SURS poroča o 2-odstotnem porastu odpadne hrane v Sloveniji v preteklem letu 28.9.2026
Statistični urad Republike Slovenije (SURS) je ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o izgubah in odpadni hrani objavil podatke, da so prebivalci Slovenije lani zavrgli 170.947 ton hrane, kar predstavlja dvoodstotno povečanje v primerjavi s predhodnim letom. Največji delež odpadne hrane, kar 44,1 odstotka, so ustvarila gospodinjstva, sledijo gostinstvo, proizvodnja hrane in trgovina. Tretjina zavržene hrane v gospodinjstvih bi bila sicer še užitna. Ob obeležitvi mednarodnega dneva so pristojne institucije in organizacije, kot so Ministrstvo za kmetijstvo, Uprava za varno hrano ter Zveza potrošnikov Slovenije, pozvale k nujnosti odgovornega ravnanja s hrano. Poudarjajo, da zavržena hrana predstavlja izgubo dragocenih naravnih virov, energije in truda, vloženega v njeno pridelavo. V okviru prizadevanj za zmanjšanje odpadkov se izvajajo različni projekti, vključno s krožnimi modeli predelave presežkov hrane, kot je sodelovanje med trgovcem Lidl Slovenija in projektom Mini tovarna na hrani.
Infografika
Analiza trditev
| Trditev | Ključne razlike | STA | 24ur | Finance.si | Dnevnik | ljnovice.si | Dostop.si | Slovenia - Statistical Office |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Največ odpadne hrane v Sloveniji nastane v gospodinjstvih, in sicer 44,1 odstotka. | Večina virov potrjuje 44,1 %, eden navaja 60 % globalno, drugi 44 %. | Da: Članek potrjuje ta delež in izvor. | Da: Članek potrjuje ta delež za gospodinjstva. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje ta delež za gospodinjstva. | Delno: Članek navaja 44 %, ne 44,1 %. | Ne: Članek navaja globalni podatek UNEP, da gospodinjstva zavržejo 60 %. | Delno: Članek navaja 44 % v gospodinjstvih, kar je blizu navedeni vrednosti. |
| V EU je bilo predlani zavrženih 57,9 milijona ton hrane. | Večina virov ne omenja, 24ur in Dnevnik navajata, Finance.si pa 59 milijonov. | Ni omenjeno | Da: Podatek je naveden v razdelku o EU. | Delno: Članek navaja, da se v EU vsako leto zavrže več kot 59 milijonov ton. | Da: Članek navaja ta podatek za EU. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Statistični urad RS poroča o povečanju odpadne hrane v gospodinjstvih in gostinstvu za tri odstotke. | STA zanika, 24ur, Dnevnik, ljnovice in SURS potrjujejo. | Ne: Članek navaja le skupno povečanje za dva odstotka. | Da: Članek navaja ta podatek statističnega urada. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja ta podatek kot razlog za lanski porast. | Da: Članek navaja 3-odstotno povečanje v obeh sektorjih. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja 3-odstotno povečanje v obeh sektorjih. |
| Prebivalci Slovenije so lani zavrgli 170.947 ton hrane, kar je dva odstotka več kot predlani. | Večina virov podpira trditev, dva je ne omenjata. | Da: Članek navaja točno te podatke. | Da: Podatek je neposredno naveden v članku. | Ni omenjeno | Da: Podatek je naveden v uvodnem stavku članka. | Da: Članek navaja 170.947 ton odpadne hrane, kar je 2 % več kot prej. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja 170.947 ton, kar je 2 % več kot leto prej. |
| Približno tretjina zavržene hrane v slovenskih gospodinjstvih bi bila še užitna. | Trije viri potrjujejo, trije ne omenjajo. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da bi bila užitna okoli tretjina. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da bi bila užitna še okoli tretjina. | Da: Članek potrjuje, da bi bila užitna tretjina zavržene hrane. | Ni omenjeno | Da: Članek izrecno navaja, da bi bila užitna tretjina hrane iz gospodinjstev. |
| Delež užitnega dela v odpadni hrani v Sloveniji znaša 36 odstotkov. | Trije viri potrjujejo, štirje ne omenjajo; nihče ne zanika. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja ta delež za celotno odpadno hrano. | Ni omenjeno | Da: Članek izrecno navaja ta delež v podnaslovu in besedilu. | Da: Članek navaja, da je delež užitnega dela znašal 36 %. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje, da je delež užitnega dela obsegal 36 %. |
| V Sloveniji se 45 odstotkov odpadne hrane predela anaerobno v bioplinarnah. | Nekateri viri navajajo podatek, drugi ga izpuščajo. | Ni omenjeno | Da: Podatek je neposredno naveden v članku. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja ta podatek v petem odstavku. | Da: Članek navaja, da je bilo 45 % hrane predelane v bioplinarnah. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da je bilo 45 % hrane predelane anaerobno v bioplinarnah. |
| Zmanjševanje odpadne hrane je skupna naloga vseh udeležencev v prehranski verigi. | Trije viri podpirajo, trije molčijo; poudarki se razlikujejo. | Ni omenjeno | Da: Članek to izrecno navaja kot skupno nalogo. | Da: Članek navaja, da je trgovec pomemben člen v verigi preskrbe s hrano. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da k zmanjševanju prispevajo vsi udeleženci. | Ni omenjeno |
| Nemčija je država članica EU, v kateri nastane največ odpadne hrane. | Večina virov trditve ne omenja; dva jo podpirata brez dodatnih podrobnosti. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja Nemčijo kot državo z največ odpadne hrane. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja Nemčijo kot državo z največ odpadne hrane. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Lidl Slovenija v sodelovanju z ETRI skupino predeluje presežke hrane v obroke. | Le 24ur in Finance.si potrjujeta, ostali ne omenjajo. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja podporo projektu Mini tovarna na hrani. | Da: Lidl podpira projekt Mini tovarna na hrani, ki presežke spreminja v obroke. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Odpadna hrana prispeva približno 10 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov. | Le en vir (Dostop.si) podpira trditev, ostali je ne omenjajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek navaja podatek FAOSTAT o 10-odstotnem prispevku. | Ni omenjeno |
| Za proizvodnjo hrane, ki se zavrže, se porabi 28 odstotkov svetovnih kmetijskih površin. | Samo Dostop.si podpira trditev; ostali je ne omenjajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje ta podatek FAO. | Ni omenjeno |
claims
- Največ odpadne hrane v Sloveniji nastane v gospodinjstvih, in sicer 44,1 odstotka.
- V EU je bilo predlani zavrženih 57,9 milijona ton hrane.
- Statistični urad RS poroča o povečanju odpadne hrane v gospodinjstvih in gostinstvu za tri odstotke.
- Prebivalci Slovenije so lani zavrgli 170.947 ton hrane, kar je dva odstotka več kot predlani.
- Približno tretjina zavržene hrane v slovenskih gospodinjstvih bi bila še užitna.
- Delež užitnega dela v odpadni hrani v Sloveniji znaša 36 odstotkov.
- V Sloveniji se 45 odstotkov odpadne hrane predela anaerobno v bioplinarnah.
- Zmanjševanje odpadne hrane je skupna naloga vseh udeležencev v prehranski verigi.
- Nemčija je država članica EU, v kateri nastane največ odpadne hrane.
- Lidl Slovenija v sodelovanju z ETRI skupino predeluje presežke hrane v obroke.
- Odpadna hrana prispeva približno 10 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov.
- Za proizvodnjo hrane, ki se zavrže, se porabi 28 odstotkov svetovnih kmetijskih površin.
key differences
- Delež užitnega dela v odpadni hrani v Sloveniji znaša 36 odstotkov.
- Trije viri potrjujejo, štirje ne omenjajo; nihče ne zanika.
- Lidl Slovenija v sodelovanju z ETRI skupino predeluje presežke hrane v obroke.
- Le 24ur in Finance.si potrjujeta, ostali ne omenjajo.
- Največ odpadne hrane v Sloveniji nastane v gospodinjstvih, in sicer 44,1 odstotka.
- Večina virov potrjuje 44,1 %, eden navaja 60 % globalno, drugi 44 %.
- Nemčija je država članica EU, v kateri nastane največ odpadne hrane.
- Večina virov trditve ne omenja; dva jo podpirata brez dodatnih podrobnosti.
