Raziskovalci ZRC SAZU potrjujejo izginjanje Triglavskega ledenika 30.9.2026
Zaradi izjemno visokih temperatur v letošnji talilni sezoni se je glavni del Triglavskega ledenika skrčil na le nekaj kvadratnih metrov površine z debelino okoli pol metra. Raziskovalci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, ki ledenik spremljajo od leta 1946, opozarjajo, da je njegovo popolno izginotje pred koncem oktobra zelo verjetno. Taljenje ledenika, ki je na tem območju vztrajal skoraj 12.000 let, je del širšega trenda segrevanja Alp, kjer so temperature zraka na Kredarici v zadnjih letih pogosto nad lediščem. Medtem ko se površinski ostanki topijo, podzemni led ostaja v Triglavskem breznu, podobna usoda izginjanja pa čaka tudi ledenik pod Skuto.
Infografika
Analiza trditev
| Trditev | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | Delo | Dnevnik | SiOL | Svet24 | Primorski Dnevnik | primorske.si | Reporter |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Triglavski ledenik se je skrčil na le nekaj kvadratnih metrov površine. | Večina potrjuje skrčitev; Reporter in Svet24 dodajata natančne mere. | Da: Članek navaja, da je površina le še nekaj kvadratnih metrov. | Da: Članek navaja, da se je skrčil na le nekaj kvadratnih metrov. | Da: Članek navaja, da je površina le še nekaj kvadratnih metrov. | Da: Članek navaja, da je površina le še nekaj kvadratnih metrov. | Da: Članek navaja, da je površina le še nekaj kvadratnih metrov. | Delno: Članek navaja, da meri na daljši stranici približno pet metrov. | Da: Članek navaja, da je površina le še nekaj kvadratnih metrov. | Da: Članek navaja, da meri le še nekaj kvadratnih metrov. | Delno: Članek navaja, da meri približno pet metrov na daljši stranici. |
| Triglavski ledenik bo verjetno popolnoma izginil do konca letošnje talilne sezone. | Vsi viri razen STA podpirajo trditev, brez nasprotij. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da bo verjetno izginil do konca sezone. | Da: Članek navaja, da je to zelo verjetno. | Da: Raziskovalci ocenjujejo, da bo ledenik izginil do konca sezone. | Da: Članek navaja, da je zelo verjetno, da bo izginil do konca sezone. | Da: Članek navaja, da je to zelo verjetno. | Da: Članek navaja, da bo ledenik verjetno izginil do konca sezone. | Da: Članek navaja, da bo verjetno izginil do konca sezone. | Da: Članek navaja, da je to zelo verjetno. |
| Letošnja talilna sezona bo najtoplejša po letu 1955. | Vsi viri razen STA trditev potrjujejo, brez nasprotij. | Ni omenjeno | Da: Raziskovalec Pavšek potrjuje, da bo sezona najtoplejša po 1955. | Da: Raziskovalec Miha Pavšek potrjuje, da bo skoraj zagotovo najtoplejša. | Da: Raziskovalec Miha Pavšek navaja, da bo sezona najtoplejša po 1955. | Da: Članek navaja, da bo sezona skoraj zagotovo najtoplejša po 1955. | Da: Tako navaja raziskovalec Miha Pavšek. | Da: Raziskovalec Pavšek navaja, da bo sezona najtoplejša po letu 1955. | Da: Raziskovalec Pavšek potrjuje, da bo sezona najtoplejša po 1955. | Da: Raziskovalec Miha Pavšek to potrjuje kot skoraj gotovo. |
| Povprečna septembrska temperatura na Kredarici je bila za več kot tri stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem. | Vsi viri razen STA trditev potrjujejo brez odstopanj. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje, da je bila temperatura za več kot 3 °C nad povprečjem. | Da: Članek potrjuje, da je bila temperatura za več kot 3 °C nad povprečjem. | Da: Članek potrjuje, da je bila septembrska temperatura za več kot 3 °C nad povprečjem. | Da: Članek potrjuje, da je bila septembrska temperatura za več kot 3 °C nad povprečjem. | Da: Članek to izrecno potrjuje. | Da: Članek potrjuje, da je bila septembrska temperatura za več kot 3 °C nad povprečjem. | Da: Članek potrjuje, da je bila septembrska temperatura za več kot 3 °C nad povprečjem. | Da: Članek to izrecno navaja. |
| Zadnji ostanek ledenika se nahaja na nadmorski višini okrog 2470 metrov pod steno Malega Triglava. | Večina virov potrjuje trditev, STA je ne omenja. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja točno lokacijo in nadmorsko višino. | Da: Članek navaja točno to lokacijo in nadmorsko višino. | Da: Članek navaja točno lokacijo in nadmorsko višino ostanka. | Da: Članek navaja točno to lokacijo in nadmorsko višino. | Da: Članek to navaja kot lokacijo zadnjega ostanka. | Da: Članek navaja to lokacijo in nadmorsko višino. | Da: Članek navaja točno to lokacijo in nadmorsko višino. | Da: Članek to potrjuje. |
| Debelina zadnjega ostanka ledenika znaša le še približno pol metra. | Vsi viri trditev potrjujejo, le STA je ne omenja. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da debelina znaša približno pol metra. | Da: Članek navaja, da debelina znaša le še približno pol metra. | Da: Članek navaja, da debelina znaša le še približno pol metra. | Da: Članek navaja, da debelina znaša le še približno pol metra. | Da: Članek to navaja za najdebelejši del. | Da: Članek navaja, da debelina znaša približno pol metra. | Da: Članek navaja, da debelina znaša približno pol metra. | Da: Članek to izrecno navaja. |
| V Triglavskem breznu na globini 250 metrov še vedno obstaja večje jamsko ledeno telo. | Vsi viri razen STA potrjujejo trditev brez nasprotij. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje obstoj ledenega telesa v breznu na tej globini. | Da: Članek potrjuje obstoj večjega jamskega ledenega telesa na tej globini. | Da: Članek potrjuje obstoj jamskega ledenega telesa na tej globini. | Da: Članek potrjuje obstoj jamskega ledenega telesa na tej globini. | Da: Članek to potrjuje kot izjavo raziskovalca Pavška. | Da: Članek potrjuje obstoj jamskega ledenega telesa na tej globini. | Da: Članek potrjuje obstoj jamskega ledenega telesa na tej globini. | Da: Članek to potrjuje. |
| Raziskovalci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU spremljajo ledenik od leta 1946. | Vsi viri trditev potrjujejo, brez nasprotij. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da inštitut ledenik opazuje od leta 1946. | Da: Članek navaja, da ga opazujejo od leta 1946. | Da: Članek navaja, da inštitut ledenik opazuje od leta 1946. | Da: Članek navaja, da ga opazujejo od leta 1946. | Da: Članek navaja, da ga opazujejo od leta 1946. | Da: Članek navaja, da ga opazujejo od leta 1946. | Da: Članek navaja, da ga opazujejo od leta 1946. | Da: Članek navaja, da ga opazujejo od leta 1946. |
| Triglavski ledenik na svojem mestu vztraja že skoraj 12.000 let od konca pleistocenske poledenitve. | Večina virov podpira trditev, STA in Primorski Dnevnik je ne omenjata. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da ledenik vztraja skoraj 12.000 let. | Da: Članek navaja, da ledenik vztraja nekaj manj kot 12.000 let. | Da: Članek navaja, da ledenik vztraja nekaj manj kot 12.000 let. | Da: Članek navaja, da ledenik vztraja nekaj manj kot 12.000 let. | Da: Članek navaja nekaj manj kot 12.000 let. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da ledenik vztraja nekaj manj kot 12.000 let. | Da: Članek navaja, da ledenik vztraja nekaj manj kot 12.000 let. |
| Podledeniška karbonatna skorja dokazuje, da je bil večji del Triglavskih podov pod ledom večji del holocena. | Vsi viri podpirajo trditev, razen STA in Primorski Dnevnik, ki je ne omenjata. | Ni omenjeno | Da: Ohranjenost skorje podpira razlago o zaledenelosti v holocenu. | Da: Ohranjenost skorje podpira razlago o zaledenelosti večjega dela holocena. | Da: Ohranjenost skorje podpira razlago o zaledenelosti večji del holocena. | Da: Članek navaja, da ohranjenost skorje podpira to razlago. | Da: Članek navaja, da ohranjenost skorje podpira to razlago. | Ni omenjeno | Da: Ohranjenost skorje podpira razlago o prisotnosti ledu v holocenu. | Da: Članek navaja, da ohranjenost skorje podpira to razlago. |
| Izginjanje ledenika je skozi leta razkrilo številne izgubljene predmete, kot so stari fotoaparati in ostanki letal. | Večina virov trditev podpira, a se razlikujejo v podrobnostih. | Ni omenjeno | Da: Članek omenja najdbe fotoaparata in ostankov letala. | Da: Članek izrecno omenja fotoaparat in ostanke letala Cessna. | Da: Članek omenja najdbe fotoaparata, ostankov letala in drugih predmetov. | Da: Članek omenja fotoaparat Ernemann in ostanke letala Cessna. | Da: Članek omenja fotoaparat in ostanke letala Cessna. | Ni omenjeno | Da: Članek omenja fotoaparat Ernemann in ostanke letala Cessna. | Da: Članek omenja fotoaparat Ernemann in ostanke letala Cessna. |
| Nekatere predmete, najdene na območju ledenika, hranijo v Slovenskem planinskem muzeju. | Večina virov potrjuje, STA in Primorski Dnevnik ne omenjata. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da so predmeti na ogled v tem muzeju. | Da: Članek navaja, da si jih je mogoče ogledati v tem muzeju. | Da: Članek navaja, da si predmete lahko ogledamo v tem muzeju. | Da: Članek navaja, da si jih je mogoče ogledati v tem muzeju. | Da: Članek to izrecno potrjuje. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da si jih je mogoče ogledati v tem muzeju. | Da: Članek navaja, da si jih je mogoče ogledati v tem muzeju. |
claims
- Triglavski ledenik se je skrčil na le nekaj kvadratnih metrov površine.
- Triglavski ledenik bo verjetno popolnoma izginil do konca letošnje talilne sezone.
- Letošnja talilna sezona bo najtoplejša po letu 1955.
- Povprečna septembrska temperatura na Kredarici je bila za več kot tri stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem.
- Zadnji ostanek ledenika se nahaja na nadmorski višini okrog 2470 metrov pod steno Malega Triglava.
- Debelina zadnjega ostanka ledenika znaša le še približno pol metra.
- V Triglavskem breznu na globini 250 metrov še vedno obstaja večje jamsko ledeno telo.
- Raziskovalci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU spremljajo ledenik od leta 1946.
- Triglavski ledenik na svojem mestu vztraja že skoraj 12.000 let od konca pleistocenske poledenitve.
- Podledeniška karbonatna skorja dokazuje, da je bil večji del Triglavskih podov pod ledom večji del holocena.
- Izginjanje ledenika je skozi leta razkrilo številne izgubljene predmete, kot so stari fotoaparati in ostanki letal.
- Nekatere predmete, najdene na območju ledenika, hranijo v Slovenskem planinskem muzeju.
key differences
- Debelina zadnjega ostanka ledenika znaša le še približno pol metra.
- Vsi viri trditev potrjujejo, le STA je ne omenja.
- Izginjanje ledenika je skozi leta razkrilo številne izgubljene predmete, kot so stari fotoaparati in ostanki letal.
- Večina virov trditev podpira, a se razlikujejo v podrobnostih.
- Letošnja talilna sezona bo najtoplejša po letu 1955.
- Vsi viri razen STA trditev potrjujejo, brez nasprotij.
- Nekatere predmete, najdene na območju ledenika, hranijo v Slovenskem planinskem muzeju.
- Večina virov potrjuje, STA in Primorski Dnevnik ne omenjata.
