DZ potrdil rebalans proračuna; Janša krivi prejšnjo vlado 1.10.2026
Državni zbor je s 47 glasovi za in 25 proti potrdil rebalans letošnjega državnega proračuna, ki prihodke zvišuje na 16,5 milijarde evrov, odhodke pa na 18,8 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj se povečuje za okoli 100 milijonov evrov na 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP. Premier Janez Janša je rebalans utemeljil s potrebo po popravljanju slabega načrtovanja prejšnje vlade, ki je po njegovih besedah sprejemala obveznosti brez ustreznega finančnega kritja. Opozicija (Svoboda, SD, Levica) je rebalans kritizirala, češ da ne vsebuje varčevalnih ukrepov in reform ter da sredstva preusmerja v obrambo na račun zdravstva in pokojnin. Koalicija (SDS, Demokrati, NSi-SLS-Fokus) je rebalans podprla kot izraz odgovornega upravljanja javnih financ. Hkrati je DZ potrdil tudi zakon o izvrševanju proračunov, ki med drugim omogoča preusmeritev 176 milijonov evrov iz demografskega sklada v pokojninsko blagajno in znižuje financiranje ZZZS s 520 na 420 milijonov evrov.
Infografika
Analiza trditev
| Trditev | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | 24ur | Delo | Nova24TV | Dnevnik | Tednik Demokracija | Domovina | Žurnal24 | Svet24 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Proračunski primanjkljaj je v skladu s fiskalnimi pravili. | Večina virov povzema ministra; fiskalni svet opozarja na kršitev. | Delno: Članek navaja primanjkljaj 2,9 odstotka BDP, ne komentira skladnosti. | Da: Minister Šircelj je izjavil, da je primanjkljaj v skladu s pravili. | Da: Minister Šircelj je potrdil skladnost s fiskalnimi pravili. | Da: Minister Šircelj je izjavil, da je primanjkljaj skladen s pravili. | Da: Minister Šircelj je potrdil skladnost s fiskalnimi pravili. | Da: Minister Šircelj je izjavil, da je primanjkljaj v skladu s pravili. | Ne: Fiskalni svet opozarja na prekoračitev dovoljene rasti izdatkov. | Ni omenjeno | Ne: Fiskalni svet opozarja na prekoračitev dovoljene rasti izdatkov. | Da: Minister Šircelj je izjavil, da je primanjkljaj v skladu s pravili. |
| Obrambni izdatki so višji in dosegajo 2 odstotka BDP-ja. | STA in Žurnal24 trditve ne omenjata; RTV in Domovina potrjujeta 2,03 % BDP; ostali le delno. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da obrambni izdatki dosegajo 2,03 odstotka BDP-ja. | Delno: Janša omenja povečanje do že obljubljenih 2 odstotkov BDP. | Delno: Članek omenja višje obrambne izdatke, a ne potrdi 2 % BDP. | Delno: Članek omenja višje obrambne izdatke, a ne navaja 2 % BDP. | Delno: Članek potrjuje višje obrambne izdatke, a ne navaja 2 % BDP. | Delno: Omenjeni so višji obrambni izdatki, a 2 % BDP ni eksplicitno naveden. | Da: Navedeno je, da naj bi dosegli 2,03 odstotka BDP. | Ni omenjeno | Delno: Članek omenja višje obrambne izdatke, a ne potrdi 2 % BDP. |
| Rebalans ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja. | Večina virov potrjuje opozorilo fiskalnega sveta, Nova24TV in Domovina ga relativizirata. | Ni omenjeno | Da: Fiskalni svet je opozoril, da rebalans ne vsebuje takšnih ukrepov. | Ni omenjeno | Da: Fiskalni svet opozarja, da rebalans teh ukrepov ne vsebuje. | Delno: Janša pravi, da dokument ni reformen, a zagotavlja podlago. | Da: Fiskalni svet opozarja, da rebalans ne vsebuje takih ukrepov. | Da: Članek navaja opozorilo fiskalnega sveta o pomanjkanju teh ukrepov. | Delno: Premier je dejal, da dokument ni reformni, temveč le rebalans. | Da: Članek navaja opozorilo fiskalnega sveta v tem smislu. | Da: Fiskalni svet opozarja, da rebalans ne vsebuje takih ukrepov. |
| Prejšnja vlada je pred volitvami delila nenačrtovan in neobstoječ denar. | Večina virov le poroča o izjavi, nekateri pa jo ignorirajo. | Ni omenjeno | Da: Premier Janša je to trditev izrecno podal v svojem govoru. | Da: Janša je to trditev izrecno podal v svojem govoru. | Da: Janša trdi, da je prejšnja vlada pred volitvami delila tak denar. | Ni omenjeno | Da: Premier Janša je izjavil, da je prejšnja vlada delila tak denar. | Da: Premier Janša v članku dobesedno navaja to trditev. | Delno: Očitek o sprejemanju obveznosti brez kritja za politične koristi. | Da: Janša je to izrecno izjavil v svojem nagovoru. | Da: Janša trdi, da je prejšnja vlada pred volitvami delila tak denar. |
| Rebalans proračuna popravlja slabo in neodgovorno načrtovanje prejšnje vlade. | Vsi viri poročajo enako, brez nasprotij. | Ni omenjeno | Da: Premier Janša je v DZ izjavil, da rebalans popravlja slabo načrtovanje. | Da: Premier Janša je izjavil, da rebalans popravlja slabo načrtovanje. | Da: Premier Janša rebalans označuje kot popravljanje slabega načrtovanja. | Da: Premier Janša je izjavil, da rebalans popravlja to načrtovanje. | Da: Premier Janša omenja popravljanje slabega načrtovanja prejšnje vlade. | Da: Premier Janša v naslovu in besedilu neposredno navaja to trditev. | Da: Premier Janša je rebalans označil za popravljanje slabega načrtovanja. | Da: Premier Janša je to izrecno navedel v svojem govoru. | Da: Janša navaja potrebo po popravljanju slabega načrtovanja prejšnje vlade. |
| Prejšnja vlada je sprejemala obveznosti brez ustreznega finančnega kritja. | Vsi viri trditev navajajo, nihče je ne zanika ali poudarja podrobnosti. | Ni omenjeno | Da: Premier Janša je to izrecno navedel kot razlog za rebalans. | Da: Janša je izrecno navedel, da so bile obveznosti brez kritja. | Da: Koalicija navaja, da za obveznosti prejšnje vlade ni bilo sredstev. | Da: Premier Janša je to neposredno navedel kot dejstvo. | Da: Koalicija navaja, da za odločitve prejšnje vlade ni bilo sredstev. | Da: Članek eksplicitno navaja to trditev kot očitek premierja Janše. | Da: Janša je prejšnji vladi očital sprejemanje obveznosti brez kritja. | Da: Janša je to neposredno očital prejšnji vladi. | Da: Koalicija navaja, da za odločitve prejšnje vlade ni bilo sredstev. |
| Prejšnja vlada je dopustila zamude pri črpanju evropskih sredstev. | Večina virov trditev navaja, le STA, Delo, Dnevnik in Svet24 je ne omenjajo. | Ni omenjeno | Da: Premier Janša je to navedel kot eno od napak prejšnje vlade. | Da: Janša je navedel, da je prejšnja vlada dopustila te zamude. | Ni omenjeno | Da: Premier Janša je to izrecno navedel v svojem govoru. | Ni omenjeno | Da: Članek neposredno navaja, da je prejšnja vlada dopustila te zamude. | Da: Članek navaja, da je prejšnja vlada pustila zamude pri projektih. | Da: Janša je to navedel kot enega od očitkov prejšnji vladi. | Ni omenjeno |
| Višji prihodki so posledica ugodnejše gospodarske aktivnosti, ne višjih davkov. | Večina virov navaja ministrovo trditev, nekateri je ne omenjajo. | Ni omenjeno | Da: Minister Šircelj je to izrecno poudaril v svojem nastopu. | Da: Minister Šircelj je to izrecno poudaril. | Da: Minister Šircelj je to izrecno navedel kot razlog za višje prihodke. | Da: Minister Šircelj je to izrecno poudaril. | Da: Minister Šircelj je to izrecno potrdil v svojem govoru. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Minister Šircelj je potrdil, da so prihodki višji zaradi gospodarstva. |
| Delež javnega dolga v BDP se zmanjšuje. | Večina virov podpira trditev, le nekateri je ne omenjajo. | Ni omenjeno | Da: Minister Šircelj je navedel, da se delež znižuje s 65,1 na 64,6 odstotka. | Da: Minister Šircelj je potrdil zmanjševanje deleža javnega dolga. | Da: Minister Šircelj je izjavil, da se delež javnega dolga zmanjšuje. | Ni omenjeno | Da: Minister Šircelj je izjavil, da se delež javnega dolga zmanjšuje. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Minister Šircelj je izjavil, da se delež javnega dolga zmanjšuje. |
| Opozicija očita rebalansu, da ne odraža socialnih in razvojnih potreb države. | Štirje viri potrjujejo, trije molčijo, noben ne zanika. | Ni omenjeno | Da: Poslanec Ratajc (SD) je podal točno to kritiko v razpravi. | Ni omenjeno | Da: Opozicija je podala točno tak očitek v razpravi. | Ni omenjeno | Da: Opozicija je to dobesedno očitala v razpravi. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Opozicija rebalansu očita, da ne odraža socialnih in razvojnih potreb. |
| Sredstva za izobraževanje in šport se povečujejo za več kot 200 milijonov evrov. | Le RTV, 24ur in Domovina poročajo o trditvi; drugi je ne omenjajo. | Ni omenjeno | Da: Premier Janša je navedel, da se sredstva povečujejo za več kot 200 mio. | Da: Janša je izpostavil povečanje za preko 200 milijonov evrov. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek navaja povečanje za več kot 200 milijonov evrov. | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Sredstva za socialno varnost se povečujejo za več kot 200 milijonov evrov. | Večina virov trditve ne omenja, le trije jo podpirajo. | Ni omenjeno | Da: Premier Janša je navedel, da se sredstva povečujejo za več kot 200 mio. | Da: Janša je izpostavil povečanje za preko 200 milijonov evrov. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek navaja podobno povečanje kot pri izobraževanju. | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
claims
- Proračunski primanjkljaj je v skladu s fiskalnimi pravili.
- Obrambni izdatki so višji in dosegajo 2 odstotka BDP-ja.
- Rebalans ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja.
- Prejšnja vlada je pred volitvami delila nenačrtovan in neobstoječ denar.
- Rebalans proračuna popravlja slabo in neodgovorno načrtovanje prejšnje vlade.
- Prejšnja vlada je sprejemala obveznosti brez ustreznega finančnega kritja.
- Prejšnja vlada je dopustila zamude pri črpanju evropskih sredstev.
- Višji prihodki so posledica ugodnejše gospodarske aktivnosti, ne višjih davkov.
- Delež javnega dolga v BDP se zmanjšuje.
- Opozicija očita rebalansu, da ne odraža socialnih in razvojnih potreb države.
- Sredstva za izobraževanje in šport se povečujejo za več kot 200 milijonov evrov.
- Sredstva za socialno varnost se povečujejo za več kot 200 milijonov evrov.
key differences
- Delež javnega dolga v BDP se zmanjšuje.
- Večina virov podpira trditev, le nekateri je ne omenjajo.
- Obrambni izdatki so višji in dosegajo 2 odstotka BDP-ja.
- STA in Žurnal24 trditve ne omenjata; RTV in Domovina potrjujeta 2,03 % BDP; ostali le delno.
- Opozicija očita rebalansu, da ne odraža socialnih in razvojnih potreb države.
- Štirje viri potrjujejo, trije molčijo, noben ne zanika.
- Prejšnja vlada je dopustila zamude pri črpanju evropskih sredstev.
- Večina virov trditev navaja, le STA, Delo, Dnevnik in Svet24 je ne omenjajo.
- Prejšnja vlada je pred volitvami delila nenačrtovan in neobstoječ denar.
- Večina virov le poroča o izjavi, nekateri pa jo ignorirajo.
- Prejšnja vlada je sprejemala obveznosti brez ustreznega finančnega kritja.
- Vsi viri trditev navajajo, nihče je ne zanika ali poudarja podrobnosti.
- Proračunski primanjkljaj je v skladu s fiskalnimi pravili.
- Večina virov povzema ministra; fiskalni svet opozarja na kršitev.
- Rebalans ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja.
- Večina virov potrjuje opozorilo fiskalnega sveta, Nova24TV in Domovina ga relativizirata.
- Rebalans proračuna popravlja slabo in neodgovorno načrtovanje prejšnje vlade.
- Vsi viri poročajo enako, brez nasprotij.
- Sredstva za izobraževanje in šport se povečujejo za več kot 200 milijonov evrov.
- Le RTV, 24ur in Domovina poročajo o trditvi; drugi je ne omenjajo.
- Sredstva za socialno varnost se povečujejo za več kot 200 milijonov evrov.
- Večina virov trditve ne omenja, le trije jo podpirajo.
- Višji prihodki so posledica ugodnejše gospodarske aktivnosti, ne višjih davkov.
- Večina virov navaja ministrovo trditev, nekateri je ne omenjajo.
source analyses
- 24ur
- Delež javnega dolga v BDP se zmanjšuje.
- Da: Minister Šircelj je potrdil zmanjševanje deleža javnega dolga.
- Obrambni izdatki so višji in dosegajo 2 odstotka BDP-ja.
- Delno: Janša omenja povečanje do že obljubljenih 2 odstotkov BDP.
- Opozicija očita rebalansu, da ne odraža socialnih in razvojnih potreb države.