- Odpadna hrana prispeva približno 10 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov.
- Le en vir (Dostop.si) podpira trditev, ostali je ne omenjajo.
- Prebivalci Slovenije so lani zavrgli 170.947 ton hrane, kar je dva odstotka več kot predlani.
- Večina virov podpira trditev, dva je ne omenjata.
- Približno tretjina zavržene hrane v slovenskih gospodinjstvih bi bila še užitna.
- Trije viri potrjujejo, trije ne omenjajo.
- Statistični urad RS poroča o povečanju odpadne hrane v gospodinjstvih in gostinstvu za tri odstotke.
- STA zanika, 24ur, Dnevnik, ljnovice in SURS potrjujejo.
- V EU je bilo predlani zavrženih 57,9 milijona ton hrane.
- Večina virov ne omenja, 24ur in Dnevnik navajata, Finance.si pa 59 milijonov.
- V Sloveniji se 45 odstotkov odpadne hrane predela anaerobno v bioplinarnah.
- Nekateri viri navajajo podatek, drugi ga izpuščajo.
- Za proizvodnjo hrane, ki se zavrže, se porabi 28 odstotkov svetovnih kmetijskih površin.
- Samo Dostop.si podpira trditev; ostali je ne omenjajo.
- Zmanjševanje odpadne hrane je skupna naloga vseh udeležencev v prehranski verigi.
- Trije viri podpirajo, trije molčijo; poudarki se razlikujejo.
source analyses
- 24ur
- Delež užitnega dela v odpadni hrani v Sloveniji znaša 36 odstotkov.
- Da: Članek navaja ta delež za celotno odpadno hrano.
- Lidl Slovenija v sodelovanju z ETRI skupino predeluje presežke hrane v obroke.
- Da: Članek navaja podporo projektu Mini tovarna na hrani.
- Največ odpadne hrane v Sloveniji nastane v gospodinjstvih, in sicer 44,1 odstotka.
- Da: Članek potrjuje ta delež za gospodinjstva.
- Nemčija je država članica EU, v kateri nastane največ odpadne hrane.
- Da: Članek navaja Nemčijo kot državo z največ odpadne hrane.
- Odpadna hrana prispeva približno 10 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov.
- Ni omenjeno
- Prebivalci Slovenije so lani zavrgli 170.947 ton hrane, kar je dva odstotka več kot predlani.
- Da: Podatek je neposredno naveden v članku.
- Približno tretjina zavržene hrane v slovenskih gospodinjstvih bi bila še užitna.
- Da: Članek navaja, da bi bila užitna okoli tretjina.
- Statistični urad RS poroča o povečanju odpadne hrane v gospodinjstvih in gostinstvu za tri odstotke.
- Da: Članek navaja ta podatek statističnega urada.
- V EU je bilo predlani zavrženih 57,9 milijona ton hrane.
- Da: Podatek je naveden v razdelku o EU.
- V Sloveniji se 45 odstotkov odpadne hrane predela anaerobno v bioplinarnah.
- Da: Podatek je neposredno naveden v članku.
- Za proizvodnjo hrane, ki se zavrže, se porabi 28 odstotkov svetovnih kmetijskih površin.
- Ni omenjeno
- Zmanjševanje odpadne hrane je skupna naloga vseh udeležencev v prehranski verigi.
- Da: Članek to izrecno navaja kot skupno nalogo.
- Dnevnik
- Delež užitnega dela v odpadni hrani v Sloveniji znaša 36 odstotkov.
- Da: Članek izrecno navaja ta delež v podnaslovu in besedilu.
- Lidl Slovenija v sodelovanju z ETRI skupino predeluje presežke hrane v obroke.
- Ni omenjeno
- Največ odpadne hrane v Sloveniji nastane v gospodinjstvih, in sicer 44,1 odstotka.
- Da: Članek potrjuje ta delež za gospodinjstva.
- Nemčija je država članica EU, v kateri nastane največ odpadne hrane.
- Da: Članek navaja Nemčijo kot državo z največ odpadne hrane.
- Odpadna hrana prispeva približno 10 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov.
- Ni omenjeno
- Prebivalci Slovenije so lani zavrgli 170.947 ton hrane, kar je dva odstotka več kot predlani.
- Da: Podatek je naveden v uvodnem stavku članka.
- Približno tretjina zavržene hrane v slovenskih gospodinjstvih bi bila še užitna.
- Da: Članek navaja, da bi bila užitna še okoli tretjina.
- Statistični urad RS poroča o povečanju odpadne hrane v gospodinjstvih in gostinstvu za tri odstotke.
- Da: Članek navaja ta podatek kot razlog za lanski porast.
- V EU je bilo predlani zavrženih 57,9 milijona ton hrane.
- Da: Članek navaja ta podatek za EU.
- V Sloveniji se 45 odstotkov odpadne hrane predela anaerobno v bioplinarnah.
- Da: Članek navaja ta podatek v petem odstavku.
- Za proizvodnjo hrane, ki se zavrže, se porabi 28 odstotkov svetovnih kmetijskih površin.
- Ni omenjeno
- Zmanjševanje odpadne hrane je skupna naloga vseh udeležencev v prehranski verigi.
- Ni omenjeno
- Dostop.si
- Delež užitnega dela v odpadni hrani v Sloveniji znaša 36 odstotkov.
- Ni omenjeno
- Lidl Slovenija v sodelovanju z ETRI skupino predeluje presežke hrane v obroke.
- Ni omenjeno
- Največ odpadne hrane v Sloveniji nastane v gospodinjstvih, in sicer 44,1 odstotka.
- Ne: Članek navaja globalni podatek UNEP, da gospodinjstva zavržejo 60 %.
- Nemčija je država članica EU, v kateri nastane največ odpadne hrane.
- Ni omenjeno
- Odpadna hrana prispeva približno 10 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov.
- Da: Članek navaja podatek FAOSTAT o 10-odstotnem prispevku.
- Prebivalci Slovenije so lani zavrgli 170.947 ton hrane, kar je dva odstotka več kot predlani.
- Ni omenjeno
- Približno tretjina zavržene hrane v slovenskih gospodinjstvih bi bila še užitna.
- Ni omenjeno
- Statistični urad RS poroča o povečanju odpadne hrane v gospodinjstvih in gostinstvu za tri odstotke.
- Ni omenjeno
- V EU je bilo predlani zavrženih 57,9 milijona ton hrane.
- Ni omenjeno
- V Sloveniji se 45 odstotkov odpadne hrane predela anaerobno v bioplinarnah.
- Ni omenjeno
- Za proizvodnjo hrane, ki se zavrže, se porabi 28 odstotkov svetovnih kmetijskih površin.
- Da: Članek potrjuje ta podatek FAO.
- Zmanjševanje odpadne hrane je skupna naloga vseh udeležencev v prehranski verigi.
- Da: Članek navaja, da k zmanjševanju prispevajo vsi udeleženci.
- Finance.si
- Delež užitnega dela v odpadni hrani v Sloveniji znaša 36 odstotkov.
- Ni omenjeno
- Lidl Slovenija v sodelovanju z ETRI skupino predeluje presežke hrane v obroke.
- Da: Lidl podpira projekt Mini tovarna na hrani, ki presežke spreminja v obroke.
- Največ odpadne hrane v Sloveniji nastane v gospodinjstvih, in sicer 44,1 odstotka.
- Ni omenjeno
- Nemčija je država članica EU, v kateri nastane največ odpadne hrane.
- Ni omenjeno
- Odpadna hrana prispeva približno 10 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov.
- Ni omenjeno
- Prebivalci Slovenije so lani zavrgli 170.947 ton hrane, kar je dva odstotka več kot predlani.
- Ni omenjeno
- Približno tretjina zavržene hrane v slovenskih gospodinjstvih bi bila še užitna.
- Ni omenjeno
- Statistični urad RS poroča o povečanju odpadne hrane v gospodinjstvih in gostinstvu za tri odstotke.
- Ni omenjeno
- V EU je bilo predlani zavrženih 57,9 milijona ton hrane.
- Delno: Članek navaja, da se v EU vsako leto zavrže več kot 59 milijonov ton.
- V Sloveniji se 45 odstotkov odpadne hrane predela anaerobno v bioplinarnah.
