MedVrsticami

DZ obravnava rebalans proračuna: Janša očita predhodni vladi slabo načrtovanje 1.10.2026

Analiziranih 7 virov Slovenščina

Državni zbor na izredni seji obravnava predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna, s katerim vlada Janeza Janše zagotavlja sredstva za zakonske obveznosti, javne storitve in naložbe. Premier je ob predstavitvi dokumenta ostro kritiziral prejšnjo vlado, ki ji očita neodgovorno načrtovanje, sprejemanje obveznosti brez finančnega kritja in zamude pri črpanju evropskih sredstev. Finančni minister Andrej Šircelj je pojasnil, da rebalans predvideva 16,5 milijarde evrov prihodkov in 18,8 milijarde evrov odhodkov, pri čemer primanjkljaj ostaja pri 2,9 odstotka BDP. Povečanje odhodkov je posledica novih zakonskih obveznosti, kot sta dvig minimalne plače in zimski regres, ter večjih vlaganj v obrambo in infrastrukturo. Fiskalni svet ob tem opozarja na visoko rast neto izdatkov in pomanjkanje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja.

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Tednik Demokracija	Domovina	Žurnal24	Reporter
Proračunski primanjkljaj po rebalansu znaša 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP.	Večina virov potrjuje, a 24ur in Reporter.si izpustita znesek 2,2 milijarde.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja te številke kot predvideni primanjkljaj po rebalansu.	Delno: Članek potrjuje 2,9 % BDP, a ne navaja zneska 2,2 milijarde evrov.	Da: Članek navaja te številke za proračunski primanjkljaj.	Da: Članek navaja te številke kot predvidene v predlogu rebalansa.	Ni omenjeno	Delno: Omenjen je delež 2,9 % BDP, absolutni znesek 2,2 milijarde ni eksplicitno naveden.
Rebalans proračuna ni reformen, temveč zagotavlja sredstva za že sprejete obveznosti države.	Večina virov potrjuje trditev, 24ur edini omenja tudi reforme.	Da: Članek navaja, da dokument ni reformen in zagotavlja denar za obveznosti.	Da: Premier je potrdil, da dokument ni reformen in zagotavlja denar za obveznosti.	Delno: Članek navaja zagotavljanje sredstev za obveznosti, a omenja tudi reforme.	Da: Premier je izjavil, da dokument ni reformen in zagotavlja denar.	Da: Premier je izjavil, da dokument ni reformni, temveč rebalans za obveznosti.	Da: Premier je potrdil, da dokument ni reformen.	Da: Članek navaja, da dokument ni reformen, ampak zagotavlja denar za obveznosti.
Denar za obveznosti države se v rebalansu išče zaradi nenačrtovanih odločitev prejšnje oblasti.	Vsi viri trditev podpirajo, a STA jo omili.	Delno: Članek omenja popravljanje slabega načrtovanja prejšnje vlade.	Da: Premier trdi, da iščejo kritje za nenačrtovane odločitve prejšnje vlade.	Da: Janša trdi, da iščejo kritje za nenačrtovane odločitve predhodnikov.	Da: Članek navaja, da se kritje išče zaradi nenačrtovanih odločitev.	Da: Članek navaja, da vlada zagotavlja sredstva za obveznosti prejšnje vlade.	Da: Janša trdi, da iščejo kritje za nenačrtovane odločitve predhodnikov.	Da: Janša navaja, da iščejo kritje za nenačrtovane odločitve prejšnje vlade.
Vlada s predlogom rebalansa proračuna popravlja slabo in neodgovorno načrtovanje prejšnje vlade.	Viri enotno navajajo izjavo, ne analizirajo njene resničnosti.	Da: Premier Janša je to neposredno izjavil v naslovu in vsebini.	Da: Premier Janša je izjavil, da rebalans popravlja slabo načrtovanje.	Da: Premier Janša je izjavil, da rebalans popravlja slabo načrtovanje.	Da: Premier Janša je to izjavil v naslovu in vsebini članka.	Da: Premier Janša je izjavil, da vlada popravlja posledice slabega načrtovanja.	Da: Premier Janša je to izrecno navedel v svojem govoru.	Da: Janša navaja potrebo po popravljanju slabega načrtovanja prejšnje vlade.
Prejšnja vlada je sprejemala obveznosti brez ustreznega finančnega kritja.	STA ne omenja; ostali viri poročajo, a brez nasprotovanj.	Ni omenjeno	Da: Premier je navedel, da je prejšnja vlada sprejemala obveznosti brez kritja.	Da: Članek navaja, da je prejšnja vlada sprejemala obveznosti brez kritja.	Da: Članek navaja, da je prejšnja vlada sprejemala obveznosti brez kritja.	Da: Članek navaja Janševe očitke o sprejemanju obveznosti brez kritja.	Da: Janša je to neposredno očital prejšnji vladi.	Da: Janša izrecno navaja, da je prejšnja vlada sprejemala obveznosti brez kritja.
Sektor država je v drugem četrtletju ustvaril 750 milijonov evrov primanjkljaja oziroma 3,9 odstotka BDP.	Vsi viri podatke potrjujejo, brez nasprotij ali razlik.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja te podatke statističnega urada za drugo četrtletje.	Da: Članek potrjuje te podatke statističnega urada za 2. četrtletje.	Da: Članek navaja te podatke statističnega urada.	Da: Podatek je neposredno naveden v članku kot uradni podatek SURS.	Da: Članek navaja te podatke statističnega urada.	Da: Članek navaja te točne podatke statističnega urada.
Prejšnja vlada je maja prerazporedila 75 milijonov evrov z obrambnega področja za plače v šolstvu.	Viri potrjujejo, le STA ne omenja.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja točno to prerazporeditev sredstev v mesecu maju.	Da: Janša je izpostavil to konkretno prerazporeditev iz maja.	Da: Članek potrjuje to prerazporeditev sredstev.	Da: Premier je navedel to konkretno majsko prerazporeditev sredstev.	Da: Janša je to navedel kot primer nenačrtovanih prerazporeditev.	Da: Janša potrjuje prerazporeditev 75 milijonov evrov z obrambe za plače v šolah.
Država mora pospešiti črpanje evropskih sredstev in popraviti razkorak med mednarodnimi zavezami in financiranjem.	Večina virov trditev podpira, STA jo izpušča; Demokracija izpostavlja kritiko.	Ni omenjeno	Da: Premier je izpostavil potrebo po pospešitvi črpanja in popravi razkoraka.	Da: Članek navaja potrebo po pospešitvi črpanja in popravi razkoraka.	Da: Članek omenja potrebo po pospešitvi črpanja in popravi razkoraka.	Da: Članek omenja zamude pri projektih in neskladje med zavezami in financiranjem.	Da: Janša je omenil zamude pri črpanju in razkorak pri zavezah.	Da: Janša omenja potrebo po pospešitvi črpanja in popravljanju razkoraka.
Zvišanje minimalne plače in uvedba zimskega regresa nista bila ustrezno načrtovana v proračunu.	Večina virov trditev podpira, STA in Žurnal24 je ne omenjata.	Ni omenjeno	Da: Premier je izpostavil, da sredstva zanje niso bila načrtovana.	Da: Članek navaja, da sredstva zanje v proračunu niso bila načrtovana.	Da: Članek navaja, da sredstva zanje niso bila načrtovana.	Da: Janša je izpostavil, da proračun ni ustrezno upošteval teh posledic.	Ni omenjeno	Da: Janša navaja, da sredstva zanje v proračunu niso bila načrtovana.
Vlada povečuje sredstva za izobraževanje, šport in socialno varnost za preko 200 milijonov evrov.	Večina virov trditve ne omenja; trije jo potrjujejo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Janša je izjavil, da se sredstva povečujejo za preko 200 milijonov.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje povečanje za več kot 200 milijonov za ti področji.	Ni omenjeno	Da: Janša izrecno navaja povečanje za preko 200 milijonov za oba resorja.
Fiskalni svet opozarja, da rast neto izdatkov presega dovoljene meje.	Nekateri viri opozorilo potrjujejo, drugi ga ne omenjajo.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja opozorilo Fiskalnega sveta glede rasti neto izdatkov.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja opozorilo fiskalnega sveta glede rasti izdatkov.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja opozorilo fiskalnega sveta glede rasti izdatkov.	Ni omenjeno

claims

Proračunski primanjkljaj po rebalansu znaša 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP.
Rebalans proračuna ni reformen, temveč zagotavlja sredstva za že sprejete obveznosti države.
Denar za obveznosti države se v rebalansu išče zaradi nenačrtovanih odločitev prejšnje oblasti.
Vlada s predlogom rebalansa proračuna popravlja slabo in neodgovorno načrtovanje prejšnje vlade.
Prejšnja vlada je sprejemala obveznosti brez ustreznega finančnega kritja.
Sektor država je v drugem četrtletju ustvaril 750 milijonov evrov primanjkljaja oziroma 3,9 odstotka BDP.
Prejšnja vlada je maja prerazporedila 75 milijonov evrov z obrambnega področja za plače v šolstvu.
Država mora pospešiti črpanje evropskih sredstev in popraviti razkorak med mednarodnimi zavezami in financiranjem.
Zvišanje minimalne plače in uvedba zimskega regresa nista bila ustrezno načrtovana v proračunu.
Vlada povečuje sredstva za izobraževanje, šport in socialno varnost za preko 200 milijonov evrov.
Fiskalni svet opozarja, da rast neto izdatkov presega dovoljene meje.