- Ni omenjeno
- Prejšnja vlada je dopustila zamude pri črpanju evropskih sredstev.
- Da: Janša je navedel, da je prejšnja vlada dopustila te zamude.
- Prejšnja vlada je pred volitvami delila nenačrtovan in neobstoječ denar.
- Da: Janša je to trditev izrecno podal v svojem govoru.
- Prejšnja vlada je sprejemala obveznosti brez ustreznega finančnega kritja.
- Da: Janša je izrecno navedel, da so bile obveznosti brez kritja.
- Proračunski primanjkljaj je v skladu s fiskalnimi pravili.
- Da: Minister Šircelj je potrdil skladnost s fiskalnimi pravili.
- Rebalans ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja.
- Ni omenjeno
- Rebalans proračuna popravlja slabo in neodgovorno načrtovanje prejšnje vlade.
- Da: Premier Janša je izjavil, da rebalans popravlja slabo načrtovanje.
- Sredstva za izobraževanje in šport se povečujejo za več kot 200 milijonov evrov.
- Da: Janša je izpostavil povečanje za preko 200 milijonov evrov.
- Sredstva za socialno varnost se povečujejo za več kot 200 milijonov evrov.
- Da: Janša je izpostavil povečanje za preko 200 milijonov evrov.
- Višji prihodki so posledica ugodnejše gospodarske aktivnosti, ne višjih davkov.
- Da: Minister Šircelj je to izrecno poudaril.
- Delo
- Delež javnega dolga v BDP se zmanjšuje.
- Da: Minister Šircelj je izjavil, da se delež javnega dolga zmanjšuje.
- Obrambni izdatki so višji in dosegajo 2 odstotka BDP-ja.
- Delno: Članek omenja višje obrambne izdatke, a ne potrdi 2 % BDP.
- Opozicija očita rebalansu, da ne odraža socialnih in razvojnih potreb države.
- Da: Opozicija je podala točno tak očitek v razpravi.
- Prejšnja vlada je dopustila zamude pri črpanju evropskih sredstev.
- Ni omenjeno
- Prejšnja vlada je pred volitvami delila nenačrtovan in neobstoječ denar.
- Da: Janša trdi, da je prejšnja vlada pred volitvami delila tak denar.
- Prejšnja vlada je sprejemala obveznosti brez ustreznega finančnega kritja.
- Da: Koalicija navaja, da za obveznosti prejšnje vlade ni bilo sredstev.
- Proračunski primanjkljaj je v skladu s fiskalnimi pravili.
- Da: Minister Šircelj je izjavil, da je primanjkljaj skladen s pravili.
- Rebalans ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja.
- Da: Fiskalni svet opozarja, da rebalans teh ukrepov ne vsebuje.
- Rebalans proračuna popravlja slabo in neodgovorno načrtovanje prejšnje vlade.
- Da: Premier Janša rebalans označuje kot popravljanje slabega načrtovanja.
- Sredstva za izobraževanje in šport se povečujejo za več kot 200 milijonov evrov.
- Ni omenjeno
- Sredstva za socialno varnost se povečujejo za več kot 200 milijonov evrov.
- Ni omenjeno
- Višji prihodki so posledica ugodnejše gospodarske aktivnosti, ne višjih davkov.
- Da: Minister Šircelj je to izrecno navedel kot razlog za višje prihodke.
- Dnevnik
- Delež javnega dolga v BDP se zmanjšuje.
- Da: Minister Šircelj je izjavil, da se delež javnega dolga zmanjšuje.
- Obrambni izdatki so višji in dosegajo 2 odstotka BDP-ja.
- Delno: Članek potrjuje višje obrambne izdatke, a ne navaja 2 % BDP.
- Opozicija očita rebalansu, da ne odraža socialnih in razvojnih potreb države.
- Da: Opozicija je to dobesedno očitala v razpravi.
- Prejšnja vlada je dopustila zamude pri črpanju evropskih sredstev.
- Ni omenjeno
- Prejšnja vlada je pred volitvami delila nenačrtovan in neobstoječ denar.
- Da: Premier Janša je izjavil, da je prejšnja vlada delila tak denar.
- Prejšnja vlada je sprejemala obveznosti brez ustreznega finančnega kritja.
- Da: Koalicija navaja, da za odločitve prejšnje vlade ni bilo sredstev.
- Proračunski primanjkljaj je v skladu s fiskalnimi pravili.
- Da: Minister Šircelj je izjavil, da je primanjkljaj v skladu s pravili.
- Rebalans ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja.
- Da: Fiskalni svet opozarja, da rebalans ne vsebuje takih ukrepov.
- Rebalans proračuna popravlja slabo in neodgovorno načrtovanje prejšnje vlade.
- Da: Premier Janša omenja popravljanje slabega načrtovanja prejšnje vlade.
- Sredstva za izobraževanje in šport se povečujejo za več kot 200 milijonov evrov.
- Ni omenjeno
- Sredstva za socialno varnost se povečujejo za več kot 200 milijonov evrov.
- Ni omenjeno
- Višji prihodki so posledica ugodnejše gospodarske aktivnosti, ne višjih davkov.
- Da: Minister Šircelj je to izrecno potrdil v svojem govoru.
- Domovina
- Delež javnega dolga v BDP se zmanjšuje.
- Ni omenjeno
- Obrambni izdatki so višji in dosegajo 2 odstotka BDP-ja.
- Da: Navedeno je, da naj bi dosegli 2,03 odstotka BDP.
- Opozicija očita rebalansu, da ne odraža socialnih in razvojnih potreb države.
- Ni omenjeno
- Prejšnja vlada je dopustila zamude pri črpanju evropskih sredstev.
- Da: Članek navaja, da je prejšnja vlada pustila zamude pri projektih.
- Prejšnja vlada je pred volitvami delila nenačrtovan in neobstoječ denar.
- Delno: Očitek o sprejemanju obveznosti brez kritja za politične koristi.
- Prejšnja vlada je sprejemala obveznosti brez ustreznega finančnega kritja.
- Da: Janša je prejšnji vladi očital sprejemanje obveznosti brez kritja.
- Proračunski primanjkljaj je v skladu s fiskalnimi pravili.
- Ni omenjeno
- Rebalans ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja.
- Delno: Premier je dejal, da dokument ni reformni, temveč le rebalans.
- Rebalans proračuna popravlja slabo in neodgovorno načrtovanje prejšnje vlade.
- Da: Premier Janša je rebalans označil za popravljanje slabega načrtovanja.
- Sredstva za izobraževanje in šport se povečujejo za več kot 200 milijonov evrov.
- Da: Članek navaja povečanje za več kot 200 milijonov evrov.
- Sredstva za socialno varnost se povečujejo za več kot 200 milijonov evrov.
- Da: Članek navaja podobno povečanje kot pri izobraževanju.
- Višji prihodki so posledica ugodnejše gospodarske aktivnosti, ne višjih davkov.
- Ni omenjeno
- Nova24TV
- Delež javnega dolga v BDP se zmanjšuje.
- Ni omenjeno
- Obrambni izdatki so višji in dosegajo 2 odstotka BDP-ja.
- Delno: Članek omenja višje obrambne izdatke, a ne navaja 2 % BDP.
- Opozicija očita rebalansu, da ne odraža socialnih in razvojnih potreb države.
- Ni omenjeno
- Prejšnja vlada je dopustila zamude pri črpanju evropskih sredstev.
- Da: Premier Janša je to izrecno navedel v svojem govoru.
- Prejšnja vlada je pred volitvami delila nenačrtovan in neobstoječ denar.
- Ni omenjeno
- Prejšnja vlada je sprejemala obveznosti brez ustreznega finančnega kritja.
- Da: Premier Janša je to neposredno navedel kot dejstvo.
- Proračunski primanjkljaj je v skladu s fiskalnimi pravili.
- Da: Minister Šircelj je potrdil skladnost s fiskalnimi pravili.
- Rebalans ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja.
- Delno: Janša pravi, da dokument ni reformen, a zagotavlja podlago.
- Rebalans proračuna popravlja slabo in neodgovorno načrtovanje prejšnje vlade.
- Da: Premier Janša je izjavil, da rebalans popravlja to načrtovanje.
- Sredstva za izobraževanje in šport se povečujejo za več kot 200 milijonov evrov.
- Ni omenjeno
- Sredstva za socialno varnost se povečujejo za več kot 200 milijonov evrov.
- Ni omenjeno
- Višji prihodki so posledica ugodnejše gospodarske aktivnosti, ne višjih davkov.
- Da: Minister Šircelj je to izrecno poudaril.
- RTV Slovenija
- Delež javnega dolga v BDP se zmanjšuje.
- Da: Minister Šircelj je navedel, da se delež znižuje s 65,1 na 64,6 odstotka.
- Obrambni izdatki so višji in dosegajo 2 odstotka BDP-ja.
- Da: Članek navaja, da obrambni izdatki dosegajo 2,03 odstotka BDP-ja.
- Opozicija očita rebalansu, da ne odraža socialnih in razvojnih potreb države.
- Da: Poslanec Ratajc (SD) je podal točno to kritiko v razpravi.
- Prejšnja vlada je dopustila zamude pri črpanju evropskih sredstev.
- Da: Premier Janša je to navedel kot eno od napak prejšnje vlade.
- Prejšnja vlada je pred volitvami delila nenačrtovan in neobstoječ denar.
- Da: Premier Janša je to trditev izrecno podal v svojem govoru.
- Prejšnja vlada je sprejemala obveznosti brez ustreznega finančnega kritja.
- Da: Premier Janša je to izrecno navedel kot razlog za rebalans.
- Proračunski primanjkljaj je v skladu s fiskalnimi pravili.
- Da: Minister Šircelj je izjavil, da je primanjkljaj v skladu s pravili.
- Rebalans ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja.
- Da: Fiskalni svet je opozoril, da rebalans ne vsebuje takšnih ukrepov.
- Rebalans proračuna popravlja slabo in neodgovorno načrtovanje prejšnje vlade.
- Da: Premier Janša je v DZ izjavil, da rebalans popravlja slabo načrtovanje.
- Sredstva za izobraževanje in šport se povečujejo za več kot 200 milijonov evrov.
- Da: Premier Janša je navedel, da se sredstva povečujejo za več kot 200 mio.
- Sredstva za socialno varnost se povečujejo za več kot 200 milijonov evrov.
- Da: Premier Janša je navedel, da se sredstva povečujejo za več kot 200 mio.
- Višji prihodki so posledica ugodnejše gospodarske aktivnosti, ne višjih davkov.
- Da: Minister Šircelj je to izrecno poudaril v svojem nastopu.
- STA
- Delež javnega dolga v BDP se zmanjšuje.
- Ni omenjeno
- Obrambni izdatki so višji in dosegajo 2 odstotka BDP-ja.
- Ni omenjeno
- Opozicija očita rebalansu, da ne odraža socialnih in razvojnih potreb države.
- Ni omenjeno
- Prejšnja vlada je dopustila zamude pri črpanju evropskih sredstev.
- Ni omenjeno
- Prejšnja vlada je pred volitvami delila nenačrtovan in neobstoječ denar.
- Ni omenjeno
- Prejšnja vlada je sprejemala obveznosti brez ustreznega finančnega kritja.
- Ni omenjeno
- Proračunski primanjkljaj je v skladu s fiskalnimi pravili.
- Delno: Članek navaja primanjkljaj 2,9 odstotka BDP, ne komentira skladnosti.
- Rebalans ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja.
- Ni omenjeno
- Rebalans proračuna popravlja slabo in neodgovorno načrtovanje prejšnje vlade.
- Ni omenjeno
- Sredstva za izobraževanje in šport se povečujejo za več kot 200 milijonov evrov.
- Ni omenjeno
- Sredstva za socialno varnost se povečujejo za več kot 200 milijonov evrov.
- Ni omenjeno
- Višji prihodki so posledica ugodnejše gospodarske aktivnosti, ne višjih davkov.
- Ni omenjeno
- Svet24
- Delež javnega dolga v BDP se zmanjšuje.
- Da: Minister Šircelj je izjavil, da se delež javnega dolga zmanjšuje.
- Obrambni izdatki so višji in dosegajo 2 odstotka BDP-ja.
- Delno: Članek omenja višje obrambne izdatke, a ne potrdi 2 % BDP.
- Opozicija očita rebalansu, da ne odraža socialnih in razvojnih potreb države.
- Da: Opozicija rebalansu očita, da ne odraža socialnih in razvojnih potreb.
- Prejšnja vlada je dopustila zamude pri črpanju evropskih sredstev.
- Ni omenjeno
- Prejšnja vlada je pred volitvami delila nenačrtovan in neobstoječ denar.
- Da: Janša trdi, da je prejšnja vlada pred volitvami delila tak denar.
- Prejšnja vlada je sprejemala obveznosti brez ustreznega finančnega kritja.
- Da: Koalicija navaja, da za odločitve prejšnje vlade ni bilo sredstev.
- Proračunski primanjkljaj je v skladu s fiskalnimi pravili.
- Da: Minister Šircelj je izjavil, da je primanjkljaj v skladu s pravili.
- Rebalans ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja.
- Da: Fiskalni svet opozarja, da rebalans ne vsebuje takih ukrepov.
- Rebalans proračuna popravlja slabo in neodgovorno načrtovanje prejšnje vlade.
- Da: Janša navaja potrebo po popravljanju slabega načrtovanja prejšnje vlade.
- Sredstva za izobraževanje in šport se povečujejo za več kot 200 milijonov evrov.
