtovane poti do leta 2026 znaša 1,2 % BDP, dvakratnik dovoljene meje 0,6 % BDP.
- Da: Članek navaja točno te podatke o odstopanju in dovoljeni meji.
- Večer
- Brez ukrepov se povečuje tveganje uvedbe postopka presežnega primanjkljaja s strani EU.
- Da: Članek navaja opozorilo EK o tveganju postopka presežnega primanjkljaja.
- Fiskalni svet ocenjuje napovedi prihodkov kot optimistične, zlasti pri DDV in dohodnini.
- Ni omenjeno
- Javnofinančni primanjkljaj naj bi letos znašal okoli 3 % BDP.
- Da: Članek navaja, da naj bi primanjkljaj znašal okoli tri odstotke BDP.
- Predlog rebalansa proračuna za leto 2026 predstavlja dodaten odmik od zavez Slovenije iz srednjeročnega načrta za vzdržne javne finance.
- Da: Fiskalni svet navaja, da rebalans povečuje odstopanje od načrta.
- Približno četrtino višjih odhodkov predstavljajo nakupi vojaške opreme, vključno s sistemoma IRIS in CAESAR.
- Delno: Četrtino k višjim odhodkom prispeva vojaška oprema, a sistemi niso imenovani.
- Proračunski primanjkljaj se z rebalansom povečuje za približno 100 milijonov evrov v primerjavi s sprejetim proračunom.
- Ne: Članek navaja, da bo primanjkljaj višji za okoli pol milijarde evrov.
- Rast neto izdatkov bo letos okoli 8 %, kar je skoraj dvakrat več od dovoljenih 4,4 %.
- Da: Članek potrjuje 8-odstotno rast ob dovoljeni 4,4-odstotni rasti.
- Rebalans ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja.
- Da: Fiskalni svet izrecno navaja, da rebalans teh ukrepov ne vsebuje.
- Skoraj polovica povečanja odhodkov je posledica višjih stroškov dela in uvedbe zimskega regresa.
- Da: Članek navaja, da je polovica povečanja posledica plač in zimskega regresa.
- Skupno odstopanje od načrtovane poti do leta 2026 znaša 1,2 % BDP, dvakratnik dovoljene meje 0,6 % BDP.
- Da: Članek navaja točno te podatke o odstopanju in dovoljeni meji.
- primorske.si
- Brez ukrepov se povečuje tveganje uvedbe postopka presežnega primanjkljaja s strani EU.
- Da: Članek izrecno omenja to tveganje.
- Fiskalni svet ocenjuje napovedi prihodkov kot optimistične, zlasti pri DDV in dohodnini.
- Delno: Ocenjujejo jih kot optimistične, a ne navajajo DDV in dohodnine.
- Javnofinančni primanjkljaj naj bi letos znašal okoli 3 % BDP.
- Da: Članek navaja, da naj bi primanjkljaj znašal okoli 3 % BDP.
- Predlog rebalansa proračuna za leto 2026 predstavlja dodaten odmik od zavez Slovenije iz srednjeročnega načrta za vzdržne javne finance.
- Da: Članek navaja, da rebalans predstavlja dodaten odmik od zavez.
- Približno četrtino višjih odhodkov predstavljajo nakupi vojaške opreme, vključno s sistemoma IRIS in CAESAR.
- Delno: Omenjeni so nakupi vojaške opreme, a ne specifični sistemi.
- Proračunski primanjkljaj se z rebalansom povečuje za približno 100 milijonov evrov v primerjavi s sprejetim proračunom.
- Da: Članek potrjuje povečanje za okoli 100 milijonov evrov.
- Rast neto izdatkov bo letos okoli 8 %, kar je skoraj dvakrat več od dovoljenih 4,4 %.
- Da: Članek potrjuje 8-odstotno rast in dovoljeno mejo 4,4 %.
- Rebalans ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja.
- Da: Članek izrecno navaja, da rebalans ne vsebuje takšnih ukrepov.
- Skoraj polovica povečanja odhodkov je posledica višjih stroškov dela in uvedbe zimskega regresa.
- Ni omenjeno
- Skupno odstopanje od načrtovane poti do leta 2026 znaša 1,2 % BDP, dvakratnik dovoljene meje 0,6 % BDP.
- Da: Članek navaja te natančne podatke o odstopanju.
- Žurnal24
- Brez ukrepov se povečuje tveganje uvedbe postopka presežnega primanjkljaja s strani EU.
- Ni omenjeno
- Fiskalni svet ocenjuje napovedi prihodkov kot optimistične, zlasti pri DDV in dohodnini.
- Delno: Fiskalni svet ocenjuje del prihodkov kot optimističen, a ne omenja DDV in dohodnine.
- Javnofinančni primanjkljaj naj bi letos znašal okoli 3 % BDP.
- Da: Članek navaja, da naj bi primanjkljaj znašal okoli 3 % BDP.
- Predlog rebalansa proračuna za leto 2026 predstavlja dodaten odmik od zavez Slovenije iz srednjeročnega načrta za vzdržne javne finance.
- Da: Fiskalni svet navaja, da rebalans povečuje odstopanje od načrta.
- Približno četrtino višjih odhodkov predstavljajo nakupi vojaške opreme, vključno s sistemoma IRIS in CAESAR.
- Da: Članek potrjuje, da četrtino prispevajo nakupi te vojaške opreme.
- Proračunski primanjkljaj se z rebalansom povečuje za približno 100 milijonov evrov v primerjavi s sprejetim proračunom.
- Da: Članek potrjuje povečanje za okrog sto milijonov evrov.
- Rast neto izdatkov bo letos okoli 8 %, kar je skoraj dvakrat več od dovoljenih 4,4 %.
- Da: Članek potrjuje navedene odstotke kot oceno fiskalnega sveta.
- Rebalans ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja.
- Da: Fiskalni svet izrecno navaja, da rebalans teh ukrepov ne vsebuje.
- Skoraj polovica povečanja odhodkov je posledica višjih stroškov dela in uvedbe zimskega regresa.
- Da: Članek navaja, da je to posledica stroškov dela in zimskega regresa.
- Skupno odstopanje od načrtovane poti do leta 2026 znaša 1,2 % BDP, dvakratnik dovoljene meje 0,6 % BDP.
- Da: Članek navaja te številke kot oceno fiskalnega sveta.