key differences

Denar za obveznosti države se v rebalansu išče zaradi nenačrtovanih odločitev prejšnje oblasti.: Vsi viri trditev podpirajo, a STA jo omili.
Država mora pospešiti črpanje evropskih sredstev in popraviti razkorak med mednarodnimi zavezami in financiranjem.: Večina virov trditev podpira, STA jo izpušča; Demokracija izpostavlja kritiko.
Fiskalni svet opozarja, da rast neto izdatkov presega dovoljene meje.: Nekateri viri opozorilo potrjujejo, drugi ga ne omenjajo.
Prejšnja vlada je maja prerazporedila 75 milijonov evrov z obrambnega področja za plače v šolstvu.: Viri potrjujejo, le STA ne omenja.
Prejšnja vlada je sprejemala obveznosti brez ustreznega finančnega kritja.: STA ne omenja; ostali viri poročajo, a brez nasprotovanj.
Proračunski primanjkljaj po rebalansu znaša 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP.: Večina virov potrjuje, a 24ur in Reporter.si izpustita znesek 2,2 milijarde.
Rebalans proračuna ni reformen, temveč zagotavlja sredstva za že sprejete obveznosti države.: Večina virov potrjuje trditev, 24ur edini omenja tudi reforme.
Sektor država je v drugem četrtletju ustvaril 750 milijonov evrov primanjkljaja oziroma 3,9 odstotka BDP.: Vsi viri podatke potrjujejo, brez nasprotij ali razlik.
Vlada povečuje sredstva za izobraževanje, šport in socialno varnost za preko 200 milijonov evrov.: Večina virov trditve ne omenja; trije jo potrjujejo.
Vlada s predlogom rebalansa proračuna popravlja slabo in neodgovorno načrtovanje prejšnje vlade.: Viri enotno navajajo izjavo, ne analizirajo njene resničnosti.
Zvišanje minimalne plače in uvedba zimskega regresa nista bila ustrezno načrtovana v proračunu.: Večina virov trditev podpira, STA in Žurnal24 je ne omenjata.

source analyses

24ur

Denar za obveznosti države se v rebalansu išče zaradi nenačrtovanih odločitev prejšnje oblasti.: Da: Janša trdi, da iščejo kritje za nenačrtovane odločitve predhodnikov.
Država mora pospešiti črpanje evropskih sredstev in popraviti razkorak med mednarodnimi zavezami in financiranjem.: Da: Članek navaja potrebo po pospešitvi črpanja in popravi razkoraka.
Fiskalni svet opozarja, da rast neto izdatkov presega dovoljene meje.: Ni omenjeno
Prejšnja vlada je maja prerazporedila 75 milijonov evrov z obrambnega področja za plače v šolstvu.: Da: Janša je izpostavil to konkretno prerazporeditev iz maja.
Prejšnja vlada je sprejemala obveznosti brez ustreznega finančnega kritja.: Da: Članek navaja, da je prejšnja vlada sprejemala obveznosti brez kritja.
Proračunski primanjkljaj po rebalansu znaša 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP.: Delno: Članek potrjuje 2,9 % BDP, a ne navaja zneska 2,2 milijarde evrov.
Rebalans proračuna ni reformen, temveč zagotavlja sredstva za že sprejete obveznosti države.: Delno: Članek navaja zagotavljanje sredstev za obveznosti, a omenja tudi reforme.
Sektor država je v drugem četrtletju ustvaril 750 milijonov evrov primanjkljaja oziroma 3,9 odstotka BDP.: Da: Članek potrjuje te podatke statističnega urada za 2. četrtletje.
Vlada povečuje sredstva za izobraževanje, šport in socialno varnost za preko 200 milijonov evrov.: Da: Janša je izjavil, da se sredstva povečujejo za preko 200 milijonov.
Vlada s predlogom rebalansa proračuna popravlja slabo in neodgovorno načrtovanje prejšnje vlade.: Da: Premier Janša je izjavil, da rebalans popravlja slabo načrtovanje.
Zvišanje minimalne plače in uvedba zimskega regresa nista bila ustrezno načrtovana v proračunu.: Da: Članek navaja, da sredstva zanje v proračunu niso bila načrtovana.

Domovina

Denar za obveznosti države se v rebalansu išče zaradi nenačrtovanih odločitev prejšnje oblasti.: Da: Članek navaja, da vlada zagotavlja sredstva za obveznosti prejšnje vlade.
Država mora pospešiti črpanje evropskih sredstev in popraviti razkorak med mednarodnimi zavezami in financiranjem.: Da: Članek omenja zamude pri projektih in neskladje med zavezami in financiranjem.
Fiskalni svet opozarja, da rast neto izdatkov presega dovoljene meje.: Ni omenjeno
Prejšnja vlada je maja prerazporedila 75 milijonov evrov z obrambnega področja za plače v šolstvu.: Da: Premier je navedel to konkretno majsko prerazporeditev sredstev.
Prejšnja vlada je sprejemala obveznosti brez ustreznega finančnega kritja.: Da: Članek navaja Janševe očitke o sprejemanju obveznosti brez kritja.
Proračunski primanjkljaj po rebalansu znaša 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP.: Da: Članek navaja te številke kot predvidene v predlogu rebalansa.
Rebalans proračuna ni reformen, temveč zagotavlja sredstva za že sprejete obveznosti države.: Da: Premier je izjavil, da dokument ni reformni, temveč rebalans za obveznosti.
Sektor država je v drugem četrtletju ustvaril 750 milijonov evrov primanjkljaja oziroma 3,9 odstotka BDP.: Da: Podatek je neposredno naveden v članku kot uradni podatek SURS.
Vlada povečuje sredstva za izobraževanje, šport in socialno varnost za preko 200 milijonov evrov.: Da: Članek potrjuje povečanje za več kot 200 milijonov za ti področji.
Vlada s predlogom rebalansa proračuna popravlja slabo in neodgovorno načrtovanje prejšnje vlade.: Da: Premier Janša je izjavil, da vlada popravlja posledice slabega načrtovanja.
Zvišanje minimalne plače in uvedba zimskega regresa nista bila ustrezno načrtovana v proračunu.: Da: Janša je izpostavil, da proračun ni ustrezno upošteval teh posledic.

RTV Slovenija

Denar za obveznosti države se v rebalansu išče zaradi nenačrtovanih odločitev prejšnje oblasti.: Da: Premier trdi, da iščejo kritje za nenačrtovane odločitve prejšnje vlade.
Država mora pospešiti črpanje evropskih sredstev in popraviti razkorak med mednarodnimi zavezami in financiranjem.: Da: Premier je izpostavil potrebo po pospešitvi črpanja in popravi razkoraka.
Fiskalni svet opozarja, da rast neto izdatkov presega dovoljene meje.: Da: Članek navaja opozorilo Fiskalnega sveta glede rasti neto izdatkov.
Prejšnja vlada je maja prerazporedila 75 milijonov evrov z obrambnega področja za plače v šolstvu.: Da: Članek navaja točno to prerazporeditev sredstev v mesecu maju.
Prejšnja vlada je sprejemala obveznosti brez ustreznega finančnega kritja.: Da: Premier je navedel, da je prejšnja vlada sprejemala obveznosti brez kritja.
Proračunski primanjkljaj po rebalansu znaša 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP.: Da: Članek navaja te številke kot predvideni primanjkljaj po rebalansu.
Rebalans proračuna ni reformen, temveč zagotavlja sredstva za že sprejete obveznosti države.: Da: Premier je potrdil, da dokument ni reformen in zagotavlja denar za obveznosti.
Sektor država je v drugem četrtletju ustvaril 750 milijonov evrov primanjkljaja oziroma 3,9 odstotka BDP.: Da: Članek navaja te podatke statističnega urada za drugo četrtletje.
Vlada povečuje sredstva za izobraževanje, šport in socialno varnost za preko 200 milijonov evrov.: Ni omenjeno
Vlada s predlogom rebalansa proračuna popravlja slabo in neodgovorno načrtovanje prejšnje vlade.: Da: Premier Janša je izjavil, da rebalans popravlja slabo načrtovanje.
Zvišanje minimalne plače in uvedba zimskega regresa nista bila ustrezno načrtovana v proračunu.: Da: Premier je izpostavil, da sredstva zanje niso bila načrtovana.

Reporter

Denar za obveznosti države se v rebalansu išče zaradi nenačrtovanih odločitev prejšnje oblasti.: Da: Janša navaja, da iščejo kritje za nenačrtovane odločitve prejšnje vlade.
Država mora pospešiti črpanje evropskih sredstev in popraviti razkorak med mednarodnimi zavezami in financiranjem.: Da: Janša omenja potrebo po pospešitvi črpanja in popravljanju razkoraka.
Fiskalni svet opozarja, da rast neto izdatkov presega dovoljene meje.: Ni omenjeno
Prejšnja vlada je maja prerazporedila 75 milijonov evrov z obrambnega področja za plače v šolstvu.: Da: Janša potrjuje prerazporeditev 75 milijonov evrov z obrambe za plače v šolah.
Prejšnja vlada je sprejemala obveznosti brez ustreznega finančnega kritja.: Da: Janša izrecno navaja, da je prejšnja vlada sprejemala obveznosti brez kritja.
Proračunski primanjkljaj po rebalansu znaša 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP.: Delno: Omenjen je delež 2,9 % BDP, absolutni znesek 2,2 milijarde ni eksplicitno naveden.
Rebalans proračuna ni reformen, temveč zagotavlja sredstva za že sprejete obveznosti države.: Da: Članek navaja, da dokument ni reformen, ampak zagotavlja denar za obveznosti.
Sektor država je v drugem četrtletju ustvaril 750 milijonov evrov primanjkljaja oziroma 3,9 odstotka BDP.: Da: Članek navaja te točne podatke statističnega urada.
Vlada povečuje sredstva za izobraževanje, šport in socialno varnost za preko 200 milijonov evrov.: Da: Janša izrecno navaja povečanje za preko 200 milijonov za oba resorja.
Vlada s predlogom rebalansa proračuna popravlja slabo in neodgovorno načrtovanje prejšnje vlade.: Da: Janša navaja potrebo po popravljanju slabega načrtovanja prejšnje vlade.
Zvišanje minimalne plače in uvedba zimskega regresa nista bila ustrezno načrtovana v proračunu.: Da: Janša navaja, da sredstva zanje v proračunu niso bila načrtovana.