- Ni omenjeno
- Sredstva za socialno varnost se povečujejo za več kot 200 milijonov evrov.
- Ni omenjeno
- Višji prihodki so posledica ugodnejše gospodarske aktivnosti, ne višjih davkov.
- Da: Minister Šircelj je potrdil, da so prihodki višji zaradi gospodarstva.
- Tednik Demokracija
- Delež javnega dolga v BDP se zmanjšuje.
- Ni omenjeno
- Obrambni izdatki so višji in dosegajo 2 odstotka BDP-ja.
- Delno: Omenjeni so višji obrambni izdatki, a 2 % BDP ni eksplicitno naveden.
- Opozicija očita rebalansu, da ne odraža socialnih in razvojnih potreb države.
- Ni omenjeno
- Prejšnja vlada je dopustila zamude pri črpanju evropskih sredstev.
- Da: Članek neposredno navaja, da je prejšnja vlada dopustila te zamude.
- Prejšnja vlada je pred volitvami delila nenačrtovan in neobstoječ denar.
- Da: Premier Janša v članku dobesedno navaja to trditev.
- Prejšnja vlada je sprejemala obveznosti brez ustreznega finančnega kritja.
- Da: Članek eksplicitno navaja to trditev kot očitek premierja Janše.
- Proračunski primanjkljaj je v skladu s fiskalnimi pravili.
- Ne: Fiskalni svet opozarja na prekoračitev dovoljene rasti izdatkov.
- Rebalans ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja.
- Da: Članek navaja opozorilo fiskalnega sveta o pomanjkanju teh ukrepov.
- Rebalans proračuna popravlja slabo in neodgovorno načrtovanje prejšnje vlade.
- Da: Premier Janša v naslovu in besedilu neposredno navaja to trditev.
- Sredstva za izobraževanje in šport se povečujejo za več kot 200 milijonov evrov.
- Ni omenjeno
- Sredstva za socialno varnost se povečujejo za več kot 200 milijonov evrov.
- Ni omenjeno
- Višji prihodki so posledica ugodnejše gospodarske aktivnosti, ne višjih davkov.
- Ni omenjeno
- Žurnal24
- Delež javnega dolga v BDP se zmanjšuje.
- Ni omenjeno
- Obrambni izdatki so višji in dosegajo 2 odstotka BDP-ja.
- Ni omenjeno
- Opozicija očita rebalansu, da ne odraža socialnih in razvojnih potreb države.
- Ni omenjeno
- Prejšnja vlada je dopustila zamude pri črpanju evropskih sredstev.
- Da: Janša je to navedel kot enega od očitkov prejšnji vladi.
- Prejšnja vlada je pred volitvami delila nenačrtovan in neobstoječ denar.
- Da: Janša je to izrecno izjavil v svojem nagovoru.
- Prejšnja vlada je sprejemala obveznosti brez ustreznega finančnega kritja.
- Da: Janša je to neposredno očital prejšnji vladi.
- Proračunski primanjkljaj je v skladu s fiskalnimi pravili.
- Ne: Fiskalni svet opozarja na prekoračitev dovoljene rasti izdatkov.
- Rebalans ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja.
- Da: Članek navaja opozorilo fiskalnega sveta v tem smislu.
- Rebalans proračuna popravlja slabo in neodgovorno načrtovanje prejšnje vlade.
- Da: Premier Janša je to izrecno navedel v svojem govoru.
- Sredstva za izobraževanje in šport se povečujejo za več kot 200 milijonov evrov.
- Ni omenjeno
- Sredstva za socialno varnost se povečujejo za več kot 200 milijonov evrov.
- Ni omenjeno
- Višji prihodki so posledica ugodnejše gospodarske aktivnosti, ne višjih davkov.
- Ni omenjeno
Analiza sentimenta
| Entiteta | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | 24ur | Delo | Nova24TV | Dnevnik | Tednik Demokracija | Domovina | Žurnal24 | Svet24 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Fiskalni svet | Delo kritično, RTV pozitivno, ostali nevtralno. | Ni omenjeno | Pozitivno: opozorila so izpostavljena kot strokovno utemeljena. | Ni omenjeno | Negativno: Fiskalni svet opozarja, da bo rast neto izdatkov višja od dovoljene, kar je kritika rebalansa. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjen kot opozorilo, brez vrednotenja. | Nevtralno: Opozorilo fiskalnega sveta je navedeno brez meta-vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: citiran z opozorilom, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: Opozorilo fiskalnega sveta o rasti izdatkov, ni meta-vrednotenja. |
| Vlada Republike Slovenije | Večina virov poroča nevtralno, edino RTV izpostavlja kritike. | Ni omenjeno | Negativno: kritizirana zaradi neustreznega rebalansa in jemanja sredstev upokojencem. | Nevtralno: omenjena kot nosilka rebalansa, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: Vlada je omenjena v kontekstu sprejemanja rebalansa, brez izrecnega vrednotenja. | Nevtralno: omenjena kot predlagatelj rebalansa, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: Omenjena kot predlagatelj rebalansa, brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: Vlada omenjena kot nosilka rebalansa, brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: predstavljena kot nosilka rebalansa brez meta-vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot nosilec rebalansa, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: Vlada brani rebalans, citirana, ni meta-vrednotenja. |
| Rado Gladek | Samo RTV kritizira, drugi nevtralno citirajo. | Ni omenjeno | Negativno: kritizira pripravo rebalansa kot slabo. | Ni omenjeno | Nevtralno: Citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: Citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Citiran, navaja finančne posledice, ni meta-vrednotenja. |
| Državni zbor (DZ) | Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu ali interpretaciji. | Nevtralno: DZ je omenjen kot institucija, ki je potrdila rebalans, brez vrednotenja. | Not Mentioned | Nevtralno: omenjen kot institucija, ki obravnava predlog rebalansa | Nevtralno: DZ je omenjen kot organ, ki je potrdil rebalans, brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: omenjen kot institucija, ki je potrdila rebalans proračuna | Nevtralno: DZ potrdil rebalans, navedeni so glasovi za in proti, brez vrednotenja. | Nevtralno: DZ omenjen kot institucija, kjer poteka seja, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjen kot prizorišče seje brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot institucija, ki potrjuje rebalans proračuna | Nevtralno: DZ je potrdil rebalans, omenjen kot institucija, brez meta-vrednotenja. |
| Janez Janša | Vsi viri ga prikazujejo nevtralno, brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: citiran kot zagovornik rebalansa brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: govorec, ki kritizira prejšnjo vlado, a sam ni meta-vrednoten | Nevtralno: Janša je citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja njegove izjave. | Nevtralno: citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja avtorja | Nevtralno: Citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja avtorja. | Nevtralno: Janša je govorec, kritizira prejšnjo vlado, a ni meta-vrednoten. | Nevtralno: kot govorec citiran brez avtorjevega vrednotenja | Nevtralno: je govorec, ki kritizira prejšnjo vlado, a ni meta-vrednoten | Nevtralno: Janša citiran, kritizira prejšnjo vlado, a ni meta-vrednotenja. |
| Prejšnja vlada (pod vodstvom Roberta Goloba) | Vsi viri enotno negativni, kritika Janše. | Ni omenjeno | Not Mentioned | Negativno: Janša jo kritizira kot slabo in neodgovorno načrtovanje | Negativno: Janša ji očita deljenje nenačrtovanega denarja in pripisovanje političnih zaslug. | Negativno: Janša jo kritizira zaradi slabega načrtovanja in obveznosti brez kritja | Negativno: Janša ji očita deljenje nenačrtovanega denarja. | Negativno: Janša jo kritizira zaradi slabega načrtovanja in neodgovornosti. | Negativno: Janša ji očita slabo načrtovanje in obveznosti brez kritja | Negativno: Janša jo kritizira kot slabo in neodgovorno načrtovanje | Negativno: Janša ji očita deljenje nenačrtovanega denarja in pripisovanje zaslug. |
| Andrej Šircelj | Vsi viri ga prikazujejo nevtralno, brez razlik. | Ni omenjeno | Not Mentioned | Nevtralno: govorec, ki informativno predstavlja proračunske podatke | Nevtralno: Šircelj je citiran kot finančni minister, brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja avtorja | Nevtralno: Citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Šircelj citiran, predstavlja vladna stališča, ni meta-vrednotenja. |
| Statistični urad Republike Slovenije | Vsi viri ga omenjajo nevtralno, brez kritike ali pohvale. | Ni omenjeno | Not Mentioned | Nevtralno: omenjen kot vir podatka o primanjkljaju | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot vir podatka o primanjkljaju | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjen kot vir podatkov o primanjkljaju, brez vrednotenja. | Nevtralno: podatki navedeni informativno brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot vir podatkov o primanjkljaju | Ni omenjeno |
| SDS (Slovenska demokratska stranka) | Večina virov nevtralna; izstopa le odsotnost omemb. | Ni omenjeno | Not Mentioned | Ni omenjeno | Nevtralno: SDS je omenjena kot del koalicije, brez meta-vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjena kot del koalicije, brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Poslanci SDS podpirajo rebalans, citirani, ni meta-vrednotenja. |
| NSi, SLS, Fokus (koalicijske skupine) | Večina virov nevtralna, le Delo, Dnevnik in Svet24 omenjajo brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Not Mentioned | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjene kot del koalicije, brez meta-vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjene kot skupine, brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Poslanci skupine podpirajo rebalans, citirani, ni meta-vrednotenja. |
| Demokrati (poslanska skupina) | Večina virov nevtralna; izstopa le Delo in Dnevnik z omembo brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Not Mentioned | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjeni kot del koalicije, brez meta-vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjeni kot podporniki, brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Poslanci Demokratov podpirajo rebalans, citirani, ni meta-vrednotenja. |
| Elena Zavadlav Ušaj | Viri nevtralno citirajo, brez vrednotenja ali polemik. | Ni omenjeno | Not Mentioned | Ni omenjeno | Nevtralno: Citirana kot govornica, brez meta-vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: Citirana kot govorka, brez meta-vrednotenja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Citirana, poudarja namensko porabo, ni meta-vrednotenja. |
| Martin Mikolič | Nevtralno citiran; večina virov ga ne omenja. | Ni omenjeno | Not Mentioned | Ni omenjeno | Nevtralno: Citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: Citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Citiran, navaja finančne posledice, ni meta-vrednotenja. |
| Umar | Samo RTV Slovenija poroča nevtralno; ostali viri je ne omenjajo. | Not Mentioned | Nevtralno: podaja gospodarske napovedi brez vrednotenja. | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned |
| SDS | Samo RTV Slovenija poroča negativno, ostali viri ne omenjajo. | Not Mentioned | Negativno: očitki o zapravljivosti in napadu na upokojence. | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned |
| Levica | Edini vir z omembo: RTV Slovenija, kritično. | Not Mentioned | Negativno: kritika vladnega rebalansa kot neprimernega in neodgovornega. | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned |
| Svoboda | RTV: negativno; ostali: brez omembe. | Not Mentioned | Negativno: očitki o jemanju sredstev zdravstvu in upokojencem. | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned |
| NSi | Samo RTV Slovenija omenja NSi, in sicer nevtralno s pogojem. | Not Mentioned | Nevtralno: izraža podporo ob pogoju namenske porabe. | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned |
| Alenka Bratušek | STA in drugi viri ne omenjajo, RTV Slovenija edini kritizira. | Not Mentioned | Negativno: kritizira vladne poteze glede pokojnin in zdravstva. | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned |
| Boštjančič | Edini vir z omembo: RTV negativno o vladi. | Not Mentioned | Negativno: očita vladni rasti, da ni lastna. | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned |
| Aleš Hojs | Edini vir z omembo je RTV, ki ga negativno ocenjuje. | Not Mentioned | Negativno: ostro kritizira izjave o upokojencih. | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned |
| Mikolič | Edini vir RTVS poroča nevtralno; ostali entitete ne omenjajo. | Not Mentioned | Nevtralno: pojasnjuje črpanje sredstev brez vrednotenja. | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned |
| Šircelj | Edini vir RTVS poroča nevtralno o rebalansu. | Not Mentioned | Nevtralno: zagovarja rebalans brez meta-vrednotenja. | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned |
| Gladek | Samo RTV Slovenija poroča negativno, ostali molčijo. | Not Mentioned | Negativno: kritizira vladno zapravljivost. | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned |
entities
- Fiskalni svet
- Vlada Republike Slovenije
- Rado Gladek
- Državni zbor (DZ)
- Janez Janša
- Prejšnja vlada (pod vodstvom Roberta Goloba)
- Andrej Šircelj
- Statistični urad Republike Slovenije
- SDS (Slovenska demokratska stranka)
- NSi, SLS, Fokus (koalicijske skupine)
- Demokrati (poslanska skupina)
- Elena Zavadlav Ušaj
- Martin Mikolič
- Umar
- SDS
- Levica
- Svoboda
- NSi
- Alenka Bratušek
- Boštjančič
- Aleš Hojs
- Mikolič
- Šircelj
- Gladek
key differences
- Alenka Bratušek
- STA in drugi viri ne omenjajo, RTV Slovenija edini kritizira.
- Aleš Hojs
- Edini vir z omembo je RTV, ki ga negativno ocenjuje.
- Andrej Šircelj
- Vsi viri ga prikazujejo nevtralno, brez razlik.
- Boštjančič
- Edini vir z omembo: RTV negativno o vladi.
- Demokrati (poslanska skupina)
- Večina virov nevtralna; izstopa le Delo in Dnevnik z omembo brez vrednotenja.
- Državni zbor (DZ)
- Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu ali interpretaciji.