- Podledeniška karbonatna skorja dokazuje, da je bil večji del Triglavskih podov pod ledom večji del holocena.
- Vsi viri podpirajo trditev, razen STA in Primorski Dnevnik, ki je ne omenjata.
- Povprečna septembrska temperatura na Kredarici je bila za več kot tri stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem.
- Vsi viri razen STA trditev potrjujejo brez odstopanj.
- Raziskovalci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU spremljajo ledenik od leta 1946.
- Vsi viri trditev potrjujejo, brez nasprotij.
- Triglavski ledenik bo verjetno popolnoma izginil do konca letošnje talilne sezone.
- Vsi viri razen STA podpirajo trditev, brez nasprotij.
- Triglavski ledenik na svojem mestu vztraja že skoraj 12.000 let od konca pleistocenske poledenitve.
- Večina virov podpira trditev, STA in Primorski Dnevnik je ne omenjata.
- Triglavski ledenik se je skrčil na le nekaj kvadratnih metrov površine.
- Večina potrjuje skrčitev; Reporter in Svet24 dodajata natančne mere.
- V Triglavskem breznu na globini 250 metrov še vedno obstaja večje jamsko ledeno telo.
- Vsi viri razen STA potrjujejo trditev brez nasprotij.
- Zadnji ostanek ledenika se nahaja na nadmorski višini okrog 2470 metrov pod steno Malega Triglava.
- Večina virov potrjuje trditev, STA je ne omenja.
source analyses
- Delo
- Debelina zadnjega ostanka ledenika znaša le še približno pol metra.
- Da: Članek navaja, da debelina znaša le še približno pol metra.
- Izginjanje ledenika je skozi leta razkrilo številne izgubljene predmete, kot so stari fotoaparati in ostanki letal.
- Da: Članek izrecno omenja fotoaparat in ostanke letala Cessna.
- Letošnja talilna sezona bo najtoplejša po letu 1955.
- Da: Raziskovalec Miha Pavšek potrjuje, da bo skoraj zagotovo najtoplejša.
- Nekatere predmete, najdene na območju ledenika, hranijo v Slovenskem planinskem muzeju.
- Da: Članek navaja, da si jih je mogoče ogledati v tem muzeju.
- Podledeniška karbonatna skorja dokazuje, da je bil večji del Triglavskih podov pod ledom večji del holocena.
- Da: Ohranjenost skorje podpira razlago o zaledenelosti večjega dela holocena.
- Povprečna septembrska temperatura na Kredarici je bila za več kot tri stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem.
- Da: Članek potrjuje, da je bila temperatura za več kot 3 °C nad povprečjem.
- Raziskovalci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU spremljajo ledenik od leta 1946.
- Da: Članek navaja, da ga opazujejo od leta 1946.
- Triglavski ledenik bo verjetno popolnoma izginil do konca letošnje talilne sezone.
- Da: Članek navaja, da je to zelo verjetno.
- Triglavski ledenik na svojem mestu vztraja že skoraj 12.000 let od konca pleistocenske poledenitve.
- Da: Članek navaja, da ledenik vztraja nekaj manj kot 12.000 let.
- Triglavski ledenik se je skrčil na le nekaj kvadratnih metrov površine.
- Da: Članek navaja, da je površina le še nekaj kvadratnih metrov.
- V Triglavskem breznu na globini 250 metrov še vedno obstaja večje jamsko ledeno telo.
- Da: Članek potrjuje obstoj večjega jamskega ledenega telesa na tej globini.
- Zadnji ostanek ledenika se nahaja na nadmorski višini okrog 2470 metrov pod steno Malega Triglava.
- Da: Članek navaja točno to lokacijo in nadmorsko višino.
- Dnevnik
- Debelina zadnjega ostanka ledenika znaša le še približno pol metra.
- Da: Članek navaja, da debelina znaša le še približno pol metra.
- Izginjanje ledenika je skozi leta razkrilo številne izgubljene predmete, kot so stari fotoaparati in ostanki letal.
- Da: Članek omenja najdbe fotoaparata, ostankov letala in drugih predmetov.
- Letošnja talilna sezona bo najtoplejša po letu 1955.
- Da: Raziskovalec Miha Pavšek navaja, da bo sezona najtoplejša po 1955.
- Nekatere predmete, najdene na območju ledenika, hranijo v Slovenskem planinskem muzeju.
- Da: Članek navaja, da si predmete lahko ogledamo v tem muzeju.
- Podledeniška karbonatna skorja dokazuje, da je bil večji del Triglavskih podov pod ledom večji del holocena.
- Da: Ohranjenost skorje podpira razlago o zaledenelosti večji del holocena.
- Povprečna septembrska temperatura na Kredarici je bila za več kot tri stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem.
- Da: Članek potrjuje, da je bila septembrska temperatura za več kot 3 °C nad povprečjem.
- Raziskovalci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU spremljajo ledenik od leta 1946.
- Da: Članek navaja, da inštitut ledenik opazuje od leta 1946.
- Triglavski ledenik bo verjetno popolnoma izginil do konca letošnje talilne sezone.
- Da: Raziskovalci ocenjujejo, da bo ledenik izginil do konca sezone.
- Triglavski ledenik na svojem mestu vztraja že skoraj 12.000 let od konca pleistocenske poledenitve.
- Da: Članek navaja, da ledenik vztraja nekaj manj kot 12.000 let.
- Triglavski ledenik se je skrčil na le nekaj kvadratnih metrov površine.
- Da: Članek navaja, da je površina le še nekaj kvadratnih metrov.
- V Triglavskem breznu na globini 250 metrov še vedno obstaja večje jamsko ledeno telo.
- Da: Članek potrjuje obstoj jamskega ledenega telesa na tej globini.
- Zadnji ostanek ledenika se nahaja na nadmorski višini okrog 2470 metrov pod steno Malega Triglava.
- Da: Članek navaja točno lokacijo in nadmorsko višino ostanka.
- Primorski Dnevnik
- Debelina zadnjega ostanka ledenika znaša le še približno pol metra.
- Da: Članek navaja, da debelina znaša približno pol metra.
- Izginjanje ledenika je skozi leta razkrilo številne izgubljene predmete, kot so stari fotoaparati in ostanki letal.
- Ni omenjeno
- Letošnja talilna sezona bo najtoplejša po letu 1955.
- Da: Raziskovalec Pavšek navaja, da bo sezona najtoplejša po letu 1955.
- Nekatere predmete, najdene na območju ledenika, hranijo v Slovenskem planinskem muzeju.
- Ni omenjeno
- Podledeniška karbonatna skorja dokazuje, da je bil večji del Triglavskih podov pod ledom večji del holocena.
- Ni omenjeno
- Povprečna septembrska temperatura na Kredarici je bila za več kot tri stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem.
- Da: Članek potrjuje, da je bila septembrska temperatura za več kot 3 °C nad povprečjem.
- Raziskovalci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU spremljajo ledenik od leta 1946.
- Da: Članek navaja, da ga opazujejo od leta 1946.
- Triglavski ledenik bo verjetno popolnoma izginil do konca letošnje talilne sezone.
- Da: Članek navaja, da bo ledenik verjetno izginil do konca sezone.
- Triglavski ledenik na svojem mestu vztraja že skoraj 12.000 let od konca pleistocenske poledenitve.
- Ni omenjeno
- Triglavski ledenik se je skrčil na le nekaj kvadratnih metrov površine.
- Da: Članek navaja, da je površina le še nekaj kvadratnih metrov.
- V Triglavskem breznu na globini 250 metrov še vedno obstaja večje jamsko ledeno telo.
- Da: Članek potrjuje obstoj jamskega ledenega telesa na tej globini.
- Zadnji ostanek ledenika se nahaja na nadmorski višini okrog 2470 metrov pod steno Malega Triglava.
- Da: Članek navaja to lokacijo in nadmorsko višino.
- RTV Slovenija
- Debelina zadnjega ostanka ledenika znaša le še približno pol metra.
- Da: Članek navaja, da debelina znaša približno pol metra.
- Izginjanje ledenika je skozi leta razkrilo številne izgubljene predmete, kot so stari fotoaparati in ostanki letal.
- Da: Članek omenja najdbe fotoaparata in ostankov letala.
- Letošnja talilna sezona bo najtoplejša po letu 1955.
- Da: Raziskovalec Pavšek potrjuje, da bo sezona najtoplejša po 1955.
- Nekatere predmete, najdene na območju ledenika, hranijo v Slovenskem planinskem muzeju.
- Da: Članek navaja, da so predmeti na ogled v tem muzeju.
- Podledeniška karbonatna skorja dokazuje, da je bil večji del Triglavskih podov pod ledom večji del holocena.
- Da: Ohranjenost skorje podpira razlago o zaledenelosti v holocenu.
- Povprečna septembrska temperatura na Kredarici je bila za več kot tri stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem.
- Da: Članek potrjuje, da je bila temperatura za več kot 3 °C nad povprečjem.
- Raziskovalci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU spremljajo ledenik od leta 1946.
- Da: Članek navaja, da inštitut ledenik opazuje od leta 1946.
- Triglavski ledenik bo verjetno popolnoma izginil do konca letošnje talilne sezone.
- Da: Članek navaja, da bo verjetno izginil do konca sezone.
- Triglavski ledenik na svojem mestu vztraja že skoraj 12.000 let od konca pleistocenske poledenitve.
- Da: Članek navaja, da ledenik vztraja skoraj 12.000 let.
- Triglavski ledenik se je skrčil na le nekaj kvadratnih metrov površine.
- Da: Članek navaja, da se je skrčil na le nekaj kvadratnih metrov.
- V Triglavskem breznu na globini 250 metrov še vedno obstaja večje jamsko ledeno telo.
- Da: Članek potrjuje obstoj ledenega telesa v breznu na tej globini.
- Zadnji ostanek ledenika se nahaja na nadmorski višini okrog 2470 metrov pod steno Malega Triglava.
- Da: Članek navaja točno lokacijo in nadmorsko višino.
- Reporter
- Debelina zadnjega ostanka ledenika znaša le še približno pol metra.
- Da: Članek to izrecno navaja.
- Izginjanje ledenika je skozi leta razkrilo številne izgubljene predmete, kot so stari fotoaparati in ostanki letal.
- Da: Članek omenja fotoaparat Ernemann in ostanke letala Cessna.
- Letošnja talilna sezona bo najtoplejša po letu 1955.
- Da: Raziskovalec Miha Pavšek to potrjuje kot skoraj gotovo.
- Nekatere predmete, najdene na območju ledenika, hranijo v Slovenskem planinskem muzeju.
- Da: Članek navaja, da si jih je mogoče ogledati v tem muzeju.
- Podledeniška karbonatna skorja dokazuje, da je bil večji del Triglavskih podov pod ledom večji del holocena.
- Da: Članek navaja, da ohranjenost skorje podpira to razlago.
- Povprečna septembrska temperatura na Kredarici je bila za več kot tri stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem.
- Da: Članek to izrecno navaja.
- Raziskovalci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU spremljajo ledenik od leta 1946.
- Da: Članek navaja, da ga opazujejo od leta 1946.
- Triglavski ledenik bo verjetno popolnoma izginil do konca letošnje talilne sezone.
- Da: Članek navaja, da je to zelo verjetno.
- Triglavski ledenik na svojem mestu vztraja že skoraj 12.000 let od konca pleistocenske poledenitve.
- Da: Članek navaja, da ledenik vztraja nekaj manj kot 12.000 let.
- Triglavski ledenik se je skrčil na le nekaj kvadratnih metrov površine.
- Delno: Članek navaja, da meri približno pet metrov na daljši stranici.
- V Triglavskem breznu na globini 250 metrov še vedno obstaja večje jamsko ledeno telo.
- Da: Članek to potrjuje.