STA

Denar za obveznosti države se v rebalansu išče zaradi nenačrtovanih odločitev prejšnje oblasti.: Delno: Članek omenja popravljanje slabega načrtovanja prejšnje vlade.
Država mora pospešiti črpanje evropskih sredstev in popraviti razkorak med mednarodnimi zavezami in financiranjem.: Ni omenjeno
Fiskalni svet opozarja, da rast neto izdatkov presega dovoljene meje.: Ni omenjeno
Prejšnja vlada je maja prerazporedila 75 milijonov evrov z obrambnega področja za plače v šolstvu.: Ni omenjeno
Prejšnja vlada je sprejemala obveznosti brez ustreznega finančnega kritja.: Ni omenjeno
Proračunski primanjkljaj po rebalansu znaša 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP.: Ni omenjeno
Rebalans proračuna ni reformen, temveč zagotavlja sredstva za že sprejete obveznosti države.: Da: Članek navaja, da dokument ni reformen in zagotavlja denar za obveznosti.
Sektor država je v drugem četrtletju ustvaril 750 milijonov evrov primanjkljaja oziroma 3,9 odstotka BDP.: Ni omenjeno
Vlada povečuje sredstva za izobraževanje, šport in socialno varnost za preko 200 milijonov evrov.: Ni omenjeno
Vlada s predlogom rebalansa proračuna popravlja slabo in neodgovorno načrtovanje prejšnje vlade.: Da: Premier Janša je to neposredno izjavil v naslovu in vsebini.
Zvišanje minimalne plače in uvedba zimskega regresa nista bila ustrezno načrtovana v proračunu.: Ni omenjeno

Tednik Demokracija

Denar za obveznosti države se v rebalansu išče zaradi nenačrtovanih odločitev prejšnje oblasti.: Da: Članek navaja, da se kritje išče zaradi nenačrtovanih odločitev.
Država mora pospešiti črpanje evropskih sredstev in popraviti razkorak med mednarodnimi zavezami in financiranjem.: Da: Članek omenja potrebo po pospešitvi črpanja in popravi razkoraka.
Fiskalni svet opozarja, da rast neto izdatkov presega dovoljene meje.: Da: Članek navaja opozorilo fiskalnega sveta glede rasti izdatkov.
Prejšnja vlada je maja prerazporedila 75 milijonov evrov z obrambnega področja za plače v šolstvu.: Da: Članek potrjuje to prerazporeditev sredstev.
Prejšnja vlada je sprejemala obveznosti brez ustreznega finančnega kritja.: Da: Članek navaja, da je prejšnja vlada sprejemala obveznosti brez kritja.
Proračunski primanjkljaj po rebalansu znaša 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP.: Da: Članek navaja te številke za proračunski primanjkljaj.
Rebalans proračuna ni reformen, temveč zagotavlja sredstva za že sprejete obveznosti države.: Da: Premier je izjavil, da dokument ni reformen in zagotavlja denar.
Sektor država je v drugem četrtletju ustvaril 750 milijonov evrov primanjkljaja oziroma 3,9 odstotka BDP.: Da: Članek navaja te podatke statističnega urada.
Vlada povečuje sredstva za izobraževanje, šport in socialno varnost za preko 200 milijonov evrov.: Ni omenjeno
Vlada s predlogom rebalansa proračuna popravlja slabo in neodgovorno načrtovanje prejšnje vlade.: Da: Premier Janša je to izjavil v naslovu in vsebini članka.
Zvišanje minimalne plače in uvedba zimskega regresa nista bila ustrezno načrtovana v proračunu.: Da: Članek navaja, da sredstva zanje niso bila načrtovana.

Žurnal24

Denar za obveznosti države se v rebalansu išče zaradi nenačrtovanih odločitev prejšnje oblasti.: Da: Janša trdi, da iščejo kritje za nenačrtovane odločitve predhodnikov.
Država mora pospešiti črpanje evropskih sredstev in popraviti razkorak med mednarodnimi zavezami in financiranjem.: Da: Janša je omenil zamude pri črpanju in razkorak pri zavezah.
Fiskalni svet opozarja, da rast neto izdatkov presega dovoljene meje.: Da: Članek navaja opozorilo fiskalnega sveta glede rasti izdatkov.
Prejšnja vlada je maja prerazporedila 75 milijonov evrov z obrambnega področja za plače v šolstvu.: Da: Janša je to navedel kot primer nenačrtovanih prerazporeditev.
Prejšnja vlada je sprejemala obveznosti brez ustreznega finančnega kritja.: Da: Janša je to neposredno očital prejšnji vladi.
Proračunski primanjkljaj po rebalansu znaša 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP.: Ni omenjeno
Rebalans proračuna ni reformen, temveč zagotavlja sredstva za že sprejete obveznosti države.: Da: Premier je potrdil, da dokument ni reformen.
Sektor država je v drugem četrtletju ustvaril 750 milijonov evrov primanjkljaja oziroma 3,9 odstotka BDP.: Da: Članek navaja te podatke statističnega urada.
Vlada povečuje sredstva za izobraževanje, šport in socialno varnost za preko 200 milijonov evrov.: Ni omenjeno
Vlada s predlogom rebalansa proračuna popravlja slabo in neodgovorno načrtovanje prejšnje vlade.: Da: Premier Janša je to izrecno navedel v svojem govoru.
Zvišanje minimalne plače in uvedba zimskega regresa nista bila ustrezno načrtovana v proračunu.: Ni omenjeno

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Tednik Demokracija	Domovina	Žurnal24	Reporter
Janez Janša	Domovina ga pozitivno prikazuje, ostali nevtralno.	Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja	Nevtralno: Janša je govorec, ki kritizira prejšnjo vlado, vendar ni meta-vrednoten s strani avtorja.	Nevtralno: citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja avtorja	Nevtralno: Janša je govorec, ki kritizira prejšnjo vlado, vendar članek ne vsebuje meta-vrednotenja njega samega.	Pozitivno: avtor ga prikazuje kot odgovornega premierja, ki opozarja na finančno realnost in kritizira prejšnjo vlado.	Nevtralno: Janša je govorec, ki kritizira prejšnjo vlado, vendar članek ne vsebuje meta-vrednotenja njega samega.	Nevtralno: Janša je glavni govorec, ki kritizira prejšnjo vlado, a sam ni meta-vrednoten.
Državni zbor Republike Slovenije	Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.	Nevtralno: omenjen kot potrjevalec rebalansa	Nevtralno: omenjen kot potrjevalec rebalansa brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjen kot obravnavni organ	Nevtralno: DZ je omenjen kot institucija, ki potrjuje rebalans, brez vrednotenja.	Nevtralno: le omenjen kot telo, ki obravnava rebalans.	Nevtralno: DZ je omenjen kot institucija, ki potrjuje rebalans, brez vrednotenja.	Nevtralno: Omenjen kot organ, ki obravnava rebalans, brez vrednotenja.
Vlada Republike Slovenije	Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu.	Nevtralno: omenjena v povezavi z rebalansom	Nevtralno: omenjena kot potrjevalka rebalansa in napovedovalka ukrepov brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjena kot subjekt, brez vrednotenja	Nevtralno: Vlada je omenjena kot nosilka rebalansa, brez izrecnega vrednotenja.	Nevtralno: omenjena kot nosilka predloga rebalansa, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Vlada je omenjena v kontekstu predstavitve rebalansa, brez izrecnega vrednotenja.	Nevtralno: Vlada je omenjena kot nosilka ukrepov, brez meta-vrednotenja.
Statistični urad Republike Slovenije	Vsi viri obravnavajo nevtralno, brez razlik.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot vir podatkov o primanjkljaju brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjen kot vir podatkov	Nevtralno: Omenjen je vir podatkov o primanjkljaju, brez vrednotenja.	Nevtralno: podatki navedeni kot vir, brez vrednotenja.	Nevtralno: Omenjen je kot vir podatkov o primanjkljaju, brez vrednotenja.	Nevtralno: Omenjen kot vir podatkov o primanjkljaju, brez vrednotenja.
Evropska unija	Vsi viri so nevtralni, brez izrazitih razlik v sentimentu.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena v kontekstu črpanja sredstev brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjena v kontekstu sredstev	Nevtralno: Omenjena so evropska sredstva, brez vrednotenja EU.	Nevtralno: omenjena v kontekstu evropskih projektov in zavez, brez vrednotenja.	Nevtralno: Omenjena so evropska sredstva, brez vrednotenja EU.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu sredstev in obveznosti, brez vrednotenja.
Andrej Šircelj	Vsi viri ga omenjajo nevtralno, brez razlik.	Ni omenjeno	Nevtralno: le citiran kot finančni minister brez vrednotenja.	Nevtralno: citiran kot minister, brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Šircelj je citiran kot finančni minister, brez meta-vrednotenja.
Fiskalni svet	Viri nevtralni; izstopa le RTV in Demokracija.	Ni omenjeno	Nevtralno: citiran z opozorilom, vendar brez meta-vrednotenja.	Ni omenjeno	Nevtralno: Fiskalni svet je omenjen z opozorilom, vendar brez meta-vrednotenja.	Ni omenjeno	Nevtralno: Fiskalni svet je omenjen kot opozorilni organ, brez izrecnega vrednotenja.	Ni omenjeno
Robert Golob	Domovina kritično, ostali ga ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Negativno: Janša ga očita za slabo načrtovanje in politične obljube brez kritja; avtor ne vrednoti Goloba meta.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Ministrstvo za finance	Samo Domovina omenja, nevtralno.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: citirano v obrazložitvi rebalansa, brez vrednotenja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno

entities

Janez Janša
Državni zbor Republike Slovenije
Vlada Republike Slovenije
Statistični urad Republike Slovenije
Evropska unija
Andrej Šircelj
Fiskalni svet
Robert Golob
Ministrstvo za finance

key differences

Andrej Šircelj: Vsi viri ga omenjajo nevtralno, brez razlik.
Državni zbor Republike Slovenije: Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
Evropska unija: Vsi viri so nevtralni, brez izrazitih razlik v sentimentu.
Fiskalni svet: Viri nevtralni; izstopa le RTV in Demokracija.
Janez Janša: Domovina ga pozitivno prikazuje, ostali nevtralno.
Ministrstvo za finance: Samo Domovina omenja, nevtralno.
Robert Golob: Domovina kritično, ostali ga ne omenjajo.
Statistični urad Republike Slovenije: Vsi viri obravnavajo nevtralno, brez razlik.
Vlada Republike Slovenije: Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu.