- Elena Zavadlav Ušaj
- Viri nevtralno citirajo, brez vrednotenja ali polemik.
- Fiskalni svet
- Delo kritično, RTV pozitivno, ostali nevtralno.
- Gladek
- Samo RTV Slovenija poroča negativno, ostali molčijo.
- Janez Janša
- Vsi viri ga prikazujejo nevtralno, brez vrednotenja.
- Levica
- Edini vir z omembo: RTV Slovenija, kritično.
- Martin Mikolič
- Nevtralno citiran; večina virov ga ne omenja.
- Mikolič
- Edini vir RTVS poroča nevtralno; ostali entitete ne omenjajo.
- NSi
- Samo RTV Slovenija omenja NSi, in sicer nevtralno s pogojem.
- NSi, SLS, Fokus (koalicijske skupine)
- Večina virov nevtralna, le Delo, Dnevnik in Svet24 omenjajo brez vrednotenja.
- Prejšnja vlada (pod vodstvom Roberta Goloba)
- Vsi viri enotno negativni, kritika Janše.
- Rado Gladek
- Samo RTV kritizira, drugi nevtralno citirajo.
- SDS
- Samo RTV Slovenija poroča negativno, ostali viri ne omenjajo.
- SDS (Slovenska demokratska stranka)
- Večina virov nevtralna; izstopa le odsotnost omemb.
- Statistični urad Republike Slovenije
- Vsi viri ga omenjajo nevtralno, brez kritike ali pohvale.
- Svoboda
- RTV: negativno; ostali: brez omembe.
- Umar
- Samo RTV Slovenija poroča nevtralno; ostali viri je ne omenjajo.
- Vlada Republike Slovenije
- Večina virov poroča nevtralno, edino RTV izpostavlja kritike.
- Šircelj
- Edini vir RTVS poroča nevtralno o rebalansu.
source analyses
- 24ur
- Andrej Šircelj
- Nevtralno: govorec, ki informativno predstavlja proračunske podatke
- Demokrati (poslanska skupina)
- Ni omenjeno
- Državni zbor (DZ)
- Nevtralno: omenjen kot institucija, ki obravnava predlog rebalansa
- Elena Zavadlav Ušaj
- Ni omenjeno
- Fiskalni svet
- Ni omenjeno
- Janez Janša
- Nevtralno: govorec, ki kritizira prejšnjo vlado, a sam ni meta-vrednoten
- Martin Mikolič
- Ni omenjeno
- NSi, SLS, Fokus (koalicijske skupine)
- Ni omenjeno
- Prejšnja vlada (pod vodstvom Roberta Goloba)
- Negativno: Janša jo kritizira kot slabo in neodgovorno načrtovanje
- Rado Gladek
- Ni omenjeno
- SDS (Slovenska demokratska stranka)
- Ni omenjeno
- Statistični urad Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjen kot vir podatka o primanjkljaju
- Vlada Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjena kot nosilka rebalansa, brez meta-vrednotenja
- Delo
- Andrej Šircelj
- Nevtralno: Šircelj je citiran kot finančni minister, brez meta-vrednotenja.
- Demokrati (poslanska skupina)
- Nevtralno: Omenjeni kot del koalicije, brez meta-vrednotenja.
- Državni zbor (DZ)
- Nevtralno: DZ je omenjen kot organ, ki je potrdil rebalans, brez meta-vrednotenja.
- Elena Zavadlav Ušaj
- Nevtralno: Citirana kot govornica, brez meta-vrednotenja.
- Fiskalni svet
- Negativno: Fiskalni svet opozarja, da bo rast neto izdatkov višja od dovoljene, kar je kritika rebalansa.
- Janez Janša
- Nevtralno: Janša je citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja njegove izjave.
- Martin Mikolič
- Nevtralno: Citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja.
- NSi, SLS, Fokus (koalicijske skupine)
- Nevtralno: Omenjene kot del koalicije, brez meta-vrednotenja.
- Prejšnja vlada (pod vodstvom Roberta Goloba)
- Negativno: Janša ji očita deljenje nenačrtovanega denarja in pripisovanje političnih zaslug.
- Rado Gladek
- Nevtralno: Citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja.
- SDS (Slovenska demokratska stranka)
- Nevtralno: SDS je omenjena kot del koalicije, brez meta-vrednotenja.
- Statistični urad Republike Slovenije
- Ni omenjeno
- Vlada Republike Slovenije
- Nevtralno: Vlada je omenjena v kontekstu sprejemanja rebalansa, brez izrecnega vrednotenja.
- Dnevnik
- Andrej Šircelj
- Nevtralno: Citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja.
- Demokrati (poslanska skupina)
- Nevtralno: Omenjeni kot podporniki, brez vrednotenja.
- Državni zbor (DZ)
- Nevtralno: DZ potrdil rebalans, navedeni so glasovi za in proti, brez vrednotenja.
- Elena Zavadlav Ušaj
- Nevtralno: Citirana kot govorka, brez meta-vrednotenja.
- Fiskalni svet
- Nevtralno: Omenjen kot opozorilo, brez vrednotenja.
- Janez Janša
- Nevtralno: Citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja avtorja.
- Martin Mikolič
- Nevtralno: Citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja.
- NSi, SLS, Fokus (koalicijske skupine)
- Nevtralno: Omenjene kot skupine, brez vrednotenja.
- Prejšnja vlada (pod vodstvom Roberta Goloba)
- Negativno: Janša ji očita deljenje nenačrtovanega denarja.
- Rado Gladek
- Nevtralno: Citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja.
- SDS (Slovenska demokratska stranka)
- Nevtralno: Omenjena kot del koalicije, brez vrednotenja.
- Statistični urad Republike Slovenije
- Ni omenjeno
- Vlada Republike Slovenije
- Nevtralno: Omenjena kot predlagatelj rebalansa, brez meta-vrednotenja.
- Domovina
- Andrej Šircelj
- Ni omenjeno
- Demokrati (poslanska skupina)
- Ni omenjeno
- Državni zbor (DZ)
- Nevtralno: omenjen kot prizorišče seje brez vrednotenja
- Elena Zavadlav Ušaj
- Ni omenjeno
- Fiskalni svet
- Ni omenjeno
- Janez Janša
- Nevtralno: kot govorec citiran brez avtorjevega vrednotenja
- Martin Mikolič
- Ni omenjeno
- NSi, SLS, Fokus (koalicijske skupine)
- Ni omenjeno
- Prejšnja vlada (pod vodstvom Roberta Goloba)
- Negativno: Janša ji očita slabo načrtovanje in obveznosti brez kritja
- Rado Gladek
- Ni omenjeno
- SDS (Slovenska demokratska stranka)
- Ni omenjeno
- Statistični urad Republike Slovenije
- Nevtralno: podatki navedeni informativno brez vrednotenja
- Vlada Republike Slovenije
- Nevtralno: predstavljena kot nosilka rebalansa brez meta-vrednotenja
- Nova24TV
- Andrej Šircelj
- Nevtralno: citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja avtorja
- Demokrati (poslanska skupina)
- Ni omenjeno
- Državni zbor (DZ)
- Nevtralno: omenjen kot institucija, ki je potrdila rebalans proračuna
- Elena Zavadlav Ušaj
- Ni omenjeno
- Fiskalni svet
- Ni omenjeno
- Janez Janša
- Nevtralno: citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja avtorja
- Martin Mikolič
- Ni omenjeno
- NSi, SLS, Fokus (koalicijske skupine)
- Ni omenjeno
- Prejšnja vlada (pod vodstvom Roberta Goloba)
- Negativno: Janša jo kritizira zaradi slabega načrtovanja in obveznosti brez kritja
- Rado Gladek
- Ni omenjeno
- SDS (Slovenska demokratska stranka)
- Ni omenjeno
- Statistični urad Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjen kot vir podatka o primanjkljaju
- Vlada Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjena kot predlagatelj rebalansa, brez meta-vrednotenja
- RTV Slovenija
- Alenka Bratušek
- Negativno: kritizira vladne poteze glede pokojnin in zdravstva.
- Aleš Hojs
- Negativno: ostro kritizira izjave o upokojencih.
- Boštjančič
- Negativno: očita vladni rasti, da ni lastna.
- Fiskalni svet
- Pozitivno: opozorila so izpostavljena kot strokovno utemeljena.
- Gladek
- Negativno: kritizira vladno zapravljivost.
- Janez Janša
- Nevtralno: citiran kot zagovornik rebalansa brez meta-vrednotenja.
- Levica
- Negativno: kritika vladnega rebalansa kot neprimernega in neodgovornega.
- Mikolič
- Nevtralno: pojasnjuje črpanje sredstev brez vrednotenja.
- NSi
- Nevtralno: izraža podporo ob pogoju namenske porabe.
- Rado Gladek
- Negativno: kritizira pripravo rebalansa kot slabo.
- SDS
- Negativno: očitki o zapravljivosti in napadu na upokojence.
- Svoboda
- Negativno: očitki o jemanju sredstev zdravstvu in upokojencem.
- Umar
- Nevtralno: podaja gospodarske napovedi brez vrednotenja.
- Vlada Republike Slovenije
- Negativno: kritizirana zaradi neustreznega rebalansa in jemanja sredstev upokojencem.
- Šircelj
- Nevtralno: zagovarja rebalans brez meta-vrednotenja.
- STA
- Andrej Šircelj
- Ni omenjeno
- Demokrati (poslanska skupina)
- Ni omenjeno
- Državni zbor (DZ)
- Nevtralno: DZ je omenjen kot institucija, ki je potrdila rebalans, brez vrednotenja.
- Elena Zavadlav Ušaj
- Ni omenjeno
- Fiskalni svet
- Ni omenjeno
- Janez Janša
- Ni omenjeno
- Martin Mikolič
- Ni omenjeno
- NSi, SLS, Fokus (koalicijske skupine)
- Ni omenjeno
- Prejšnja vlada (pod vodstvom Roberta Goloba)
- Ni omenjeno
- Rado Gladek
- Ni omenjeno
- SDS (Slovenska demokratska stranka)
- Ni omenjeno
- Statistični urad Republike Slovenije
- Ni omenjeno
- Vlada Republike Slovenije
- Ni omenjeno
- Svet24
- Andrej Šircelj
- Nevtralno: Šircelj citiran, predstavlja vladna stališča, ni meta-vrednotenja.
- Demokrati (poslanska skupina)
- Nevtralno: Poslanci Demokratov podpirajo rebalans, citirani, ni meta-vrednotenja.
- Državni zbor (DZ)
- Nevtralno: DZ je potrdil rebalans, omenjen kot institucija, brez meta-vrednotenja.
- Elena Zavadlav Ušaj
- Nevtralno: Citirana, poudarja namensko porabo, ni meta-vrednotenja.
- Fiskalni svet
- Nevtralno: Opozorilo fiskalnega sveta o rasti izdatkov, ni meta-vrednotenja.
- Janez Janša
- Nevtralno: Janša citiran, kritizira prejšnjo vlado, a ni meta-vrednotenja.
- Martin Mikolič
- Nevtralno: Citiran, navaja finančne posledice, ni meta-vrednotenja.
- NSi, SLS, Fokus (koalicijske skupine)
- Nevtralno: Poslanci skupine podpirajo rebalans, citirani, ni meta-vrednotenja.
- Prejšnja vlada (pod vodstvom Roberta Goloba)
- Negativno: Janša ji očita deljenje nenačrtovanega denarja in pripisovanje zaslug.
- Rado Gladek
- Nevtralno: Citiran, navaja finančne posledice, ni meta-vrednotenja.
- SDS (Slovenska demokratska stranka)
- Nevtralno: Poslanci SDS podpirajo rebalans, citirani, ni meta-vrednotenja.
- Statistični urad Republike Slovenije
- Ni omenjeno
- Vlada Republike Slovenije
- Nevtralno: Vlada brani rebalans, citirana, ni meta-vrednotenja.
- Tednik Demokracija
- Andrej Šircelj
- Ni omenjeno
- Demokrati (poslanska skupina)
- Ni omenjeno
- Državni zbor (DZ)
- Nevtralno: DZ omenjen kot institucija, kjer poteka seja, brez vrednotenja.
- Elena Zavadlav Ušaj
- Ni omenjeno
- Fiskalni svet
- Nevtralno: Opozorilo fiskalnega sveta je navedeno brez meta-vrednotenja.
- Janez Janša
- Nevtralno: Janša je govorec, kritizira prejšnjo vlado, a ni meta-vrednoten.
- Martin Mikolič
- Ni omenjeno
- NSi, SLS, Fokus (koalicijske skupine)
- Ni omenjeno
- Prejšnja vlada (pod vodstvom Roberta Goloba)
- Negativno: Janša jo kritizira zaradi slabega načrtovanja in neodgovornosti.
- Rado Gladek
- Ni omenjeno
- SDS (Slovenska demokratska stranka)
- Ni omenjeno
- Statistični urad Republike Slovenije
- Nevtralno: Omenjen kot vir podatkov o primanjkljaju, brez vrednotenja.
- Vlada Republike Slovenije
- Nevtralno: Vlada omenjena kot nosilka rebalansa, brez meta-vrednotenja.