- Zadnji ostanek ledenika se nahaja na nadmorski višini okrog 2470 metrov pod steno Malega Triglava.
- Da: Članek to potrjuje.
- STA
- Debelina zadnjega ostanka ledenika znaša le še približno pol metra.
- Ni omenjeno
- Izginjanje ledenika je skozi leta razkrilo številne izgubljene predmete, kot so stari fotoaparati in ostanki letal.
- Ni omenjeno
- Letošnja talilna sezona bo najtoplejša po letu 1955.
- Ni omenjeno
- Nekatere predmete, najdene na območju ledenika, hranijo v Slovenskem planinskem muzeju.
- Ni omenjeno
- Podledeniška karbonatna skorja dokazuje, da je bil večji del Triglavskih podov pod ledom večji del holocena.
- Ni omenjeno
- Povprečna septembrska temperatura na Kredarici je bila za več kot tri stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem.
- Ni omenjeno
- Raziskovalci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU spremljajo ledenik od leta 1946.
- Ni omenjeno
- Triglavski ledenik bo verjetno popolnoma izginil do konca letošnje talilne sezone.
- Ni omenjeno
- Triglavski ledenik na svojem mestu vztraja že skoraj 12.000 let od konca pleistocenske poledenitve.
- Ni omenjeno
- Triglavski ledenik se je skrčil na le nekaj kvadratnih metrov površine.
- Da: Članek navaja, da je površina le še nekaj kvadratnih metrov.
- V Triglavskem breznu na globini 250 metrov še vedno obstaja večje jamsko ledeno telo.
- Ni omenjeno
- Zadnji ostanek ledenika se nahaja na nadmorski višini okrog 2470 metrov pod steno Malega Triglava.
- Ni omenjeno
- SiOL
- Debelina zadnjega ostanka ledenika znaša le še približno pol metra.
- Da: Članek navaja, da debelina znaša le še približno pol metra.
- Izginjanje ledenika je skozi leta razkrilo številne izgubljene predmete, kot so stari fotoaparati in ostanki letal.
- Da: Članek omenja fotoaparat Ernemann in ostanke letala Cessna.
- Letošnja talilna sezona bo najtoplejša po letu 1955.
- Da: Članek navaja, da bo sezona skoraj zagotovo najtoplejša po 1955.
- Nekatere predmete, najdene na območju ledenika, hranijo v Slovenskem planinskem muzeju.
- Da: Članek navaja, da si jih je mogoče ogledati v tem muzeju.
- Podledeniška karbonatna skorja dokazuje, da je bil večji del Triglavskih podov pod ledom večji del holocena.
- Da: Članek navaja, da ohranjenost skorje podpira to razlago.
- Povprečna septembrska temperatura na Kredarici je bila za več kot tri stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem.
- Da: Članek potrjuje, da je bila septembrska temperatura za več kot 3 °C nad povprečjem.
- Raziskovalci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU spremljajo ledenik od leta 1946.
- Da: Članek navaja, da ga opazujejo od leta 1946.
- Triglavski ledenik bo verjetno popolnoma izginil do konca letošnje talilne sezone.
- Da: Članek navaja, da je zelo verjetno, da bo izginil do konca sezone.
- Triglavski ledenik na svojem mestu vztraja že skoraj 12.000 let od konca pleistocenske poledenitve.
- Da: Članek navaja, da ledenik vztraja nekaj manj kot 12.000 let.
- Triglavski ledenik se je skrčil na le nekaj kvadratnih metrov površine.
- Da: Članek navaja, da je površina le še nekaj kvadratnih metrov.
- V Triglavskem breznu na globini 250 metrov še vedno obstaja večje jamsko ledeno telo.
- Da: Članek potrjuje obstoj jamskega ledenega telesa na tej globini.
- Zadnji ostanek ledenika se nahaja na nadmorski višini okrog 2470 metrov pod steno Malega Triglava.
- Da: Članek navaja točno to lokacijo in nadmorsko višino.
- Svet24
- Debelina zadnjega ostanka ledenika znaša le še približno pol metra.
- Da: Članek to navaja za najdebelejši del.
- Izginjanje ledenika je skozi leta razkrilo številne izgubljene predmete, kot so stari fotoaparati in ostanki letal.
- Da: Članek omenja fotoaparat in ostanke letala Cessna.
- Letošnja talilna sezona bo najtoplejša po letu 1955.
- Da: Tako navaja raziskovalec Miha Pavšek.
- Nekatere predmete, najdene na območju ledenika, hranijo v Slovenskem planinskem muzeju.
- Da: Članek to izrecno potrjuje.
- Podledeniška karbonatna skorja dokazuje, da je bil večji del Triglavskih podov pod ledom večji del holocena.
- Da: Članek navaja, da ohranjenost skorje podpira to razlago.
- Povprečna septembrska temperatura na Kredarici je bila za več kot tri stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem.
- Da: Članek to izrecno potrjuje.
- Raziskovalci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU spremljajo ledenik od leta 1946.
- Da: Članek navaja, da ga opazujejo od leta 1946.
- Triglavski ledenik bo verjetno popolnoma izginil do konca letošnje talilne sezone.
- Da: Članek navaja, da je to zelo verjetno.
- Triglavski ledenik na svojem mestu vztraja že skoraj 12.000 let od konca pleistocenske poledenitve.
- Da: Članek navaja nekaj manj kot 12.000 let.
- Triglavski ledenik se je skrčil na le nekaj kvadratnih metrov površine.
- Delno: Članek navaja, da meri na daljši stranici približno pet metrov.
- V Triglavskem breznu na globini 250 metrov še vedno obstaja večje jamsko ledeno telo.
- Da: Članek to potrjuje kot izjavo raziskovalca Pavška.
- Zadnji ostanek ledenika se nahaja na nadmorski višini okrog 2470 metrov pod steno Malega Triglava.
- Da: Članek to navaja kot lokacijo zadnjega ostanka.
- primorske.si
- Debelina zadnjega ostanka ledenika znaša le še približno pol metra.
- Da: Članek navaja, da debelina znaša približno pol metra.
- Izginjanje ledenika je skozi leta razkrilo številne izgubljene predmete, kot so stari fotoaparati in ostanki letal.
- Da: Članek omenja fotoaparat Ernemann in ostanke letala Cessna.
- Letošnja talilna sezona bo najtoplejša po letu 1955.
- Da: Raziskovalec Pavšek potrjuje, da bo sezona najtoplejša po 1955.
- Nekatere predmete, najdene na območju ledenika, hranijo v Slovenskem planinskem muzeju.
- Da: Članek navaja, da si jih je mogoče ogledati v tem muzeju.
- Podledeniška karbonatna skorja dokazuje, da je bil večji del Triglavskih podov pod ledom večji del holocena.
- Da: Ohranjenost skorje podpira razlago o prisotnosti ledu v holocenu.
- Povprečna septembrska temperatura na Kredarici je bila za več kot tri stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem.
- Da: Članek potrjuje, da je bila septembrska temperatura za več kot 3 °C nad povprečjem.
- Raziskovalci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU spremljajo ledenik od leta 1946.
- Da: Članek navaja, da ga opazujejo od leta 1946.
- Triglavski ledenik bo verjetno popolnoma izginil do konca letošnje talilne sezone.
- Da: Članek navaja, da bo verjetno izginil do konca sezone.
- Triglavski ledenik na svojem mestu vztraja že skoraj 12.000 let od konca pleistocenske poledenitve.
- Da: Članek navaja, da ledenik vztraja nekaj manj kot 12.000 let.
- Triglavski ledenik se je skrčil na le nekaj kvadratnih metrov površine.
- Da: Članek navaja, da meri le še nekaj kvadratnih metrov.
- V Triglavskem breznu na globini 250 metrov še vedno obstaja večje jamsko ledeno telo.
- Da: Članek potrjuje obstoj jamskega ledenega telesa na tej globini.
- Zadnji ostanek ledenika se nahaja na nadmorski višini okrog 2470 metrov pod steno Malega Triglava.
- Da: Članek navaja točno to lokacijo in nadmorsko višino.
Analiza sentimenta
| Entiteta | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | Delo | Dnevnik | SiOL | Svet24 | Primorski Dnevnik | primorske.si | Reporter |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Triglavski ledenik | Večina virov poroča negativno, dva nevtralno. | Negativno: opisano kot skrčenje na le nekaj kvadratnih metrov, kar kaže na izginjanje | Negativno: opisan kot izginjajoč, skrčen na nekaj kvadratnih metrov, kar implicira kritično stanje | Negativno: opisano kot izginjajoč, krči se, ogrožen zaradi visokih temperatur | Negativno: opisano kot izginjajoč, skrčen na zadnje koščke ledu, kar implicira negativno vrednotenje stanja | Negativno: opisan kot izginjajoč, skrčen na nekaj m², žalostna novica | Negativno: opisano kot izginjajoč, zmanjšan na ostanke, skorajda brez upanja | Nevtralno: informativno opisano stanje krčenja brez vrednotenja | Nevtralno: opisan je proces izginjanja, brez vrednotenja samega ledenika | Negativno: opisano kot izginjajoč, krčenje in razpadanje, zadnji ostanki |
| Kredarica | Vsi viri entiteto obravnavajo izključno nevtralno, kot geografsko lokacijo za merjenje temperature, brez kakršnihkoli čustvenih ali vrednost | Nevtralno: omenjena kot lokacija v datumu brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot lokacija za meritve temperature brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot lokacija meritev temperature brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot lokacija za meritve temperature brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot lokacija meritev temperature brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot lokacija meritev temperature brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot referenčna točka za temperature | Nevtralno: omenjena kot lokacija meritev, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot lokacija meritev temperature brez vrednotenja |
| Triglavski podi | Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik. | Nevtralno: omenjeni kot del ledenika brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeni kot lokacija ostanka ledenika brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeni kot lokacija ostanka ledenika brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeni kot lokacija ostanka ledenika, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeni kot lokacija ostanka ledenika brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeni kot območje zadnjega ostanka ledenika | Nevtralno: omenjeni kot lokacija ostanka ledu brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeni kot lokacija ostanka ledenika, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeni kot lokacija ostanka ledenika, brez vrednotenja |
| Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU | Vsi viri ga obravnavajo nevtralno, brez razlik. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot vir podatkov in raziskovalcev brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot vir podatkov in raziskav brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot vir podatkov in raziskav brez meta-vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot vir raziskav in napovedi brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot vir podatkov in raziskav brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot vir podatkov brez meta-vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot vir podatkov, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot vir podatkov in raziskav brez vrednotenja |
| Miha Pavšek | Vsi viri ga prikazujejo nevtralno kot raziskovalca. | Ni omenjeno | Nevtralno: citiran kot raziskovalec brez meta-vrednotenja njegove osebe | Nevtralno: citiran kot raziskovalec brez meta-vrednotenja | Nevtralno: citiran kot raziskovalec brez meta-vrednotenja njegove vloge | Nevtralno: citiran kot raziskovalec brez meta-vrednotenja | Nevtralno: citiran kot raziskovalec brez meta-vrednotenja | Nevtralno: citiran kot raziskovalec brez meta-vrednotenja | Nevtralno: citiran kot raziskovalec, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: citiran kot raziskovalec brez meta-vrednotenja |
| Triglav | Vsi viri poročajo nevtralno, brez vrednotenja ali sentimenta. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot gora, na kateri so ledene zaplate, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot lokacija brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot gora, na kateri so ledene zaplate, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot gora, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot gora, na kateri se ledenik nahaja | Nevtralno: omenjen kot lokacija ledenika brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot gora, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot gora, brez vrednotenja |
| Mali Triglav | Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu ali poudarkih. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot referenčna točka za lokacijo ostanka ledenika | Nevtralno: omenjen kot geografska referenca brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot stena pod katero je ostanek ledenika, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot stena pod ledenikom brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot referenčna točka za lokacijo ledenika | Nevtralno: omenjen kot geografska referenca brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot stena, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot stena pod katero je ledenik, brez vrednotenja |
| Julijske Alpe | Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjene kot geografsko območje brez vrednotenja | Nevtralno: omenjene kot geografsko območje brez vrednotenja | Nevtralno: omenjene kot geografska regija, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjene kot območje brez vrednotenja | Nevtralno: omenjene kot geografsko območje brez vrednotenja | Nevtralno: omenjene kot geografsko območje brez vrednotenja | Nevtralno: omenjene kot geografsko območje, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjene kot geografska regija, brez vrednotenja |
| Triglavsko brezno | Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v interpretaciji. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjeno kot lokacija podzemnega ledu brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeno kot lokacija jamskega ledu brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeno kot lokacija jamskega ledenega telesa, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeno kot lokacija jamskega ledu brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeno kot lokacija podzemnega ledu brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeno kot lokacija podzemnega ledu brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeno kot lokacija jamskega ledu, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeno kot lokacija podzemnega ledu, brez vrednotenja |
| Slovenski planinski muzej | Vsi viri so nevtralni, brez razlik. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot kraj, kjer so razstavljeni predmeti, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot kraj hrambe predmetov brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot kraj, kjer so razstavljeni predmeti, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot kraj ogleda predmetov brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot kraj ogleda predmetov brez vrednotenja | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot kraj hrambe predmetov, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot kraj ogleda predmetov, brez vrednotenja |
| Mojstrana | Vsi viri razen STA in Primorskega Dnevnika omenjajo nevtralno kot lokacijo muzeja. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena kot kraj muzeja brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot lokacija muzeja brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot kraj muzeja, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot kraj muzeja brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot kraj muzeja brez vrednotenja | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena kot kraj muzeja, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot kraj muzeja, brez vrednotenja |
entities
- Triglavski ledenik
- Kredarica
- Triglavski podi
- Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU
- Miha Pavšek
- Triglav
- Mali Triglav
- Julijske Alpe
- Triglavsko brezno
- Slovenski planinski muzej
- Mojstrana
key differences
- Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU
- Vsi viri ga obravnavajo nevtralno, brez razlik.