source analyses

24ur

Andrej Šircelj: Nevtralno: citiran kot minister, brez meta-vrednotenja
Državni zbor Republike Slovenije: Nevtralno: omenjen kot obravnavni organ
Evropska unija: Nevtralno: omenjena v kontekstu sredstev
Fiskalni svet: Ni omenjeno
Janez Janša: Nevtralno: citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja avtorja
Ministrstvo za finance: Ni omenjeno
Robert Golob: Ni omenjeno
Statistični urad Republike Slovenije: Nevtralno: omenjen kot vir podatkov
Vlada Republike Slovenije: Nevtralno: omenjena kot subjekt, brez vrednotenja

Domovina

Andrej Šircelj: Ni omenjeno
Državni zbor Republike Slovenije: Nevtralno: le omenjen kot telo, ki obravnava rebalans.
Evropska unija: Nevtralno: omenjena v kontekstu evropskih projektov in zavez, brez vrednotenja.
Fiskalni svet: Ni omenjeno
Janez Janša: Pozitivno: avtor ga prikazuje kot odgovornega premierja, ki opozarja na finančno realnost in kritizira prejšnjo vlado.
Ministrstvo za finance: Nevtralno: citirano v obrazložitvi rebalansa, brez vrednotenja.
Robert Golob: Negativno: Janša ga očita za slabo načrtovanje in politične obljube brez kritja; avtor ne vrednoti Goloba meta.
Statistični urad Republike Slovenije: Nevtralno: podatki navedeni kot vir, brez vrednotenja.
Vlada Republike Slovenije: Nevtralno: omenjena kot nosilka predloga rebalansa, brez meta-vrednotenja.

RTV Slovenija

Andrej Šircelj: Nevtralno: le citiran kot finančni minister brez vrednotenja.
Državni zbor Republike Slovenije: Nevtralno: omenjen kot potrjevalec rebalansa brez vrednotenja.
Evropska unija: Nevtralno: omenjena v kontekstu črpanja sredstev brez vrednotenja.
Fiskalni svet: Nevtralno: citiran z opozorilom, vendar brez meta-vrednotenja.
Janez Janša: Nevtralno: Janša je govorec, ki kritizira prejšnjo vlado, vendar ni meta-vrednoten s strani avtorja.
Ministrstvo za finance: Ni omenjeno
Robert Golob: Ni omenjeno
Statistični urad Republike Slovenije: Nevtralno: omenjen kot vir podatkov o primanjkljaju brez vrednotenja.
Vlada Republike Slovenije: Nevtralno: omenjena kot potrjevalka rebalansa in napovedovalka ukrepov brez vrednotenja.

Reporter

Andrej Šircelj: Nevtralno: Šircelj je citiran kot finančni minister, brez meta-vrednotenja.
Državni zbor Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjen kot organ, ki obravnava rebalans, brez vrednotenja.
Evropska unija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu sredstev in obveznosti, brez vrednotenja.
Fiskalni svet: Ni omenjeno
Janez Janša: Nevtralno: Janša je glavni govorec, ki kritizira prejšnjo vlado, a sam ni meta-vrednoten.
Ministrstvo za finance: Ni omenjeno
Robert Golob: Ni omenjeno
Statistični urad Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjen kot vir podatkov o primanjkljaju, brez vrednotenja.
Vlada Republike Slovenije: Nevtralno: Vlada je omenjena kot nosilka ukrepov, brez meta-vrednotenja.

STA

Andrej Šircelj: Ni omenjeno
Državni zbor Republike Slovenije: Nevtralno: omenjen kot potrjevalec rebalansa
Evropska unija: Ni omenjeno
Fiskalni svet: Ni omenjeno
Janez Janša: Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja
Ministrstvo za finance: Ni omenjeno
Robert Golob: Ni omenjeno
Statistični urad Republike Slovenije: Ni omenjeno
Vlada Republike Slovenije: Nevtralno: omenjena v povezavi z rebalansom

Tednik Demokracija

Andrej Šircelj: Ni omenjeno
Državni zbor Republike Slovenije: Nevtralno: DZ je omenjen kot institucija, ki potrjuje rebalans, brez vrednotenja.
Evropska unija: Nevtralno: Omenjena so evropska sredstva, brez vrednotenja EU.
Fiskalni svet: Nevtralno: Fiskalni svet je omenjen z opozorilom, vendar brez meta-vrednotenja.
Janez Janša: Nevtralno: Janša je govorec, ki kritizira prejšnjo vlado, vendar članek ne vsebuje meta-vrednotenja njega samega.
Ministrstvo za finance: Ni omenjeno
Robert Golob: Ni omenjeno
Statistični urad Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjen je vir podatkov o primanjkljaju, brez vrednotenja.
Vlada Republike Slovenije: Nevtralno: Vlada je omenjena kot nosilka rebalansa, brez izrecnega vrednotenja.

Žurnal24

Andrej Šircelj: Ni omenjeno
Državni zbor Republike Slovenije: Nevtralno: DZ je omenjen kot institucija, ki potrjuje rebalans, brez vrednotenja.
Evropska unija: Nevtralno: Omenjena so evropska sredstva, brez vrednotenja EU.
Fiskalni svet: Nevtralno: Fiskalni svet je omenjen kot opozorilni organ, brez izrecnega vrednotenja.
Janez Janša: Nevtralno: Janša je govorec, ki kritizira prejšnjo vlado, vendar članek ne vsebuje meta-vrednotenja njega samega.
Ministrstvo za finance: Ni omenjeno
Robert Golob: Ni omenjeno
Statistični urad Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjen je kot vir podatkov o primanjkljaju, brez vrednotenja.
Vlada Republike Slovenije: Nevtralno: Vlada je omenjena v kontekstu predstavitve rebalansa, brez izrecnega vrednotenja.

Scenariji

scenarios

description
Janševa vlada z rebalansom nameni dodatna sredstva za projekte iz načrta za okrevanje in odpornost, kar skupaj z reorganizacijo ministrstev omogoči hitrejše črpanje evropskih sredstev. Posledično se povečajo javne naložbe in gospodarska rast, kar izboljša konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
plausibility
realistic
time horizon
mid
title
Vlada uspešno pospeši črpanje evropskih sredstev
valence
positive
description
Rebalans zagotovi denar za obveznosti države, vendar Fiskalni svet opozori, da rast neto izdatkov presega dovoljene meje. Vlada obljubi reforme ob prihodnjih proračunskih dokumentih, a javnofinančni položaj ostaja napet, primanjkljaj pa se ohranja pri 2,9 % BDP.
plausibility
realistic
time horizon
short
title
Rebalans začasno stabilizira javne finance
valence
neutral
description
Rebalans poveča obrambne izdatke, a ker dokument ni reformen, se strukturni primanjkljaj ne zmanjša. Visoki odhodki za obresti (skoraj 900 milijonov evrov) in pomanjkanje fiskalne konsolidacije vodijo v nadaljnje zadolževanje, kar dolgoročno obremeni davkoplačevalce.
plausibility
realistic
time horizon
mid
title
Povečanje obrambnih izdatkov brez reform
valence
negative
description
Z rebalansom ustvarjena podlaga za davčne razbremenitve omogoči vladi Janeza Janše, da zniža obdavčitev dela in podjetij. To poveča investicije in zaposlovanje, kar vodi v višjo gospodarsko rast in postopno zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja.
plausibility
plausible
time horizon
long
title
Davčne razbremenitve spodbudijo gospodarstvo
valence
positive
description
Janševe kritike prejšnje vlade Roberta Goloba sprožijo ostro politično razpravo v DZ. Opozicija zavrne očitke in zahteva preiskavo, kar zamakne sprejem ključnih reform. Rebalans je sicer potrjen, a politična polarizacija ovira nadaljnje fiskalno načrtovanje.
plausibility
plausible
time horizon
short
title
Politični boj zaradi očitkov o slabem načrtovanju
valence
neutral
description
Kljub dodatnim sredstvom v rebalansu se zaradi administrativnih težav in reorganizacije ministrstev črpanje evropskih sredstev ne pospeši. Slovenija izgubi del sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, kar poveča proračunski primanjkljaj in zmanjša zaupanje investitorjev.
plausibility
plausible
time horizon
mid
title
Zamude pri črpanju evropskih sredstev se nadaljujejo
valence
negative
description
Zaradi višje gospodarske rasti in uspešnega boja proti davčnim utajam prihodki v letu 2026 presežejo načrtovanih 16,5 milijarde evrov. Vlada Janeza Janša presežek nameni za povečanje sredstev za zdravstvo in šolstvo, kar izboljša kakovost javnih storitev.
plausibility
speculative
time horizon
long
title
Presežek prihodkov omogoči dodatne naložbe
valence
positive
description
Evropska komisija in Mednarodni denarni sklad izrazita zaskrbljenost zaradi visokega primanjkljaja in rasti neto izdatkov. Slovenija se znajde pod poostrenim nadzorom, kar prisili vlado k pripravi srednjeročnega fiskalnega načrta, vendar brez takojšnjih posledic.
plausibility
speculative
time horizon
mid
title
Mednarodne agencije opozorijo na fiskalna tveganja
valence
neutral
description
Zaradi vztrajno visokega primanjkljaja in pomanjkanja reform bonitetne agencije znižajo oceno Slovenije. To povzroči dvig obrestnih mer za državne obveznice, kar poveča stroške financiranja dolga (že 900 milijonov za obresti) in dodatno obremeni proračun.
plausibility
speculative
time horizon
long
title
Znižanje bonitetne ocene in dvig obrestnih mer
valence
negative