- Žurnal24
- Andrej Šircelj
- Ni omenjeno
- Demokrati (poslanska skupina)
- Ni omenjeno
- Državni zbor (DZ)
- Nevtralno: omenjen kot institucija, ki potrjuje rebalans proračuna
- Elena Zavadlav Ušaj
- Ni omenjeno
- Fiskalni svet
- Nevtralno: citiran z opozorilom, brez meta-vrednotenja
- Janez Janša
- Nevtralno: je govorec, ki kritizira prejšnjo vlado, a ni meta-vrednoten
- Martin Mikolič
- Ni omenjeno
- NSi, SLS, Fokus (koalicijske skupine)
- Ni omenjeno
- Prejšnja vlada (pod vodstvom Roberta Goloba)
- Negativno: Janša jo kritizira kot slabo in neodgovorno načrtovanje
- Rado Gladek
- Ni omenjeno
- SDS (Slovenska demokratska stranka)
- Ni omenjeno
- Statistični urad Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjen kot vir podatkov o primanjkljaju
- Vlada Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjena kot nosilec rebalansa, brez meta-vrednotenja
Scenariji
- scenarios
- description
- Vlada Janeza Janše uspešno pospeši črpanje sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, kar omogoči hitrejšo izvedbo infrastrukturnih projektov. To poveča gospodarsko aktivnost in dolgoročno izboljša javnofinančni položaj države.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- Uspešno črpanje evropskih sredstev za okrevanje
- valence
- positive
- description
- Minister Andrej Šircelj uspešno krmari med fiskalnimi pravili in zakonskimi obveznostmi, pri čemer se primanjkljaj ohranja pri 2,9 odstotka BDP. Država ohranja stabilnost, vendar ni prostora za večje razvojne reforme.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- Stabilizacija javnih financ brez večjih pretresov
- valence
- neutral
- description
- Kljub rebalansu fiskalni svet ugotavlja, da rast izdatkov presega dovoljene meje, kar vodi v pritiske na proračun v prihodnjem letu. Vlada bo primorana v nepriljubljene varčevalne ukrepe, da zajezi naraščajoči dolg.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- short
- title
- Fiskalni svet opozarja na strukturne težave
- valence
- negative
- description
- Zaradi ugodnejših gospodarskih gibanj vlada v naslednjem letu uvede davčne razbremenitve, ki jih je napovedal premier Janša. To poveča zasebno potrošnjo in investicije podjetij, kar izboljša življenjski standard državljanov.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- long
- title
- Davčne razbremenitve spodbudijo konkurenčnost gospodarstva
- valence
- positive
- description
- Opozicija nadaljuje z blokado vladnih predlogov, saj trdi, da rebalans ne naslavlja socialnih potreb. Politični zastoj v DZ vodi v počasnejše sprejemanje nujnih zakonskih sprememb na področju javnega sektorja.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- short
- title
- Politična polarizacija zaradi revizije preteklih odločitev
- valence
- neutral
- description
- Znižanje proračunskih sredstev, na katerega je opozoril ZZZS, vodi v krizo v zdravstvenem sistemu in daljšanje čakalnih vrst. Vlada se znajde pod hudim pritiskom javnosti in sindikatov zaradi ogroženosti javnih storitev.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- mid
- title
- Zdravstvena blagajna se sooča s pomanjkanjem sredstev
- valence
- negative
- description
- Povečanje obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP, ki ga vodi Janša, privabi tuje investicije v obrambno tehnologijo. To ustvari nova visokotehnološka delovna mesta in izboljša ugled Slovenije v zavezništvu NATO.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Slovenija postane regionalno središče za obrambno industrijo
- valence
- positive
- description
- Nova struktura državne uprave, ki jo je uvedla vlada, povzroči administrativni kaos in zamude pri izvajanju javnih razpisov. Državna uprava potrebuje več časa za prilagoditev, kar začasno upočasni delovanje države.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- short
- title
- Reorganizacija ministrstev vodi v začasno neučinkovitost uprave
- valence
- neutral
- description
- Zaradi nezmožnosti nadzora nad rastjo izdatkov, na kar opozarja fiskalni svet, Evropska komisija sproži postopek zaradi presežnega primanjkljaja. To vodi v drastične reze v javno porabo in izgubo zaupanja mednarodnih finančnih trgov.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Sprožitev postopka EU zaradi kršenja fiskalnih pravil
- valence
- negative
Viri
- articles
- article order
- 15
- body
- Ljubljana, 01. oktobra (STA) DZ je danes potrdil rebalans letošnjega državnega proračuna, ki prihodke zvišuje na 16,5 milijarde evrov, odhodke pa na 18,8 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj se povečuje za okoli 100 milijonov evrov na 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka ...
- language
- slv
- published at
- 2026-10-01T15:06:48
- source
- STA
- title
- DZ potrdil rebalans letošnjega proračuna
- url
- https://www.sta.si/3605312/
- article order
- 5
- body
- DZ je potrdil rebalans letošnjega proračuna, ki po besedah premierja Janeza Janše zagotavlja denar za obveznosti države, javne storitve in naložbe, ustvarja podlago za konkurenčnejše gospodarstvo in boljše življenje ljudi. S predlogom rebalansa letošnjega proračuna, ki ga je vlada potrdila 10. septembra, so se v zadnjih tednih seznanila že vsa zainteresirana delovna telesa DZ-ja, nazadnje v torek člani odbora za finance, poslanke in poslanci pa ga potrjujejo še na izredni seji. V uvodu seje je dokument predstavil premier Janez Janša, ki je dejal, da se z rebalansom popravlja slabo in neodgovorno načrtovanje predhodne vlade. Prejšnja vlada je namreč po Janševih besedah sprejemala obveznosti brez ustreznega finančnega kritja, dopustila je zamude pri črpanju evropskih sredstev ter razkorak med mednarodnimi zavezami in njihovim financiranjem. Resnost javnofinančnega položaja po njegovih besedah dodatno potrjuje objava statističnega urada, da je sektor država v drugem četrtletju ustvaril 750 milijonov evrov primanjkljaja oziroma 3,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je sporočil v sredo. "S tem rebalansom zgolj zagotavljamo denar za obveznosti države, javne storitve in naložbe, pospešujemo črpanje evropskih sredstev in ustvarjamo podlago za davčne razbremenitve, konkurenčnejše gospodarstvo in boljše življenje ljudi," je poudaril premier. Kot je dodal, se je potreba po popravljanju "slabega načrtovanja ali česa drugega" ter po dodatnem denarju za plače sicer pokazala že pred nastopom nove vlade. "Prejšnja vlada je maja potrdila prerazporeditev 75 milijonov evrov s področja obrambe za plače zaposlenih v osnovnih šolah, ki niso bile načrtovane, prerazporeditve pa seveda imajo svoje meje. Če denar prestavite z ene postavke na drugo, s tem ne povečate skupnega obsega razpoložljivih sredstev," je poudaril in dodal, da denar ne raste na drevesu. Kot primer je navedel, da je bil konec prejšnjega leta sprejet zakon, ki je vpeljal obvezni zimski regres za vsa leta naprej, sredstva zanj pa v proračunu za letošnje leto niso bila načrtovana. "V začetku letošnjega leta se je zvišala minimalna plača, s tem pa so se povečale tudi obveznosti za stroške dela in nekatera nadomestila. Zakonskih pravic zaposlenih seveda ni mogoče izpolniti s sklicevanjem na to, da pri pripravi proračuna nanje nismo niti pomislili," je bil kritičen. Prejšnja vlada je pred volitvami po njegovih besedah delila nenačrtovan in neobstoječ denar in si pripisovala politične zasluge, "zdaj pa finančno kritje zanje iščemo v tem rebalansu". Država se ne vodi tako, je še poudaril Janša. "Podpis pod zakonom ima ceno tudi takrat, ko televizijske kamere ugasnejo, račun pa vedno pride in na koncu ga plača davkoplačevalec," je dejal. Janša: Obrambna sredstva končno na že zdavnaj obljubljenih dveh odstotkih BDP-ja Janša je med drugim poudaril, da vlada glede na sprejeti proračun povečuje sredstva za izobraževanje in šport za več kot 200 milijonov evrov, za socialno varnost pa prav tako za več kot 200 milijonov evrov. "Ta številka seveda štrli iz splošnih številk javnih financ glede na dejstvo, da imamo nizko brezposelnost in nobene posebne socialne krize, sredstva pa je treba povečati," je dejal in poudaril, da so potrebne reforme. Med drugim rebalans povečuje tudi sredstva za pripravništva in specializacije, s katerimi po Janševih besedah gradijo kadrovsko podlago za boljšo zdravstveno oskrbo. Omenil je otroke z redkimi boleznimi in njihove družine, ki da pri dostopu do zdravljenja ne smejo biti odvisni od dobrodelnih akcij. "Zato je bil seveda pripravljen tudi predlog zakona o javnem skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni, ki se zdaj uveljavlja. Njegov glavni vir financiranja bo nerazporejeni del enega odstotka dohodnine, torej sredstva, za katera davčni zavezanci niso določili upravičenca," je bil jasen. Pri tem je zavrnil očitke, da gre financiranje sklada na škodo nevladnih organizacij. Med drugim se je dotaknil tudi mednarodnih obveznosti države. "Če želimo, da bodo zavezniki izpolnjevali svoje obveznosti, mora biti tudi Slovenija zanesljiva partnerica. Zaveze, ki jih sprejme neka vlada, veljajo tudi v naslednjem mandatu, ne glede na to, če se vlada zamenja," je dejal in dejal, da se sredstva za obrambo glede na sprejeti proračun "končno realno povečujejo do že zdavnaj obljubljenih dveh odstotkov BDP-ja". Omenil je še oklepnike boxer. "Ko je prejšnja vlada prekinila pogodbo, je obljubila, da bo sklenila novo in pri tem prihranila 400 milijonov evrov. Danes imamo po štirih letih namesto tega prihranka veliko finančno škodo, pa tudi politično. Ob tem, da ni ne oklepnikov ne prihrankov, smo plačali še štiri milijone evrov kazni zaradi prekinitve pogodbe," je dejal in pristavil, da "gre tu seveda za neposredno kazensko odgovornost za to povzročeno škodo". V rebalansu so letošnji prihodki načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, kar je 6,3 odstotka več, kot je določeno zdaj, odhodki pa se zvišujejo za 6,2 odstotka, na 18,8 milijarde evrov. Med vzroki za rast porabe vlada navaja višje obrambne izdatke in dodatna sredstva za projekte iz načrta za okrevanje in odpornost, z novim mandatom so se zgodile tudi reorganizacije nekaterih ministrstev. Proračunski primanjkljaj naj bi tako znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP-ja, s čimer se predvideni primanjkljaj povečuje za okoli 100 milijonov evrov. Fiskalni svet ob tem opozarja, da bo rast neto izdatkov s približno osmimi odstotki znova višja od dovoljenih 4,4 odstotka, rebalans pa pomeni odmik od zavez za zagotavljanje vzdržnih javnih financ ter ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja. Šircelj: Proračunski primanjkljaj skladen s fiskalnimi pravili "Na prihodkovni strani imamo višje prihodke predvsem zaradi ugodnejše gospodarske aktivnosti, ne zaradi višjih davkov. Na odhodkovni strani pa izpolnjujemo zakonske obveznosti, zaključen je načrt za okrevanje in odpornost, vlagamo v obrambo, pomagamo po naravnih nesrečah in proračun prilagajamo novi organizaciji državne uprave," je v DZ-ju dejal finančni minister Andrej Šircelj. O predlaganem rebalansu proračuna za letos je dejal, da je načrtovani primanjkljaj v skladu s fiskalnimi pravili, da se ne povečuje, da z njim zagotavljajo socialno državo in da ne zmanjšujejo investicij, pa tudi to, da je gospodarstvo močnejše, kot so pričakovali. Od sprejetja sprememb državnega proračuna za leto 2026 v času prejšnje vlade se je spremenila gospodarska aktivnost, ki je višja od takratnih pričakovanj, hkrati pa so nastale nove obveznosti in potrebe, je dodal. K višjim prihodkom po besedah Širclja prispevajo višji davek na dodano vrednost, prihodki od dohodnine in od davka od dohodkov pravnih oseb. "Niso se povečali davki, ampak ljudje več delajo, podjetja pa so uspešna in bolje poslujejo. Potrošniki zaupajo, zato je potrošnja. Torej je to predvsem posledica ljudi in gospodarstva," je dejal. Za trošarine je ocena nižja za približno 112 milijonov evrov, glavni razlog pa so predvsem višje cen goriv in kurilnega olja. "Trošarine smo spustili na minimum predvsem zato, da dodatno ne obremenjujemo prebivalcev in gospodarstva," je poudaril minister. Povečujejo se nedavčni prihodki, prihodki evropskega proračuna, predvsem ker so končali črpanje sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, je nadaljeval. Proračunski odhodki se povečujejo zaradi kombinacije novih zakonskih obveznosti, zaključevanja črpanja evropskih sredstev in višjih obrambnih izdatkov. V sprejetem proračunu niso bile vključene nekatere obveznosti, kot so zimski