- Julijske Alpe
- Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
- Kredarica
- Vsi viri entiteto obravnavajo izključno nevtralno, kot geografsko lokacijo za merjenje temperature, brez kakršnihkoli čustvenih ali vrednost
- Mali Triglav
- Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu ali poudarkih.
- Miha Pavšek
- Vsi viri ga prikazujejo nevtralno kot raziskovalca.
- Mojstrana
- Vsi viri razen STA in Primorskega Dnevnika omenjajo nevtralno kot lokacijo muzeja.
- Slovenski planinski muzej
- Vsi viri so nevtralni, brez razlik.
- Triglav
- Vsi viri poročajo nevtralno, brez vrednotenja ali sentimenta.
- Triglavski ledenik
- Večina virov poroča negativno, dva nevtralno.
- Triglavski podi
- Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
- Triglavsko brezno
- Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v interpretaciji.
source analyses
- Delo
- Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU
- Nevtralno: omenjen kot vir podatkov in raziskav brez vrednotenja
- Julijske Alpe
- Nevtralno: omenjene kot geografsko območje brez vrednotenja
- Kredarica
- Nevtralno: omenjena kot lokacija meritev temperature brez vrednotenja
- Mali Triglav
- Nevtralno: omenjen kot geografska referenca brez vrednotenja
- Miha Pavšek
- Nevtralno: citiran kot raziskovalec brez meta-vrednotenja
- Mojstrana
- Nevtralno: omenjena kot lokacija muzeja brez vrednotenja
- Slovenski planinski muzej
- Nevtralno: omenjen kot kraj hrambe predmetov brez vrednotenja
- Triglav
- Nevtralno: omenjen kot lokacija brez vrednotenja
- Triglavski ledenik
- Negativno: opisano kot izginjajoč, krči se, ogrožen zaradi visokih temperatur
- Triglavski podi
- Nevtralno: omenjeni kot lokacija ostanka ledenika brez vrednotenja
- Triglavsko brezno
- Nevtralno: omenjeno kot lokacija jamskega ledu brez vrednotenja
- Dnevnik
- Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU
- Nevtralno: omenjen kot vir podatkov in raziskav brez meta-vrednotenja
- Julijske Alpe
- Nevtralno: omenjene kot geografska regija, brez vrednotenja
- Kredarica
- Nevtralno: omenjena kot lokacija za meritve temperature brez vrednotenja
- Mali Triglav
- Nevtralno: omenjen kot stena pod katero je ostanek ledenika, brez vrednotenja
- Miha Pavšek
- Nevtralno: citiran kot raziskovalec brez meta-vrednotenja njegove vloge
- Mojstrana
- Nevtralno: omenjena kot kraj muzeja, brez vrednotenja
- Slovenski planinski muzej
- Nevtralno: omenjen kot kraj, kjer so razstavljeni predmeti, brez vrednotenja
- Triglav
- Nevtralno: omenjen kot gora, na kateri so ledene zaplate, brez vrednotenja
- Triglavski ledenik
- Negativno: opisano kot izginjajoč, skrčen na zadnje koščke ledu, kar implicira negativno vrednotenje stanja
- Triglavski podi
- Nevtralno: omenjeni kot lokacija ostanka ledenika, brez vrednotenja
- Triglavsko brezno
- Nevtralno: omenjeno kot lokacija jamskega ledenega telesa, brez vrednotenja
- Primorski Dnevnik
- Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU
- Nevtralno: omenjen kot vir podatkov brez meta-vrednotenja
- Julijske Alpe
- Nevtralno: omenjene kot geografsko območje brez vrednotenja
- Kredarica
- Nevtralno: omenjena kot referenčna točka za temperature
- Mali Triglav
- Nevtralno: omenjen kot geografska referenca brez vrednotenja
- Miha Pavšek
- Nevtralno: citiran kot raziskovalec brez meta-vrednotenja
- Mojstrana
- Ni omenjeno
- Slovenski planinski muzej
- Ni omenjeno
- Triglav
- Nevtralno: omenjen kot lokacija ledenika brez vrednotenja
- Triglavski ledenik
- Nevtralno: informativno opisano stanje krčenja brez vrednotenja
- Triglavski podi
- Nevtralno: omenjeni kot lokacija ostanka ledu brez vrednotenja
- Triglavsko brezno
- Nevtralno: omenjeno kot lokacija podzemnega ledu brez vrednotenja
- RTV Slovenija
- Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU
- Nevtralno: omenjen kot vir podatkov in raziskovalcev brez vrednotenja
- Julijske Alpe
- Nevtralno: omenjene kot geografsko območje brez vrednotenja
- Kredarica
- Nevtralno: omenjena kot lokacija za meritve temperature brez vrednotenja
- Mali Triglav
- Nevtralno: omenjen kot referenčna točka za lokacijo ostanka ledenika
- Miha Pavšek
- Nevtralno: citiran kot raziskovalec brez meta-vrednotenja njegove osebe
- Mojstrana
- Nevtralno: omenjena kot kraj muzeja brez vrednotenja
- Slovenski planinski muzej
- Nevtralno: omenjen kot kraj, kjer so razstavljeni predmeti, brez vrednotenja
- Triglav
- Nevtralno: omenjen kot gora, na kateri so ledene zaplate, brez vrednotenja
- Triglavski ledenik
- Negativno: opisan kot izginjajoč, skrčen na nekaj kvadratnih metrov, kar implicira kritično stanje
- Triglavski podi
- Nevtralno: omenjeni kot lokacija ostanka ledenika brez vrednotenja
- Triglavsko brezno
- Nevtralno: omenjeno kot lokacija podzemnega ledu brez vrednotenja
- Reporter
- Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU
- Nevtralno: omenjen kot vir podatkov in raziskav brez vrednotenja
- Julijske Alpe
- Nevtralno: omenjene kot geografska regija, brez vrednotenja
- Kredarica
- Nevtralno: omenjena kot lokacija meritev temperature brez vrednotenja
- Mali Triglav
- Nevtralno: omenjen kot stena pod katero je ledenik, brez vrednotenja
- Miha Pavšek
- Nevtralno: citiran kot raziskovalec brez meta-vrednotenja
- Mojstrana
- Nevtralno: omenjena kot kraj muzeja, brez vrednotenja
- Slovenski planinski muzej
- Nevtralno: omenjen kot kraj ogleda predmetov, brez vrednotenja
- Triglav
- Nevtralno: omenjen kot gora, brez vrednotenja
- Triglavski ledenik
- Negativno: opisano kot izginjajoč, krčenje in razpadanje, zadnji ostanki
- Triglavski podi
- Nevtralno: omenjeni kot lokacija ostanka ledenika, brez vrednotenja
- Triglavsko brezno
- Nevtralno: omenjeno kot lokacija podzemnega ledu, brez vrednotenja
- STA
- Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU
- Ni omenjeno
- Julijske Alpe
- Ni omenjeno
- Kredarica
- Nevtralno: omenjena kot lokacija v datumu brez vrednotenja
- Mali Triglav
- Ni omenjeno
- Miha Pavšek
- Ni omenjeno
- Mojstrana
- Ni omenjeno
- Slovenski planinski muzej
- Ni omenjeno
- Triglav
- Ni omenjeno
- Triglavski ledenik
- Negativno: opisano kot skrčenje na le nekaj kvadratnih metrov, kar kaže na izginjanje
- Triglavski podi
- Nevtralno: omenjeni kot del ledenika brez vrednotenja
- Triglavsko brezno
- Ni omenjeno
- SiOL
- Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU
- Nevtralno: omenjen kot vir raziskav in napovedi brez vrednotenja
- Julijske Alpe
- Nevtralno: omenjene kot območje brez vrednotenja
- Kredarica
- Nevtralno: omenjena kot lokacija meritev temperature brez vrednotenja
- Mali Triglav
- Nevtralno: omenjen kot stena pod ledenikom brez vrednotenja
- Miha Pavšek
- Nevtralno: citiran kot raziskovalec brez meta-vrednotenja
- Mojstrana
- Nevtralno: omenjena kot kraj muzeja brez vrednotenja
- Slovenski planinski muzej
- Nevtralno: omenjen kot kraj ogleda predmetov brez vrednotenja
- Triglav
- Nevtralno: omenjen kot gora, brez vrednotenja
- Triglavski ledenik
- Negativno: opisan kot izginjajoč, skrčen na nekaj m², žalostna novica
- Triglavski podi
- Nevtralno: omenjeni kot lokacija ostanka ledenika brez vrednotenja
- Triglavsko brezno
- Nevtralno: omenjeno kot lokacija jamskega ledu brez vrednotenja
- Svet24
- Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU
- Nevtralno: omenjen kot vir podatkov in raziskav brez vrednotenja
- Julijske Alpe
- Nevtralno: omenjene kot geografsko območje brez vrednotenja
- Kredarica
- Nevtralno: omenjena kot lokacija meritev temperature brez vrednotenja
- Mali Triglav
- Nevtralno: omenjen kot referenčna točka za lokacijo ledenika
- Miha Pavšek
- Nevtralno: citiran kot raziskovalec brez meta-vrednotenja
- Mojstrana
- Nevtralno: omenjena kot kraj muzeja brez vrednotenja
- Slovenski planinski muzej
- Nevtralno: omenjen kot kraj ogleda predmetov brez vrednotenja
- Triglav
- Nevtralno: omenjen kot gora, na kateri se ledenik nahaja
- Triglavski ledenik
- Negativno: opisano kot izginjajoč, zmanjšan na ostanke, skorajda brez upanja
- Triglavski podi
- Nevtralno: omenjeni kot območje zadnjega ostanka ledenika
- Triglavsko brezno
- Nevtralno: omenjeno kot lokacija podzemnega ledu brez vrednotenja
- primorske.si
- Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU
- Nevtralno: omenjen kot vir podatkov, brez meta-vrednotenja
- Julijske Alpe
- Nevtralno: omenjene kot geografsko območje, brez vrednotenja
- Kredarica
- Nevtralno: omenjena kot lokacija meritev, brez vrednotenja
- Mali Triglav
- Nevtralno: omenjen kot stena, brez vrednotenja
- Miha Pavšek
- Nevtralno: citiran kot raziskovalec, brez meta-vrednotenja
- Mojstrana
- Nevtralno: omenjena kot kraj muzeja, brez vrednotenja
- Slovenski planinski muzej
- Nevtralno: omenjen kot kraj hrambe predmetov, brez vrednotenja
- Triglav
- Nevtralno: omenjen kot gora, brez vrednotenja
- Triglavski ledenik
- Nevtralno: opisan je proces izginjanja, brez vrednotenja samega ledenika
- Triglavski podi
- Nevtralno: omenjeni kot lokacija ostanka ledenika, brez vrednotenja
- Triglavsko brezno
- Nevtralno: omenjeno kot lokacija jamskega ledu, brez vrednotenja
Scenariji
- scenarios
- description
- Raziskovalci GIAM ZRC SAZU bodo ob popolnem izginotju ledenika okrepili monitoring podledeniških procesov in karbonatnih skorj, kar bo vodilo do novih znanstvenih objav. Slovenski planinski muzej bo ob tem razvil nove izobraževalne vsebine o podnebnih spremembah za širšo javnost.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- Povečanje raziskovalnih aktivnosti in ozaveščanja javnosti
- valence
- positive
- description
- Z izginotjem ledu bo območje Triglavskih podov postalo geološki muzej na prostem. Raziskovalec Miha Pavšek bo preusmeril fokus na spremljanje propadanja karbonatnih skorj, ki so bile doslej skrite pod ledom.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- long
- title
- Prehod v stanje kamnitega ledeniškega območja
- valence
- neutral
- description
- Zaradi visokih temperatur bo popolno izginotje ledenika povzročilo hitro razpadanje neobstojnih karbonatnih skorj, ki so služile kot geološki arhiv zadnjih 12.000 let. To bo za raziskovalce GIAM ZRC SAZU pomenilo dokončno izgubo dragocenih podatkov o holocenski klimi.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- Nepovratna izguba naravne dediščine in geoloških zapisov
- valence
- negative
- description