Analiza sentimenta
| Entiteta | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | Dnevnik | Večer | Domovina | SiOL | Žurnal24 | Svet24 | Reporter | primorske.si |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Fiskalni svet | Nekatere novice (Dnevnik, Domovina, SiOL) ga hvalijo, druge le navajajo. | Nevtralno: podaja oceno rebalansa, ni meta-vrednotenja | Not Mentioned | Pozitivno: avtor ga označi kot neodvisen organ, ki kritično opozarja na odstopanja | Nevtralno: Fiskalni svet podaja ocene in opozorila, ni meta-vrednotenja njegove vloge. | Pozitivno: avtor ga predstavi kot neodvisen organ, njegova opozorila so utemeljena in vredna upoštevanja | Pozitivno: avtor ga predstavi kot strokovnega opozorjevalca, njegova ocena je podlaga za članek | Nevtralno: le citiran kot avtor ocene, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: citiran kot kritičen opazovalec, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: večkrat citiran kot opozorilni organ brez meta-vrednotenja | Nevtralno: Fiskalni svet je vir opozoril in ocen, brez meta-vrednotenja avtorja. |
| Vlada Janeza Janše | Dnevnik negativno, Domovina nevtralno; ostali molčijo. | Ni omenjeno | Not Mentioned | Negativno: fiskalni svet kritizira njen predlog rebalansa, avtor navaja kritike | Ni omenjeno | Nevtralno: vlada je predmet kritike Fiskalnega sveta, a avtor ne vrednoti vlade same | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Slovenija | Vsi viri so nevtralni; razlike so le v poudarkih glede fiskalnih tveganj in zavez. | Nevtralno: omenjena v zvezi z zavezami iz načrta | Not Mentioned | Nevtralno: omenjena v kontekstu javnofinančnega položaja in tveganj | Nevtralno: Omenjena kot subjekt fiskalnih tveganj in morebitnega postopka presežnega primanjkljaja. | Nevtralno: omenjena kot država, ki se odmika od fiskalnih zavez, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot država, ki se sooča s fiskalnimi tveganji | Nevtralno: omenjena kot država, ki je sprejela načrt | Nevtralno: omenjena kot država zavez, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot država, ki je sprejela fiskalni načrt | Nevtralno: Omenjena kot država, ki je sprejela fiskalni načrt, brez vrednotenja. |
| Srednjeročni strukturno-fiskalni načrt 2025-2028 | Vsi viri so nevtralni; razlika je le v poudarku: referenčni okvir vs. zavezujoč dokument. | Nevtralno: omenjen kot referenčni okvir | Not Mentioned | Nevtralno: omenjen kot dokument, od katerega se predlog oddaljuje | Nevtralno: Omenjen kot referenčna točka za odstopanja, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjen kot referenčni okvir, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot referenca za odstopanja, brez vrednotenja načrta | Nevtralno: omenjen kot referenčni okvir, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot zavezujoč dokument, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot zaveza, od katere odstopa rebalans | Nevtralno: Omenjen kot zaveza Slovenije, brez vrednotenja. |
| Državni zbor | Viri entiteto omenjajo le kot nevtralen organ, brez vrednotenja ali poudarkov. | Nevtralno: omenjen kot potrjevalec rebalansa | Not Mentioned | Nevtralno: omenjen kot organ, ki bo obravnaval predlog | Nevtralno: Omenjen kot institucija, ki bo potrjevala rebalans, brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen le kot organ, ki bo obravnaval rebalans | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot potrjevalec proračuna, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen le kot potrjevalec rebalansa | Nevtralno: Omenjen kot potrjevalec rebalansa, brez vrednotenja. |
| Evropska unija | Viri enotno nevtralni; poudarek na fiskalnih postopkih. | Ni omenjeno | Not Mentioned | Nevtralno: omenjena preko evropske komisije, ki opozarja na postopek | Nevtralno: Omenjena prek Evropske komisije, ki opozarja na tveganja, brez vrednotenja EU. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena v kontekstu možnega postopka presežnega primanjkljaja | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena kot regulator fiskalnih pravil, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena v kontekstu fiskalnih pravil in postopka | Nevtralno: Omenjena v kontekstu fiskalnih pravil in tveganja postopka, brez vrednotenja. |
| Ministrstvo za finance | Večina virov ne omenja, le štirje nevtralno poročajo o projekcijah. | Ni omenjeno | Not Mentioned | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjeno v projekcijah, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeno le v povezavi s projekcijami | Nevtralno: Omenjeno v povezavi s projekcijami, brez vrednotenja. |
| Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) | Samo Dnevnik omenja ZZZS, in sicer nevtralno. | Ni omenjeno | Not Mentioned | Nevtralno: omenjen kot prejemnik transferja, ki se zmanjšuje | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) | Samo Dnevnik ga omenja, nevtralno kot prejemnika sredstev. | Ni omenjeno | Not Mentioned | Nevtralno: omenjen kot prejemnik prenosa sredstev | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Davorin Kračun | Dnevnik in Večer nevtralno navajata kot predsednika fiskalnega sveta. | Ni omenjeno | Not Mentioned | Nevtralno: citiran kot predsednik fiskalnega sveta, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: Omenjen kot vodja fiskalnega sveta, brez meta-vrednotenja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
entities
- Fiskalni svet
- Vlada Janeza Janše
- Slovenija
- Srednjeročni strukturno-fiskalni načrt 2025-2028
- Državni zbor
- Evropska unija
- Ministrstvo za finance
- Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)
- Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ)
- Davorin Kračun
key differences
- Davorin Kračun
- Dnevnik in Večer nevtralno navajata kot predsednika fiskalnega sveta.
- Državni zbor
- Viri entiteto omenjajo le kot nevtralen organ, brez vrednotenja ali poudarkov.
- Evropska unija
- Viri enotno nevtralni; poudarek na fiskalnih postopkih.
- Fiskalni svet
- Nekatere novice (Dnevnik, Domovina, SiOL) ga hvalijo, druge le navajajo.
- Ministrstvo za finance
- Večina virov ne omenja, le štirje nevtralno poročajo o projekcijah.
- Slovenija
- Vsi viri so nevtralni; razlike so le v poudarkih glede fiskalnih tveganj in zavez.
- Srednjeročni strukturno-fiskalni načrt 2025-2028
- Vsi viri so nevtralni; razlika je le v poudarku: referenčni okvir vs. zavezujoč dokument.
- Vlada Janeza Janše
- Dnevnik negativno, Domovina nevtralno; ostali molčijo.
- Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ)
- Samo Dnevnik ga omenja, nevtralno kot prejemnika sredstev.
- Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)
- Samo Dnevnik omenja ZZZS, in sicer nevtralno.
source analyses
- Dnevnik
- Davorin Kračun
- Nevtralno: citiran kot predsednik fiskalnega sveta, brez meta-vrednotenja
- Državni zbor
- Nevtralno: omenjen kot organ, ki bo obravnaval predlog
- Evropska unija
- Nevtralno: omenjena preko evropske komisije, ki opozarja na postopek
- Fiskalni svet
- Pozitivno: avtor ga označi kot neodvisen organ, ki kritično opozarja na odstopanja
- Ministrstvo za finance
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena v kontekstu javnofinančnega položaja in tveganj
- Srednjeročni strukturno-fiskalni načrt 2025-2028
- Nevtralno: omenjen kot dokument, od katerega se predlog oddaljuje
- Vlada Janeza Janše
- Negativno: fiskalni svet kritizira njen predlog rebalansa, avtor navaja kritike
- Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ)
- Nevtralno: omenjen kot prejemnik prenosa sredstev
- Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)
- Nevtralno: omenjen kot prejemnik transferja, ki se zmanjšuje
- Domovina
- Davorin Kračun
- Ni omenjeno
- Državni zbor
- Ni omenjeno
- Evropska unija
- Ni omenjeno
- Fiskalni svet
- Pozitivno: avtor ga predstavi kot neodvisen organ, njegova opozorila so utemeljena in vredna upoštevanja
- Ministrstvo za finance
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot država, ki se odmika od fiskalnih zavez, brez vrednotenja
- Srednjeročni strukturno-fiskalni načrt 2025-2028
- Nevtralno: omenjen kot referenčni okvir, brez vrednotenja
- Vlada Janeza Janše
- Nevtralno: vlada je predmet kritike Fiskalnega sveta, a avtor ne vrednoti vlade same
- Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ)
- Ni omenjeno
- Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)
- Ni omenjeno
- RTV Slovenija
- Reporter
- Davorin Kračun
- Ni omenjeno
- Državni zbor
- Nevtralno: omenjen le kot potrjevalec rebalansa
- Evropska unija
- Nevtralno: omenjena v kontekstu fiskalnih pravil in postopka
- Fiskalni svet
- Nevtralno: večkrat citiran kot opozorilni organ brez meta-vrednotenja
- Ministrstvo za finance
- Nevtralno: omenjeno le v povezavi s projekcijami
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot država, ki je sprejela fiskalni načrt
- Srednjeročni strukturno-fiskalni načrt 2025-2028
- Nevtralno: omenjen kot zaveza, od katere odstopa rebalans
- Vlada Janeza Janše
- Ni omenjeno
- Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ)
- Ni omenjeno
- Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)
- Ni omenjeno
- STA
- Davorin Kračun
- Ni omenjeno
- Državni zbor
- Nevtralno: omenjen kot potrjevalec rebalansa
- Evropska unija
- Ni omenjeno
- Fiskalni svet
- Nevtralno: podaja oceno rebalansa, ni meta-vrednotenja
- Ministrstvo za finance
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena v zvezi z zavezami iz načrta
- Srednjeročni strukturno-fiskalni načrt 2025-2028
- Nevtralno: omenjen kot referenčni okvir
- Vlada Janeza Janše
- Ni omenjeno
- Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ)
- Ni omenjeno
- Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)
- Ni omenjeno
- SiOL
- Davorin Kračun
- Ni omenjeno
- Državni zbor
- Nevtralno: omenjen le kot organ, ki bo obravnaval rebalans
- Evropska unija
- Nevtralno: omenjena v kontekstu možnega postopka presežnega primanjkljaja
- Fiskalni svet
- Pozitivno: avtor ga predstavi kot strokovnega opozorjevalca, njegova ocena je podlaga za članek
- Ministrstvo za finance
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot država, ki se sooča s fiskalnimi tveganji
- Srednjeročni strukturno-fiskalni načrt 2025-2028
- Nevtralno: omenjen kot referenca za odstopanja, brez vrednotenja načrta
- Vlada Janeza Janše
- Ni omenjeno
- Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ)
- Ni omenjeno
- Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)
- Ni omenjeno
- Svet24
- Davorin Kračun
- Ni omenjeno
- Državni zbor
- Nevtralno: omenjen kot potrjevalec proračuna, brez vrednotenja
- Evropska unija
- Nevtralno: omenjena kot regulator fiskalnih pravil, brez vrednotenja
- Fiskalni svet
- Nevtralno: citiran kot kritičen opazovalec, brez meta-vrednotenja
- Ministrstvo za finance
- Nevtralno: omenjeno v projekcijah, brez vrednotenja
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot država zavez, brez vrednotenja
- Srednjeročni strukturno-fiskalni načrt 2025-2028
- Nevtralno: omenjen kot zavezujoč dokument, brez vrednotenja
- Vlada Janeza Janše
- Ni omenjeno
- Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ)
- Ni omenjeno
- Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)
- Ni omenjeno
- Večer
- Davorin Kračun
- Nevtralno: Omenjen kot vodja fiskalnega sveta, brez meta-vrednotenja.