regres, dodatna sredstva pa so potrebna tudi zaradi povečanja minimalne plače, ki vpliva na stroške dela v javnem sektorju in višino nekaterih transferjev, je navedel. Pri načrtu za okrevanje in odpornost so bila po njegovih navedbah počrpana vsa sredstva. "Koalicijska pogodba nalaga učinkovito podporo pri črpanju vseh evropskih sredstev, in to zavezo dejansko uresničujemo," je povedal. Pomemben del povečanja odhodkov so obrambni izdatki, ki se povečujejo za 296 milijonov evrov, in sicer na podlagi resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja slovenske vojske do leta 2040. To resolucijo je sprejel DZ, je spomnil. Pomemben del rebalansa proračuna so tudi investicije. "Tu zagotavljamo sredstva za infrastrukturo, železniško omrežje, zdravstveno infrastrukturo, okoljske projekte, stanovanjsko politiko, razvoj gospodarstva in modernizacijo slovenske vojske," je naštel Šircelj. Investicij ne zmanjšujejo, to so po njegovih besedah "naložbe v Slovenijo". Poseben del so še sredstva za odpravljanje posledic naravnih nesreč, in sicer v višini 359 milijonov evrov. Predlagani rebalans upošteva tudi spremembe v organizaciji državne uprave. Število ministrstev se je zmanjšalo z 19 na 14, zato je bilo treba prilagoditi finančne načrte in prerazporediti sredstva med resorji. Cilj po Šircljevih navedbah ostaja postopno zmanjševanje deleža javnega dolga v BDP-ju. Konec leta 2025 je ta znašal 65,1 odstotka BDP-ja, letos naj bi se znižal na 64,6 odstotka BDP-ja. Boštjančič (Svoboda) vladi očital, da se hvali s tujimi zaslugami: "Ta rast ni vaša" Opozicija je bila v predstavitvi stališč poslanskih skupin pri obravnavi predloga rebalansa letošnjega proračuna kritična. V Svobodi predlaganega rebalansa po besedah poslanca Klemna Boštjančiča ne bodo podprli. "Ne vsebuje niti enega varčevalnega ukrepa, niti ene same racionalizacije, niti ene sistemske spremembe, niti enega nastavka za reformo," je bil kritičen. Poudaril je hitro rast slovenskega gospodarstva v drugem četrtletju in vladi očital, da se brezsramno hvali s tujimi zaslugami. "Ta rast ni vaša," je dejal in dodal, da je nastala v prvem polletju, vlada Janeza Janše pa je mandat nastopila junija. "Rast prvega polletja torej ne more biti posledica ukrepov vaše vlade, teh takrat ni bilo," je spomnil. Kot je dejal Boštjančič, je finančni minister Šircelj, sicer njegov naslednik na ministrskem stolčku, konec junija opozarjal na katastrofalno stanje javnih financ, "potem pa je bilo čez poletje vse čudežno rešeno". "Verjamem, da pojoča travica pri vas nikoli ne bi zaigrala, že zdavnaj bi ovenela. In ne pričakujem, da boste danes glasovali drugače, pričakujem pa, da se boste ob vsem tem še vsaj malo zazrli v ogledalo," je dejal Boštjančič. Šega (Levica): Najboljša obramba države so zadovoljni ljudje Tudi v Levici so spomnili na opozorila vlade v povezavi s slabim stanjem javnih financ ob prevzemu mandata. "Hrastovo lubje bomo žrli, tako nekako je bilo slišati," je dejal poslanec Levice Vladimir Šega in dodal, da javna blagajna očitno vendarle ni prazna. Proračun po njegovih besedah ni samo tehnična tabela prihodkov in odhodkov, ampak odraža politične prioritete. "In pri tem rebalansu je slika precej jasna," je dejal. "Ne govorimo o proračunu, v katerem bi vlada morala zaradi katastrofalnega stanja javnih financ drastično rezati, nasprotno, denar je," je dejal in dodal, da je največja posamezna rast pri obrambi, in sicer v višini približno 302 milijonov evrov, od tega kar 179 milijonov za infrastrukturo in opremljenost Slovenske vojske, hkrati pa se sredstva za izplačevanje pokojnin in pokojninskih pravic zmanjšujejo za približno 214 milijonov. "To so številke, ki povedo bistveno več kot politični govori," je dejal. Kritika Levice po Šegovih besedah ne leti na obrambo. "Seveda potrebujemo obrambo, vprašanje pa je, ali je vsaka dodatna stotina milijonov za orožje najboljša možna uporaba javnega denarja. Najboljša obramba države so zadovoljni ljudje, kar se verjetno ne bo zgodilo. Menimo, da mora vlada zato vlagati v ljudi, v plače, pokojnine, zdravstvo, stanovanja, znanost, kulturo in seveda razvoj," je dejal. Ratajc (SD): Formula za pokrivanje primanjkljaja je neprimerna in neodgovorna Da predlagana prerazporeditev javnega denarja ne odraža dovolj uravnoteženih socialnih in razvojnih potreb države, je ocenil tudi Darko Ratajc iz SD-ja. Kot je dejal, proračunski dokument ne prinaša odgovora na ključne probleme, s katerimi se spopadajo država in njeni prebivalci. "V veliki meri je to posledica reorganizacije vlade, povečanja sredstev za delovanje državnega aparata ter spremenjenih političnih prioritet," je dejal. Kot je pojasnil, vlada več sredstev usmerja v obrambno in represivno področje, medtem ko se na nekaterih področjih, ki so pomembna za delovanje države in kakovost javnih storitev, sredstva zmanjšujejo in ne sledijo potrebam: "To velja tudi za znanost, kulturo in programe, namenjene manjšinam". Po besedah opozicijskega poslanca v oči med drugim bode tudi to, da odhodki rastejo bistveno hitreje kot prihodki, zato se primanjkljaj povečuje in je na meji treh odstotkov bruto domačega proizvoda. Posebej skrb vzbujajoča je ocena fiskalnega sveta, da predlagani rebalans pomeni nadaljnji odmik od vzdržnosti javnih financ, je dejal in ocenil, da je vladna formula za pokrivanje primanjkljaja "neprimerna in neodgovorna". Gladek (SDS) poudaril ustvarjanje dobrih razmer za gospodarstvo Koalicijske poslanske skupine strank SDS, Demokrati ter NSi, SLS in Fokus predlog rebalansa letošnjega proračuna podpirajo. V SDS-u po besedah Rada Gladka predlog podpirajo, ker se prilagaja letošnji realizaciji, vključuje nove zakonske obveznosti, omogoča dokončanje projektov z evropskimi sredstvi ter zagotavlja dodatna sredstva za obrambo države. "Pozdravljamo tudi zavezo vlade k skrbnemu izvrševanju proračuna in pripravi verodostojnih ukrepov za dolgoročno vzdržnost javnih financ," je poudaril. "Pričakujemo učinkovito porabo in odločitve, ki bodo gospodarstvu ter ljudem omogočile dolgoročen razvoj," je poudaril Gladek. Za pripravo in uveljavitev sistemskih sprememb je po njegovem mnenju potreben čas. "Zato večjih učinkov letos še ni mogoče pričakovati," je povedal in dodal, da odgovorno ravnanje z javnim denarjem zahteva tudi presojo rezultatov obstoječih programov. Pomembno je, kakšne razmere država ustvarja za gospodarstvo. "Proračun financirajo podjetja, zaposleni in drugi davčni zavezanci. Njihova dolgoročna stabilnost je odvisna od uspešnega gospodarstva, produktivnosti ter sposobnosti ustvarjanja delovnih mest in dodane vrednosti, zato morajo biti proračunske odločitve povezane tudi z razvojem gospodarskega okolja," je pojasnil. Poseben pomen imajo po njegovih besedah evropska sredstva, kmetijstvo in podeželje ter varnost države, pri čemer rebalans prinaša pomembne spremembe. Mikolič (NSi, SLS, Fokus): Rebalans dokaz, da koalicija zna popraviti napake Rebalans vključuje nove zakonske obveznosti in finančne posledice odločitev prejšnje vlade, za katere v veljavnem proračunu niso bila zagotovljena zadostna sredstva, je dejal Martin Mikolič iz skupine NSi, SLS, Fokus. Poudaril je plačno reformo v javnem sektorju, katere finančne posledice so bile podcenjene, uvedbo zimskega regresa, za kar v prvotnem proračunu niso bila zagotovljena potrebna sredstva, vpliv višje minimalne plače ter spremembe prejemkov javnih uslužbencev in funkcionarjev, povezanih z delom v tujini. "To ni politična ocena, temveč fiskalna realnost, ki jo potrjujejo številke in dejstva, s katerimi se je morala soočiti sedanja koalicija," je dodal Mikolič. Rebalans je tako po njegovem dokaz, da koalicija zna prevzeti odgovornost in da zna popraviti napake in pomanjkljivosti, nastale zaradi neustreznega načrtovanja. Glede koriščenja sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost je povedal, da je v predlogu rebalansa načrtovan za 320 milijonov evrov večji obseg porabe, saj ta "sredstva moramo in jih tudi bomo počrpali do konca letošnjega leta". Mikolič je spomnil na neizpolnjeno zavezo prejšnje vlade glede višine obrambnih izdatkov Natu. "V predlogu rebalansa so povečana sredstva za ministrstvo za obrambo v višini 296 milijonov evrov, kar pomeni, da bodo obrambni izdatki dosegli 2,03 odstotka bruto domačega proizvoda," je navedel. Poudaril je, da mora biti temu povečanju dodan jasen strateški načrt, kako bomo dolgoročno krepili obrambne zmogljivosti države, posodobili opremo, izboljšali usposabljanje in zagotovili stabilno financiranje varnostnega sistema. Zavadlav Ušaj (Demokrati): Javnofinančna vzdržnost ni nasprotje razvojne politike Tudi Demokrati po besedah vodje poslanske skupine Elene Zavadlav Ušaj predlog podpirajo. Ne zato, ker bi bilo vsako povečanje proračunske porabe samo po sebi razlog za podporo, temveč zato, ker mora država letos zagotoviti financiranje že sprejetih obveznosti, pravočasno izvesti projekte, vezane na evropska sredstva, ter zagotoviti delovanje ključnih javnih sistemov. "Pri tem mora ostati jasno tudi drugo merilo, da morajo biti sredstva porabljena namensko, pregledno in z rezultatom, ki ga je mogoče preveriti," je poudarila. Eden ključnih razlogov za rebalans je sklepna faza načrta za okrevanje in odpornost. "Podpiramo pospešitev črpanja tam, kjer so projekti pripravljeni in izpolnjujejo pogoje, hkrati pa pričakujemo, da se bo pri vsakem večjem projektu jasno spremljalo, kaj je bilo izvedeno, v kakšnem roku in s kakšnim učinkom," je dodala. Glede kohezijske politike je izrazila pričakovanje, da se bo črpanje pospešilo, da bodo sredstva pravočasno prišla do projektov in podjetij. Rebalans po njenem mnenju zagotavlja financiranje zakonskih pravic, pospešuje uporabo evropskih sredstev, podpira občine in regionalni razvoj, krepi družinsko in socialno varnost, zagotavlja dodatna sredstva za zdravstvo, policijo, gospodarstvo, kmetijstvo in investicije ter ob tem znižuje načrtovani obseg zadolževanja. "V prihodnjih proračunih bo treba še naprej obvladovati rast odhodkov, določiti jasne prioritete in spremljati učinke porabe. Javno finančna vzdržnost ni nasprotje razvojne politike, je pogoj, da lahko država svoje obveznosti izpolnjuje tudi dolgoročno," je še povedala Elena Zavadlav Ušaj. V razpravi tudi polemika o tem, ali rebalans jemlje sredstva upokojencem ali ne Deljenja mnenja med poslanci koalicije in opozicije so se nadaljevala tudi v razpravi. "Govorimo o uravnoteženju državnega proračuna, ki ga je pripravila prejšnja vlada, se pravi, proračun za leto 2026 je pripravila prejšnja vlada. In v tem trenutku se izkazuje, da je bil pripravljen slabo oziroma tak, kot je bil načrtovan, ni izvedljiv," je v razpravi o predlogu rebalansa dejal poslanec SDS-a Rado Gladek. Obregnil se je ob "ogromna pričakovanja" opozicijskih poslancev in spomnil, da so do konca leta ostali le še trije meseci. "To je približno tako kot pri gradnji hiše. Vsak naslednji obrtnik, ki pride, pokritizira in pokomentira delo predhodnika. Prav nič drugače ni danes," je dejal Borut Sajovic (Gibanje Svoboda). Poudaril je "solidno" gospodarsko rast, ki omogoča višanje izdatkov. "Davčni prihodki v proračun prihajajo, je pa treba biti previden in zaskrbljen, kaj delamo s sredstvi iz skladov, ki so rezervirana za pokojninsko blagajno. Ta bi morala biti sveta in nedotakljiva," je dejal. Sajovic je zgrožen, da se na področju zdravstva jemlje sto milijonov evrov. "To je znesek, ki ga brez škode in brez tveganja za naše državljanke in državljane ni mogoče pogrešiti," je poudaril. Njegova strankarska kolegica Alenka Bratušek je dodala, da se je vlada zamenjala 4. junija. "Ne vem, zakaj ste z rebalansom čakali do zdaj, lahko bi ga pripravili junija, nihče vam ni rekel, da je treba čakati do septembra oziroma do oktobra," je odvrnila Gladku. Tudi Bratušek je poudarila visoko gospodarsko rast, ki jo je Slovenija dosegla v drugem četrtletju. Razloge je pripisala tujim investicijam, ki so bile subvencionirane iz državnega proračuna pod prejšnjo vlado, višji domači porabi, ki da je bila posledica višjih plač, dviga minimalne plače in izplačila božičnice, ki so ji nekateri iz vrst današnje koalicije odločno nasprotovali, ter investicij, ki so se začele pod prejšnjo vlado. "DZ je gorel, ker je bila prejšnja vlada tako zapravljiva. Ta pa je za še eno milijardo bolj zapravljiva, a vas to nič ne moti. Ampak 'okej', bomo imeli pač novo najbolj zapravljivo vlado po vaše," je dejala. "Veliko je slišati, kdo