- Popolno taljenje zadnjih zaplat bo razkrilo še neodkrite predmete, izgubljene v preteklosti. Slovenski planinski muzej bo pridobil nove eksponate, ki bodo obogatili zgodovinsko zbirko o alpinizmu na Triglavu.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- short
- title
- Odkritje novih arheoloških predmetov v talini
- valence
- positive
- description
- Planinska zveza Slovenije bo morala prilagoditi poti v okolici Malega Triglava, saj bo razgaljena podlaga postala bolj nestabilna in nevarna za pohodnike. Območje bo izgubilo značaj ledeniškega sveta, a postalo zanimivo za geologe.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- mid
- title
- Sprememba planinskih poti zaradi razgaljenega terena
- valence
- neutral
- description
- Z izginotjem ledu, ki je stabiliziral steno Malega Triglava, se bo povečala erozija in nevarnost skalnih podorov. To bo predstavljalo varnostno tveganje za alpiniste in obiskovalce, ki se gibljejo pod severno steno.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- mid
- title
- Povečana nevarnost padajočega kamenja na Triglavskih podih
- valence
- negative
- description
- Znanstveniki z ZRC SAZU bi lahko pri podrobnem pregledu pravkar razgaljenih površin odkrili edinstvene mikroorganizme, ki so preživeli 12.000 let pod ledom. To bi lahko prineslo mednarodno znanstveno prepoznavnost in nova dognanja o življenju v ekstremnih pogojih.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Odkritje neznanih mikroorganizmov v podledeniških skorjah
- valence
- positive
- description
- Državne institucije bi lahko razglasile območje za strogo naravni rezervat, kjer bi bil dostop omejen le na raziskovalce. To bi preprečilo turistično pohodništvo na tem delu, vendar bi zagotovilo neokrnjeno spremljanje naravnih procesov.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Ustanovitev varovanega območja za opazovanje degradacije
- valence
- neutral
- description
- Izginotje površinskega ledenika bi lahko vplivalo na termalno stabilnost globljih jamskih ledenih teles v Triglavskem breznu. To bi vodilo do destabilizacije jamskega sistema, kar bi otežilo delo jamarjem in raziskovalcem v notranjosti gore.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Sprožitev plazov v Triglavskem breznu zaradi sprememb v podzemlju
- valence
- negative
Viri
- articles
- article order
- 9
- body
- Kredarica, 30. septembra (STA) Zadnji s prostim očesom vidni ostanek glavnega dela Triglavskega ledenika se je v zadnjih tednih zaradi visokih temperatur dodatno skrčil, tako da je njegova površina le še nekaj kvadratnih metrov. Zadnja leta so razkosane ledeniške zaplate na tem delu podov ...
- language
- slv
- published at
- 2026-09-30T05:33:05
- source
- STA
- title
- Zadnji ostanek glavnega dela Triglavskega ledenika meri le še nekaj kvadratnih metrov
- url
- https://www.sta.si/3604420/
- article order
- 5
- body
- Zadnji s prostim očesom vidni ostanek glavnega dela Triglavskega ledenika se je v zadnjih tednih dodatno skrčil na le nekaj kvadratnih metrov površine. Razvoj dogodkov gre v smeri nedavnih napovedi, da bi lahko izginil že do konca letošnje talilne sezone. Raziskovalci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC-ja SAZU, ki Triglavski ledenik opazujejo že vse od leta 1946, so konec avgusta povedali, da se je Triglavski ledenik v Julijskih Alpah že pred leti zmanjšal na posamezne ostanke ledu in da je glede na stanje konec avgusta zelo verjetno, da bodo zadnji ostanki povsem izginili že do konca letošnje talilne sezone. Talilna sezona traja praviloma pol leta, in sicer od začetka maja do konca oktobra, ko je povprečna mesečna temperatura zraka na bližnji Kredarici (2513 metrov nadmorske višine) nad lediščem. Toda septembra je bila ta temperatura za več kot tri stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem (1991-2020), podobno je bilo junija in avgusta. Zadnje septembrske dni sežejo najvišje dnevne temperature zraka prek 12 stopinj Celzija. Letošnja in hkrati tudi zadnja talilna sezona bo skoraj zagotovo najtoplejša po letu 1955, pojasnjuje raziskovalec Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC-ja SAZU. Zadnji s prostim očesom vidni ostanek glavnega dela ledenika je na Triglavskih podih na nadmorski višini okrog 2470 metrov, pod steno Malega Triglava. Na daljši stranici je v zadnjih dneh meril približno pet metrov, na najdebelejšem delu pa je njegova debelina znašala le še približno pol metra. Zadnja leta so razkosane ledeniške zaplate na tem delu podov merile manj kot 0,2 hektarja, pred desetletjem še hektar. V njegovi neposredni in bolj oddaljeni okolici so še vedno vidne oznake, s katerimi so raziskovalci minula desetletja označevali zunanje meje izginjajočega ledenika. Poleg tega je na razgaljeni in ledeniško obrušeni kamninski podlagi, ki je ostala za izginulim ledenikom, mogoče videti številna mesta s tanko podledeniško karbonatno skorjo. Pod ledenikom se je skrivala vrsta izgubljenih predmetov Omenjena skorja je nastala na kamninski podlagi pod ledenikom, s pomočjo datacije pa so ugotovili, da vztraja ledenik na tem mestu že vse od konca pleistocenske poledenitve, torej nekaj manj kot zadnjih 12.000 let. Takšna skorja je v geološkem smislu po pojasnilih Pavška zelo neobstojna, saj po izginotju ledenika razpade v nekaj deset do nekaj sto letih. Njihova ohranjenost torej močno podpira razlago, da je bil večji del Triglavskih podov pod ledom večji del holocena. Izginjanje ledenika je sicer skozi leta razkrilo tudi vrsto izgubljenih predmetov. Še se tam najdejo ostanki čepic in klobukov, ki so jih pohodniki izgubili med vzponom na Triglav, v preteklosti pa so na območju ledenika našli tudi delavsko čelado, sprehajalno palico z datumom iz leta 1924, fotoaparat znamke Ernemann, izdelan leta 1918, klobuk iz filca (podoben Kekčevemu), ostanke letala Cessna, posledice letalske nesreče maja 1989, modro obarvane kamne, namenjene meritvam hitrosti premikanja posameznih delov ledenika. Nekatere od teh predmetov si je mogoče ogledati v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. Ostaja le še nekaj zaplat ledu Poleg zadnjega ostanka glavnega dela ledenika sta višje v stenah Triglava vidni še dve zaplati ledu. Ti sta po pojasnilih raziskovalca Pavška že desetletja izven območja, ki so ga nekdaj merili kot enotni ledenik. Nekoliko nižje od zadnjega ostanka je najti še nekaj ledenih zaplat, ki pa niso vidne, ker jih prekriva debela plast grušča. "Po 80 letih rednih meritev smo prišli do točke, ko ne spremljamo več samo krčenja Triglavskega ledenika, temveč njegovo dejansko izginjanje. Zadnji posnetki kažejo, da izginjajo pred našimi očmi še zadnji koščki ledu," je že konec avgusta opozarjal Pavšek. "Ostaja pa led pod površjem, natančneje v bližnjem Triglavskem breznu, kjer je na globini 250 metrov eno večjih jamskih ledenih teles," je dodal. Podobna usoda čaka tudi preostanek ledenika pod Skuto Tudi ledeni preostanki ledenika pod Skuto, ki je v Kamniško-Savinjskih Alpah, se še naprej krčijo in razpadajo in jih po Pavškovih navedbah v naslednjih letih čaka enaka usoda, kot je doletela njegovega zahodnega soseda v Julijskih Alpah. Krčenje obeh ledenih teles je del širših sprememb v Alpah, kjer je segrevanje ozračja dva- do trikrat hitrejše od svetovnega povprečja, poudarjajo klimatologi. V zadnjih desetletjih se krajša trajanje in znižuje višina snežne odeje, sneg izgine prej, čedalje pogostejše pa so temperature zraka nad lediščem - tudi v hladni polovici leta. Srednja letna temperatura zraka na Kredarici je bila v zadnjih 15 letih kar desetkrat enaka ali višja od ledišča, od leta 2022 pa je stalno nad njim; najverjetneje bomo lahko k minulim štirim letom dodali še letošnje, peto zaporedno leto, še dodaja Pavšek.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-30T07:46:33
- source
- RTV Slovenija
- title
- Ostanek glavnega dela Triglavskega ledenika meri le še nekaj kvadratnih metrov
- url
- https://www.rtvslo.si/okolje/ostanek-glavnega-dela-triglavskega-ledenika-meri-le-se-nekaj-kvadratnih-metrov/795336
- article order
- 3
- body
- Zaradi visokih temperatur se Triglavski ledenik krči, lahko izgine že do konca letošnje talilne sezone. Zadnji s prostim očesom vidni ostanek glavnega dela Triglavskega ledenika se je v zadnjih tednih zaradi visokih temperatur dodatno skrčil, tako da je njegova površina le še nekaj kvadratnih metrov. Razvoj dogodkov gre torej v smeri nedavnih napovedi raziskovalcev, da lahko ledenik izgine že do konca letošnje talilne sezone. Triglavski ledenik izginil. Kaj taljenje ledenikov pomeni za našo prihodnost? Raziskovalci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, ki ga opazujejo že vse od leta 1946, so konec avgusta za STA povedali, da se je Triglavski ledenik v Julijskih Alpah že pred leti zmanjšal na posamezne ostanke ledu in da je glede na stanje konec avgusta zelo verjetno, da bodo zadnji ostanki povsem izginili že do konca letošnje talilne sezone. Talilna sezona traja praviloma pol leta, in sicer od začetka maja do konca oktobra, ko je povprečna mesečna temperatura zraka na bližnji Kredarici (2513 metrov nadmorske višine) nad lediščem. Toda septembra je bila ta temperatura za več kot tri stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem (1991-2020), podobno je bilo junija in avgusta. Zadnje septembrske dni sežejo najvišje dnevne temperature zraka prek 12 stopinj Celzija. Letošnja in hkrati tudi zadnja talilna sezona bo skoraj zagotovo najtoplejša po letu 1955, pojasnjuje raziskovalec Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Zadnji s prostim očesom vidni ostanek glavnega dela ledenika je na Triglavskih podih na nadmorski višini okrog 2470 metrov, pod steno Malega Triglava. Na daljši stranici je v zadnjih dneh meril približno pet metrov, na najdebelejšem delu pa je njegova debelina znašala le še približno pol metra. Zadnja leta so razkosane ledeniške zaplate na tem delu podov merile manj kot 0,2 hektarja, pred desetletjem še hektar. Taljenje ledenikov ogroža dve milijardi prebivalcev V njegovi neposredni in bolj oddaljeni okolici so še vedno vidne oznake, s katerimi so raziskovalci minula desetletja označevali zunanje meje izginjajočega ledenika. Poleg tega je na razgaljeni in ledeniško obrušeni kamninski podlagi, ki je ostala za