Viri

articles

article order
7
body
Ljubljana, 01. oktobra (STA) DZ potrjuje predlog rebalansa letošnjega proračuna, s katerim vlada po besedah premierja Janeza Janše popravlja slabo in neodgovorno načrtovanje predhodne vlade. Dokument ni reformen, zagotavlja pa denar za obveznosti države, javne storitve in naložbe, ustvarja ...
language
slv
published at
2026-10-01T08:10:45
source
STA
title
Janša: Z rebalansom popravljamo slabo in neodgovorno načrtovanje prejšnje vlade
url
https://www.sta.si/3605026/
article order
6
body
Poslanke in poslanci potrjujejo rebalans letošnjega državnega proračuna, ki po besedah premierja Janeza Janše zagotavlja denar za obveznosti države, javne storitve in naložbe, ustvarja podlago za konkurenčnejše gospodarstvo in boljše življenje ljudi. S predlogom rebalansa letošnjega proračuna, ki ga je vlada potrdila 10. septembra, so se v zadnjih tednih seznanila že vsa zainteresirana delovna telesa DZ-ja, nazadnje v torek člani odbora za finance, poslanke in poslanci pa ga potrjujejo še na izredni seji. V uvodu seje je dokument predstavil premier Janez Janša, ki je dejal, da se z rebalansom popravlja slabo in neodgovorno načrtovanje predhodne vlade. Prejšnja vlada je namreč po Janševih besedah sprejemala obveznosti brez ustreznega finančnega kritja, dopustila je zamude pri črpanju evropskih sredstev ter razkorak med mednarodnimi zavezami in njihovim financiranjem. Resnost javnofinančnega položaja po njegovih besedah dodatno potrjuje sredina objava statističnega urada, da je sektor država v drugem četrtletju ustvaril 750 milijonov evrov primanjkljaja oziroma 3,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). "S tem rebalansom zgolj zagotavljamo denar za obveznosti države, javne storitve in naložbe, pospešujemo črpanje evropskih sredstev in ustvarjamo podlago za davčne razbremenitve, konkurenčnejše gospodarstvo in boljše življenje ljudi," je poudaril premier. Kot je dodal, se je potreba po popravljanju "slabega načrtovanja ali česa drugega" ter po dodatnem denarju za plače sicer pokazala že pred nastopom nove vlade. "Prejšnja vlada je maja potrdila prerazporeditev 75 milijonov evrov s področja obrambe za plače zaposlenih v osnovnih šolah, ki niso bile načrtovane, prerazporeditve pa seveda imajo svoje meje. Če denar prestavite z ene postavke na drugo, s tem ne povečate skupnega obsega razpoložljivih sredstev," je izpostavil in dodal, da denar ne raste na drevesu. Kot primer je navedel, da je bil konec prejšnjega leta sprejet zakon, ki je vpeljal obvezni zimski regres za vsa leta naprej, sredstva zanj pa v proračunu za letošnje leto niso bila načrtovana. "V začetku letošnjega leta se je zvišala minimalna plača, s tem pa so se povečale tudi obveznosti za stroške dela in nekatera nadomestila. Zakonskih pravic zaposlenih seveda ni mogoče izpolniti s sklicevanjem na to, da pri pripravi proračuna nanje nismo niti pomislili," je bil kritičen. Prejšnja vlada je pred volitvami po njegovih besedah delila nenačrtovan in neobstoječ denar in si pripisovala politične zasluge, "zdaj pa finančno kritje zanje iščemo v tem rebalansu". Države se ne vodi tako, je še poudaril Janša. "Podpis pod zakonom ima ceno tudi takrat, ko televizijske kamere ugasnejo, račun pa vedno pride in na koncu ga plača davkoplačevalec," je dejal. V rebalansu so letošnji prihodki načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, kar je 6,3 odstotka več, kot je določeno zdaj, odhodki pa se zvišujejo za 6,2 odstotka, na 18,8 milijarde evrov. Med vzroki za rast porabe vlada navaja višje obrambne izdatke in dodatna sredstva za projekte iz načrta za okrevanje in odpornost, z novim mandatom so se zgodile tudi reorganizacije nekaterih ministrstev. Proračunski primanjkljaj naj bi tako znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP-ja, s čimer se predvideni primanjkljaj povečuje za okoli 100 milijonov evrov. Fiskalni svet ob tem opozarja, da bo rast neto izdatkov s približno osmimi odstotki znova višja od dovoljenih 4,4 odstotka, rebalans pa pomeni odmik od zavez za zagotavljanje vzdržnih javnih financ ter ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja. Na seji vlade predloga proračunov za leti 2027 in 2028 Vlada obljublja, da bo nadaljnje ukrepe za krepitev vzdržnost javnih financ predstavila ob predložitvi proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti. Razrez izdatkov za prihodnji dve leti je vlada sicer določila že sredi julija. Leta 2027 naj bi znašali 18,4 milijarde evrov, leto pozneje pa 19,1 milijarde evrov. Prihodki naj bi se medtem prihodnje leto ustavili pri dobrih 16 milijardah evrov in se leta 2028 povečali za 4,1 odstotka. Primanjkljaj se bo po besedah finančnega ministra Andreja Širclja ohranjal pod tremi odstotki BDP-ja. V prihodnjem obdobju vlada napoveduje nadaljnjo rast investicij. Nadaljevala se bo investicijska aktivnost države z obnovami po naravnih nesrečah, s črpanjem sredstev iz večletnega finančnega okvira EU-ja za obdobje 2021-2027, s financiranjem prometa in prometne infrastrukture ter z vlaganji v obrambo in zaščito, je v proračunskem memorandumu zapisala vlada.
language
slv
published at
2026-10-01T07:48:41
source
RTV Slovenija
title
Janša o rebalansu: Dokument ni reformen, popravljamo slabo in neodgovorno načrtovanje prejšnje vlade
url
https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-o-rebalansu-dokument-ni-reformen-popravljamo-slabo-in-neodgovorno-nacrtovanje-prejsnje-vlade/795439
article order
4
body
V predlogu rebalansa letošnjega proračuna, ki ga obravnava DZ, primanjkljaj ostaja pri 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). "To je v skladu s fiskalnimi pravili, delež javnega dolga v BDP pa se zmanjšuje," je povedal finančni minister Andrej Šircelj. Po besedah premierja Janeza Janše predlog rebalansa popravlja slabo in neodgovorno načrtovanje predhodne vlade. Prejšnja vlada je po Janševih besedah sprejemala obveznosti brez ustreznega finančnega kritja, dopustila je zamude pri črpanju evropskih sredstev ter razkorak med mednarodnimi zavezami in njihovim financiranjem. Resnost javnofinančnega položaja po njegovih besedah dodatno potrjuje sredina objava statističnega urada, da je sektor država v drugem četrtletju ustvaril 750 milijonov evrov primanjkljaja oziroma 3,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). "S tem rebalansom zgolj zagotavljamo denar za obveznosti države, javne storitve in naložbe, pospešujemo črpanje evropskih sredstev in ustvarjamo podlago za davčne razbremenitve, konkurenčnejše gospodarstvo in boljše življenje ljudi," je ob predstavitvi dokumenta na današnji seji DZ poudaril premier. Kot je dodal, se je potreba po popravljanju "slabega načrtovanja ali česa drugega" ter po dodatnem denarju za plače sicer pokazala že pred nastopom nove vlade. "Prejšnja vlada je maja potrdila prerazporeditev 75 milijonov evrov s področja obrambe za plače zaposlenih v osnovnih šolah, ki niso bile načrtovane, prerazporeditve pa seveda imajo svoje meje. Če denar prestavite z ene postavke na drugo, s tem ne povečate skupnega obsega razpoložljivih sredstev," je poudaril in dodal, da denar ne raste na drevesu. Kot primer je navedel, da je bil konec prejšnjega leta sprejet zakon, ki je vpeljal obvezni zimski regres za vsa leta naprej, sredstva zanj pa v proračunu za letošnje leto niso bila načrtovana. "V začetku letošnjega leta se je zvišala minimalna plača, s tem pa so se povečale tudi obveznosti za stroške dela in nekatera nadomestila. Zakonskih pravic zaposlenih seveda ni mogoče izpolniti s sklicevanjem na to, da pri pripravi proračuna nanje nismo niti pomislili," je bil kritičen. Prejšnja vlada je pred volitvami po njegovih besedah delila nenačrtovan in neobstoječ denar in si pripisovala politične zasluge, "zdaj pa finančno kritje zanje iščemo v tem rebalansu". Države se ne vodi tako, je še poudaril Janša. "Podpis pod zakonom ima ceno tudi takrat, ko televizijske kamere ugasnejo, račun pa vedno pride in na koncu ga plača davkoplačevalec," je dejal. Janša je med drugim izpostavil, da vlada glede na sprejeti proračun povečuje sredstva za izobraževanje in šport za preko 200 milijonov evrov, za socialno varnost pa prav tako za preko 200 milijonov evrov. "Ta številka seveda štrli iz splošnih številk javnih financ glede na dejstvo, da imamo nizko brezposelnost in nobene posebne socialne krize, sredstva pa je treba povečati," je dejal in poudaril, da so potrebne reforme. Med drugim rebalans povečuje tudi sredstva za pripravništva in specializacije, s katerimi po Janševih besedah gradijo kadrovsko podlago za boljšo zdravstveno oskrbo. Omenil je otroke z redkimi boleznimi in njihove družine, ki da pri dostopu do zdravljenja ne smejo biti odvisni od dobrodelnih akcij. "Zato je bil seveda pripravljen tudi predlog zakona o javnem skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni, ki se zdaj uveljavlja. Njegov glavni vir financiranja bo nerazporejeni del enega odstotka dohodnine, torej sredstva, za katera davčni zavezanci niso določili upravičenca," je bil jasen. Pri tem je zavrnil očitke, da gre financiranje sklada na škodo nevladnih organizacij. Med drugim se je dotaknil tudi mednarodnih obveznosti države. "Če želimo, da bodo zavezniki izpolnjevali svoje obveznosti, mora