- Državni zbor
- Nevtralno: Omenjen kot institucija, ki bo potrjevala rebalans, brez vrednotenja.
- Evropska unija
- Nevtralno: Omenjena prek Evropske komisije, ki opozarja na tveganja, brez vrednotenja EU.
- Fiskalni svet
- Nevtralno: Fiskalni svet podaja ocene in opozorila, ni meta-vrednotenja njegove vloge.
- Ministrstvo za finance
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: Omenjena kot subjekt fiskalnih tveganj in morebitnega postopka presežnega primanjkljaja.
- Srednjeročni strukturno-fiskalni načrt 2025-2028
- Nevtralno: Omenjen kot referenčna točka za odstopanja, brez vrednotenja.
- Vlada Janeza Janše
- Ni omenjeno
- Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ)
- Ni omenjeno
- Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)
- Ni omenjeno
- primorske.si
- Davorin Kračun
- Ni omenjeno
- Državni zbor
- Nevtralno: Omenjen kot potrjevalec rebalansa, brez vrednotenja.
- Evropska unija
- Nevtralno: Omenjena v kontekstu fiskalnih pravil in tveganja postopka, brez vrednotenja.
- Fiskalni svet
- Nevtralno: Fiskalni svet je vir opozoril in ocen, brez meta-vrednotenja avtorja.
- Ministrstvo za finance
- Nevtralno: Omenjeno v povezavi s projekcijami, brez vrednotenja.
- Slovenija
- Nevtralno: Omenjena kot država, ki je sprejela fiskalni načrt, brez vrednotenja.
- Srednjeročni strukturno-fiskalni načrt 2025-2028
- Nevtralno: Omenjen kot zaveza Slovenije, brez vrednotenja.
- Vlada Janeza Janše
- Ni omenjeno
- Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ)
- Ni omenjeno
- Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)
- Ni omenjeno
- Žurnal24
- Davorin Kračun
- Ni omenjeno
- Državni zbor
- Ni omenjeno
- Evropska unija
- Ni omenjeno
- Fiskalni svet
- Nevtralno: le citiran kot avtor ocene, brez meta-vrednotenja
- Ministrstvo za finance
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot država, ki je sprejela načrt
- Srednjeročni strukturno-fiskalni načrt 2025-2028
- Nevtralno: omenjen kot referenčni okvir, brez vrednotenja
- Vlada Janeza Janše
- Ni omenjeno
- Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ)
- Ni omenjeno
- Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)
- Ni omenjeno
Scenariji
- scenarios
- description
- Pod pritiskom fiskalnega sveta in Evropske komisije vlada Janeza Janše v proračunskih dokumentih za leti 2027 in 2028 vključi konkretne ukrepe za trajno izboljšanje javnih financ, kot so omejitev rasti plač v javnem sektorju in postopna davčna reforma. To zmanjša primanjkljaj pod 2 % BDP in obnovi zaupanje finančnih trgov.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- Vlada sprejme varčevalne ukrepe v proračunih 2027-2028
- valence
- positive
- description
- Državni zbor v četrtek potrdi predlog rebalansa proračuna, kot ga je pripravila vlada. Rast neto izdatkov ostaja pri 8 %, odstopanje od srednjeročnega načrta pa pri 1,2 % BDP, kar pomeni, da se fiskalni položaj ne izboljša, a tudi ne poslabša bistveno do naslednjega proračunskega cikla.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- short
- title
- Državni zbor potrdi rebalans, odstopanja ostanejo
- valence
- neutral
- description
- Zaradi vztrajnega odstopanja od fiskalnih pravil in pomanjkanja ukrepov v rebalansu Evropska komisija proti Sloveniji uvede postopek presežnega primanjkljaja. To vlado Janeza Janše prisili k nujnim varčevalnim ukrepom, ki vključujejo zamrznitev plač in zmanjšanje investicij.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- Evropska komisija sproži postopek presežnega primanjkljaja
- valence
- negative
- description
- Kljub dvomom fiskalnega sveta se izkaže, da so napovedi prihodkov od DDV in dohodnine v rebalansu realne, saj gospodarska rast preseže pričakovanja. To omogoči vladi, da financira povečane izdatke brez dodatnega zadolževanja, primanjkljaj pa ostane pod 3 % BDP.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- short
- title
- Optimistične napovedi prihodkov se uresničijo
- valence
- positive
- description
- Oktobrski referendum o interventnem zakonu, na katerega je opozoril fiskalni svet, prinese spremembe v javnofinančnih tokovih. Čeprav zakon ne vpliva neposredno na rebalans, zamaje zaupanje v fiskalno disciplino in povzroči dodatne pritiske na proračun.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- short
- title
- Referendum o interventnem zakonu spremeni proračunsko dinamiko
- valence
- neutral
- description
- Napovedi fiskalnega sveta o optimističnih prihodkih se uresničijo: prihodki od trošarin in DDV so nižji od načrtovanih, kar skupaj z višjimi odhodki za obrambne sisteme IRIS in CAESAR povzroči primanjkljaj nad 3,5 % BDP. Vlada je prisiljena v dodatno zadolževanje.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- short
- title
- Prihodki zaostanejo za napovedmi, primanjkljaj preseže 3 % BDP
- valence
- negative
- description
- Po seriji opozoril fiskalnega sveta, ki mu predseduje Davorin Kračun, državni zbor sprejme zakon o krepitvi njegovih pooblastil, vključno z možnostjo zamrznitve proračunskih odhodkov ob kršitvah. To dolgoročno izboljša fiskalno disciplino in zmanjša tveganje presežnega primanjkljaja.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Fiskalni svet dobi večja pooblastila za nadzor porabe
- valence
- positive
- description
- Rebalans predvideva prenos 176 milijonov evrov iz demografskega sklada na ZPIZ, kar sproži ostro kritiko opozicije in civilne družbe. Čeprav se proračunski primanjkljaj začasno zmanjša, dolgoročno ogrozi pokojninsko vzdržnost in povzroči politično krizo.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- mid
- title
- Prenos sredstev iz demografskega sklada povzroči politične napetosti
- valence
- neutral
- description
- Evropska komisija odobri znižanje trošarin na pogonska goriva in kurilno olje pod trenutno najnižjo raven, kar vodi v izpad prihodkov v višini več sto milijonov evrov. Vlada Janeza Janše se sooči s proračunskim primanjkljajem nad 4 % BDP in izgubo bonitetne ocene.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- mid
- title
- Znižanje trošarin na goriva povzroči izpad prihodkov
- valence
- negative
Viri
- articles
- article order
- 6
- body
- Ljubljana, 28. septembra (STA) Predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna, ki ga bo državni zbor potrjeval v četrtek, po oceni fiskalnega sveta predstavlja dodaten odmik od zavez Slovenije iz srednjeročnega načrta za zagotavljanje vzdržnih javnih financ. Rast neto izdatkov bo letos ...