je zaslužen za gospodarsko rast. Jaz bi si upal trditi, da ne mi ne vi, ampak gospodarstveniki sami," je dejal Gladek (SDS). Kot je dodal, bi od zdajšnje opozicije rad slišal pozitivne ukrepe, ki so spodbudili gospodarstvo, saj so bili odzivi gospodarstva cel prejšnji mandat zelo negativni. "Ampak na srečo je naše gospodarstvo trdoživo," je dodal. Bratušek je bila kritična tudi do prerazporeditve sredstev iz demografskega sklada na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. "176 milijonov jim boste vzeli. Ali veste, koliko je to? To je skoraj 300 evrov na upokojenca. Namesto da bi realizirali svojo predvolilno obljubo o 500 evrih božičnice za upokojence, jih vi udarite in jim vzamete še 300 evrov. To delate s tem rebalansom. To je dejstvo," je dejala poslanka. "Upokojencem ničesar ne jemljemo. Zagotavljamo varno izplačevanje pokojnin do konca leta, tako bo tudi naprej," je zagotovil državni sekretar na finančnem ministrstvu Peter Papež. Na besede Alenke Bratušek se je odzval tudi poslanec SDS-a Aleš Hojs: "Kaj takega, kar je danes gospa govorila, torej da bomo vsem upokojencem vzeli 300 evrov, pa v tem državnem zboru še nismo slišali. To je neposredni napad na 500.000 ali pa celo več upokojencev v Sloveniji, to je sramota, da lahko en poslanec govori nekaj takega," je bil ogorčen. Kot je nadaljeval, vlada upokojencem ničesar ne bo vzela. "Povedali smo, da se bomo potrudili, da se bodo pokojnine realizirale tako, kot bo potrebno, ali pa celo več. Napovedali smo tudi, da če bodo finančna sredstva razpoložljiva, in verjamem, da v letih 2028-2029 bodo, bodo upokojenci deležni tudi višjega regresa kot zdaj, zato se mi zdi taka razprava z njene strani, ne vem, naravnost nesramna," je ponovil Hojs. Metka Pešl Šater (Svoboda) pa je dejala, da medtem ko rebalans jemlje zdravstveni blagajni in pokojninam, dodatnih 296 milijonov evrov prinaša obrambi. Državni sekretar Papež je pojasnil, da je Slovenija članica zveze Nato. "Naj spomnim, da je prejšnji predsednik vlade Robert Golob obljubil, da bomo do leta 2035 namenili pet odstotkov BDP-ja, potem je bilo notranjepolitično komunicirano tri odstotke, v letu 2026 pa 2,2 odstotka. Tega ni bilo, in to so bile obljube prejšnje vlade. Tako da zdaj mi prvič po letu 1992 zagotavljamo sredstva v višini več kot dva odstotka BDP-ja za obrambne izdatke in postajamo spet resna partnerica Nata," je poudaril. Naklonjeni dvigu povprečnine DZ je na s 47 glasovi za in 25 proti potrdil zakon o izvrševanju proračunov za leti 2026 in 2027, ki ureja tehnično izvajanje rebalansa letošnjega proračuna. Gre za spremljajoči akt, ki omogoča začetek izvrševanja rebalansa letošnjega proračuna. Predlog med drugim prinaša dvig povprečnine za 10 evrov na 845 evrov. Predlog za tolikšen dvig povprečnine je dala koalicija in je sledil pripombam združenj občin. Vlada je predlog podprla. Višja povprečnina se bo občinam priznala za celotno leto 2026, razlika med prvotno dogovorjeno in sedaj določeno povprečnino pa se bo poračunala in občinam nakazala najpozneje do 11. novembra. Izpada bo zato po ocenah finančnega ministrstva za 22 milijonov evrov. V združenju občin so pojasnili, da prvotno dogovorjena povprečnina ne zagotavlja zadostnih sredstev za nemoteno izvajanje zakonsko določenih nalog občin in da finančni položaj občin otežujejo povečani stroški dela zaradi izvajanja plačne reforme in dviga minimalne plače ter vsesplošne rasti cen energentov, posledično pa tudi blaga in storitev. Kot je povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Kristina Šteblaj, se z zakonom uvaja nov namenski prihodek, in sicer gre za plačilo storitve zagotavljanja varnega okolja za obdelavo zaščitenih podatkov organov javnega sektorja. Dopustni obseg zadolževanja za letos se zmanjšuje, hkrati pa se vzpostavlja pravna podlaga, ki omogoča večjo uporabo denarnih sredstev države, če to dopušča likvidnostni položaj države. Po zakonu se lahko 176 milijonov evrov z rezervnega demografskega sklada preusmeri za zagotavljanje zadostnega obsega sredstev za pokojnine, sprememba pa se nanaša še na obseg financiranja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, in sicer se znižuje znesek s 520 milijonov evrov na 420 milijonov evrov. Po besedah Jane Gržinič iz SDS-a vlada ne želi tvegati kršitve maastrichtskih meril in morebitne uvedbe postopka presežnega primanjkljaja, zato v letu 2026 poskuša uporabiti vsa razpoložljiva sredstva. "Dajemo tistim, ki jim je bil denar namenjen, nikomur nič ne jemljemo," je poudarila. Dejan Zakrajšek iz Demokratov je za pomembnega označil ukrep za znižanje načrtovanega obsega novega zadolževanja, po katerem se najvišji dovoljeni obseg zadolževanja zmanjšuje s 5,2 milijarde na 4,9 milijarde evrov. Aleksander Gungl iz skupine NSi, SLS in Fokus je med drugim povedal sta za njih redno izplačevanje pokojnin in varnost upokojencev pomembni prednostni nalogi. V opoziciji so bili do tega zelo kritični. Alenka Bratušek iz Svobode je opozorila na zdravstvo, kjer se jemlje 100 milijonov evrov, in na denar upokojencev. "Denar, namenjen za financiranje pokojnin, ki se je na skladu zbiral več kot 10 let, boste pobrali z enim zamahom," je izpostavila. "Če je to v rebalansu proračuna skrito, je v tem zakonu očitno, da vlada, da bi zaprla proračun, varčuje pri sredstvih za izvajanje zdravstvenih storitev, z istim namenom preusmerja denar, ki ga veljavni zakoni namenjajo za sofinanciranje pokojnin danes aktivne generacije," je bil kritičen Darko Ratajc iz SD-ja. Podobno je bil kritičen Vladimir Šega iz Levice. "Gre za dvojno zlorabo upokojencev. Najprej čez noč izpraznijo njihov rezervni sklad in znižajo transfer proračuna v pokojninsko in invalidsko blagajno, potem pa še zlorabijo pokojninsko blagajno za manever, s katerim denar za pokojnine, zdravstvo in dolgotrajno oskrbo dejansko preusmerijo v železje," je ocenil. Vlada še ni potrdila predloga proračunov za prihodnji dve leti Vlada danes (četrtek) še ni potrdila predloga državnih proračunov za prihodnji dve leti, pač pa je le začela obravnavo ter se seznanila z napovedjo gospodarske rasti za prihodnji dve leti. Poslovnik DZ sicer določa, da mora vlada predlog sprememb proračuna za naslednje proračunsko leto in predlog proračuna za leto zatem predložiti poslancem v obravnavo najkasneje do 1. oktobra tekočega leta. Razrez izdatkov za prihodnji dve leti je vlada določila že sredi julija, in sicer naj bi leta 2027 znašali 18,4 milijarde evrov, leto pozneje pa 19,1 milijarde evrov. Prihodki naj bi se medtem prihodnje leto ustavili pri dobrih 16 milijardah evrov in se leta 2028 povečali za 4,1 odstotka. Primanjkljaj se bo po besedah finančnega ministra Andreja Širclja ohranjal pod tremi odstotki BDP-ja. Te načrte je vlada pripravila še na podlagi pomladanske napovedi urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki pa je medtem svoja pričakovanja močno izboljšal. Namesto za dva odstotka naj bi se BDP letos okrepil za 3,8 odstotka. V letu 2027 naj bi bila rast 2,5-odstotna, kar je še vedno več od spomladanske napovedi, v letu 2028 pa naj bi se umirila na 2,3 odstotka, je Umar zapisal v jesenski napovedi gospodarskih gibanj, ki jo je objavil 10. septembra. Med glavnimi prioritetami za prihodnji dve leti je vlada v osnutku proračunskega memoranduma 2027-2028 izpostavila razvoj in blaginjo Slovenije, pospešitev gospodarske rasti ter krepitev varnosti in obrambe. V prihodnjem obdobju vlada napoveduje nadaljnjo rast investicij. Nadaljevala se bo investicijska aktivnost države z obnovami po naravnih nesrečah, s črpanjem sredstev iz večletnega finančnega okvira EU-ja za obdobje 2021-2027, s financiranjem prometa in prometne infrastrukture ter z vlaganji v obrambo in zaščito, je zapisano v osnutku proračunskega memoranduma. Ob odsotnosti povrnjenega deleža za preteklo finančno perspektivo ter prenehanja prilivov iz sklada za okrevanje in odpornost je medtem v letu 2027 pričakovati precejšnje znižanje prihodkov iz proračuna EU-ja. Ti bodo v primerjavi z oceno za leto 2026 nižji za 31,3 odstotka. V letu 2028 se pričakuje povečano črpanje sredstev iz nove finančne perspektive 2021-2027 zato naj bi se prejeta sredstva iz proračuna EU povečala za 7,5 odstotka.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-01T15:23:14
- source
- RTV Slovenija
- title
- DZ potrdil rebalans letošnjega proračuna
- url
- https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-potrdil-rebalans-letosnjega-proracuna/795439
- article order
- 4
- body
- V predlogu rebalansa letošnjega proračuna, ki ga obravnava DZ, primanjkljaj ostaja pri 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). "To je v skladu s fiskalnimi pravili, delež javnega dolga v BDP pa se zmanjšuje," je povedal finančni minister Andrej Šircelj. Po besedah premierja Janeza Janše predlog rebalansa popravlja slabo in neodgovorno načrtovanje predhodne vlade. Prejšnja vlada je po Janševih besedah sprejemala obveznosti brez ustreznega finančnega kritja, dopustila je zamude pri črpanju evropskih sredstev ter razkorak med mednarodnimi zavezami in njihovim financiranjem. Resnost javnofinančnega položaja po njegovih besedah dodatno potrjuje sredina objava statističnega urada, da je sektor država v drugem četrtletju ustvaril 750 milijonov evrov primanjkljaja oziroma 3,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). "S tem rebalansom zgolj zagotavljamo denar za obveznosti države, javne storitve in naložbe, pospešujemo črpanje evropskih sredstev in ustvarjamo podlago za davčne razbremenitve, konkurenčnejše gospodarstvo in boljše življenje ljudi," je ob predstavitvi dokumenta na današnji seji DZ poudaril premier. Kot je dodal, se je potreba po popravljanju "slabega načrtovanja ali česa drugega" ter po dodatnem denarju za plače sicer pokazala že pred nastopom nove vlade. "Prejšnja vlada je maja potrdila prerazporeditev 75 milijonov evrov s področja obrambe za plače zaposlenih v osnovnih šolah, ki niso bile načrtovane, prerazporeditve pa seveda imajo svoje meje. Če denar prestavite z ene postavke na drugo, s tem ne povečate skupnega obsega razpoložljivih sredstev," je poudaril in dodal, da denar ne raste na drevesu. Kot primer je navedel, da je bil konec prejšnjega leta sprejet zakon, ki je vpeljal obvezni zimski regres za vsa leta naprej, sredstva zanj pa v proračunu za letošnje leto niso bila načrtovana. "V začetku letošnjega leta se je zvišala minimalna plača, s tem pa so se povečale tudi obveznosti za stroške dela in nekatera nadomestila. Zakonskih pravic zaposlenih seveda ni mogoče izpolniti s sklicevanjem na to, da pri pripravi proračuna nanje nismo niti pomislili," je bil kritičen. Prejšnja vlada je pred volitvami po njegovih besedah delila nenačrtovan in neobstoječ denar in si pripisovala politične zasluge, "zdaj pa finančno kritje zanje iščemo v tem rebalansu". Države se ne vodi tako, je še poudaril Janša. "Podpis pod zakonom ima ceno tudi takrat, ko televizijske kamere ugasnejo, račun pa vedno pride in na koncu ga plača davkoplačevalec," je dejal. Janša je med drugim izpostavil, da vlada glede na sprejeti proračun povečuje sredstva za izobraževanje in šport za preko 200 milijonov evrov, za socialno varnost pa prav tako za preko 200 milijonov evrov. "Ta številka seveda štrli iz splošnih številk javnih financ glede na dejstvo, da imamo nizko brezposelnost in nobene posebne socialne krize, sredstva pa je treba povečati," je dejal in poudaril, da so potrebne reforme. Med drugim rebalans povečuje tudi sredstva za pripravništva in specializacije, s katerimi po Janševih besedah gradijo kadrovsko podlago za boljšo zdravstveno oskrbo. Omenil je otroke z redkimi boleznimi in njihove družine, ki da pri dostopu do zdravljenja ne smejo biti odvisni od dobrodelnih akcij. "Zato je bil seveda pripravljen tudi predlog zakona o javnem skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni, ki se zdaj uveljavlja. Njegov glavni vir financiranja bo nerazporejeni del enega odstotka dohodnine, torej sredstva, za katera davčni zavezanci niso določili upravičenca," je bil jasen. Pri tem je zavrnil očitke, da gre financiranje sklada na škodo nevladnih organizacij. Med drugim se je dotaknil tudi mednarodnih obveznosti države. "Če želimo, da bodo zavezniki izpolnjevali svoje obveznosti, mora biti tudi Slovenija zanesljiva partnerica. Zaveze, ki jih sprejme neka vlada, veljajo tudi v naslednjem mandatu, ne glede na to, če se vlada zamenja," je dejal in izpostavil, da se sredstva za obrambo