izginulim ledenikom, mogoče videti številna mesta s tanko podledeniško karbonatno skorjo. Omenjena skorja je nastala na kamninski podlagi pod ledenikom, s pomočjo datacije pa so ugotovili, da vztraja ledenik na tem mestu že vse od konca pleistocenske poledenitve, torej nekaj manj kot zadnjih 12.000 let. Takšna skorja je v geološkem smislu po pojasnilih Pavška zelo neobstojna, saj po izginotju ledenika razpade v nekaj deset do nekaj sto letih. Njihova ohranjenost torej močno podpira razlago, da je bil večji del Triglavskih podov pod ledom večji del holocena. Izginjanje ledenika je sicer skozi leta razkrilo tudi vrsto izgubljenih predmetov. Še danes je najti ostanke čepic in klobukov, ki so jih pohodniki izgubili med vzponom na Triglav, v preteklosti pa so na območju ledenika našli tudi delavsko čelado, sprehajalno palico z datumom iz leta 1924, fotoaparat znamke Ernemann, izdelan leta 1918, klobuk iz filca (podoben Kekčevemu), ostanke letala Cessna, posledice letalske nesreče maja 1989, modro obarvane kamne, namenjene meritvam hitrosti premikanja posameznih delov ledenika. Nekatere od teh predmetov si je mogoče ogledati v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. Poleg zadnjega ostanka glavnega dela ledenika sta višje v stenah Triglava vidni še dve zaplati ledu. FOTO: Arhiv Zrc Sazu, Geografski Inštitut Antona Melika Poleg zadnjega ostanka glavnega dela ledenika sta višje v stenah Triglava vidni še dve zaplati ledu. Ti sta po pojasnilih raziskovalca Pavška že desetletja izven območja, ki so ga nekdaj merili kot enotni ledenik. Nekoliko nižje od zadnjega ostanka je najti še nekaj ledenih zaplat, ki pa niso vidne, ker jih prekriva debela plast grušča. "Po 80 letih rednih meritev smo prišli do točke, ko ne spremljamo več samo krčenja Triglavskega ledenika, temveč njegovo dejansko izginjanje. Zadnji posnetki kažejo, da izginjajo pred našimi očmi še zadnji koščki ledu," poudarja Pavšek. "Ostaja pa led pod površjem, natančneje v bližnjem Triglavskem breznu, kjer je na globini 250 metrov eno večjih jamskih ledenih teles". Tudi ledeni preostanki ledenika pod Skuto, ki je v Kamniško-Savinjskih Alpah, se še naprej krčijo in razpadajo in jih po Pavškovih navedbah v naslednjih letih čaka enaka usoda, kot je doletela njegovega zahodnega soseda v Julijskih Alpah. TV namig: Alpe se talijo pred našimi očmi Krčenje obeh ledenih teles je del širših sprememb v Alpah, kjer je segrevanje ozračja dva- do trikrat hitrejše od svetovnega povprečja, poudarjajo klimatologi. V zadnjih desetletjih se krajša trajanje in znižuje višina snežne odeje, sneg izgine prej, čedalje pogostejše pa so temperature zraka nad lediščem - tudi v hladni polovici leta. Srednja letna temperatura zraka na Kredarici je bila v zadnjih 15 letih kar desetkrat enaka ali višja od ledišča, od leta 2022 pa je stalno nad njim; najverjetneje bomo lahko k minulim štirim letom dodali še letošnje, peto zaporedno leto, še dodaja Pavšek.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-30T05:57:56
- source
- Delo
- title
- Triglavski ledenik izginja pred našimi očmi
- url
- https://www.delo.si/novice/slovenija/zadnji-ostanek-glavnega-triglavskega-ledenika-izginja
- article order
- 0
- body
- Zadnji s prostim očesom vidni ostanek glavnega dela Triglavskega ledenika se je v zadnjih tednih zaradi visokih temperatur dodatno skrčil, tako da je njegova površina le še nekaj kvadratnih metrov. Razvoj dogodkov gre torej v smeri nedavnih napovedi raziskovalcev, da lahko ledenik izgine že do konca letošnje talilne sezone. Raziskovalci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, ki ga opazujejo že vse od leta 1946, so konec avgusta za STA povedali, da se je Triglavski ledenik v Julijskih Alpah že pred leti zmanjšal na posamezne ostanke ledu in da je glede na stanje konec avgusta zelo verjetno, da bodo zadnji ostanki povsem izginili že do konca letošnje talilne sezone. Talilna sezona traja praviloma pol leta, in sicer od začetka maja do konca oktobra, ko je povprečna mesečna temperatura zraka na bližnji Kredarici (2513 metrov nadmorske višine) nad lediščem. Toda septembra je bila ta temperatura za več kot tri stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem (1991-2020), podobno je bilo junija in avgusta. Zadnje septembrske dni sežejo najvišje dnevne temperature zraka prek 12 stopinj Celzija. Letošnja in hkrati tudi zadnja talilna sezona bo skoraj zagotovo najtoplejša po letu 1955, pojasnjuje raziskovalec Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Zadnji s prostim očesom vidni ostanek glavnega dela ledenika je na Triglavskih podih na nadmorski višini okrog 2470 metrov, pod steno Malega Triglava. Na daljši stranici je v zadnjih dneh meril približno pet metrov, na najdebelejšem delu pa je njegova debelina znašala le še približno pol metra. Zadnja leta so razkosane ledeniške zaplate na tem delu podov merile manj kot 0,2 hektarja, pred desetletjem še hektar. V njegovi neposredni in bolj oddaljeni okolici so še vedno vidne oznake, s katerimi so raziskovalci minula desetletja označevali zunanje meje izginjajočega ledenika. Poleg tega je na razgaljeni in ledeniško obrušeni kamninski podlagi, ki je ostala za izginulim ledenikom, mogoče videti številna mesta s tanko podledeniško karbonatno skorjo. Omenjena skorja je nastala na kamninski podlagi pod ledenikom, s pomočjo datacije pa so ugotovili, da vztraja ledenik na tem mestu že vse od konca pleistocenske poledenitve, torej nekaj manj kot zadnjih 12.000 let. Takšna skorja je v geološkem smislu po pojasnilih Pavška zelo neobstojna, saj po izginotju ledenika razpade v nekaj deset do nekaj sto letih. Njihova ohranjenost torej močno podpira razlago, da je bil večji del Triglavskih podov pod ledom večji del holocena Izginjanje ledenika je sicer skozi leta razkrilo tudi vrsto izgubljenih predmetov. Še danes je najti ostanke čepic in klobukov, ki so jih pohodniki izgubili med vzponom na Triglav, v preteklosti pa so na območju ledenika našli tudi delavsko čelado, sprehajalno palico z datumom iz leta 1924, fotoaparat znamke Ernemann, izdelan leta 1918, klobuk iz filca (podoben Kekčevemu), ostanke letala Cessna, posledice letalske nesreče maja 1989, modro obarvane kamne, namenjene meritvam hitrosti premikanja posameznih delov ledenika. Nekatere od teh predmetov si je mogoče ogledati v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. Poleg zadnjega ostanka glavnega dela ledenika sta višje v stenah Triglava vidni še dve zaplati ledu. Ti sta po pojasnilih raziskovalca Pavška že desetletja izven območja, ki so ga nekdaj merili kot enotni ledenik. Nekoliko nižje od zadnjega ostanka je najti še nekaj ledenih zaplat, ki pa niso vidne, ker jih prekriva debela plast grušča. "Po 80 letih rednih meritev smo prišli do točke, ko ne spremljamo več samo krčenja Triglavskega ledenika, temveč njegovo dejansko izginjanje. Zadnji posnetki kažejo, da izginjajo pred našimi očmi še zadnji koščki ledu," poudarja Pavšek. "Ostaja pa led pod površjem, natančneje v bližnjem Triglavskem breznu, kjer je na globini 250 metrov eno večjih jamskih ledenih teles". Tudi ledeni preostanki ledenika pod Skuto, ki je v Kamniško-Savinjskih Alpah, se še naprej krčijo in razpadajo in jih po Pavškovih navedbah v naslednjih letih čaka enaka usoda, kot je doletela njegovega zahodnega soseda v Julijskih Alpah. Krčenje obeh ledenih teles je del širših sprememb v Alpah, kjer je segrevanje ozračja dva- do trikrat hitrejše od svetovnega povprečja, poudarjajo klimatologi. V zadnjih desetletjih se krajša trajanje in znižuje višina snežne odeje, sneg izgine prej, čedalje pogostejše pa so temperature zraka nad lediščem - tudi v hladni polovici leta. Srednja letna temperatura zraka na Kredarici je bila v zadnjih 15 letih kar desetkrat enaka ali višja od ledišča, od leta 2022 pa je stalno nad njim; najverjetneje bomo lahko k minulim štirim letom dodali še letošnje, peto zaporedno leto, še dodaja Pavšek.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-30T06:01:51
- source
- Dnevnik
- title
- Po skoraj 12.000 letih Triglavskemu ledeniku ostajajo le še zadnji koščki ledu
- url
- https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/zadnji-ostanek-glavnega-dela-triglavskega-ledenika-meri-le-se-nekaj-kvadratnih-metrov-2830797/
- article order
- 2
- body
- Zadnji s prostim očesom vidni ostanek glavnega dela Triglavskega ledenika se je v zadnjih tednih zaradi visokih temperatur dodatno skrčil, tako da je njegova površina le še nekaj kvadratnih metrov. Razvoj dogodkov gre torej v smeri nedavnih napovedi raziskovalcev, da lahko ledenik izgine že do konca letošnje talilne sezone. Raziskovalci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, ki ga opazujejo že vse od leta 1946, so konec avgusta povedali, da se je Triglavski ledenik v Julijskih Alpah že pred leti zmanjšal na posamezne ostanke ledu in da je glede na stanje konec avgusta zelo verjetno, da bodo zadnji ostanki povsem izginili že do konca letošnje talilne sezone. Talilna sezona traja praviloma pol leta, in sicer od začetka maja do konca oktobra, ko je povprečna mesečna temperatura zraka na bližnji Kredarici (2513 metrov nadmorske višine) nad lediščem. Toda septembra je bila ta temperatura za več kot tri stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem (1991-2020), podobno je bilo junija in avgusta. Zadnje septembrske dni sežejo najvišje dnevne temperature zraka prek 12 stopinj Celzija. Letošnja in hkrati tudi zadnja talilna sezona bo skoraj zagotovo najtoplejša po letu 1955, pojasnjuje raziskovalec Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Zadnji ostanek ledenika meri le še nekaj metrov Zadnji s prostim očesom vidni ostanek glavnega dela ledenika je na Triglavskih podih na nadmorski višini okrog 2470 metrov, pod steno Malega Triglava. Na daljši stranici je v zadnjih dneh meril približno pet metrov, na najdebelejšem delu pa je njegova debelina znašala le še približno pol metra. Zadnja leta so razkosane ledeniške zaplate na tem delu podov merile manj kot 0,2 hektarja, pred desetletjem še hektar. Sledi ledu, ki je vztrajal tisočletja V njegovi neposredni in bolj oddaljeni okolici so še vedno vidne oznake, s katerimi so raziskovalci minula desetletja označevali zunanje meje izginjajočega ledenika. Poleg tega je na razgaljeni in