- language
- slv
- published at
- 2026-09-28T08:11:28
- source
- STA
- title
- Fiskalni svet: Rebalans proračuna dodaten odmik od javnofinančnih zavez Slovenje
- url
- https://www.sta.si/3603671/
- article order
- 5
- body
- Fiskalni svet opozarja na pomanjkanje ukrepov za zagotavljanje vzdržnih javnih financ Po mnenju fiskalnega sveta predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna predstavlja dodaten odmik od zavez Slovenije iz srednjeročnega načrta za zagotavljanje vzdržnih javnih financ in ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja. Vlada je predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna sprejela 10. septembra, od tedaj pa so ga pristojni že predstavili po zainteresiranih delovnih telesih. Po obravnavi na matičnem odboru za finance ga bo DZ potrjeval na izredni seji v četrtek. Rast neto izdatkov bo letos tudi po rebalansu po opozorilih fiskalnega sveta znova višja od dovoljene, javnofinančni primanjkljaj pa naj bi kljub razmeroma ugodnim gospodarskim razmeram znašal okoli tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). V predlaganem rebalansu so proračunski prihodki načrtovani v znesku 16,5 milijarde evrov, kar je 6,3 odstotka več kot v lani sprejetem proračunu. Načrtovani odhodki znašajo 18,8 milijarde evrov in so od dosedanjih višji za 6,2 odstotka. Proračunski primanjkljaj bo tako po načrtih znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP-ja, s čimer bi bil za okoli pol milijarde evrov oz. 0,5 odstotne točke BDP višji kot lani. Rebalans po ugotovitvah fiskalnega sveta predvsem prilagaja proračun višjim ocenam prihodkov in odhodkov, predvideni primanjkljaj državnega proračuna pa povečuje za približno 100 milijonov evrov. Povišanje prihodkov glede na lani sprejeti proračun izvira iz ugodnejših davčnih osnov, višji odhodki pa predvsem iz višjih stroškov dela v javnem sektorju in nakupov vojaške opreme. Višja so tudi sredstva za financiranje projektov na podlagi načrta za okrevanje in odpornost ob letošnjem zaključevanju izvajanja instrumenta za okrevanje EU-ja po koronski krizi. Del projekcij prihodkov sicer v fiskalnem svetu ocenjujejo kot optimističen, obstajajo pa po njihovem mnenju tudi tveganja, da bodo nekateri odhodki še višji od načrtovanih. Opozorila o pomanjkanju ukrepov za izboljšanje javnofinančnega položaja države Slovenija je sicer jeseni predlani sprejela srednjeročni strukturno-fiskalni načrt za obdobje 2025-2028, s katerim se je skladno z domačo zakonodajo in zakonodajo o fiskalnih pravilih na ravni EU-ja zavezala k postopnemu izboljšanju javnofinančnega položaja, ki temelji na najvišjih dovoljenih stopnjah rasti neto izdatkov. Po projekcijah fiskalnega sveta in samega ministrstva za finance naj bi bila rast teh izdatkov s približno osmimi odstotki letos precej višja od dovoljene, ki je pri 4,4 odstotka. Skupno odstopanje od načrtovane poti do vključno leta 2026 znaša 1,2 odstotka BDP-ja, kar je dvakrat toliko, kot je dovoljena meja (0,6 odstotka BDP-ja), poudarjajo v fiskalnem svetu. To po njihovih besedah velja tudi ob upoštevanju začasno dovoljene izjeme oz. odstopanja zaradi povečanja obrambnih izdatkov. Rebalans tako ne vsebuje ukrepov za odpravo odstopanj od srednjeročnega načrta in povečuje obseg prihodnje prilagoditve, so jasni v fiskalnem svetu. Ne vsebuje tudi ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja države. Z vidika fiskalne vzdržnosti je ključno, da proračunski dokumenti za leti 2027 in 2028, katerih predlog bo vlada predvidoma sprejela v torek, vključujejo takšne ukrepe. Proračunski dokumenti bodo morali tako po navedbah fiskalnega sveta jasno opredeliti ukrepe za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja, ki jih bo treba tudi izvesti. Načrtovano prilagajanje bo moralo upoštevati tudi povečanje obrambnih izdatkov, saj se omenjena začasna izjema izteče leta 2028. Brez pravočasnih, zadostnih in verodostojnih ukrepov se povečuje tveganje uvedbe postopka presežnega primanjkljaja EU-ja, predvsem pa se oddaljuje doseganje vzdržnih javnih financ, še ocenjuje fiskalni svet. Kračun o rebalansu: Hoja po robu, ki pa se ni začela včeraj Zadevo je v Odmevih v pogovoru z Žigo Bonča komentiral prvi mož fiskalnega sveta Davorin Kračun. Minister za finance Andrej Šircelj pravi, da se bo letos javni dolg države znižal pod petinšestdeset odstotkov bruto domačega proizvoda. To razume kot ugoden podatek za stabilnost javnih financ. Vi ste vseeno kritični do rebalansa. Zakaj? Rebalans se sprejema v relativno ugodnih okoliščinah. Zadnji makroekonomski podatki so pokazali, da imamo visoko stopnjo rasti. Že kakšno leto in pol, skoraj dve leti imamo tudi skoraj polno zaposlenost. Makroekonomsko smo torej na višku. Na drugi strani si kljub temu višku Slovenija vsako leto prideluje višji javnofinančni primanjkljaj. Leta 2024 je ta bil še 0,6 odstotka, leta 2025 že 2,5 odstotka. Letos pa se finančni minister pohvali, da bomo imeli nekaj manj kot tri odstotke. Čeprav so bile napovedi v prvi polovici leta že bolj pesimistične. Javnofinančni primanjkljaj narašča in to ni dobro. Kajti, ko je Slovenija leta 2024 sprejela fiskalno-strukturni načrt, je bilo predvideno tudi zniževanje javnofinančnega primanjkljaja in zniževanje javnega dolga. Glede na to, da ima Slovenija javni dolg še vedno več kot 60 odstotkov BDP-ja, mora s fiskalno-strukturnim načrtom predvideti izboljšanje javnofinančnega položaja, torej zniževanje javnega dolga. In zniževanje javnega dolga je možno samo, če se znižuje tekoči javnofinančni primanjkljaj. Četudi ne presežemo treh odstotkov javnofinančnega primanjkljaja, s tem ne moremo biti zadovoljni. Kajti ključni kriterij, ki velja za Slovenijo, je držanje primarnih neto izdatkov v okvirih, kot smo si jih začrti s fiskalno-strukturnim načrtom. Tukaj pa je Slovenija na slabši strani. Rast neto primarnih izdatkov bo letos presegala tisto, ki je bila določena s fiskalno-strukturnim načrtom. Ocenjujete ta rebalans kot neke vrste hojo po robu ali že kot prelivanje vode čez rob? Tako, hoja po robu. Ampak ta hoja po robu se ni začela včeraj, ta hoja po robu se je začela že dve leti nazaj, ko takratni odločevalci niso izkoristili izboljševanja makroekonomske situacije za to, da bi tudi poskrbeli za izboljšanje javnofinančne situacije. Proti koncu lanskega leta je prišlo do precej ukrepov, ki so javnofinančno situacijo poslabšali. Kar lahko ugotovimo zdaj, pa je, da tudi ta vlada za zdaj ni pristopila k odločnemu izboljševanju javnofinančnega položaja. Recimo, rast očiščene primarne porabe je letos osem odstotkov, čeprav je dovoljeno samo štiri odstotke. Kako blizu smo po vaše temu, da bi Evropska še komisija za Slovenijo uvedla postopek presežnega primanjkljaja? Slovenija je na robu, in mogoče je zanimivo to, da je Evropski fiskalni odbor, ki je neodvisni organ nasproti Evropske komisije, v zadnjem papirju pokritiziral Evropsko komisijo, da je bila preveč tolerantna do Slovenije, da je Slovenija pokazala očitno kršenje fiskalno-strukturnega načrta. Ampak vendarle se Evropska komisija še ni odločila za uvedbo postopka presežnega primanjkljaja. Glede presežnega primanjkljaja lahko rečemo, da smo na robu, ni pa nujno, da bo postopek izveden. Ampak ključen problem ni, ali bo postopek formalno uveden ali ne. Ključni problem je položaj Slovenije na finančnih trgih in pogoji, pod katerimi Slovenija refinancira svoj dolg. Ti se lahko ob neugodnih javnofinančnih kazalcih zaostrijo. S tem se zvišajo obrestne mere na slovenski dolg in s tem se začne poslabševanje javnofinančne situacije. In ne ve se še, kakšna bo usoda interventnega zakona na jesenskem referendumu. Če predlagateljem referenduma ne bo uspelo zaustaviti zakona in bo ta uveljavljen, kaj to pomeni za stabilnost javnih financ? To pomeni velik izziv za vlado v prihodnjem letu, kajti ta interventni zakon prinaša veliko tveganje za javne finance. Fiskalni svet je izračunal, da bo povečani primanjkljaj zaradi tega zakona, če bo sprejet, v letu 2027 1,2 milijarde evrov. Vlada se bo torej znašla pred zelo velikim izzivom, kako zakrpati javne finance, kako brez velikih pretresov peljati javnofinančno politiko, če bo ta zakon obveljal. Seveda, ljudje se bodo na referendumu odločili, ali so koristi tega zakona tako velike, da to prevaga nad javnofinančnimi tveganji, ki smo jih izračunali.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-28T21:28:21
- source
- RTV Slovenija
- title
- Kračun o rebalansu: Hoja po robu, ki pa se ni začela včeraj
- url
- https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/kracun-o-rebalansu-hoja-po-robu-ki-pa-se-ni-zacela-vceraj/795096
- article order
- 8
- body