- Ni omenjeno
- Za proizvodnjo hrane, ki se zavrže, se porabi 28 odstotkov svetovnih kmetijskih površin.
- Ni omenjeno
- Zmanjševanje odpadne hrane je skupna naloga vseh udeležencev v prehranski verigi.
- Da: Članek navaja, da je trgovec pomemben člen v verigi preskrbe s hrano.
- STA
- Delež užitnega dela v odpadni hrani v Sloveniji znaša 36 odstotkov.
- Ni omenjeno
- Lidl Slovenija v sodelovanju z ETRI skupino predeluje presežke hrane v obroke.
- Ni omenjeno
- Največ odpadne hrane v Sloveniji nastane v gospodinjstvih, in sicer 44,1 odstotka.
- Da: Članek potrjuje ta delež in izvor.
- Nemčija je država članica EU, v kateri nastane največ odpadne hrane.
- Ni omenjeno
- Odpadna hrana prispeva približno 10 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov.
- Ni omenjeno
- Prebivalci Slovenije so lani zavrgli 170.947 ton hrane, kar je dva odstotka več kot predlani.
- Da: Članek navaja točno te podatke.
- Približno tretjina zavržene hrane v slovenskih gospodinjstvih bi bila še užitna.
- Ni omenjeno
- Statistični urad RS poroča o povečanju odpadne hrane v gospodinjstvih in gostinstvu za tri odstotke.
- Ne: Članek navaja le skupno povečanje za dva odstotka.
- V EU je bilo predlani zavrženih 57,9 milijona ton hrane.
- Ni omenjeno
- V Sloveniji se 45 odstotkov odpadne hrane predela anaerobno v bioplinarnah.
- Ni omenjeno
- Za proizvodnjo hrane, ki se zavrže, se porabi 28 odstotkov svetovnih kmetijskih površin.
- Ni omenjeno
- Zmanjševanje odpadne hrane je skupna naloga vseh udeležencev v prehranski verigi.
- Ni omenjeno
- Slovenia - Statistical Office
- Delež užitnega dela v odpadni hrani v Sloveniji znaša 36 odstotkov.
- Da: Članek potrjuje, da je delež užitnega dela obsegal 36 %.
- Lidl Slovenija v sodelovanju z ETRI skupino predeluje presežke hrane v obroke.
- Ni omenjeno
- Največ odpadne hrane v Sloveniji nastane v gospodinjstvih, in sicer 44,1 odstotka.
- Delno: Članek navaja 44 % v gospodinjstvih, kar je blizu navedeni vrednosti.
- Nemčija je država članica EU, v kateri nastane največ odpadne hrane.
- Ni omenjeno
- Odpadna hrana prispeva približno 10 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov.
- Ni omenjeno
- Prebivalci Slovenije so lani zavrgli 170.947 ton hrane, kar je dva odstotka več kot predlani.
- Da: Članek navaja 170.947 ton, kar je 2 % več kot leto prej.
- Približno tretjina zavržene hrane v slovenskih gospodinjstvih bi bila še užitna.
- Da: Članek izrecno navaja, da bi bila užitna tretjina hrane iz gospodinjstev.
- Statistični urad RS poroča o povečanju odpadne hrane v gospodinjstvih in gostinstvu za tri odstotke.
- Da: Članek navaja 3-odstotno povečanje v obeh sektorjih.
- V EU je bilo predlani zavrženih 57,9 milijona ton hrane.
- Ni omenjeno
- V Sloveniji se 45 odstotkov odpadne hrane predela anaerobno v bioplinarnah.
- Da: Članek navaja, da je bilo 45 % hrane predelane anaerobno v bioplinarnah.
- Za proizvodnjo hrane, ki se zavrže, se porabi 28 odstotkov svetovnih kmetijskih površin.
- Ni omenjeno
- Zmanjševanje odpadne hrane je skupna naloga vseh udeležencev v prehranski verigi.
- Ni omenjeno
- ljnovice.si
- Delež užitnega dela v odpadni hrani v Sloveniji znaša 36 odstotkov.
- Da: Članek navaja, da je delež užitnega dela znašal 36 %.
- Lidl Slovenija v sodelovanju z ETRI skupino predeluje presežke hrane v obroke.
- Ni omenjeno
- Največ odpadne hrane v Sloveniji nastane v gospodinjstvih, in sicer 44,1 odstotka.
- Delno: Članek navaja 44 %, ne 44,1 %.
- Nemčija je država članica EU, v kateri nastane največ odpadne hrane.
- Ni omenjeno
- Odpadna hrana prispeva približno 10 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov.
- Ni omenjeno
- Prebivalci Slovenije so lani zavrgli 170.947 ton hrane, kar je dva odstotka več kot predlani.
- Da: Članek navaja 170.947 ton odpadne hrane, kar je 2 % več kot prej.
- Približno tretjina zavržene hrane v slovenskih gospodinjstvih bi bila še užitna.
- Da: Članek potrjuje, da bi bila užitna tretjina zavržene hrane.
- Statistični urad RS poroča o povečanju odpadne hrane v gospodinjstvih in gostinstvu za tri odstotke.
- Da: Članek navaja 3-odstotno povečanje v obeh sektorjih.
- V EU je bilo predlani zavrženih 57,9 milijona ton hrane.
- Ni omenjeno
- V Sloveniji se 45 odstotkov odpadne hrane predela anaerobno v bioplinarnah.
- Da: Članek navaja, da je bilo 45 % hrane predelane v bioplinarnah.
- Za proizvodnjo hrane, ki se zavrže, se porabi 28 odstotkov svetovnih kmetijskih površin.
- Ni omenjeno
- Zmanjševanje odpadne hrane je skupna naloga vseh udeležencev v prehranski verigi.
- Ni omenjeno
Analiza sentimenta
| Entiteta | Ključne razlike | STA | 24ur | Finance.si | Dnevnik | ljnovice.si | Dostop.si | Slovenia - Statistical Office |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| ETRI skupina | Večina virov entitete ne omenja; edina omemba je pozitivna (24ur) in nevtralna (Finance). | Ni omenjeno | Pozitivno: omenjena kot nosilec projekta predelave presežkov hrane, kar je predstavljeno pozitivno. | Nevtralno: citirana izjava Lenke Puh brez meta-vrednotenja | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Statistični urad Republike Slovenije | Vsi viri so nevtralni, brez razlik v prikazu. | Ni omenjeno | Nevtralno: urad le podaja statistične podatke brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: le informativno naveden kot vir podatkov | Nevtralno: SURS je vir podatkov, omenjen kot avtor statistike, brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: SURS je vir podatkov, omenjen informativno brez vrednotenja |
| Evropska unija | Vsi viri obravnavajo nevtralno, brez razlik. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena kot okvir za statistične podatke, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjena v statističnem kontekstu (33 milijonov ljudi v EU) | Nevtralno: omenjena kot geografski okvir za podatke Eurostata | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Lidl Slovenija | Pozitivno: 24ur in Finance.si; ostali viri ga ne omenjajo. | Ni omenjeno | Pozitivno: avtor izpostavi podporo projektu in aktivnosti, kar je predstavljeno v pozitivni luči. | Pozitivno: avtor pohvali Lidl kot pomembnega člana verige in aktivnega v zmanjševanju odpadne hrane | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Mini tovarna na hrani | Večina virov ne omenja; 24ur in Finance.si izpostavljata pozitivno inovativnost. | Ni omenjeno | Pozitivno: projekt predelave presežkov v obroke je predstavljen kot uspešen in pozitiven. | Pozitivno: opisana kot inovativni projekt, ki spreminja presežke v okusne obroke | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Eurostat | Viri Eurostat obravnavajo nevtralno, brez kritičnega vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: objavlja podatke, ni meta-vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: naveden kot vir podatkov o EU | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Nemčija | Viri Nemčijo omenjajo le nevtralno, brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: navedena kot država z največ odpadne hrane, brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: navedena kot država z največ odpadne hrane | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Francija | Nevtralno omenjata le 24ur in Dnevnik. | Ni omenjeno | Nevtralno: navedena kot država z veliko odpadne hrane, brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: navedena kot država z veliko odpadne hrane | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Italija | Nevtralno omenjena le pri 24ur in Dnevniku. | Ni omenjeno | Nevtralno: navedena kot država z veliko odpadne hrane, brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: navedena kot država z veliko odpadne hrane | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano | Samo 24ur poroča nevtralno; ostali viri ga ne omenjajo. | Ni omenjeno | Nevtralno: ministrstvo podaja opozorila in sporočila brez meta-vrednotenja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin | Edini vir (24ur) poroča nevtralno, ostali molčijo. | Ni omenjeno | Nevtralno: uprava poudarja pomen ukrepanja, ni izrecne pohvale ali kritike. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Zavod Pod strehco | Večina virov entitete sploh ne omenja; edini zapis je nevtralen. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot prejemnik brezplačnih obrokov, brez vrednotenja | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo | Večina virov entitete ne omenja; edini Dostop.si jo navaja nevtralno kot vir podatkov. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: FAO citiran kot vir podatkov, brez vrednotenja. | Ni omenjeno |
| Program Združenih narodov za okolje | Samo en vir omenja UNEP, in sicer nevtralno kot vir statistik. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: UNEP naveden kot vir statistik, brez vrednotenja. | Ni omenjeno |
entities
- ETRI skupina
- Statistični urad Republike Slovenije
- Evropska unija
- Lidl Slovenija
- Mini tovarna na hrani
- Eurostat
- Nemčija
- Francija
- Italija
- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
- Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
- Zavod Pod strehco
- Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo
- Program Združenih narodov za okolje
key differences
- ETRI skupina
- Večina virov entitete ne omenja; edina omemba je pozitivna (24ur) in nevtralna (Finance).