biti tudi Slovenija zanesljiva partnerica. Zaveze, ki jih sprejme neka vlada, veljajo tudi v naslednjem mandatu, ne glede na to, če se vlada zamenja," je dejal in izpostavil, da se sredstva za obrambo glede na sprejeti proračun "končno realno povečujejo do že zdavnaj obljubljenih dveh odstotkov BDP". Izpostavil je še oklepnike boxer. "Ko je prejšnja vlada prekinila pogodbo, je obljubila, da bo sklenila novo in pri tem prihranila 400 milijonov evrov. Danes imamo po štirih letih namesto tega prihranka veliko finančno škodo, pa tudi politično. Ob tem, da ni ne oklepnikov ne prihrankov, smo plačali še štiri milijone evrov kazni zaradi prekinitve pogodbe," je dejal in pristavil, da "gre tu seveda za neposredno kazensko odgovornost za to povzročeno škodo". Šircelj: Primanjkljaj skladen s fiskalnimi pravili "Na prihodkovni strani imamo višje prihodke predvsem zaradi ugodnejše gospodarske aktivnosti, in ne zaradi višjih davkov. Na odhodkovni strani pa izpolnjujemo zakonske obveznosti, zaključen je načrt za okrevanje in odpornost, vlagamo v obrambo, pomagamo po naravnih nesrečah in proračun prilagajamo novi organizaciji državne uprave," je povzel minister Andrej Šircelj. O predlaganem rebalansu proračuna za letos je izpostavil, da se načrtovani primanjkljaj ne povečuje, da z njim zagotavljajo socialno državo in da ne zmanjšujejo investicij, pa tudi, da je gospodarstvo močnejše, kot so pričakovali. Od sprejema sprememb državnega proračuna za leto 2026 v času prejšnje vlade se je spremenila gospodarska aktivnost, ki je višja od takratnih pričakovanj, hkrati pa so nastale nove obveznosti in potrebe, je dodal. V predlogu rebalansa so prihodki načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, odhodki pa v višini 18,8 milijarde evrov. Oboji se povečujejo. K višjim prihodkom prispevajo višji davek na dodano vrednost, prihodki od dohodnine in od davka od dohodkov pravnih oseb. "Niso se povečali davki, ampak ljudje več delajo, podjetja pa so uspešna in bolje poslujejo. Potrošniki zaupajo, zato je potrošnja. Torej je to predvsem posledica ljudi in gospodarstva," je dejal Šircelj. Za trošarine je ocena nižja za približno 112 milijonov evrov, glavni razlog pa so predvsem višje cen goriv in kurilnega olja. "Trošarine smo spustili na minimum predvsem zato, da se dodatno ne obremenjuje ne prebivalcev in gospodarstva," je poudaril minister. Povečujejo se nedavčni prihodki, prihodki evropskega proračuna, predvsem ker so zaključili črpanje sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, je nadaljeval. Proračunski odhodki se povečujejo zaradi kombinacije novih zakonskih obveznosti, zaključevanja črpanja evropskih sredstev in višjih obrambnih izdatkov. V sprejetem proračunu niso bile vključene nekatere obveznosti, kot so zimski regres, dodatna sredstva pa so potrebna tudi zaradi povečanja minimalne plače, ki vpliva na stroške dela v javnem sektorju in višino nekaterih transferjev, je navedel. Preberi še Primanjkljaj zrasel na 750 milijonov, inflacija pospešila Pri načrtu za okrevanje in odpornost so bila po njegovih navedbah počrpana vsa sredstva. "Koalicijska pogodba nalaga učinkovito podporo pri črpanju vseh evropskih sredstev in to zavezo dejansko uresničujemo," je povedal. Pomemben del povečanja odhodkov so obrambni izdatki, ki se povečujejo za 296 milijonov evrov, in sicer na podlagi resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja slovenske vojske do leta 2040. To resolucijo je sprejel DZ, je spomnil. Pomemben del rebalansa proračuna so tudi investicije. "Tu zagotavljamo sredstva za infrastrukturo, železniško omrežje, zdravstveno infrastrukturo, okoljske projekte, stanovanjsko politiko, razvoj gospodarstva in modernizacijo slovenske vojske," je naštel Šircelj. Investicij ne zmanjšujejo, to so po njegovih besedah "naložbe v Slovenijo". Poseben del predstavljajo še sredstva za odpravljanje posledic naravnih nesreč, in sicer v višini 359 milijonov evrov. Predlagani rebalans pa upošteva tudi spremembe v organizaciji državne uprave. Število ministrstev se je zmanjšalo z 19 na 14, zato je bilo treba prilagoditi finančne načrte in prerazporediti sredstva med resorji. "Vitka in učinkovita država ni cilj sama po sebi, je pogoj, da več denarja ostane tistim, ki ga ustvarjajo," je dodal. Cilj po Šircljevih navedbah ostaja postopno zmanjševanje deleža javnega dolga v BDP. Konec leta 2025 je ta znašal 65,1 odstotka BDP, letos naj bi se znižal na 64,6 odstotka BDP.
language
slv
published at
2026-10-01T08:56:02
source
24ur
title
Janša: Z rebalansom popravljamo slabo načrtovanje prejšnje vlade
url
https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/jansa-z-rebalansom-popravljamo-slabo-nacrtovanje-prejsnje-vlade.html
article order
0
body
DZ danes potrjuje predlog rebalansa letošnjega proračuna, s katerim vlada po besedah premierja Janeza Janše popravlja slabo in neodgovorno načrtovanje predhodne vlade. Dokument ni reformen, zagotavlja pa denar za obveznosti države, javne storitve in naložbe, ustvarja podlago za konkurenčnejše gospodarstvo in boljše življenje ljudi, je dejal. Prejšnja vlada je po Janševih besedah sprejemala obveznosti brez ustreznega finančnega kritja, dopustila je zamude pri črpanju evropskih sredstev ter razkorak med mednarodnimi zavezami in njihovim financiranjem. Resnost javnofinančnega položaja po njegovih besedah dodatno potrjuje sredina objava statističnega urada, da je sektor država v drugem četrtletju ustvaril 750 milijonov evrov primanjkljaja oziroma 3,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). "S tem rebalansom zgolj zagotavljamo denar za obveznosti države, javne storitve in naložbe, pospešujemo črpanje evropskih sredstev in ustvarjamo podlago za davčne razbremenitve, konkurenčnejše gospodarstvo in boljše življenje ljudi," je ob predstavitvi dokumenta na današnji seji DZ poudaril premier. Kot je dodal, se je potreba po popravljanju "slabega načrtovanja ali česa drugega" ter po dodatnem denarju za plače sicer pokazala že pred nastopom nove vlade. "Prejšnja vlada je maja potrdila prerazporeditev 75 milijonov evrov s področja obrambe za plače zaposlenih v osnovnih šolah, ki niso bile načrtovane, prerazporeditve pa seveda imajo svoje meje. Če denar prestavite z ene postavke na drugo, s tem ne povečate skupnega obsega razpoložljivih sredstev," je poudaril in dodal, da denar ne raste na drevesu. Kot primer je navedel, da je bil konec prejšnjega leta sprejet zakon, ki je vpeljal obvezni zimski regres za vsa leta naprej, sredstva zanj pa v proračunu za letošnje leto niso bila načrtovana. "V začetku letošnjega leta se je zvišala minimalna plača, s tem pa so se povečale tudi obveznosti za stroške dela in nekatera nadomestila. Zakonskih pravic zaposlenih seveda ni mogoče izpolniti s sklicevanjem na to, da pri pripravi proračuna nanje nismo niti pomislili," je bil kritičen. Prejšnja vlada je pred volitvami po njegovih besedah delila nenačrtovan in neobstoječ denar in si pripisovala politične zasluge, "zdaj pa finančno kritje zanje iščemo v tem rebalansu". Države se ne vodi tako, je še poudaril Janša. "Podpis pod zakonom ima ceno tudi takrat, ko televizijske kamere ugasnejo, račun pa vedno pride in na koncu ga plača davkoplačevalec," je dejal. V rebalansu letošnjega proračuna so letošnji prihodki načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, kar je 6,3 odstotka več, kot je določeno zdaj, odhodki pa se zvišujejo za 6,2 odstotka na 18,8 milijarde evrov. Med vzroki za rast porabe vlada izpostavlja višje obrambne izdatke in dodatna sredstva za projekte iz načrta za okrevanje in odpornost, z novim mandatom je prišlo tudi do reorganizacije nekaterih ministrstev. Proračunski primanjkljaj naj bi tako znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP. S tem se predvideni primanjkljaj povečuje za okoli 100 milijonov evrov, ob čemer fiskalni svet opozarja, da bo rast neto izdatkov s približno osmimi odstotki znova višja od dovoljenih 4,4 odstotka, rebalans pa da ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja. Vlada obljublja, da bo nadaljnje ukrepe za krepitev vzdržnosti javnih financ predstavila ob predložitvi proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti.
language
slv
published at
2026-10-01T09:02:58
source
Tednik Demokracija
title
Premier Janša: Z rebalansom popravljamo slabo in neodgovorno načrtovanje prejšnje vlade
url
https://demokracija.si/fokus/premier-jansa-z-rebalansom-popravljamo-slabo-in-neodgovorno-nacrtovanje-prejsnje-vlade/
article order
8
body