- Začrtani rebalans proračuna bi državno blagajno letos oslabil za dodatnih sto milijonov evrov, je ocenil fiskalni svet, ki v predlogu proračuna pogreša ustrezne ukrepe za trajno izboljšanje zdravja javnih financ Slovenije. Fiskalni svet, ki mu predseduje Davorin Kračun, je prejšnji teden opozoril na škodljive učinke interventnega zakona, o katerem se bo oktobra odločalo na referendumu. Zdaj je opravil še oceno predloga rebalansa letošnjega državnega proračuna, ki ga bodo poslanke in poslanci obravnavali v četrtek na izredni seji državnega zbora. Tudi pri tem zakonskem predlogu s podpisom vlade Janeza Janše fiskalni svet ne skopari s kritiko. "Predlog rebalansa proračuna za leto 2026 predstavlja dodaten odmik od zavez iz srednjeročnega načrta za zagotavljanje vzdržnih javnih financ," ugotavlja fiskalni svet. Predlog tudi ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja Slovenije, ki jih bo treba tudi izvesti. Odlaganje ukrepov povečuje obseg prihodnje prilagoditve in tveganje uvedbe postopka presežnega primanjkljaja EU. Zdravje slovenskih javnih financ je že nekaj časa načeto. Jeseni 2024, pod vlado Roberta Goloba, je zato Slovenija sprejela srednjeročni strukturno-fiskalni načrt za obdobje 2025-2028. Z njim je, skladno z domačo in evropsko zakonodajo, zamejila najvišje dovoljene stopnje rasti neto izdatkov. Rast odhodkov skoraj dvakrat previsoka Letošnji neto izdatki bi se smeli povečati za največ 4,4 odstotka. Predlagani rebalans bi povzročil osemodstotno rast. "Skupno odstopanje od načrtovane poti do vključno leta 2026 naj bi doseglo 1,2 odstotka BDP, kar je dvakratnik dovoljene meje 0,6 odstotka BDP. To velja tudi ob upoštevanju izjeme za povečane obrambne izdatke," navaja fiskalni svet in opominja: "Uresničitev rebalansa bi še poglobila odstopanja od zavez iz načrta in s tem od kriterijev javnofinančne vzdržnosti." Odhodki bi se s spremenjenim proračunom povečali za okoli 800 milijonov evrov, pri čemer je možno, da bo povečanje nazadnje še večje. Skoraj polovica te rasti odhodkov je posledica uvajanja spremenjenega plačnega sistema in uvedbe zimskega regresa. Približno četrtino k višjim odhodkom prispevajo predvideni nakupi vojaške opreme. Načrtovani dodatni odhodki bi bili še bistveno višji, če vlada ne bi sočasno predlagala korenitih posegov v sredstva v pokojninski in zdravstveni blagajni, je razvidno iz analize. Predvideni transfer Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) zmanjšuje rebalans za 100 milijonov evrov, predvideva tudi prenos 176 milijonov evrov z demografskega sklada na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Prihodki naj bi se sočasno povečali za okoli 750 milijonov evrov (brez upoštevanja sredstev načrta za okrevanje in odpornost). Fiskalni svet je to napoved označil za "optimistično" in v zvezi s tem opozoril na tveganje, da bodo prihodki od trošarin še nižji od predvidenih, če bi evropska komisija odobrila znižanje trošarin na pogonska goriva in kurilno olje pod trenutno najnižjo dovoljeno raven. Pod črto bi se primanjkljaj državnega proračuna povečal za okoli sto milijonov evrov, primanjkljaj celotnega sektorja država pa bi se kljub razmeroma ugodnim gospodarskim razmeram gibal okoli treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Slovenija se s tem rebalansom oddaljuje od cilja doseganja vzdržnih javnih financ. "Nadaljnje oddaljevanje od poti javnih financ iz načrta ni sprejemljivo," je kritičen neodvisni in samostojni državni organ, ki nadzira vodenje javnofinančne politike v Sloveniji. Če ne bo ustrezno ukrepala vlada, bo ukrepala evropska komisija To še zlasti velja ob tveganjih, ki izhajajo iz morebitne uveljavitve interventnega zakona za razvoj Slovenije (ZIURS). Tudi evropska komisija namreč opozarja, da bi lahko odsotnost pravočasnih, zadostnih in verodostojno predstavljenih ukrepov, ki bi realizacijo omenjenih tveganj ustrezno naslovili, vodila v postopek presežnega primanjkljaja proti Sloveniji. To bi lahko ob trenutnih pretresih na dolžniških trgih otežilo zagotavljanje ugodnih pogojev financiranja države in zasebnega sektorja. Fiskalni svet je prejšnji teden ocenil, da bi v interventnem zakonu predvideni ukrepi povečali proračunski primanjkljaj za okoli 1,2 milijarde evrov oziroma za 1,5 odstotka BDP. Z ukrepi spodbujena gospodarska rast niti po najbolj optimističnem scenariju ne bi mogla nadomestiti izpada, je tedaj sporočil predsednik sveta Davorin Kračun. "Pozitivni učinki na gospodarsko aktivnost bi javnofinančni strošek zakona ublažili zgolj delno. Tudi v scenariju z najmanjšim ocenjenim dolgoročnim poslabšanjem salda bi bila primanjkljaj in javni dolg dolgoročno višja kot v scenariju brez uveljavitve predlaganih sprememb. Gospodarska rast lahko račun zmanjša, ne more pa ga plačati namesto nas," je bil jasen Kračun. Uveljavitev interventnega zakona za razvoj Slovenije bi hkrati v javni zdravstveni blagajni in blagajni dolgotrajne oskrbe povzročila približno 250-milijonsko luknjo, v pokojninski blagajni pa bi bila ta ob določenih predpostavkah okoli 400 do 500 milijonov evrov ali celo več, smo poročali v Dnevniku.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-28T13:02:38
- source
- Dnevnik
- title
- Več za orožje, manj v zdravstveno blagajno
- url
- https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/vec-za-orozje-manj-v-zdravstveno-blagajno-2830457/
- article order
- 8
- body
- Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Fiskalni svet ocenjuje, da predlog rebalansa proračuna za leto 2026 povečuje odstopanje od srednjeročnega načrta in ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja. Rast neto izdatkov, ki je ključno merilo za oceno spoštovanja fiskalnih pravil, naj bi letos znašala okoli osem odstotkov, dovoljena pa je 4,4-odstotna rast, v oceni predloga rebalansa navaja fiskalni svet. Vlada v predlogu rebalansa zvišuje tako prihodke kot odhodke. V rebalansu prihodki višji za 750, odhodki pa za 800 milijonov Brez upoštevanja sredstev za zaključek izvajanja načrta za okrevanje in odpornost (NOO) so v rebalansu prihodki za okoli 750 milijonov evrov višji kot v veljavnem proračunu, ki je bil sprejet jeseni lani. Odhodki pa so višji za okoli 800 milijonov evrov. Skoraj polovica povečanja odhodkov je posledica višjih stroškov dela oziroma dviga plač v javnem sektorju. Realizacija v osmih mesecih letos namreč nakazuje višje obveznosti, kot je bilo predvideno jeseni lani. Deloma je povišanje tudi posledica uvedbe zimskega regresa, ki v lani sprejetem proračunu ni bil predviden. Približno četrtino k višjim odhodkom prispevajo še višje projekcije sredstev za nakup vojaške opreme, navaja fiskalni svet. Primanjkljaj celotnega sektorja država naj bi kljub razmeroma ugodnim gospodarskim razmeram znašal okoli tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). Skupno odstopanje od načrtovane poti na podlagi fiskalnih pravil do vključno leta 2026 naj bi doseglo 1,2 odstotka BDP, dovoljena meja pa je 0,6 odstotka BDP. To velja tudi ob upoštevanju izjeme za povečane obrambne izdatke. Javne finance se tako z rebalansom dodatno oddaljujejo od zagotavljanja vzdržnega položaja, opozarja fiskalni svet. Vlada bi po njegovi oceni morala v proračunskih dokumentih za naslednji dve leti prikazati in nato tudi izvesti konkretne ukrepe za zagotovitev vzdržnih javnih financ. Nadaljnje oddaljevanje od poti javnih financ iz srednjeročnega načrta ni sprejemljivo in bo v prihodnje zahtevalo dodatne napore za vzpostavitev vzdržnega stanja javnih financ. "Vlada bi morala zato sprejeti ukrepe, ki bi takšne trende zaustavili. To še zlasti velja ob mnogih tveganjih iz mednarodnega okolja in tudi ob tveganjih, ki izhajajo iz morebitne uveljavitve intervencijskega zakona za razvoj Slovenije, na katere opozarja tudi Evropska komisija," je spomnil fiskalni svet. Evropska komisija po njegovih besedah hkrati opozarja, da bi lahko odsotnost pravočasnih, zadostnih in verodostojno predstavljenih ukrepov, s katerimi bi realizacijo omenjenih tveganj ustrezno naslovili, vodila v postopek presežnega primanjkljaja proti Sloveniji. To bi lahko ob trenutnih pretresih na dolžniških trgih otežilo zagotavljanje ugodnih pogojev financiranja države in zasebnega sektorja. Upoštevati povečanje izdatkov za obrambo "Zato bi morala vlada v proračunskih dokumentih za leti 2027 in 2028 prikazati, kako oziroma s katerimi ukrepi bo trajno konsolidirala javne finance. Pri načrtovanju prilagoditve bo treba upoštevati tudi trajne učinke povečanih obrambnih izdatkov po izteku nacionalne odstopne klavzule. Povečanje izdatkov za obrambo nima posledic za oceno skladnosti s fiskalnimi pravili le še do leta 2028, a se v vmesnem času že odraža v večanju javnega dolga," opozarja fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun. Vlada je predlog rebalansa sprejela 10. septembra, državni zbor ga bo predvidoma potrjeval na izredni seji v četrtek. V predlaganem rebalansu so proračunski prihodki načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, kar je 6,3 odstotka več kot v lani sprejetem proračunu. Načrtovani odhodki znašajo 18,8 milijarde evrov in so od dosedanjih višji za 6,2 odstotka. Proračunski primanjkljaj bo tako po načrtih znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP, s čimer bi bil za okoli pol milijarde evrov oziroma 0,5 odstotne točke BDP višji kot lani.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-29T03:11:00
- source
- Večer
- title
- Fiskalni svet pogreša ukrepe: Kako na javne finance vplivajo povečani izdatki za obrambo?