- Eurostat
- Viri Eurostat obravnavajo nevtralno, brez kritičnega vrednotenja.
- Evropska unija
- Vsi viri obravnavajo nevtralno, brez razlik.
- Francija
- Nevtralno omenjata le 24ur in Dnevnik.
- Italija
- Nevtralno omenjena le pri 24ur in Dnevniku.
- Lidl Slovenija
- Pozitivno: 24ur in Finance.si; ostali viri ga ne omenjajo.
- Mini tovarna na hrani
- Večina virov ne omenja; 24ur in Finance.si izpostavljata pozitivno inovativnost.
- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
- Samo 24ur poroča nevtralno; ostali viri ga ne omenjajo.
- Nemčija
- Viri Nemčijo omenjajo le nevtralno, brez vrednotenja.
- Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo
- Večina virov entitete ne omenja; edini Dostop.si jo navaja nevtralno kot vir podatkov.
- Program Združenih narodov za okolje
- Samo en vir omenja UNEP, in sicer nevtralno kot vir statistik.
- Statistični urad Republike Slovenije
- Vsi viri so nevtralni, brez razlik v prikazu.
- Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
- Edini vir (24ur) poroča nevtralno, ostali molčijo.
- Zavod Pod strehco
- Večina virov entitete sploh ne omenja; edini zapis je nevtralen.
source analyses
- 24ur
- ETRI skupina
- Pozitivno: omenjena kot nosilec projekta predelave presežkov hrane, kar je predstavljeno pozitivno.
- Eurostat
- Nevtralno: objavlja podatke, ni meta-vrednotenja.
- Evropska unija
- Nevtralno: omenjena kot okvir za statistične podatke, brez vrednotenja.
- Francija
- Nevtralno: navedena kot država z veliko odpadne hrane, brez vrednotenja.
- Italija
- Nevtralno: navedena kot država z veliko odpadne hrane, brez vrednotenja.
- Lidl Slovenija
- Pozitivno: avtor izpostavi podporo projektu in aktivnosti, kar je predstavljeno v pozitivni luči.
- Mini tovarna na hrani
- Pozitivno: projekt predelave presežkov v obroke je predstavljen kot uspešen in pozitiven.
- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
- Nevtralno: ministrstvo podaja opozorila in sporočila brez meta-vrednotenja.
- Nemčija
- Nevtralno: navedena kot država z največ odpadne hrane, brez vrednotenja.
- Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo
- Ni omenjeno
- Program Združenih narodov za okolje
- Ni omenjeno
- Statistični urad Republike Slovenije
- Nevtralno: urad le podaja statistične podatke brez vrednotenja.
- Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
- Nevtralno: uprava poudarja pomen ukrepanja, ni izrecne pohvale ali kritike.
- Zavod Pod strehco
- Ni omenjeno
- Dnevnik
- ETRI skupina
- Ni omenjeno
- Eurostat
- Nevtralno: naveden kot vir podatkov o EU
- Evropska unija
- Nevtralno: omenjena kot geografski okvir za podatke Eurostata
- Francija
- Nevtralno: navedena kot država z veliko odpadne hrane
- Italija
- Nevtralno: navedena kot država z veliko odpadne hrane
- Lidl Slovenija
- Ni omenjeno
- Mini tovarna na hrani
- Ni omenjeno
- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
- Ni omenjeno
- Nemčija
- Nevtralno: navedena kot država z največ odpadne hrane
- Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo
- Ni omenjeno
- Program Združenih narodov za okolje
- Ni omenjeno
- Statistični urad Republike Slovenije
- Nevtralno: le informativno naveden kot vir podatkov
- Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
- Ni omenjeno
- Zavod Pod strehco
- Ni omenjeno
- Dostop.si
- ETRI skupina
- Ni omenjeno
- Eurostat
- Ni omenjeno
- Evropska unija
- Ni omenjeno
- Francija
- Ni omenjeno
- Italija
- Ni omenjeno
- Lidl Slovenija
- Ni omenjeno
- Mini tovarna na hrani
- Ni omenjeno
- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
- Ni omenjeno
- Nemčija
- Ni omenjeno
- Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo
- Nevtralno: FAO citiran kot vir podatkov, brez vrednotenja.
- Program Združenih narodov za okolje
- Nevtralno: UNEP naveden kot vir statistik, brez vrednotenja.
- Statistični urad Republike Slovenije
- Ni omenjeno
- Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
- Ni omenjeno
- Zavod Pod strehco
- Ni omenjeno
- Finance.si
- ETRI skupina
- Nevtralno: citirana izjava Lenke Puh brez meta-vrednotenja
- Eurostat
- Ni omenjeno
- Evropska unija
- Nevtralno: omenjena v statističnem kontekstu (33 milijonov ljudi v EU)
- Francija
- Ni omenjeno
- Italija
- Ni omenjeno
- Lidl Slovenija
- Pozitivno: avtor pohvali Lidl kot pomembnega člana verige in aktivnega v zmanjševanju odpadne hrane
- Mini tovarna na hrani
- Pozitivno: opisana kot inovativni projekt, ki spreminja presežke v okusne obroke
- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
- Ni omenjeno
- Nemčija
- Ni omenjeno
- Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo
- Ni omenjeno
- Program Združenih narodov za okolje
- Ni omenjeno
- Statistični urad Republike Slovenije
- Ni omenjeno
- Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
- Ni omenjeno
- Zavod Pod strehco
- Nevtralno: omenjen kot prejemnik brezplačnih obrokov, brez vrednotenja
- STA
- ETRI skupina
- Ni omenjeno
- Eurostat
- Ni omenjeno
- Evropska unija
- Ni omenjeno
- Francija
- Ni omenjeno
- Italija
- Ni omenjeno
- Lidl Slovenija
- Ni omenjeno
- Mini tovarna na hrani
- Ni omenjeno
- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
- Ni omenjeno
- Nemčija
- Ni omenjeno
- Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo
- Ni omenjeno
- Program Združenih narodov za okolje
- Ni omenjeno
- Statistični urad Republike Slovenije
- Ni omenjeno
- Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
- Ni omenjeno
- Zavod Pod strehco
- Ni omenjeno
- Slovenia - Statistical Office
- ETRI skupina
- Ni omenjeno
- Eurostat
- Ni omenjeno
- Evropska unija
- Ni omenjeno
- Francija
- Ni omenjeno
- Italija
- Ni omenjeno
- Lidl Slovenija
- Ni omenjeno
- Mini tovarna na hrani
- Ni omenjeno
- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
- Ni omenjeno
- Nemčija
- Ni omenjeno
- Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo
- Ni omenjeno
- Program Združenih narodov za okolje
- Ni omenjeno
- Statistični urad Republike Slovenije
- Nevtralno: SURS je vir podatkov, omenjen informativno brez vrednotenja
- Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
- Ni omenjeno
- Zavod Pod strehco
- Ni omenjeno
- ljnovice.si
- ETRI skupina
- Ni omenjeno
- Eurostat
- Ni omenjeno
- Evropska unija
- Ni omenjeno
- Francija
- Ni omenjeno
- Italija
- Ni omenjeno
- Lidl Slovenija
- Ni omenjeno
- Mini tovarna na hrani
- Ni omenjeno
- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
- Ni omenjeno
- Nemčija
- Ni omenjeno
- Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo
- Ni omenjeno
- Program Združenih narodov za okolje
- Ni omenjeno
- Statistični urad Republike Slovenije
- Nevtralno: SURS je vir podatkov, omenjen kot avtor statistike, brez vrednotenja.
- Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
- Ni omenjeno
- Zavod Pod strehco
- Ni omenjeno
Scenariji
- scenarios
- description
- Lidl Slovenija v sodelovanju z ETRI skupino razširi mrežo predelovalnih obratov za presežno hrano, kar zmanjša količino odpadkov v trgovinah in poveča oskrbo ranljivih skupin z obroki.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- Širitev modela Mini tovarne v vse slovenske regije
- valence
- positive
- description
- Ministrstvo za kmetijstvo in Uprava za varno hrano okrepita ozaveščanje, vendar navade gospodinjstev ostajajo nespremenjene, kar vodi k stabilizaciji, a ne zmanjšanju količine zavržene hrane.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- Stagnacija količin odpadne hrane kljub vladnim kampanjam
- valence
- neutral
- description
- Zaradi nenehnega povečevanja količine zavržene hrane morajo komunalna podjetja povečati kapacitete bioplinarn in kompostarn, kar povzroči dvig cen položnic za prebivalce.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- short
- title
- Povečanje stroškov ravnanja z odpadki za slovenska gospodinjstva
- valence
- negative
- description
- Država uvede sistemske spodbude za trgovce in gostince, ki donirajo hrano pred iztekom roka, kar drastično zmanjša delež užitne hrane, ki konča med odpadki.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- long
- title
- Uvedba davčnih olajšav za donatorje presežne hrane
- valence
- positive
- description
- Sistem za sledenje hrane, ki ga nadzoruje Uprava za varno hrano, postane obvezen, kar sicer zmanjša odpadke v proizvodnji, a poveča administrativno breme za manjše pridelovalce.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- mid
- title
- Digitalizacija sledljivosti hrane v vseh fazah oskrbe
- valence
- neutral
- description
- Novi strogi predpisi o obveznem ločevanju in predelavi organskih odpadkov za gostince povzročijo finančni pritisk na manjše restavracije, kar vodi do zaprtij in dviga cen obrokov.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- mid
- title
- Kriza v gostinskem sektorju zaradi strožjih okoljskih predpisov
- valence
- negative
- description
- Znanstveni inštituti razvijejo cenovno ugodno tehnologijo za pretvorbo gospodinjskih organskih odpadkov v visoko kakovostno živalsko krmo, kar skoraj odpravi potrebo po odlaganju hrane.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Preboj v biotehnologiji pretvorbe odpadkov v krmo
- valence
- positive
- description
- Zakonodajalec po zgledu nekaterih tujih držav liberalizira označevanje rokov 'uporabno najmanj do', kar zmanjša zmedo potrošnikov, a poveča tveganje za varnost živil.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Sprememba zakonodaje o rokih uporabe živil
- valence
- neutral
- description
- Zaradi nenehnega porasta odpadne hrane v gospodinjstvih obstoječe bioplinarne in kompostarne ne zmorejo več obdelati vseh količin, kar vodi do nelegalnega odlaganja na deponije.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- short
- title
- Sistemski kolaps komunalnih sistemov zaradi preobremenjenosti
- valence
- negative
Viri
- articles
- article order
- 5
- body
- Ljubljana, 29. septembra (STA) Prebivalci Slovenije so lani zavrgli 170.947 ton hrane, kar je dva odstotka več kot predlani. Največ odpadne hrane, 44,1 odstotka ali 75.500 ton, je nastalo v gospodinjstvih. V gostinstvu in strežbi hrane je nastalo 32,1 odstotka odpadne hrane, v proizvodnji hrane ...
- language
- slv
- published at
- 2026-09-29T10:31:21
- source
- STA
- title
- V Sloveniji lani 35 kilogramov zavržene hrane na prebivalca
- url
- https://www.sta.si/3604166/
- article order
- 1
- body
- Ob današnjem mednarodnem dnevu ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani so znova v ospredju pozivi javnosti k nujnosti zmanjševanja izgub hrane in količin zavržene hrane. Na ministrstvu za kmetijstvo ob tem opominjajo, da z zavrženjem hrane ne zavržemo le živila, temveč tudi vse vire in trud, ki so bili vloženi v njegovo pridelavo in pripravo. Prebivalci Slovenije so lani zavrgli 170.947 ton hrane, kar je dva odstotka več kot predlani. Največ odpadne hrane, 44,1 odstotka ali 75.500 ton, je nastalo v gospodinjstvih. Lanski porast odpadne hrane so statistiki med drugim pripisali nastanku za tri odstotke več odpadne hrane v gospodinjstvih ter gostinstvu in strežbi hrane ter za dva odstotka več v trgovini z živili. Po drugi strani se je za štiri odstotke manj odpadne hrane zavrglo v proizvodnji hrane, pri čemer ta vključuje tudi primarno proizvodnjo, je danes sporočil statistični urad. Največ odpadne hrane, 44,1 odstotka ali 75.494 ton, je nastalo v gospodinjstvih. Prebivalec je tako lani doma zavrgel v povprečju 35 kilogramov hrane, pri čemer bi bila užitna še okoli tretjina oz. 12 kilogramov. V gostinstvu in strežbi hrane je nastalo 32,1 odstotka odpadne hrane, v proizvodnji hrane 14,7 odstotka, v dejavnosti trgovine z živili pa 9,1 odstotka. Delež užitnega dela v odpadni hrani je po oceni statistikov lani ostal enak kot predlani. Obsegal je 36 odstotkov skupne količine ali 61.000 ton, preostalih 110.000 ton ali 64 odstotkov pa je predstavljal neužitni del, kot so olupki, kosti, koščice, jajčne lupine in podobne snovi, ki jih ni mogoče uporabiti za prehrano ljudi. Največ ali 45 odstotkov odpadne hrane je bilo predelane anaerobno v bioplinarnah. V aerobni predelavi v kompostarnah so predelali 34 odstotkov odpadne hrane. V obratih za mehansko-biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov se je pred odlaganjem biološko stabiliziralo 19 odstotkov odpadne hrane. Preostala količina je bila obdelana z drugimi postopki, kot so sežig, ponovno rafiniranje olja in drugi postopki biološke predelave. Pozivi k nujnosti zmanjševanja količin odpadne hrane Na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so ob današnjem mednarodnem dnevu poudarili, da njegova letošnja tema izpostavlja preobrazbeni potencial zmanjševanja izgub in odpadne hrane ter pomen skupnega ukrepanja vseh deležnikov v prehranski verigi. Ob tem so spomnili, da je zmanjševanje izgub in odpadne hrane skupna naloga vseh udeležencev v prehranski verigi - primarnih pridelovalcev, proizvajalcev hrane, distributerjev, gostincev in potrošnikov. "Pomembno je, da se živila v vseh fazah ustrezno skladiščijo, prevažajo in da se z njimi pravilno ravna, saj lahko s tem preprečimo njihovo nepotrebno kvarjenje in zavržke," so opozorili. Opomnili so tudi na pomembno vlogo uprave pri nadzoru varnosti in kakovosti hrane, ki preverja izpolnjevanje predpisanih zahtev ter nadzira označevanje, sledljivost in pogoje ravnanja z živili. Na ministrstvu za kmetijstvo ob današnjem dnevu medtem opozarjajo na pomen odgovornega ravnanja s hrano. "Hrana ima vrednost, še preden pride na naš krožnik. Za njeno proizvodnjo so potrebni delo ljudi, naravni viri, voda, energija in čas. Ko hrano zavržemo, ne zavržemo le živila, temveč tudi vse vire in trud, ki so bili vloženi v njegovo pridelavo, predelavo in pripravo," so izpostavili na spletni strani Naša super hrana. Ob tem so spomnili na svoja prizadevanja, da bi preprečevanje odpadne hrane postalo