ledeniško obrušeni kamninski podlagi, ki je ostala za izginulim ledenikom, mogoče videti številna mesta s tanko podledeniško karbonatno skorjo. Omenjena skorja je nastala na kamninski podlagi pod ledenikom, s pomočjo datacije pa so ugotovili, da vztraja ledenik na tem mestu že vse od konca pleistocenske poledenitve, torej nekaj manj kot zadnjih 12.000 let. Takšna skorja je v geološkem smislu po pojasnilih Pavška zelo neobstojna, saj po izginotju ledenika razpade v nekaj deset do nekaj sto letih. Njihova ohranjenost torej močno podpira razlago, da je bil večji del Triglavskih podov pod ledom večji del holocena. Ledenik je razkril tudi predmete iz preteklosti Izginjanje ledenika je sicer skozi leta razkrilo tudi vrsto izgubljenih predmetov. Še danes je najti ostanke čepic in klobukov, ki so jih pohodniki izgubili med vzponom na Triglav, v preteklosti pa so na območju ledenika našli tudi delavsko čelado, sprehajalno palico z datumom iz leta 1924, fotoaparat znamke Ernemann, izdelan leta 1918, klobuk iz filca (podoben Kekčevemu), ostanke letala Cessna, posledice letalske nesreče maja 1989, modro obarvane kamne, namenjene meritvam hitrosti premikanja posameznih delov ledenika. Nekatere od teh predmetov si je mogoče ogledati v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. Še nekaj zaplat ledu, a ledenika ni več Poleg zadnjega ostanka glavnega dela ledenika sta višje v stenah Triglava vidni še dve zaplati ledu. Ti sta po pojasnilih raziskovalca Pavška že desetletja izven območja, ki so ga nekdaj merili kot enotni ledenik. Nekoliko nižje od zadnjega ostanka je najti še nekaj ledenih zaplat, ki pa niso vidne, ker jih prekriva debela plast grušča. "Po 80 letih rednih meritev smo prišli do točke, ko ne spremljamo več samo krčenja Triglavskega ledenika, temveč njegovo dejansko izginjanje. Zadnji posnetki kažejo, da izginjajo pred našimi očmi še zadnji koščki ledu," poudarja Pavšek. "Ostaja pa led pod površjem, natančneje v bližnjem Triglavskem breznu, kjer je na globini 250 metrov eno večjih jamskih ledenih teles". Podobna usoda čaka tudi ledenik pod Skuto Tudi ledeni preostanki ledenika pod Skuto, ki je v Kamniško-Savinjskih Alpah, se še naprej krčijo in razpadajo in jih po Pavškovih navedbah v naslednjih letih čaka enaka usoda, kot je doletela njegovega zahodnega soseda v Julijskih Alpah. Krčenje obeh ledenih teles je del širših sprememb v Alpah, kjer je segrevanje ozračja dva- do trikrat hitrejše od svetovnega povprečja, poudarjajo klimatologi. V zadnjih desetletjih se krajša trajanje in znižuje višina snežne odeje, sneg izgine prej, čedalje pogostejše pa so temperature zraka nad lediščem - tudi v hladni polovici leta. Srednja letna temperatura zraka na Kredarici je bila v zadnjih 15 letih kar desetkrat enaka ali višja od ledišča, od leta 2022 pa je stalno nad njim; najverjetneje bomo lahko k minulim štirim letom dodali še letošnje, peto zaporedno leto, še dodaja Pavšek.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-30T05:41:13
- source
- SiOL
- title
- Žalostna novica s Triglava
- url
- https://siol.net/novice/slovenija/zadnji-ostanek-glavnega-dela-triglavskega-ledenika-meri-le-se-nekaj-kvadratnih-metrov-702764
- article order
- 7
- body
- Raziskovalci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, ki ga opazujejo že vse od leta 1946, so konec avgusta za STA povedali, da se je Triglavski ledenik v Julijskih Alpah že pred leti zmanjšal na posamezne ostanke ledu in da je glede na stanje konec avgusta zelo verjetno, da bodo zadnji ostanki povsem izginili že do konca letošnje talilne sezone. Talilna sezona traja praviloma pol leta, in sicer od začetka maja do konca oktobra, ko je povprečna mesečna temperatura zraka na bližnji Kredarici (2513 metrov nadmorske višine) nad lediščem. Toda septembra je bila ta temperatura za več kot tri stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem (1991-2020), podobno je bilo junija in avgusta. Zadnje septembrske dni sežejo najvišje dnevne temperature zraka prek 12 stopinj Celzija. Letošnja in hkrati tudi zadnja talilna sezona bo skoraj zagotovo najtoplejša po letu 1955, pojasnjuje raziskovalec Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. V zadnjih dneh debelina le še pol metra Zadnji s prostim očesom vidni ostanek glavnega dela ledenika je na Triglavskih podih na nadmorski višini okrog 2470 metrov, pod steno Malega Triglava. Na daljši stranici je v zadnjih dneh meril približno pet metrov, na najdebelejšem delu pa je njegova debelina znašala le še približno pol metra. Zadnja leta so razkosane ledeniške zaplate na tem delu podov merile manj kot 0,2 hektarja, pred desetletjem še hektar. V njegovi neposredni in bolj oddaljeni okolici so še vedno vidne oznake, s katerimi so raziskovalci minula desetletja označevali zunanje meje izginjajočega ledenika. Poleg tega je na razgaljeni in ledeniško obrušeni kamninski podlagi, ki je ostala za izginulim ledenikom, mogoče videti številna mesta s tanko podledeniško karbonatno skorjo. Omenjena skorja je nastala na kamninski podlagi pod ledenikom, s pomočjo datacije pa so ugotovili, da vztraja ledenik na tem mestu že vse od konca pleistocenske poledenitve, torej nekaj manj kot zadnjih 12.000 let. Takšna skorja je v geološkem smislu po pojasnilih Pavška zelo neobstojna, saj po izginotju ledenika razpade v nekaj deset do nekaj sto letih. Njihova ohranjenost torej močno podpira razlago, da je bil večji del Triglavskih podov pod ledom večji del holocena. Ostanki čepic, klobukov in drugih predmetov Izginjanje ledenika je sicer skozi leta razkrilo tudi vrsto izgubljenih predmetov. Še danes je najti ostanke čepic in klobukov, ki so jih pohodniki izgubili med vzponom na Triglav, v preteklosti pa so na območju ledenika našli tudi delavsko čelado, sprehajalno palico z datumom iz leta 1924, fotoaparat znamke Ernemann, izdelan leta 1918, klobuk iz filca (podoben Kekčevemu), ostanke letala Cessna, posledice letalske nesreče maja 1989, modro obarvane kamne, namenjene meritvam hitrosti premikanja posameznih delov ledenika. Nekatere od teh predmetov si je mogoče ogledati v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. Poleg zadnjega ostanka glavnega dela ledenika sta višje v stenah Triglava vidni še dve zaplati ledu. Ti sta po pojasnilih raziskovalca Pavška že desetletja izven območja, ki so ga nekdaj merili kot enotni ledenik. Nekoliko nižje od zadnjega ostanka je najti še nekaj ledenih zaplat, ki pa niso vidne, ker jih prekriva debela plast grušča. Pred našimi očmi izginjajo zadnji koščki ledu "Po 80 letih rednih meritev smo prišli do točke, ko ne spremljamo več samo krčenja Triglavskega ledenika, temveč njegovo dejansko izginjanje. Zadnji posnetki kažejo, da izginjajo pred našimi očmi še zadnji koščki ledu," poudarja Pavšek. "Ostaja pa led pod površjem, natančneje v bližnjem Triglavskem breznu, kjer je na globini 250 metrov eno večjih jamskih ledenih teles". Tudi ledeni preostanki ledenika pod Skuto, ki je v Kamniško-Savinjskih Alpah, se še naprej krčijo in razpadajo in jih po Pavškovih navedbah v naslednjih letih čaka enaka usoda, kot je doletela njegovega zahodnega soseda v Julijskih Alpah. Krčenje obeh ledenih teles je del širših sprememb v Alpah, kjer je segrevanje ozračja dva- do trikrat hitrejše od svetovnega povprečja, poudarjajo klimatologi. V zadnjih desetletjih se krajša trajanje in znižuje višina snežne odeje, sneg izgine prej, čedalje pogostejše pa so temperature zraka nad lediščem - tudi v hladni polovici leta. Srednja letna temperatura zraka na Kredarici je bila v zadnjih 15 letih kar desetkrat enaka ali višja od ledišča, od leta 2022 pa je stalno nad njim; najverjetneje bomo lahko k minulim štirim letom dodali še letošnje, peto zaporedno leto, še dodaja Pavšek.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-30T07:44:58
- source
- Svet24
- title
- Žalostni prizori s Triglava
- url
- https://svet24.si/novice/slovenija/triglavski-ledenik-1930020
- article order
- 8
- body
- Zadnji ostanki ledu naj bi povsem izginili že do konca letošnje talilne sezone Zadnji s prostim očesom vidni ostanek glavnega dela Triglavskega ledenika se je v zadnjih tednih zaradi visokih temperatur dodatno skrčil, tako da je njegova površina le še nekaj kvadratnih metrov. Razvoj dogodkov gre torej v smeri nedavnih napovedi raziskovalcev, da lahko ledenik izgine že do konca letošnje talilne sezone. Raziskovalci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, ki ga opazujejo že vse od leta 1946, so konec avgusta za STA povedali, da se je Triglavski ledenik v Julijskih Alpah že pred leti zmanjšal na posamezne ostanke ledu in da je glede na stanje konec avgusta zelo verjetno, da bodo zadnji ostanki povsem izginili že do konca letošnje talilne sezone. Talilna sezona traja praviloma pol leta, in sicer od začetka maja do konca oktobra, ko je povprečna mesečna temperatura zraka na bližnji Kredarici (2513 metrov nadmorske višine) nad lediščem. Toda septembra je bila ta temperatura za več kot tri stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem (1991-2020), podobno je bilo junija in avgusta. Zadnje septembrske dni sežejo najvišje dnevne temperature zraka prek 12 stopinj Celzija. "Letošnja in hkrati tudi zadnja talilna sezona bo skoraj zagotovo najtoplejša po letu 1955," pojasnjuje raziskovalec Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU.Zadnji s prostim očesom vidni ostanek glavnega dela ledenika je na Triglavskih podih na nadmorski višini okrog 2470 metrov, pod steno Malega Triglava. Na daljši stranici je v zadnjih dneh meril približno pet metrov, na najdebelejšem delu pa je njegova debelina znašala le še približno pol metra. Zadnja leta so razkosane ledeniške zaplate na tem delu podov merile manj kot 0,2 hektarja, pred desetletjem še hektar. Poleg zadnjega ostanka glavnega dela ledenika sta višje v stenah Triglava vidni še dve zaplati ledu. Ti sta po pojasnilih raziskovalca Pavška že desetletja izven območja, ki so ga nekdaj merili kot enotni ledenik. Nekoliko nižje od zadnjega ostanka je najti še nekaj ledenih zaplat, ki pa niso vidne, ker jih prekriva debela plast grušča. "Po 80 letih rednih meritev smo prišli do točke, ko ne spremljamo več samo krčenja Triglavskega ledenika, temveč njegovo dejansko izginjanje. Zadnji posnetki kažejo, da izginjajo pred našimi očmi še zadnji koščki ledu," poudarja Pavšek. "Ostaja pa led pod površjem, natančneje v bližnjem Triglavskem breznu, kjer je na globini 250 metrov eno večjih jamskih ledenih teles". Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku
- language
- slv
- published at
- 2026-10-01T04:50:29
- source
- Primorski Dnevnik
- title
- Triglavski ledenik izginja
- url
- https://www.primorski.eu/se/triglavski-ledenik-izginja-AJ2281882
- article order
- 4
- body
- KREDARICA * Raziskovalci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, ki ga opazujejo že vse od leta 1946, so konec avgusta za STA povedali, da se je Triglavski ledenik v Julijskih Alpah že pred leti zmanjšal na posamezne ostanke ledu in da je glede na stanje konec avgusta zelo verjetno, da bodo zadnji ostanki povsem izginili že do konca letošnje talilne sezone. Talilna sezona traja praviloma pol leta, in sicer od začetka maja do konca oktobra, ko je povprečna mesečna temperatura zraka na bližnji Kredarici (2513 metrov nadmorske višine) nad lediščem. Toda septembra je bila ta temperatura za več kot tri stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem (1991-2020), podobno je bilo junija in avgusta. Zadnje septembrske dni sežejo najvišje dnevne temperature zraka prek 12 stopinj Celzija. Letošnja in hkrati tudi zadnja talilna sezona bo skoraj zagotovo najtoplejša po letu 1955, pojasnjuje raziskovalec Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Ledenik skrčen na zadnjih nekaj metrov Zadnji s prostim očesom vidni ostanek glavnega dela ledenika je na Triglavskih podih na nadmorski višini okrog 2470 metrov, pod steno Malega Triglava. Na daljši stranici je v zadnjih dneh meril približno pet metrov, na najdebelejšem delu pa je njegova debelina znašala le še približno pol metra. Zadnja leta so razkosane ledeniške zaplate na tem delu podov merile manj kot 0,2 hektarja, pred desetletjem še hektar. V njegovi neposredni in bolj oddaljeni okolici so še vedno vidne oznake, s katerimi so raziskovalci minula desetletja označevali zunanje meje izginjajočega ledenika. Poleg tega je na razgaljeni in ledeniško obrušeni kamninski podlagi, ki je ostala za izginulim ledenikom, mogoče videti številna mesta s tanko podledeniško karbonatno skorjo. Sledi dokazujejo dolgoletno prisotnost ledenika Omenjena skorja je nastala na kamninski podlagi pod ledenikom, s pomočjo datacije pa so ugotovili, da vztraja ledenik na tem mestu že vse od konca pleistocenske poledenitve, torej nekaj manj kot zadnjih 12.000 let. Takšna skorja je v geološkem smislu po pojasnilih Pavška zelo neobstojna, saj po izginotju ledenika razpade v nekaj deset do nekaj sto letih. Njihova ohranjenost torej močno podpira razlago, da je bil večji del Triglavskih podov pod ledom večji del holocena. Izginjanje ledenika je sicer skozi leta razkrilo tudi vrsto izgubljenih predmetov. Še danes je najti ostanke čepic in klobukov, ki so jih pohodniki izgubili med vzponom na Triglav, v preteklosti pa so na območju ledenika našli tudi delavsko čelado, sprehajalno palico z datumom iz leta 1924, fotoaparat znamke Ernemann, izdelan leta 1918, klobuk iz filca (podoben Kekčevemu), ostanke letala Cessna, posledice letalske nesreče maja 1989, modro obarvane kamne, namenjene meritvam hitrosti premikanja posameznih delov ledenika. Nekatere od teh predmetov si je mogoče ogledati v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. Triglavski ledenik izginja pred očmi raziskovalcev Poleg zadnjega ostanka glavnega dela ledenika sta višje v stenah Triglava vidni še dve zaplati ledu. Ti sta po pojasnilih raziskovalca Pavška že desetletja izven območja, ki so ga nekdaj merili kot enotni ledenik. Nekoliko nižje od zadnjega ostanka je najti še nekaj ledenih zaplat, ki pa niso vidne, ker jih prekriva debela plast grušča. "Po 80 letih rednih meritev smo prišli do točke, ko ne spremljamo več samo krčenja Triglavskega ledenika, temveč njegovo dejansko izginjanje. Zadnji posnetki kažejo, da izginjajo pred našimi očmi še zadnji koščki ledu," poudarja Pavšek. "Ostaja pa led pod površjem, natančneje v bližnjem Triglavskem breznu, kjer je na globini 250 metrov eno večjih jamskih ledenih teles". Segrevanje Alp pospešuje izginjanje ledenikov Tudi ledeni preostanki ledenika pod Skuto, ki je v Kamniško-Savinjskih Alpah, se še naprej krčijo in razpadajo in jih po Pavškovih navedbah v naslednjih letih čaka enaka usoda, kot je doletela njegovega zahodnega soseda v Julijskih Alpah. Krčenje obeh ledenih teles je del širših sprememb v Alpah, kjer je segrevanje ozračja dva- do trikrat hitrejše od svetovnega povprečja, poudarjajo klimatologi. V zadnjih desetletjih se krajša trajanje in znižuje višina snežne odeje, sneg izgine prej, čedalje pogostejše pa so temperature zraka nad lediščem - tudi v hladni polovici leta. Srednja letna temperatura zraka na Kredarici je bila v zadnjih 15 letih kar desetkrat enaka ali višja od ledišča, od leta 2022 pa je stalno nad njim; najverjetneje bomo lahko k minulim štirim letom dodali še letošnje, peto zaporedno leto, še dodaja Pavšek.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-30T12:33:07
- source
- primorske.si
- title
- Zadnji ostanek glavnega dela Triglavskega ledenika meri le še nekaj kvadratnih metrov
- url
- https://primorske.si/zanimivosti/zadnji-ostanek-glavnega-dela-triglavskega-ledenika-meri-le-se-nekaj-kvadratnih-metrov/
- article order
- 6
- body
- Razvoj dogodkov gre torej v smeri nedavnih napovedi raziskovalcev, da lahko ledenik izgine že do konca letošnje talilne sezone. Raziskovalci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, ki ga opazujejo že vse od leta 1946, so konec avgusta za STA povedali, da se je Triglavski ledenik v Julijskih Alpah že pred leti zmanjšal na posamezne ostanke ledu in da je glede na stanje konec avgusta zelo verjetno, da bodo zadnji ostanki povsem izginili že do konca letošnje talilne sezone. Talilna sezona traja praviloma pol leta, in sicer od začetka maja do konca oktobra, ko je povprečna mesečna temperatura zraka na bližnji Kredarici (2513 metrov nadmorske višine) nad lediščem. Toda septembra je bila ta temperatura za več kot tri stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem (1991-2020), podobno je bilo junija in avgusta. Zadnje septembrske dni sežejo najvišje dnevne temperature zraka prek 12 stopinj Celzija. Letošnja in hkrati tudi zadnja talilna sezona bo skoraj zagotovo najtoplejša po letu 1955, pojasnjuje raziskovalec Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Zadnji s prostim očesom vidni ostanek glavnega dela ledenika je na Triglavskih podih na nadmorski višini okrog 2470 metrov, pod steno Malega Triglava. Na daljši stranici je v zadnjih dneh meril približno pet metrov, na najdebelejšem delu pa je njegova debelina znašala le še približno pol metra. Zadnja leta so razkosane ledeniške zaplate na tem delu podov merile manj kot 0,2 hektarja, pred desetletjem še hektar. V njegovi neposredni in bolj oddaljeni okolici so še vedno vidne oznake, s katerimi so raziskovalci minula desetletja označevali zunanje meje izginjajočega ledenika. Poleg tega je na razgaljeni in ledeniško obrušeni kamninski podlagi, ki je ostala za izginulim ledenikom, mogoče videti številna mesta s tanko podledeniško karbonatno skorjo. Omenjena skorja je nastala na kamninski podlagi pod ledenikom, s pomočjo datacije pa so ugotovili, da vztraja ledenik na tem mestu že vse od konca pleistocenske poledenitve, torej nekaj manj kot zadnjih 12.000 let. Takšna skorja je v geološkem smislu po pojasnilih Pavška zelo neobstojna, saj po izginotju ledenika razpade v nekaj deset do nekaj sto letih. Njihova ohranjenost torej močno podpira razlago, da je bil večji del Triglavskih podov pod ledom večji del holocena. Izginjanje ledenika je sicer skozi leta razkrilo tudi vrsto izgubljenih predmetov. Še danes je najti ostanke čepic in klobukov, ki so jih pohodniki izgubili med vzponom na Triglav, v preteklosti pa so na območju ledenika našli tudi delavsko čelado, sprehajalno palico z datumom iz leta 1924, fotoaparat znamke Ernemann, izdelan leta 1918, klobuk iz filca (podoben Kekčevemu), ostanke letala Cessna, posledice letalske nesreče maja 1989, modro obarvane kamne, namenjene meritvam hitrosti premikanja posameznih delov ledenika. Nekatere od teh predmetov si je mogoče ogledati v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. Poleg zadnjega ostanka glavnega dela ledenika sta višje v stenah Triglava vidni še dve zaplati ledu. Ti sta po pojasnilih raziskovalca Pavška že desetletja izven območja, ki so ga nekdaj merili kot enotni ledenik. Nekoliko nižje od zadnjega ostanka je najti še nekaj ledenih zaplat, ki pa niso vidne, ker jih prekriva debela plast grušča. "Po 80 letih rednih meritev smo prišli do točke, ko ne spremljamo več samo krčenja Triglavskega ledenika, temveč njegovo dejansko izginjanje. Zadnji posnetki kažejo, da izginjajo pred našimi očmi še zadnji koščki ledu," poudarja Pavšek. "Ostaja pa led pod površjem, natančneje v bližnjem Triglavskem breznu, kjer je na globini 250 metrov eno večjih jamskih ledenih teles". Tudi ledeni preostanki ledenika pod Skuto, ki je v Kamniško-Savinjskih Alpah, se še naprej krčijo in razpadajo in jih po Pavškovih navedbah v naslednjih letih čaka enaka usoda, kot je doletela njegovega zahodnega soseda v Julijskih Alpah. Krčenje obeh ledenih teles je del širših sprememb v Alpah, kjer je segrevanje ozračja dva- do trikrat hitrejše od svetovnega povprečja, poudarjajo klimatologi. V zadnjih desetletjih se krajša trajanje in znižuje višina snežne odeje, sneg izgine prej, čedalje pogostejše pa so temperature zraka nad lediščem - tudi v hladni polovici leta. Srednja letna temperatura zraka na Kredarici je bila v zadnjih 15 letih kar desetkrat enaka ali višja od ledišča, od leta 2022 pa je stalno nad njim; najverjetneje bomo lahko k minulim štirim letom dodali še letošnje, peto zaporedno leto, še dodaja Pavšek.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-30T07:06:26
- source
- Reporter
- title
- Zadnji ostanek glavnega dela Triglavskega ledenika
- url
- https://reporter.si/clanek/slovenija/zadnji-ostanek-glavnega-dela-triglavskega-ledenika-1930006
- source scope
- analyzed source count
- 9
- omitted articles
- omitted source count
- 0
- total source count
- 9