- url
- https://vecer.com/slovenija/fiskalni-svet-pogresa-ukrepe-za-izboljsanje-javnih-financ-10428609
- article order
- 12
- body
- Vlada zagotavlja, da bo letošnji javnofinančni primanjkljaj ostal pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda. Fiskalni svet pa opozarja, da bodo neto izdatki kljub rebalansu rasli precej hitreje od predvidene meje. Odgovor na njegovo ključno vprašanje - kateri trajni ukrepi bodo omejili porabo - vlada napoveduje ob pripravi proračunov za prihodnji dve leti. Vlada je sprejela stališče do ocene fiskalnega sveta o predlogu rebalansa proračuna za leto 2026. Pojasnjuje, da je morala rebalans pripraviti v kratkem času in da je bilo njeno osrednje merilo ohraniti primanjkljaj celotnega sektorja država pod tremi odstotki BDP. Predloge ukrepov za dolgoročno vzdržnost javnih financ napoveduje še letos. Fiskalni svet medtem opozarja na drugo številko: po njegovih projekcijah in projekcijah ministrstva za finance naj bi neto izdatki v letu 2026 zrasli za približno osem odstotkov, dovoljena rast pa znaša 4,4 odstotka. To pomeni, da sama omejitev letošnjega primanjkljaja še ne odgovori na vprašanje, kako bo država v prihodnjih letih obvladovala izdatke. Rebalans za leto, ki je že v teku Vlada povečanje odhodkov pojasnjuje z obveznostmi, ki so nastale ali se spremenile po sprejetju proračuna. Med njimi navaja zimski regres, posledice dviga minimalne plače, spremembe plač javnih uslužbencev v tujini, zaključevanje črpanja sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost ter višje obrambne izdatke. Opozarja tudi, da je mandat nastopila junija, ko se je proračun za leto 2026 že izvrševal. Po vladnem predlogu so prihodki državnega proračuna letos načrtovani pri 16,5 milijarde evrov, odhodki pri 18,8 milijarde evrov, proračunski primanjkljaj pa pri približno 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP. Gre za primanjkljaj državnega proračuna; vladna napoved o primanjkljaju celotnega sektorja država se nanaša na širši krog javnih blagajn. Ministrstvo za finance je že ob pripravi proračunskih izhodišč resorjem naložilo, naj pripravijo predloge za znižanje izdatkov, če svojih obveznosti ne morejo izpolniti znotraj določenih finančnih okvirov. Vlada zdaj navaja, da je pripravo predlogov za omejitev finančnih posledic naložila tudi predlagateljem finančnih načrtov, med njimi zdravstveni in pokojninski blagajni. Del predlogov naj bi bil že usklajen, drugi so še v medresorskem usklajevanju. Odločilni bodo proračuni za prihodnji dve leti Vlada večjih prihrankov zaradi sistemskih sprememb letos še ne pričakuje. Za njihovo uskladitev in uveljavitev je potreben čas, finančni učinki pa naj bi se pokazali postopoma. Konkretnejše odgovore zato napoveduje skupaj s proračunskimi dokumenti za leti 2027 in 2028. Prav tam bo mogoče presoditi, kako namerava uskladiti nadaljnje financiranje zakonskih obveznosti z zavezo o vzdržnih javnih financah. Fiskalni svet namreč opozarja, da predlog letošnjega rebalansa še ne prinaša trajnih ukrepov, ki bi odpravili odstopanje pri rasti neto izdatkov. Vlada na drugi strani poudarja, da rebalans rešuje predvsem letošnje obveznosti in da sistemske ukrepe pripravlja za prihodnja leta. Občinam predlagajo deset evrov višjo povprečnino Na isti dopisni seji je vlada soglašala še s predlogom amandmaja, po katerem bi se letošnja povprečnina za občine zvišala z 835 na 845 evrov. Predlog mora biti še sprejet v zakonodajnem postopku. Če bo potrjen, bo višja povprečnina veljala za celotno leto 2026, razliko pa naj bi občinam poračunali in nakazali najpozneje do 11. novembra. Po navedbah ministrstva za finance so občinska združenja opozorila, da dosedanji znesek ne zadošča za nemoteno izvajanje zakonskih nalog. Med razlogi navajajo višje stroške dela ter rast cen energentov, blaga in storitev. Vladni odgovor fiskalnemu svetu tako vsebuje zavezo in časovni okvir. Presoja, ali bodo javne finance na daljši rok vzdržne, pa bo odvisna od vsebine napovedanih ukrepov in njihovih izračunanih učinkov.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-29T11:08:02
- source
- Domovina
- title
- Vlada fiskalnemu svetu ukrepe obljublja še letos: bo z njimi zajezila rast porabe?