Državni zbor na današnji izredni seji obravnava rebalans letošnjega državnega proračuna, s katerim vlada zagotavlja dodatna sredstva za zakonske obveznosti, javne storitve in naložbe. Premier Janez Janša je ob predstavitvi odgovornost za del dodatnih izdatkov pripisal prejšnji vladi Roberta Goloba. Predlog predvideva približno 2,2 milijarde evrov primanjkljaja, skoraj 900 milijonov evrov pa naj bi država namenila samo za obresti. Razprava o rebalansu letošnjega proračuna odpira vprašanje, koliko so bile politične obljube prejšnje vlade podprte z dejanskim finančnim načrtovanjem. Janša je pred poslanci poudaril, da vlada z dokumentom predvsem zagotavlja kritje za že prevzete obveznosti države. Po njegovi oceni mora popravljati posledice slabega načrtovanja, zaradi katerega so bile sprejete pravice in obveznosti, ne da bi bila zanje zagotovljena zadostna sredstva. "Dokument, ki ga imate pred sabo, ni reformni, je rebalans," je dejal premier. S tem je nakazal tudi omejitve predloga: država mora najprej zagotoviti denar za obveznosti, ki jih je že sprejela, šele nato lahko oblikuje prostor za nove ukrepe. Vlada je predlog rebalansa potrdila 10. septembra. Ministrstvo za finance je ob tem med glavnimi razlogi za spremembe navedlo dodatne zakonske obveznosti, financiranje obrambnih zavez in časovne omejitve pri črpanju sredstev za okrevanje in odpornost. Sprejete pravice potrebujejo tudi finančno kritje Janša je prejšnji vladi očital, da je sprejemala obveznosti brez ustreznega finančnega kritja, ob tem pa pustila zamude pri evropskih projektih in neskladje med mednarodnimi zavezami ter njihovim financiranjem. Med primeri je izpostavil zimski regres in dvig minimalne plače. Po njegovih besedah proračun ni ustrezno upošteval finančnih posledic teh odločitev, čeprav zakonskih pravic zaposlenih država ne more prezreti. Ministrstvo za finance je v obrazložitvi rebalansa potrdilo, da se dodatna sredstva namenjajo zimskemu regresu, dvigu minimalne plače in uskladitvi plač javnih uslužbencev v tujini. Pri tem je pojasnilo, da gre za obveznosti, sprejete po uveljavitvi proračuna za leto 2026. Premier je navedel tudi majsko prerazporeditev 75 milijonov evrov z obrambnega področja za plače zaposlenih v osnovnih šolah. Po njegovi razlagi je ta odločitev pokazala, da prvotno načrtovana sredstva niso zadostovala za izpolnjevanje obveznosti. Prerazporeditev sicer lahko reši posamezno finančno težavo, vendar denarja ne ustvari. Povečanje ene postavke pomeni zmanjšanje druge, zato se vprašanje manjkajočega kritja zgolj preseli na drugo področje. "Denar ne raste na drevesu," je bilo osrednje premierjevo opozorilo. Njegov očitek prejšnji oblasti je bil, da je politične koristi sprejetih ukrepov predstavila takoj, zagotavljanje denarja zanje pa prepustila naslednji vladi. Več kot 18,7 milijarde evrov odhodkov Predlog rebalansa predvideva 16,544 milijarde evrov prihodkov in 18,762 milijarde evrov odhodkov. Razlika znaša približno 2,218 milijarde evrov oziroma po predlogu 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda. Odhodki se glede na sprejeti proračun povečujejo za približno 1,1 milijarde evrov. Rebalans torej prinaša občutno povečanje načrtovane porabe, ki ga vlada utemeljuje z dodatnimi obveznostmi in potrebami pri izvedbi projektov. Janša je opozoril tudi na gibanje državnega proračuna v prvem polletju. Po podatkih, ki jih je navedel v predstavitvi, so bili odhodki v primerjavi z istim obdobjem lani višji za 12,3 odstotka, prihodki pa za 8,4 odstotka. Takšno razmerje pomeni, da rast prihodkov ne dohaja rasti porabe. Če se nadaljuje, mora država razliko pokrivati z dodatnim zadolževanjem ali poseči v načrtovane izdatke. S tem se zmanjšuje tudi njena sposobnost odzivanja na prihodnje gospodarske in druge krize. Skoraj 900 milijonov evrov samo za obresti Med najbolj povednimi številkami v premierjevi predstavitvi je skoraj 900 milijonov evrov, predvidenih za plačilo obresti. Gre za strošek servisiranja dolga, ki ga mora država poravnati poleg drugih obveznosti, še preden govorimo o vračanju glavnice. "Zadolževanje ni brezplačno kosilo," je poudaril Janša. Obresti imajo neposredno proračunsko posledico: denarja, namenjenega njihovemu plačilu, ni mogoče hkrati porabiti za zdravstvene storitve, šole, infrastrukturo ali davčne razbremenitve. Zato razprava o dolgu presega vprašanje njegovega deleža v BDP. Pomembno je tudi, koliko vsako leto stane njegovo financiranje. Vlada želi ob tem po premierjevih besedah ohraniti razvojni del proračuna. Za investicijske odhodke in investicijske transfere je skupaj predvidenih približno 2,4 milijarde evrov. Janša je poudaril, da morata biti pri naložbah jasno opredeljena korist za ljudi in možnost dejanske izvedbe. Dodatna sredstva za šolstvo, socialno varnost in zdravstvo Po predstavljeni razdelitvi se sredstva za izobraževanje in šport glede na sprejeti proračun povečujejo za več kot 200 milijonov evrov. Podobno povečanje je predvideno za socialno varnost, za zdravstveno varstvo pa več kot 70 milijonov evrov. Premier je poudaril, da gre pri teh povečanjih predvsem za zagotavljanje kritja obveznosti, povezanih s spremembami predpisov. Višji zneski zato sami po sebi še ne povedo, koliko dodatnih storitev bodo dobili državljani. Del denarja je potreben že za financiranje obstoječega delovanja in zakonsko določenih pravic. Rebalans po obrazložitvi ministrstva prinaša tudi dodatnih 320 milijonov evrov za proračunski sklad načrta za okrevanje in odpornost ter 296 milijonov evrov za obrambne izdatke. Slednji naj bi dosegli 2,03 odstotka BDP. To kaže, da ima povečanje odhodkov več vzrokov. Poleg obveznosti iz delovne zakonodaje vključuje tudi financiranje evropskih projektov in obrambnih zavez. Pri presoji odgovornosti za celoten rebalans je treba te razloge razlikovati. Surs: polletni primanjkljaj dosegel 1,439 milijarde evrov Najnovejši podatki Statističnega urada Republike Slovenije potrjujejo, da so javne finance pod pritiskom. Sektor država je v drugem četrtletju letos ustvaril 750 milijonov evrov primanjkljaja oziroma 3,9 odstotka BDP tega četrtletja. V enakem obdobju lani je primanjkljaj znašal 594 milijonov evrov. V prvem polletju je skupni primanjkljaj dosegel 1,439 milijarde evrov, leto prej pa 1,091 milijarde. Prihodki sektorja država so se v prvih šestih mesecih povečali za 9,1 odstotka, izdatki za 10,6 odstotka. Konsolidirani bruto dolg je ob koncu drugega četrtletja znašal 47,707 milijarde evrov oziroma 64,7 odstotka BDP. Vir: SURS. Pri primerjavah je treba upoštevati, da podatki Sursa zajemajo celoten sektor država, rebalans pa državni proračun. Gre za različna obsega javnih financ, zato zneskov in stopenj rasti ni mogoče neposredno enačiti. Po rebalansu bo na vrsti preverjanje rezultatov Janša je rebalans predstavil kot korak k urejanju podedovanih obveznosti in ustvarjanju podlage za davčne razbremenitve, konkurenčnejše gospodarstvo ter višjo blaginjo. Že ob septembrski predstavitvi dela vlade je napovedal tudi učinkovitejšo organizacijo javnega sektorja in odpravljanje podvajanj nalog. Današnja razprava zato odpira dve vprašanji. Prvo je odgovornost prejšnje vlade za obveznosti, ki v proračunu niso imele zadostnega kritja. Drugo pa je odgovornost sedanje vlade, da povečana sredstva porabi učinkovito in načrtovane projekte tudi izvede. Rebalans zagotavlja denar, vendar bo uspeh proračunske politike viden pri rezultatih: izvedenih naložbah, dostopnosti javnih storitev in obvladovanju primanjkljaja. Premierjev očitek Golobovi vladi je jasen. Zdaj bo morala njegova vlada pokazati, kako bo preprečila, da bi se razkorak med sprejetimi obveznostmi in razpoložljivim denarjem ponavljal.
language
slv
published at
2026-10-01T11:57:50
source
Domovina
title
Janša ob rebalansu: Golobove obljube dobivajo račun, "denar ne raste na drevesu"
url
https://www.domovina.je/jansa-ob-rebalansu-golobove-obljube-dobivajo-racun-denar-ne-raste-na-drevesu
article order
5
body
Janša trdi, da z rebalansom popravljajo slabo in neodgovorno načrtovanje prejšnje vlade. DZ danes potrjuje predlog rebalansa letošnjega proračuna, s katerim vlada po besedah premierja Janeza Janše popravlja slabo in neodgovorno načrtovanje predhodne vlade. Dokument ni reformen, zagotavlja pa denar za obveznosti države, javne storitve in naložbe, ustvarja podlago za konkurenčnejše gospodarstvo in boljše življenje ljudi, je dejal. Prejšnja vlada je po Janševih besedah sprejemala obveznosti brez ustreznega finančnega kritja, dopustila je zamude pri črpanju evropskih sredstev ter razkorak med mednarodnimi zavezami in njihovim financiranjem. Resnost javnofinančnega položaja po njegovih besedah dodatno potrjuje sredina objava statističnega urada, da je sektor država v drugem četrtletju ustvaril 750 milijonov evrov primanjkljaja oziroma 3,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). "S tem rebalansom zgolj zagotavljamo denar za obveznosti države, javne storitve in naložbe, pospešujemo črpanje evropskih sredstev in ustvarjamo podlago za davčne razbremenitve, konkurenčnejše gospodarstvo in boljše življenje ljudi," je ob predstavitvi dokumenta na današnji seji DZ poudaril premier. Kot je dodal, se je potreba po popravljanju "slabega načrtovanja ali česa drugega" ter po dodatnem denarju za plače sicer pokazala že pred nastopom nove vlade. "Prejšnja vlada je maja potrdila prerazporeditev 75 milijonov evrov s področja obrambe za plače zaposlenih v osnovnih šolah, ki niso bile načrtovane, prerazporeditve pa seveda imajo svoje meje. Če denar prestavite z ene postavke na drugo, s tem ne povečate skupnega obsega razpoložljivih sredstev," je poudaril in dodal, da denar ne raste na drevesu. Prejšnja vlada je pred volitvami po njegovih besedah delila nenačrtovan in neobstoječ denar in si pripisovala politične zasluge, "zdaj pa finančno kritje zanje iščemo v tem rebalansu". Države se ne vodi tako, je še poudaril Janša. "Podpis pod zakonom ima ceno tudi takrat, ko televizijske kamere ugasnejo, račun pa vedno pride in na koncu ga plača davkoplačevalec," je dejal. S tem se predvideni primanjkljaj povečuje za okoli 100 milijonov evrov, ob čemer fiskalni svet opozarja, da bo rast neto izdatkov s približno osmimi odstotki znova višja od dovoljenih 4,4 odstotka, rebalans pa da ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja. Vlada obljublja, da bo nadaljnje ukrepe za krepitev vzdržnosti javnih financ predstavila ob predložitvi proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti.