del našega vsakdanjega razmišljanja in ravnanja. "Vse leto izvajamo aktivnosti ozaveščanja in informiranja, pripravljamo izobraževalne vsebine ter v skupne projekte vključujemo različne deležnike, saj lahko pomembne spremembe dosežemo le s sodelovanjem," so poudarili. Da je treba na ostanke hrane gledati kot na vir navdiha in sestavin za naslednji obrok, ne pa kot na nekaj, česar se moramo znebiti, pa so že pred obeležitvijo mednarodnega dneva sporočili iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS). Ob tem so navedli, da lahko ima že majhna sprememba vsakodnevnih navad občuten učinek. Včasih je dovolj že to, da se hrana pravočasno shrani in se naslednji dan vključi v drug obrok ter da se pred potjo v trgovino doma preveri obstoječe zaloge hrane, so dodali. Na aktivnosti na področju zmanjševanja odpadne hrane pa so ob današnjem dnevu spomnili tudi v Lidlu Slovenija. V tem trgovcu med drugim podpirajo projekt ETRI skupine Mini tovarna na hrani oz. predelovalni obrat, kjer presežke hrane spreminjajo v okusne obroke. Na pomen preudarnega ravnanja s hrano bosta partnerja v projektu danes opozorila tudi s hranozavestnim kulinaričnim doživetjem. Prebivalec EU predlani v povprečju zavrgel 129 kilogramov odpadne hrane V EU je predlani nastalo 57,9 milijona ton odpadne hrane, kar je 0,7 odstotka več v primerjavi z letom 2023. Največ odpadne hrane je nastalo v gospodinjstvih. Prebivalec EU je v povprečju zavrgel 129 kilogramov odpadne hrane, je danes objavil evropski statistični urad Eurostat. Odpadna hrana iz gospodinjstev je predstavljala več kot polovico oz. 53 odstotkov nastale odpadne hrane (69 kilogramov na prebivalca). Preostalih 47 odstotkov je nastalo v drugih fazah prehranske verige. Od tega je 12 odstotkov oz. 15 kilogramov na prebivalca odpadne hrane nastalo v restavracijah in pri ponudnikih prehranskih storitev, 19 odstotkov oz. 25 kilogramov na prebivalca v proizvodnji živil in pijač ter osem odstotkov oz. 10 kilogramov na prebivalca tako v primarni proizvodnji kot tudi v sektorju trgovine na drobno ter druge distribucije hrane. Med državami članicami EU, v katerih je nastalo največ odpadne hrane, so Nemčija (10,93 milijona ton), Francija (9,9 milijona ton), Italija (8,09 milijona ton), Poljska (4,76 milijona ton) in Romunija (3,58 milijona ton). Najmanj odpadne hrane pa je medtem nastalo na Malti (77.420 ton), v Luksemburgu (87.697 ton), Estoniji (138.789 ton), Sloveniji (168.318 ton) in Litvi (196.861 ton).
- language
- slv
- published at
- 2026-09-29T13:53:12
- source
- 24ur
- title
- Slovenci lani zavrgli več kot 170 tisoč ton hrane, tretjina bi bila še užitna
- url
- https://www.24ur.com/novice/slovenija/slovenci-lani-zavrgli-vec-kot-170-tisoc-ton-hrane-tretjina-bi-bila-se-uzitna.html
- article order
- 9
- body
- Skoraj 33 milijonov ljudi v EU si vsak drugi dan ne more privoščiti polnega obroka, medtem ko se v državah članicah vsako leto zavrže več kot 59 milijonov ton hrane oziroma 132 kg na osebo. V Lidlu Slovenija, ki je kot trgovec pomemben člen v verigi preskrbe s hrano, si že leta prizadevajo, da bi bilo hrane med odpadki čim manj ter obenem spodbujajo krožno porabo virov. Poleg sistemskih ukrepov za preprečevanje odpadne hrane, redistribucije presežne hrane iz trgovin in spodbujanja hranozavesti, podpirajo inovativni projekt ETRI skupine Mini tovarna na hrani - predelovalni obrat, kjer presežke hrane spreminjajo v okusne obroke. Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani (29. 9.) bosta partnerja s hranozavestnim kulinaričnim doživetjem opozorila na pomen preudarnega ravnanja s hrano. Od neporabljenih sestavin do toplega obroka Mini tovarna na hrani, ki jo Lidl Slovenija podpira že od njene vzpostavitve v letu 2023, deluje v okviru ETRI skupine. Njen cilj spodbuja krožno gospodarstvo: iz hrane, ki bi sicer ostala neporabljena pri pridelovalcih ali v trgovinah, ustvarjajo okusne domače juhe, enolončnice, omake in priljubljene kruhove cmočke. Del teh sestavin prispeva tudi Lidl Slovenija, saj ETRI skupina pobira presežke hrane pred iztekom roka trajanja tudi iz njihovih trgovin. "V sodelovanju z Mini tovarno spodbujamo razvoj lokalne predelave, krožnega gospodarstva in novih trajnostnih poslovnih modelov. Partnerstvo nam omogoča, da skupaj razvijamo konkretne rešitve za ponovno uporabo presežne hrane in ji dajemo novo vrednost. Verjamemo, da lahko s povezovanjem znanja, inovativnosti in dobrih praks pomembno prispevamo k zmanjševanju odpadne hrane in učinkovitejši rabi virov. Tako koncept hranozavesti prenašamo iz besed v prakso," je povedala Lana Jugo, vodja trajnosti v Lidlu Slovenija in Lidlu Hrvaška. Okoljski in družbeni učinki partnerstva S podporo Lidla Slovenija so v Mini tovarni na hrani dodatno opremili obrat, razvili nove možnosti za uporabo donirane hrane, sveže recepte in nove izdelke. Stabilno poslovanje jim omogoča tudi redno izvajanje vsebinskih delavnic z brezplačnim obrokom za starejše, ki potekajo v Zavodu Pod strehco. "Presežek hrane ni odpadek, temveč dragocena surovina - če imamo znanje, infrastrukturo in partnerje, da ga pravočasno zaznamo in obdržimo v prehranski verigi. V Mini tovarni na hrani zato ne razvijamo le novih jedi in izdelkov, ampak sodelovalni model, ki povezuje skrb za manj zavržene hrane, nove možnosti uporabe presežkov ter vsebine in obroke, ki jih vračamo v skupnost. Dolgoročna podpora Lidla nam omogoča, da dobre zamisli ne ostanejo pri posameznih akcijah, temveč postajajo inovativne rešitve s konkretnimi učinki," je dejala Lenka Puh iz ETRI skupine. Pokušina hranozavestnih jedi v Ljubljani in Celju Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani, Lidl Slovenija in Mini tovarna na hrani pripravljata tudi posebno kulinarično izkušnjo Hranozavestna mizica, pogrni se 2.0. Obiskovalci celjske tržnice (26. septembra) ter Lidlove trgovine v ljubljanskem BTC (29. septembra) so oziroma bodo lahko poskusili slane in sladke dobrote, pripravljene iz potencialnih presežkov hrane. Obiskovalci ljubljanskega dogodka bodo hranozavestne jedi, ki bodo del pokušine, lahko ekskluzivno kupili v mobilni prodajni prikolici Mini tovarne na hrani. Ta bo s svojo ponudbo pred Lidlovo trgovino v BTC na voljo vse do 7. oktobra. Podpora Mini tovarni del širše strategije zmanjševanja odpadne hrane V Lidlu Slovenija se s preprečevanjem odpadne hrane ukvarjajo že vrsto let, njene količine pa uspešno zmanjšujejo s številnimi sistemskimi ukrepi - od optimizacije naročanja in zniževanja cen izdelkov pred iztekom roka uporabnosti, vsakodnevnega rotiranja izdelkov na policah do doniranja presežkov hrane iz skoraj vseh njihovih trgovin devetim humanitarnim organizacijam (vključno z Mini tovarno na hrani). Hranozavestne jedi Mini tovarne na hrani obenem vključujejo v pogostitve na svojih dogodkih, zaposlenim pa nudijo možnost, da pri Mini tovarni na hrani naročijo malico. Letno donirajo približno 450 ton presežne hrane, krožno porabo virov pa spodbujajo tudi s predelavo odpadnega jedilnega olja. Pred 21 Lidlovimi trgovinami omogočajo oddajo odpadnega jedilnega olja, iz katerega nastaja biodizel, za vsak liter zbranega olja v letošnjem letu pa bodo namenili donacijo Zvezi Lions klubov Slovenija. Vstopajo že v 13. sezono projekta Hrana ni za tjavendan Aktivni so tudi na področju ozaveščanja. Del ozaveščevalnih prizadevanj Lidla Slovenija za manj odpadne hrane je dolgoročno sodelovanje s programom Ekošola v projektu Hrana ni za tjavendan (HNZT). Kmalu se bo začela že 13. sezona projekta, ki mlade ozavešča o pomenu preprečevanja odpadne hrane ter ponuja konkretne pristope za zmanjševanje količin odpadne hrane. Projekt vsako leto poveže več tisoč otrok, mladostnikov in mentorjev iz slovenskih šol ter drugih vzgojno-izobraževalnih ustanov; v lanskem šolskem letu je v HNZT sodelovalo več kot 300 izobraževalnih ustanov in prek 29.000 otrok in mladostnikov iz vse Slovenije. Obenem Lidl Slovenija skupaj s partnerji že več let spodbuja hranozavestno gibanje in je tudi eden od pobudnikov slovenskega dneva brez zavržene hrane, ki ga je vlada RS razglasila leta 2023 in ga odtlej vsako leto obeležujemo 24. aprila.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-28T12:03:10