- url
- https://www.domovina.je/vlada-fiskalnemu-svetu-ukrepe-obljublja-se-letos-bo-z-njimi-zajezila-rast-porabe
- article order
- 5
- body
- Predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna po oceni fiskalnega sveta pomeni dodaten odmik od zavez Slovenije na področju javnih financ. Rast neto izdatkov bo letos predvidoma skoraj dvakrat višja od dovoljene, brez pravočasnih ukrepov pa se povečuje tudi tveganje postopka EU zaradi presežnega primanjkljaja. Fiskalni svet je ocenil predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2026, ki ga bo državni zbor obravnaval ta teden. Po njegovi oceni rebalans povečuje odstopanje od srednjeročnega načrta in ne vsebuje ukrepov, s katerimi bi država trajno izboljšala stanje javnih financ. Primanjkljaj celotnega sektorja država naj bi kljub razmeroma ugodnim gospodarskim razmeram znašal okoli tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). Izdatki rastejo hitreje, kot bi smeli Ključno merilo pri ocenjevanju spoštovanja fiskalnih pravil je rast neto izdatkov. Ta naj bi letos znašala okoli osem odstotkov, medtem ko je dovoljena rast 4,4 odstotka. Skupno odstopanje od načrtovane poti naj bi do vključno leta 2026 doseglo 1,2 odstotka BDP. Dovoljena meja je 0,6 odstotka BDP, kar pomeni, da bi bilo odstopanje dvakrat večje. Kot poudarjajo v fiskalnem svetu, to velja tudi ob upoštevanju začasno dovoljene izjeme zaradi povečanja obrambnih izdatkov. Rebalans prinaša višje prihodke in odhodke Predlagani rebalans zvišuje tako prihodke kot odhodke državnega proračuna. V predlaganem rebalansu so proračunski prihodki načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, kar je 6,3 odstotka več kot v lani sprejetem proračunu. Načrtovani odhodki znašajo 18,8 milijarde evrov in so od dosedanjih višji za 6,2 odstotka. Proračunski primanjkljaj bo tako po načrtih znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP, s čimer bi bil za okoli pol milijarde evrov oz. 0,5 odstotne točke BDP višji kot lani. Višji prihodki so predvsem posledica ugodnejših davčnih osnov, medtem ko višji odhodki izvirajo predvsem iz višjih stroškov dela v javnem sektorju in nakupov vojaške opreme. Več sredstev je namenjenih tudi projektom v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Fiskalni svet del prihodkovnih projekcij ocenjuje kot optimističen, pri nekaterih odhodkih pa vidi tveganje, da bodo presegli načrtovane vrednosti. Ukrepe pričakujejo že v proračunih za 2027 in 2028 Fiskalni svet opozarja, da rebalans ne vsebuje ukrepov za odpravo odstopanj od srednjeročnega načrta in povečuje obseg prilagoditve, ki bo potrebna v prihodnje. Zato pričakuje, da bodo proračunski dokumenti za leti 2027 in 2028 vsebovali konkretne ukrepe za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja. Te ukrepe bo treba tudi dejansko izvesti. Pri tem bo treba upoštevati tudi rast obrambnih izdatkov. Pri povečanju obrambnih izdatkov trenutno velja začasna izjema, ki se izteče leta 2028. Opozarjajo na tveganje postopka EU Fiskalni svet opozarja, da se brez pravočasnih, zadostnih in verodostojnih ukrepov povečuje tveganje uvedbe postopka presežnega primanjkljaja na ravni Evropske unije. Ob tem poudarja, da se s prelaganjem ukrepov oddaljuje tudi doseganje vzdržnih javnih financ.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-28T10:44:39
- source
- SiOL
- title
- Fiskalni svet opozarja na pomanjkanje ukrepov za zagotavljanje vzdržnih javnih financ
- url
- https://siol.net/novice/posel-danes/fiskalni-svet-opozarja-na-pomanjkanje-ukrepov-za-zagotavljanje-vzdrznih-javnih-financ-702587
- article order
- 7
- body
- "Fiskalni svet ocenjuje, da predlog rebalansa proračuna za leto 2026 povečuje odstopanje od srednjeročnega načrta in ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja," so sporočili danes. Primanjkljaj celotnega sektorja država naj bi kljub razmeroma ugodnim gospodarskim razmeram znašal okoli 3 odstotke BDP. "Rast neto izdatkov, ključnega merila za oceno spoštovanja fiskalnih pravil, naj bi letos znašala okoli 8 %, dovoljena pa je 4,4 %. Skupno odstopanje od načrtovane poti do vključno leta 2026 naj bi doseglo 1,2 % BDP, dvakratnik dovoljene meje 0,6 % BDP. To velja tudi ob upoštevanju izjeme za povečane obrambne izdatke," so zapisali v oceni rebalansa proračuna. Omenjene meje določa Srednjeročni strukturno-fiskalni načrt za obdobje 2025-2028, ki ga je Slovenija sprejela jeseni 2024. Z rebalansom se bodo zvišali prihodki in odhodki, predvideni primanjkljaj pa se bo glede na sprejeti proračun zvišal za okrog sto milijonov evrov, odhodki se bodo zvišali za 800 milijonov evrov. "Skoraj polovica povečanja odhodkov je posledica višjih stroškov dela. Realizacija v osmih mesecih letos namreč nakazuje višje obveznosti od predvidenih jeseni lani, deloma je povišanje tudi posledica uvedbe zimskega regresa, ki v lani sprejetem proračunu ni bil predviden. Približno četrtino k višjim odhodkom prispevajo še višje projekcije sredstev za nakup vojaške opreme. Sredstva za nakup kopenskega sistema zračne obrambe IRIS in artilerijskega sistema CAESAR so za 256 mio višja kot v veljavnem proračunu, sprejetem jeseni lani," ugotavlja fiskalni svet, ki del prihodkovnih projekcij ocenjuje kot optimističen, pri nekaterih odhodkih pa po njihovem mnenju obstajajo tveganja preseganja načrtov. Opozarjajo, da bi morala proračuna za prihodnji dve leti imeti ukrepe za trajno izboljšanje javnih financ ter da se leta 2028 izteče izjema za vojaške izdatke. Do takrat se ne upoštevajo pri oceni ustreznosti fiskalne politike.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-28T08:02:06
- source
- Žurnal24
- title
- Že tako ni bilo dobro, zdaj bo pa še slabše
- url
- https://www.zurnal24.si/slovenija/ze-tako-ni-bilo-dobro-zdaj-bo-pa-se-slabse-465812
- article order
- 2
- body
- Predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna, ki ga bo DZ potrjeval ta teden, po oceni fiskalnega sveta predstavlja dodaten odmik od zavez Slovenije iz srednjeročnega načrta za zagotavljanje vzdržnih javnih financ in ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja. Te fiskalni svet pričakuje v proračunih za 2027 in 2028. Rast neto izdatkov bo letos tudi po rebalansu po opozorilih fiskalnega sveta znova višja od dovoljene, javnofinančni primanjkljaj pa naj bi kljub razmeroma ugodnim gospodarskim razmeram znašal okoli tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). Vlada je predlog rebalansa sprejela 10. septembra, od tedaj pa so ga pristojni že predstavili po zainteresiranih delovnih telesih. Po obravnavi na matičnem odboru za finance ga bo DZ potrjeval na izredni seji v četrtek. Prihodki 16,5 milijarde, odhodki pa kar 18,8 milijarde evrov V predlaganem rebalansu so proračunski prihodki načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, kar je 6,3 odstotka več kot v lani sprejetem proračunu. Načrtovani odhodki znašajo 18,8 milijarde evrov in so od dosedanjih višji za 6,2 odstotka. Proračunski primanjkljaj bo tako po načrtih znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP, s čimer bi bil za okoli pol milijarde evrov oz. 0,5 odstotne točke BDP višji kot lani. Rebalans po ugotovitvah fiskalnega sveta predvsem prilagaja proračun višjim ocenam prihodkov in odhodkov, predvideni primanjkljaj državnega proračuna pa povečuje za okoli 100 milijonov evrov. Povišanje prihodkov glede na lani sprejeti proračun izvira iz ugodnejših davčnih osnov, višji odhodki pa predvsem iz višjih stroškov dela v javnem sektorju in nakupov vojaške opreme. Višja so tudi sredstva za financiranje projektov na podlagi načrta za okrevanje in odpornost ob letošnjem zaključevanju izvajanja instrumenta za okrevanje EU po koronski krizi. Del projekcij prihodkov sicer v fiskalnem svetu ocenjujejo kot optimističen, obstajajo pa po njihovem mnenju tudi tveganja, da bodo nekateri odhodki še višji od načrtovanih. Slovenija je sicer jeseni predlani sprejela srednjeročni strukturno-fiskalni načrt za obdobje 2025-2028, s katerim se je skladno z domačo zakonodajo in zakonodajo o fiskalnih pravilih na ravni EU zavezala k postopnemu izboljšanju javnofinančnega položaja, ki temelji na najvišjih dovoljenih stopnjah rasti neto izdatkov. Dvakrat večje odstopanje od dovoljene meje in grožnja ukrepov Bruslja Po projekcijah fiskalnega sveta in samega ministrstva za finance naj bi bila rast teh izdatkov z okoli osmimi odstotki letos precej višja od dovoljene, ki je pri 4,4 odstotka. Skupno odstopanje od načrtovane poti do vključno leta 2026 znaša 1,2 odstotka BDP, kar je dvakrat toliko kot je dovoljena meja (0,6 odstotka BDP), poudarjajo v fiskalnem svetu. To po njihovih besedah velja tudi ob upoštevanju začasno dovoljene izjeme oz. odstopanja zaradi povečanja obrambnih izdatkov. Rebalans tako ne vsebuje ukrepov za odpravo odstopanj od srednjeročnega načrta in povečuje obseg prihodnje prilagoditve, so jasni v fiskalnem svetu. Ne vsebuje tudi ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja države. Z vidika fiskalne vzdržnosti je ključno, da proračunski dokumenti za leti 2027 in 2028, katerih predlog bo vlada predvidoma sprejela v torek, vključujejo takšne ukrepe. Proračunski dokumenti bodo morali tako po navedbah fiskalnega sveta jasno opredeliti ukrepe za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja, ki jih bo treba tudi izvesti. Načrtovano prilagajanje bo moralo upoštevati tudi povečanje obrambnih izdatkov, saj se omenjena začasna izjema izteče leta 2028. Brez pravočasnih, zadostnih in verodostojnih ukrepov se povečuje tveganje uvedbe postopka presežnega primanjkljaja EU, predvsem pa se oddaljuje doseganje vzdržnih javnih financ, še ocenjuje fiskalni svet.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-28T08:40:50