language
slv
published at
2026-10-01T08:08:34
source
Žurnal24
title
Janša udaril po prejšnji vladi: "Denar ne raste na drevesu"
url
https://www.zurnal24.si/slovenija/jansa-udaril-po-prejsnji-vladi-denar-ne-raste-na-drevesu-466013
article order
2
body
Dokument ni reformen, zagotavlja pa denar za obveznosti države, javne storitve in naložbe, ustvarja podlago za konkurenčnejše gospodarstvo in boljše življenje ljudi, je dejal. Prejšnja vlada je po Janševih besedah sprejemala obveznosti brez ustreznega finančnega kritja, dopustila je zamude pri črpanju evropskih sredstev ter razkorak med mednarodnimi zavezami in njihovim financiranjem. Resnost javnofinančnega položaja po njegovih besedah dodatno potrjuje sredina objava statističnega urada, da je sektor država v drugem četrtletju ustvaril 750 milijonov evrov primanjkljaja oziroma 3,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). "S tem rebalansom zgolj zagotavljamo denar za obveznosti države, javne storitve in naložbe, pospešujemo črpanje evropskih sredstev in ustvarjamo podlago za davčne razbremenitve, konkurenčnejše gospodarstvo in boljše življenje ljudi," je ob predstavitvi dokumenta na današnji seji DZ poudaril premier. Kot je dodal, se je potreba po popravljanju "slabega načrtovanja ali česa drugega" ter po dodatnem denarju za plače sicer pokazala že pred nastopom nove vlade. "Prejšnja vlada je maja potrdila prerazporeditev 75 milijonov evrov s področja obrambe za plače zaposlenih v osnovnih šolah, ki niso bile načrtovane, prerazporeditve pa seveda imajo svoje meje. Če denar prestavite z ene postavke na drugo, s tem ne povečate skupnega obsega razpoložljivih sredstev," je poudaril in dodal, da denar ne raste na drevesu. Kot primer je navedel, da je bil konec prejšnjega leta sprejet zakon, ki je vpeljal obvezni zimski regres za vsa leta naprej, sredstva zanj pa v proračunu za letošnje leto niso bila načrtovana. "V začetku letošnjega leta se je zvišala minimalna plača, s tem pa so se povečale tudi obveznosti za stroške dela in nekatera nadomestila. Zakonskih pravic zaposlenih seveda ni mogoče izpolniti s sklicevanjem na to, da pri pripravi proračuna nanje nismo niti pomislili," je bil kritičen. Prejšnja vlada je pred volitvami po njegovih besedah delila nenačrtovan in neobstoječ denar in si pripisovala politične zasluge, "zdaj pa finančno kritje zanje iščemo v tem rebalansu". Države se ne vodi tako, je še poudaril Janša. "Podpis pod zakonom ima ceno tudi takrat, ko televizijske kamere ugasnejo, račun pa vedno pride in na koncu ga plača davkoplačevalec," je dejal. Janša je med drugim izpostavil, da vlada glede na sprejeti proračun povečuje sredstva za izobraževanje in šport za preko 200 milijonov evrov, za socialno varnost pa prav tako za preko 200 milijonov evrov. "Ta številka seveda štrli iz splošnih številk javnih financ glede na dejstvo, da imamo nizko brezposelnost in nobene posebne socialne krize, sredstva pa je treba povečati," je dejal in poudaril, da so potrebne reforme. Med drugim rebalans povečuje tudi sredstva za pripravništva in specializacije, s katerimi po Janševih besedah gradijo kadrovsko podlago za boljšo zdravstveno oskrbo. Omenil je otroke z redkimi boleznimi in njihove družine, ki da pri dostopu do zdravljenja ne smejo biti odvisni od dobrodelnih akcij. "Zato je bil seveda pripravljen tudi predlog zakona o javnem skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni, ki se zdaj uveljavlja. Njegov glavni vir financiranja bo nerazporejeni del enega odstotka dohodnine, torej sredstva, za katera davčni zavezanci niso določili upravičenca," je bil jasen. Pri tem je zavrnil očitke, da gre financiranje sklada na škodo nevladnih organizacij. Med drugim se je dotaknil tudi mednarodnih obveznosti države. "Če želimo, da bodo zavezniki izpolnjevali svoje obveznosti, mora biti tudi Slovenija zanesljiva partnerica. Zaveze, ki jih sprejme neka vlada, veljajo tudi v naslednjem mandatu, ne glede na to, če se vlada zamenja," je dejal in izpostavil, da se sredstva za obrambo glede na sprejeti proračun "končno realno povečujejo do že zdavnaj obljubljenih dveh odstotkov BDP". Izpostavil je še oklepnike boxer. "Ko je prejšnja vlada prekinila pogodbo, je obljubila, da bo sklenila novo in pri tem prihranila 400 milijonov evrov. Danes imamo po štirih letih namesto tega prihranka veliko finančno škodo, pa tudi politično. Ob tem, da ni ne oklepnikov ne prihrankov, smo plačali še štiri milijone evrov kazni zaradi prekinitve pogodbe," je dejal in pristavil, da "gre tu seveda za neposredno kazensko odgovornost za to povzročeno škodo". V predlogu rebalansa letošnjega proračuna, ki ga danes obravnava DZ, primanjkljaj ostaja pri 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). "To je v skladu s fiskalnimi pravili, delež javnega dolga v BDP pa se zmanjšuje," je povedal finančni minister Andrej Šircelj. "Na prihodkovni strani imamo višje prihodke predvsem zaradi ugodnejše gospodarske aktivnosti, in ne zaradi višjih davkov. Na odhodkovni strani pa izpolnjujemo zakonske obveznosti, zaključen je načrt za okrevanje in odpornost, vlagamo v obrambo, pomagamo po naravnih nesrečah in proračun prilagajamo novi organizaciji državne uprave," je povzel minister. O predlaganem rebalansu proračuna za letos je izpostavil, da se načrtovani primanjkljaj ne povečuje, da z njim zagotavljajo socialno državo in da ne zmanjšujejo investicij, pa tudi, da je gospodarstvo močnejše, kot so pričakovali. Od sprejema sprememb državnega proračuna za leto 2026 v času prejšnje vlade se je spremenila gospodarska aktivnost, ki je višja od takratnih pričakovanj, hkrati pa so nastale nove obveznosti in potrebe, je dodal. V predlogu rebalansa so prihodki načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, odhodki pa v višini 18,8 milijarde evrov. Oboji se povečujejo. K višjim prihodkom prispevajo višji davek na dodano vrednost, prihodki od dohodnine in od davka od dohodkov pravnih oseb. "Niso se povečali davki, ampak ljudje več delajo, podjetja pa so uspešna in bolje poslujejo. Potrošniki zaupajo, zato je potrošnja. Torej je to predvsem posledica ljudi in gospodarstva," je dejal Šircelj. Za trošarine je ocena nižja za približno 112 milijonov evrov, glavni razlog pa so predvsem višje cen goriv in kurilnega olja. "Trošarine smo spustili na minimum predvsem zato, da se dodatno ne obremenjuje ne prebivalcev in gospodarstva," je poudaril minister. Povečujejo se nedavčni prihodki, prihodki evropskega proračuna, predvsem ker so zaključili črpanje sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, je nadaljeval. Proračunski odhodki se povečujejo zaradi kombinacije novih zakonskih obveznosti, zaključevanja črpanja evropskih sredstev in višjih obrambnih izdatkov. V sprejetem proračunu niso bile vključene nekatere obveznosti, kot so zimski regres, dodatna sredstva pa so potrebna tudi zaradi povečanja minimalne plače, ki vpliva na stroške dela v javnem sektorju in višino nekaterih transferjev, je navedel. Pri načrtu za okrevanje in odpornost so bila po njegovih navedbah počrpana vsa sredstva. "Koalicijska pogodba nalaga učinkovito podporo pri črpanju vseh evropskih sredstev in to zavezo dejansko uresničujemo," je povedal. Pomemben del povečanja odhodkov so obrambni izdatki, ki se povečujejo za 296 milijonov evrov, in sicer na podlagi resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja slovenske vojske do leta 2040. To resolucijo je sprejel DZ, je spomnil. Pomemben del rebalansa proračuna so tudi investicije. "Tu zagotavljamo sredstva za infrastrukturo, železniško omrežje, zdravstveno infrastrukturo, okoljske projekte, stanovanjsko politiko, razvoj gospodarstva in modernizacijo slovenske vojske," je naštel Šircelj. Investicij ne zmanjšujejo, to so po njegovih besedah "naložbe v Slovenijo". Poseben del predstavljajo še sredstva za odpravljanje posledic naravnih nesreč, in sicer v višini 359 milijonov evrov. Predlagani rebalans pa upošteva tudi spremembe v organizaciji državne uprave. Število ministrstev se je zmanjšalo z 19 na 14, zato je bilo treba prilagoditi finančne načrte in prerazporediti sredstva med resorji. "Vitka in učinkovita država ni cilj sama po sebi, je pogoj, da več denarja ostane tistim, ki ga ustvarjajo," je dodal. Cilj po Šircljevih navedbah ostaja postopno zmanjševanje deleža javnega dolga v BDP. Konec leta 2025 je ta znašal 65,1 odstotka BDP, letos naj bi se znižal na 64,6 odstotka BDP.
language
slv
published at
2026-10-01T08:39:08
source
Reporter
title
Janša o odpovedanih oklepnikih: Namesto prihranka velika finančna škoda
url
https://reporter.si/clanek/slovenija/rebalans-proracun-primanjkljaj-jansa-sircelj-1930322

source scope

analyzed source count

omitted articles

omitted source count

total source count