- source
- Finance.si
- title
- Lidl Slovenija s podporo Mini tovarni spodbuja razvoj inovacij za zmanjševanje odpadne hrane
- url
- https://www.finance.si/trajnost/lidl-slovenija-s-podporo-mini-tovarni-spodbuja-razvoj-inovacij-za-zmanjsevanje-odpadne-hrane/a/9051577
- article order
- 2
- body
- Prebivalci Slovenije so lani zavrgli 170.947 ton hrane, kar je dva odstotka več kot predlani. Največ odpadne hrane, 44,1 odstotka ali 75.500 ton, je nastalo v gospodinjstvih. Prebivalec je doma zavrgel v povprečju 35 kilogramov hrane, pri čemer je bila užitna še okoli tretjina oz. 12 kilogramov te hrane. Lanski porast odpadne hrane so statistiki med drugim pripisali nastanku za tri odstotka več odpadne hrane v gospodinjstvih ter gostinstvu in strežbi hrane ter za dva odstotka več v trgovini z živili. Po drugi strani se je za štiri odstotke manj odpadne hrane zavrglo v proizvodnji hrane, pri čemer ta vključuje tudi primarno proizvodnjo, je danes sporočil statistični urad. Največ odpadne hrane, 44,1 odstotka ali 75.494 ton, je nastalo v gospodinjstvih. Prebivalec je tako lani doma zavrgel v povprečju 35 kilogramov hrane, pri čemer bi bila užitna še okoli tretjina oz. 12 kilogramov. V gostinstvu in strežbi hrane je nastalo 32,1 odstotka odpadne hrane, v proizvodnji hrane 14,7 odstotka, v dejavnosti trgovine z živili pa 9,1 odstotka. Užitnega dela hrane 36 odstotkov Delež užitnega dela v odpadni hrani je po oceni statistikov lani ostal enak kot predlani. Obsegal je 36 odstotkov skupne količine ali 61.000 ton, preostalih 110.000 ton ali 64 odstotkov pa je predstavljal neužitni del, kot so olupki, kosti, koščice, jajčne lupine in podobne snovi, ki jih ni mogoče uporabiti za prehrano ljudi. Največ ali 45 odstotkov odpadne hrane je bilo predelane anaerobno v bioplinarnah. V aerobni predelavi v kompostarnah so predelali 34 odstotkov odpadne hrane. V obratih za mehansko-biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov se je pred odlaganjem biološko stabiliziralo 19 odstotkov odpadne hrane. Preostala količina je bila obdelana z drugimi postopki, kot so sežig, ponovno rafiniranje olja in drugi postopki biološke predelave. Prebivalec EU predlani v povprečju zavrgel 129 kilogramov odpadne hrane V EU je predlani nastalo 57,9 milijona ton odpadne hrane, kar je 0,7 odstotka več v primerjavi z letom 2023. Največ odpadne hrane je nastalo v gospodinjstvih. Prebivalec EU je v povprečju zavrgel 129 kilogramov odpadne hrane, je danes objavil evropski statistični urad Eurostat. Odpadna hrana iz gospodinjstev je predstavljala več kot polovico oz. 53 odstotkov nastale odpadne hrane (69 kilogramov na prebivalca). Preostalih 47 odstotkov je nastalo v drugih fazah prehranske verige. Od tega je 12 odstotkov oz. 15 kilogramov na prebivalca odpadne hrane nastalo v restavracijah in pri ponudnikih prehranskih storitev, 19 odstotkov oz. 25 kilogramov na prebivalca v proizvodnji živil in pijač ter osem odstotkov oz. 10 kilogramov na prebivalca tako v primarni proizvodnji kot tudi v sektorju trgovine na drobno ter druge distribucije hrane. Največ hrane zavrgli Nemci Med državami članicami EU, v katerih je nastalo največ odpadne hrane, so Nemčija (10,93 milijona ton), Francija (9,9 milijona ton), Italija (8,09 milijona ton), Poljska (4,76 milijona ton) in Romunija (3,58 milijona ton). Najmanj odpadne hrane pa je medtem nastalo na Malti (77.420 ton), v Luksemburgu (87.697 ton), Estoniji (138.789 ton), Sloveniji (168.318 ton) in Litvi (196.861 ton).
- language
- slv
- published at
- 2026-09-29T11:20:19
- source
- Dnevnik
- title
- Odpadne hrane je vse več, največ je zavržejo gospodinjstva
- url
- https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/odpadne-hrane-je-vse-vec-najvec-je-zavrzejo-gospodinjstva-2830707/
- article order
- 3
- body
- Slovenija, 30. september 2026 - V slovenskih gospodinjstvih, gostinstvu in strežbi hrane ter trgovini z živili je nastalo nekoliko več odpadne hrane, v proizvodnji hrane pa manj. Prebivalec doma na mesec zavrgel v povprečju 1 kg še užitne hrane Lani se je zavrglo 170.947 ton hrane ali za 2 % več kot leto prej. Več odpadne hrane je nastalo v gospodinjstvih ter gostinstvu in strežbi hrane (pri obeh za 3 %) ter v trgovini z živili (za 2 %). Po drugi strani se je manj hrane (za 4 %) zavrglo v proizvodnji hrane, pri čemer ta vključuje tudi primarno proizvodnjo. Po SURS-ovi oceni je delež užitnega dela v odpadni hrani ostal enak kot predlani. Obsegal je 36 % skupne količine ali 61.000 ton, preostalih 110.000 ton ali 64 % pa je bil neužitni del, kot so olupki, kosti, koščice, jajčne lupine in podobne snovi, ki jih ni mogoče uporabiti za prehrano ljudi. Največ odpadne hrane, 44 % ali 75.500 ton, je nastalo v gospodinjstvih. Prebivalec je tako lani doma zavrgel v povprečju 35 kg hrane, pri čemer bi bila užitna še tretjina oz. 12 kg. V gostinstvu in strežbi hrane je nastala približno tretjina (32 %) odpadne hrane, v proizvodnji hrane 15 %, najmanj, 9 %, pa v dejavnosti trgovine z živili. Skupno skoraj štiri petine odpadne hrane predelane v bioplinarnah in kompostarnah Največ odpadne hrane je bilo predelane anaerobno v bioplinarnah (45 %), sledila je aerobna predelava v kompostarnah (34 %). V obratih za mehansko-biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov se je pred odlaganjem biološko stabiliziralo 19 % odpadne hrane. Preostala količina je bila obdelana z drugimi postopki, kot so sežig, ponovno rafiniranje olja in drugi postopki biološke predelave./LN/Vir za objavo SURS/ Nastale količine odpadne hrane po izvoru, Slovenija, 2025 Obdelane količine odpadne hrane po postopkih obdelave, Slovenija, 2025
- language
- slv
- published at
- 2026-09-30T05:05:42
- source
- ljnovice.si
- title
- Lani odpadne hrane nastalo nekaj več kot predlani
- url
- https://ljnovice.si/2026/09/30/lani-odpadne-hrane-nastalo-nekaj-vec-kot-predlani/
- article order
- 8
- body