- source
- Svet24
- title
- Fiskalni svet ni zadovoljen nad rebalansom proračuna, Bruselj bo še manj
- url
- https://svet24.si/novice/politika/fiskalni-svet-rebalans-proracuna-primanjkljaj-1929484
- article order
- 4
- body
- Te fiskalni svet pričakuje v proračunih za 2027 in 2028. Rast neto izdatkov bo letos tudi po rebalansu po opozorilih fiskalnega sveta znova višja od dovoljene, javnofinančni primanjkljaj pa naj bi kljub razmeroma ugodnim gospodarskim razmeram znašal okoli tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). Vlada je predlog rebalansa sprejela 10. septembra, od tedaj pa so ga pristojni že predstavili po zainteresiranih delovnih telesih. Po obravnavi na matičnem odboru za finance ga bo DZ potrjeval na izredni seji v četrtek. V predlaganem rebalansu so proračunski prihodki načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, kar je 6,3 odstotka več kot v lani sprejetem proračunu. Načrtovani odhodki znašajo 18,8 milijarde evrov in so od dosedanjih višji za 6,2 odstotka. Proračunski primanjkljaj bo tako po načrtih znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP, s čimer bi bil za okoli pol milijarde evrov oz. 0,5 odstotne točke BDP višji kot lani. Rebalans po ugotovitvah fiskalnega sveta predvsem prilagaja proračun višjim ocenam prihodkov in odhodkov, predvideni primanjkljaj državnega proračuna pa povečuje za okoli 100 milijonov evrov. Povišanje prihodkov glede na lani sprejeti proračun izvira iz ugodnejših davčnih osnov, višji odhodki pa predvsem iz višjih stroškov dela v javnem sektorju in nakupov vojaške opreme. Višja so tudi sredstva za financiranje projektov na podlagi načrta za okrevanje in odpornost ob letošnjem zaključevanju izvajanja instrumenta za okrevanje EU po koronski krizi. Del projekcij prihodkov sicer v fiskalnem svetu ocenjujejo kot optimističen, obstajajo pa po njihovem mnenju tudi tveganja, da bodo nekateri odhodki še višji od načrtovanih. Slovenija je sicer jeseni predlani sprejela srednjeročni strukturno-fiskalni načrt za obdobje 2025-2028, s katerim se je skladno z domačo zakonodajo in zakonodajo o fiskalnih pravilih na ravni EU zavezala k postopnemu izboljšanju javnofinančnega položaja, ki temelji na najvišjih dovoljenih stopnjah rasti neto izdatkov. Po projekcijah fiskalnega sveta in samega ministrstva za finance naj bi bila rast teh izdatkov z okoli osmimi odstotki letos precej višja od dovoljene, ki je pri 4,4 odstotka. Skupno odstopanje od načrtovane poti do vključno leta 2026 znaša 1,2 odstotka BDP, kar je dvakrat toliko kot je dovoljena meja (0,6 odstotka BDP), poudarjajo v fiskalnem svetu. To po njihovih besedah velja tudi ob upoštevanju začasno dovoljene izjeme oz. odstopanja zaradi povečanja obrambnih izdatkov. Rebalans tako ne vsebuje ukrepov za odpravo odstopanj od srednjeročnega načrta in povečuje obseg prihodnje prilagoditve, so jasni v fiskalnem svetu. Ne vsebuje tudi ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja države. Z vidika fiskalne vzdržnosti je ključno, da proračunski dokumenti za leti 2027 in 2028, katerih predlog bo vlada predvidoma sprejela v torek, vključujejo takšne ukrepe. Proračunski dokumenti bodo morali tako po navedbah fiskalnega sveta jasno opredeliti ukrepe za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja, ki jih bo treba tudi izvesti. Načrtovano prilagajanje bo moralo upoštevati tudi povečanje obrambnih izdatkov, saj se omenjena začasna izjema izteče leta 2028. Brez pravočasnih, zadostnih in verodostojnih ukrepov se povečuje tveganje uvedbe postopka presežnega primanjkljaja EU, predvsem pa se oddaljuje doseganje vzdržnih javnih financ, še ocenjuje fiskalni svet.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-28T09:32:47
- source
- Reporter
- title
- Rebalans proračuna dodaten odmik od javnofinančnih zavez
- url
- https://reporter.si/clanek/slovenija/fiskalni-svet-rebalans-proracuna-dodaten-odmik-od-javnofinancnih-zavez-1929495
- article order
- 3
- body
- LJUBLJANA * Rast neto izdatkov bo letos tudi po rebalansu po opozorilih fiskalnega sveta znova višja od dovoljene, javnofinančni primanjkljaj pa naj bi kljub razmeroma ugodnim gospodarskim razmeram znašal okoli tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). Vlada je predlog rebalansa sprejela 10. septembra, od tedaj pa so ga pristojni že predstavili po zainteresiranih delovnih telesih. Po obravnavi na matičnem odboru za finance ga bo DZ potrjeval na izredni seji v četrtek. V predlaganem rebalansu so proračunski prihodki načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, kar je 6,3 odstotka več kot v lani sprejetem proračunu. Načrtovani odhodki znašajo 18,8 milijarde evrov in so od dosedanjih višji za 6,2 odstotka. Proračunski primanjkljaj bo tako po načrtih znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP, s čimer bi bil za okoli pol milijarde evrov oz. 0,5 odstotne točke BDP višji kot lani. Skupno odstopanje od načrtovane poti precej večje od dovoljene meje Rebalans po ugotovitvah fiskalnega sveta predvsem prilagaja proračun višjim ocenam prihodkov in odhodkov, predvideni primanjkljaj državnega proračuna pa povečuje za okoli 100 milijonov evrov. Povišanje prihodkov glede na lani sprejeti proračun izvira iz ugodnejših davčnih osnov, višji odhodki pa predvsem iz višjih stroškov dela v javnem sektorju in nakupov vojaške opreme. Višja so tudi sredstva za financiranje projektov na podlagi načrta za okrevanje in odpornost ob letošnjem zaključevanju izvajanja instrumenta za okrevanje EU po koronski krizi. Del projekcij prihodkov sicer v fiskalnem svetu ocenjujejo kot optimističen, obstajajo pa po njihovem mnenju tudi tveganja, da bodo nekateri odhodki še višji od načrtovanih. Slovenija je jeseni predlani sprejela srednjeročni strukturno-fiskalni načrt za obdobje 2025-2028, s katerim se je skladno z domačo zakonodajo in zakonodajo o fiskalnih pravilih na ravni EU zavezala k postopnemu izboljšanju javnofinančnega položaja, ki temelji na najvišjih dovoljenih stopnjah rasti neto izdatkov. Po projekcijah fiskalnega sveta in ministrstva za finance naj bi bila rast teh izdatkov z okoli osmimi odstotki letos precej višja od dovoljene, ki je pri 4,4 odstotka. Skupno odstopanje od načrtovane poti do vključno leta 2026 znaša 1,2 odstotka BDP, kar je dvakrat toliko kot je dovoljena meja (0,6 odstotka BDP), poudarjajo v fiskalnem svetu. To po njihovih besedah velja tudi ob upoštevanju začasno dovoljene izjeme oz. odstopanja zaradi povečanja obrambnih izdatkov. Brez ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja Rebalans tako ne vsebuje ukrepov za odpravo odstopanj od srednjeročnega načrta in povečuje obseg prihodnje prilagoditve, so jasni v fiskalnem svetu. Ne vsebuje niti ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja države. Z vidika fiskalne vzdržnosti je ključno, da proračunski dokumenti za leti 2027 in 2028, katerih predlog bo vlada predvidoma sprejela v torek, vključujejo takšne ukrepe. Proračunski dokumenti bodo morali tako po navedbah fiskalnega sveta jasno opredeliti ukrepe za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja, ki jih bo treba tudi izvesti. Načrtovano prilagajanje bo moralo upoštevati tudi povečanje obrambnih izdatkov, saj se omenjena začasna izjema izteče leta 2028. Brez pravočasnih, zadostnih in verodostojnih ukrepov se povečuje tveganje uvedbe postopka presežnega primanjkljaja EU, predvsem pa se oddaljuje doseganje vzdržnih javnih financ, še ocenjuje fiskalni svet.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-28T08:22:40
- source
- primorske.si
- title
- Fiskalni svet: Rebalans proračuna dodaten odmik od javnofinančnih zavez Slovenje
- url
- https://primorske.si/slovenija/fiskalni-svet-rebalans-proracuna-dodaten-odmik-od-javnofinancnih-zavez-slovenje/
- source scope
- analyzed source count
- 10
- omitted articles
- omitted source count
- 0
- total source count
- 10