- Vsako leto se po svetu izgubi ali zavrže ogromna količina hrane, medtem ko se milijoni ljudi še vedno soočajo z lakoto in prehransko negotovostjo. 29. september je mednarodni dan ozaveščanja o izgubah in odpadni hrani, ki letos opozarja na preobrazbeni potencial zmanjševanja živilskih izgub in odpadne hrane. Kaj lahko naredimo sami in zakaj je pomembno, da o problemu razmišljamo tudi v vsakdanjem življenju? 29. september je mednarodni dan ozaveščanja o izgubah in odpadni hrani. Letošnja tema opozarja na preobrazbeni potencial zmanjševanja izgub in odpadne hrane ter na koristi, ki jih lahko prinesejo spremembe v načinu proizvodnje, distribucije in uživanja hrane. Hrana je nekaj, kar potrebujemo vsak dan, vendar se velik del proizvedene hrane nikoli ne znajde na krožniku. Del se je izgubi že po žetvi in pred prihodom na trgovske police, veliko hrane pa se zavrže tudi v trgovinah, gostinstvu in gospodinjstvih. Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah in odpadni hrani zato spodbuja posameznike, podjetja, organizacije in države k ukrepanju. Cilj je zmanjšati količino hrane, ki se izgubi ali zavrže, ter s tem prispevati k bolj trajnostnemu prehranskemu sistemu. Zakaj je zavržena hrana pomembna tema? Po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) se globalno po žetvi in pred prihodom hrane na trgovske police izgubi približno 13 odstotkov proizvedene hrane. Na drugi strani se zavrže tudi velik delež hrane, ki je že na voljo potrošnikom. Po novejših ocenah je bilo leta 2022 zavrženih približno 1,05 milijarde ton hrane, kar predstavlja okoli 19 odstotkov hrane, ki je na voljo potrošnikom. Največji delež odpadne hrane nastane prav v gospodinjstvih. Po podatkih Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) gospodinjstva predstavljajo približno 60 odstotkov zavržene hrane, sledita gostinstvo z 28 odstotki in trgovina z 12 odstotki. To pomeni, da imajo pri zmanjševanju količine zavržene hrane pomembno vlogo tudi naše vsakodnevne navade. Hrana, ki je ne pojemo, vpliva tudi na okolje Ko zavržemo hrano, ne zavržemo le samega živila. Za njegovo proizvodnjo so bili potrebni zemlja, voda, energija, delo in drugi viri. Izgube in odpadna hrana imajo vpliv tudi na podnebje. Po podatkih FAOSTAT prispevajo približno 10 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov. Po podatkih FAO hrana, ki je nikoli ne pojemo, uporablja približno 28 odstotkov svetovnih kmetijskih površin. Globalni odtis površin, namenjenih pridelavi hrane, ki je na koncu ne zaužijemo, znaša približno 1,4 milijarde hektarov. Zmanjševanje količine zavržene hrane zato ni samo vprašanje varčevanja s hrano in denarjem. Povezano je tudi z učinkovitejšo uporabo naravnih virov, zmanjševanjem emisij in varovanjem okolja. Medtem ko hrano zavržemo, milijoni ljudi živijo v negotovosti Problem izgub in odpadne hrane postane še pomembnejši, če ga pogledamo v povezavi z globalno prehransko varnostjo. Podatki kažejo, da problem ni zgolj v količini proizvedene hrane, temveč tudi v tem, kako učinkovito jo uporabljamo in kako dostopna je ljudem. Po podatkih FAO je leta 2025 lakoto doživljal približno vsak trinajsti človek na svetu, kar pomeni med 608 in 696 milijoni ljudi. Še približno 2,1 milijarde ljudi oziroma 25,8 odstotka svetovnega prebivalstva se je soočalo z zmerno ali hudo prehransko negotovostjo. Hkrati si približno 2,69 milijarde ljudi oziroma 32,7 odstotka svetovnega prebivalstva ne more privoščiti zdrave prehrane. Kaj lahko naredimo sami? Zmanjševanje količine zavržene hrane se lahko začne že pri vsakodnevnih navadah. Pomembno je, da načrtujemo nakupe, kupujemo toliko hrane, kot jo lahko porabimo, pravilno shranjujemo živila in ostanke uporabimo pri naslednjem obroku. Pomembno vlogo ima tudi razumevanje razlik med različnimi oznakami na živilih ter premišljeno ravnanje s hrano, ki je še vedno primerna za uživanje. Vsak posamezen korak se morda zdi majhen, vendar lahko spremembe v vedenju velikega števila ljudi pomembno zmanjšajo količino zavržene hrane. Letošnja tema: preobrazbeni potencial Letošnja, že sedma obeležitev mednarodnega dneva ozaveščanja o izgubah in odpadni hrani nosi naslov "Transformative Potential of Reducing Food Loss and Waste" oziroma "Preobrazbeni potencial zmanjševanja izgub in odpadne hrane". FAO opozarja, da lahko zmanjševanje izgub in odpadne hrane prinese trojno korist: izboljša prehransko varnost in prehrano, zmanjša pritisk na naravne vire ter emisije toplogrednih plinov, hkrati pa lahko izboljša produktivnost in gospodarsko rast. Pri tem niso pomembni le potrošniki. K zmanjševanju izgub in odpadne hrane lahko prispevajo proizvajalci, trgovci, gostinci, podjetja, raziskovalne ustanove, javni sektor in druge organizacije. Odgovornost se začne pri vsakdanjih odločitvah Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah in odpadni hrani je predvsem priložnost za razmislek o tem, koliko hrane dejansko potrebujemo in kaj se zgodi s hrano, ki je ne pojemo. Zmanjševanje odpadne hrane lahko pomeni manjšo porabo naravnih virov, manj emisij, manjšo finančno izgubo in učinkovitejšo uporabo hrane, ki je že bila pridelana. DOSTOP.si / EŽ Unsplash
- language
- slv
- published at
- 2026-09-29T10:18:53
- source
- Dostop.si
- title
- Koliko hrane zavržemo? 29. september opozarja na problem, ki zadeva vse nas
- url
- https://www.dostop.si/mednarodni-dan-ozavescanja-izgube-odpadna-hrana/
- article order
- 4
- body
- Prebivalec doma na mesec zavrgel v povprečju 1 kg še užitne hrane Lani se je zavrglo 170.947 ton hrane ali za 2 % več kot leto prej. Več odpadne hrane je nastalo v gospodinjstvih ter gostinstvu in strežbi hrane (pri obeh za 3 %) ter v trgovini z živili (za 2 %). Po drugi strani se je manj hrane (za 4 %) zavrglo v proizvodnji hrane, pri čemer ta vključuje tudi primarno proizvodnjo. Po SURS-ovi oceni je delež užitnega dela v odpadni hrani ostal enak kot predlani. Obsegal je 36 % skupne količine ali 61.000 ton, preostalih 110.000 ton ali 64 % pa je bil neužitni del, kot so olupki, kosti, koščice, jajčne lupine in podobne snovi, ki jih ni mogoče uporabiti za prehrano ljudi. Največ odpadne hrane, 44 % ali 75.500 ton, je nastalo v gospodinjstvih. Prebivalec je tako lani doma zavrgel v povprečju 35 kg hrane, pri čemer bi bila užitna še tretjina oz. 12 kg. V gostinstvu in strežbi hrane je nastala približno tretjina (32 %) odpadne hrane, v proizvodnji hrane 15 %, najmanj, 9 %, pa v dejavnosti trgovine z živili. Skupno skoraj štiri petine odpadne hrane predelane v bioplinarnah in kompostarnah Največ odpadne hrane je bilo predelane anaerobno v bioplinarnah (45 %), sledila je aerobna predelava v kompostarnah (34 %). V obratih za mehansko-biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov se je pred odlaganjem biološko stabiliziralo 19 % odpadne hrane. Preostala količina je bila obdelana z drugimi postopki, kot so sežig, ponovno rafiniranje olja in drugi postopki biološke predelave. Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v
- language
- slv
- published at
- 2026-09-29T08:39:36
- source
- Slovenia - Statistical Office
- title
- Odpadne hrane nastalo nekaj več kot predlani
- url
- https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/14625
- source scope
- analyzed source count
- 7
- omitted articles
- omitted source count
- 0
- total source count
- 7