glede na sprejeti proračun "končno realno povečujejo do že zdavnaj obljubljenih dveh odstotkov BDP". Izpostavil je še oklepnike boxer. "Ko je prejšnja vlada prekinila pogodbo, je obljubila, da bo sklenila novo in pri tem prihranila 400 milijonov evrov. Danes imamo po štirih letih namesto tega prihranka veliko finančno škodo, pa tudi politično. Ob tem, da ni ne oklepnikov ne prihrankov, smo plačali še štiri milijone evrov kazni zaradi prekinitve pogodbe," je dejal in pristavil, da "gre tu seveda za neposredno kazensko odgovornost za to povzročeno škodo". Šircelj: Primanjkljaj skladen s fiskalnimi pravili "Na prihodkovni strani imamo višje prihodke predvsem zaradi ugodnejše gospodarske aktivnosti, in ne zaradi višjih davkov. Na odhodkovni strani pa izpolnjujemo zakonske obveznosti, zaključen je načrt za okrevanje in odpornost, vlagamo v obrambo, pomagamo po naravnih nesrečah in proračun prilagajamo novi organizaciji državne uprave," je povzel minister Andrej Šircelj. O predlaganem rebalansu proračuna za letos je izpostavil, da se načrtovani primanjkljaj ne povečuje, da z njim zagotavljajo socialno državo in da ne zmanjšujejo investicij, pa tudi, da je gospodarstvo močnejše, kot so pričakovali. Od sprejema sprememb državnega proračuna za leto 2026 v času prejšnje vlade se je spremenila gospodarska aktivnost, ki je višja od takratnih pričakovanj, hkrati pa so nastale nove obveznosti in potrebe, je dodal. V predlogu rebalansa so prihodki načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, odhodki pa v višini 18,8 milijarde evrov. Oboji se povečujejo. K višjim prihodkom prispevajo višji davek na dodano vrednost, prihodki od dohodnine in od davka od dohodkov pravnih oseb. "Niso se povečali davki, ampak ljudje več delajo, podjetja pa so uspešna in bolje poslujejo. Potrošniki zaupajo, zato je potrošnja. Torej je to predvsem posledica ljudi in gospodarstva," je dejal Šircelj. Za trošarine je ocena nižja za približno 112 milijonov evrov, glavni razlog pa so predvsem višje cen goriv in kurilnega olja. "Trošarine smo spustili na minimum predvsem zato, da se dodatno ne obremenjuje ne prebivalcev in gospodarstva," je poudaril minister. Povečujejo se nedavčni prihodki, prihodki evropskega proračuna, predvsem ker so zaključili črpanje sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, je nadaljeval. Proračunski odhodki se povečujejo zaradi kombinacije novih zakonskih obveznosti, zaključevanja črpanja evropskih sredstev in višjih obrambnih izdatkov. V sprejetem proračunu niso bile vključene nekatere obveznosti, kot so zimski regres, dodatna sredstva pa so potrebna tudi zaradi povečanja minimalne plače, ki vpliva na stroške dela v javnem sektorju in višino nekaterih transferjev, je navedel. Preberi še Primanjkljaj zrasel na 750 milijonov, inflacija pospešila Pri načrtu za okrevanje in odpornost so bila po njegovih navedbah počrpana vsa sredstva. "Koalicijska pogodba nalaga učinkovito podporo pri črpanju vseh evropskih sredstev in to zavezo dejansko uresničujemo," je povedal. Pomemben del povečanja odhodkov so obrambni izdatki, ki se povečujejo za 296 milijonov evrov, in sicer na podlagi resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja slovenske vojske do leta 2040. To resolucijo je sprejel DZ, je spomnil. Pomemben del rebalansa proračuna so tudi investicije. "Tu zagotavljamo sredstva za infrastrukturo, železniško omrežje, zdravstveno infrastrukturo, okoljske projekte, stanovanjsko politiko, razvoj gospodarstva in modernizacijo slovenske vojske," je naštel Šircelj. Investicij ne zmanjšujejo, to so po njegovih besedah "naložbe v Slovenijo". Poseben del predstavljajo še sredstva za odpravljanje posledic naravnih nesreč, in sicer v višini 359 milijonov evrov. Predlagani rebalans pa upošteva tudi spremembe v organizaciji državne uprave. Število ministrstev se je zmanjšalo z 19 na 14, zato je bilo treba prilagoditi finančne načrte in prerazporediti sredstva med resorji. "Vitka in učinkovita država ni cilj sama po sebi, je pogoj, da več denarja ostane tistim, ki ga ustvarjajo," je dodal. Cilj po Šircljevih navedbah ostaja postopno zmanjševanje deleža javnega dolga v BDP. Konec leta 2025 je ta znašal 65,1 odstotka BDP, letos naj bi se znižal na 64,6 odstotka BDP.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-01T08:56:02
- source
- 24ur
- title
- Janša: Z rebalansom popravljamo slabo načrtovanje prejšnje vlade
- url
- https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/jansa-z-rebalansom-popravljamo-slabo-nacrtovanje-prejsnje-vlade.html
- article order
- 11
- body
- Rebalans potrjen s 47 glasovi za in 25 proti. Prihodki so načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, odhodki pa se zvišujejo na 18,8 milijarde evrov. DZ je s 47 glasovi za in 25 proti potrdil rebalans letošnjega državnega proračuna. Po mnenju koalicije je ta izraz odgovornega upravljanja javnih financ, zagotavljanja financiranja zakonskih pravic in črpanja evropskih sredstev ter podpore ljudem in gospodarstvu. Opozicija pa mu očita, da ne odraža socialnih in razvojnih potreb države. Proračunski primanjkljaj je skladen s fiskalnimi pravili, pravi Šircelj V rebalansu so prihodki načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, kar je 6,3 odstotka več, kot je veljavnem proračunu, odhodki pa se zvišujejo za 6,2 odstotka na 18,8 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj naj bi znašal 2,2 milijarde evrov Med vzroki za rast porabe so višji obrambni izdatki in dodatna sredstva za projekte iz načrta za okrevanje in odpornost. Proračunski primanjkljaj naj bi znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda. S tem se predvideni primanjkljaj povečuje za okoli 100 milijonov evrov, ob čemer fiskalni svet opozarja, da bo rast neto izdatkov s približno osmimi odstotki znova višja od dovoljenih 4,4 odstotka, rebalans pa da ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja. "Primanjkljaj je v skladu s fiskalnimi pravili, delež javnega dolga v BDP pa se zmanjšuje," je na današnji izredni seji DZ povedal finančni minister Andrej Šircelj. "Na prihodkovni strani imamo višje prihodke predvsem zaradi ugodnejše gospodarske aktivnosti, in ne zaradi višjih davkov. Na odhodkovni strani pa izpolnjujemo zakonske obveznosti, zaključen je načrt za okrevanje in odpornost, vlagamo v obrambo, pomagamo po naravnih nesrečah in proračun prilagajamo novi organizaciji državne uprave," je povzel. ZZZS: Znižanje proračunskih sredstev bi ogrozilo zdravstveno blagajno Za Janšo popravljanje "slabega načrtovanja ali česa drugega" "S tem rebalansom zgolj zagotavljamo denar za obveznosti države, javne storitve in naložbe, pospešujemo črpanje evropskih sredstev in ustvarjamo podlago za davčne razbremenitve, konkurenčnejše gospodarstvo in boljše življenje ljudi," pa je poudaril premier Janez Janša. Podobno so v predstavitvi stališč poslanskih skupin navajali poslanci SDS, skupine NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov. Janša je ocenil, da se je potreba po popravljanju "slabega načrtovanja ali česa drugega" ter po dodatnem denarju za plače sicer pokazala že pred nastopom nove vlade. Prejšnja vlada je pred volitvami po njegovih besedah delila nenačrtovan in neobstoječ denar in si pripisovala politične zasluge, "zdaj pa finančno kritje zanje iščemo v tem rebalansu". V koaliciji so tako izpostavili nove zakonske obveznosti in finančne posledice odločitev prejšnje vlade, za katere v veljavnem proračunu niso bila zagotovljena zadostna sredstva. Med njimi sta Rado Gladek iz SDS in Martin Mikolič iz skupine NSi, SLS, Fokus navedla plačno reformo v javnem sektorju, katere finančne posledice so bile podcenjene, uvedba zimskega regresa, za kar v prvotnem proračunu niso bila zagotovljena potrebna sredstva, vpliv višje minimalne plače ter sprememba prejemkov javnih uslužbencev in funkcionarjev, povezanih z delom v tujini. Vodja poslanske skupine Demokrati Elena Zavadlav Ušaj je spomnila, da mora pri povečanju porabe ostati jasno tudi drugo merilo, to je, da morajo biti sredstva porabljena namensko, pregledno in z rezultatom, ki ga je mogoče preveriti. Opozicija je bila medtem kritična, češ da rebalans ne vključuje niti enega varčevalnega ukrepa, racionalizacije ali nastavka za reformo. Dokumentu med drugim očita, da ne odraža dovolj uravnoteženo socialnih in razvojnih potreb države, krepi pa represivno področje. Za obrambo več kot za infrastrukturo in energetiko skupaj "Hrastovo lubje bomo žrli, tako nekako je bilo slišati" Klemen Boštjančič iz Svobode in Vladimir Šega iz Levice sta ob tem izpostavila, da je vlada ob prevzemu mandata opozarjala na katastrofalno stanje javnih financ, kar ne drži. "Hrastovo lubje bomo žrli, tako nekako je bilo slišati," je dejal Šega in izpostavil, da javna blagajna očitno vendarle ni prazna. Boštjančič je medtem izpostavil hitro rast slovenskega gospodarstva v drugem četrtletju, ki je omogočila večje izdatke in vladi očital, da se brezsramno hvali z tujimi zaslugami. "Ta rast ni vaša," je dejal in dodal, da je nastala v prvem polletju, Janševa vlada pa je mandat nastopila junija. "Predlagana prerazporeditev javnega denarja ne odraža dovolj uravnoteženih socialnih in razvojnih potreb države," je ocenil Darko Ratajc iz SD. Kot je dejal, več sredstev usmerja v obrambno in represivno področje, medtem ko se na nekaterih področjih, ki so pomembni za delovanje države in kakovost javnih storitev, sredstva zmanjšuje in ne sledi potrebam: "To velja tudi za znanost, kulturo in programe, namenjene manjšinam". Koalicijski poslanci so v razpravi izpostavljali, da vlada z višanjem obrambnih izdatkov izpolnjuje zaveze, ki jih je Natu dal nekdanji premier Robert Golob. Poslanec SDS Andrej Poglajen je poudaril, da je rebalans razvojno naravnan, "definitivno pa je to samo odskočna deska, tisti pravi polet nas še čaka v naslednjih letih".
- language
- slv
- published at
- 2026-10-01T15:29:14
- source
- Delo
- title
- DZ potrdil rebalans letošnjega proračuna
- url
- https://www.delo.si/novice/slovenija/dz-potrdil-rebalans-letosnjega-proracuna
- article order
- 8
- body
- Državni zbor je potrdil predlog rebalansa letošnjega proračuna, s katerim vlada po besedah premierja Janeza Janše popravlja slabo in neodgovorno načrtovanje predhodne vlade. V rebalansu so letošnji prihodki načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, kar je 6,3 odstotka več, kot je bilo določeno, odhodki pa se zvišujejo za 6,2 odstotka, na 18,8 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj naj bi tako znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP-ja, s čimer se predvideni primanjkljaj povečuje za okoli 100 milijonov evrov. Med vzroki za rast porabe vlada navaja višje obrambne izdatke in dodatna sredstva za projekte iz načrta za okrevanje in odpornost, z novim mandatom so se zgodile tudi reorganizacije nekaterih ministrstev. Janša: Prejšnja vlada je sprejemala obveznosti brez ustreznega finančnega kritja Dokument ni reformen, zagotavlja pa denar za obveznosti države, javne storitve in naložbe ter ustvarja podlago za konkurenčnejše gospodarstvo in boljše življenje ljudi, je dejal. Prejšnja vlada je po Janševih besedah sprejemala obveznosti brez ustreznega finančnega kritja, dopustila je zamude pri črpanju evropskih sredstev ter razkorak med mednarodnimi zavezami in njihovim financiranjem. Resnost javnofinančnega položaja po njegovih besedah dodatno potrjuje sredina objava statističnega urada, da je sektor država v drugem četrtletju ustvaril 750 milijonov evrov primanjkljaja oziroma 3,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). "S tem rebalansom zgolj zagotavljamo denar za obveznosti države, javne storitve in naložbe, pospešujemo črpanje evropskih sredstev in ustvarjamo podlago za davčne razbremenitve, konkurenčnejše gospodarstvo in boljše življenje ljudi," je ob predstavitvi dokumenta na današnji seji DZ poudaril premier. Šircelj: Skladno s fiskalnimi pravili "Na prihodkovni strani imamo višje prihodke predvsem zaradi ugodnejše gospodarske aktivnosti, ne zaradi višjih davkov. Na odhodkovni strani pa izpolnjujemo zakonske obveznosti, zaključen je načrt za okrevanje in odpornost, vlagamo v obrambo, pomagamo po naravnih nesrečah in proračun prilagajamo novi organizaciji državne uprave," je povedal finančni minister Andrej Šircelj. Po njegovo je načrtovani primanjkljaj v skladu s fiskalnimi pravili: da se ne povečuje, da z njim zagotavljajo socialno državo in da ne zmanjšujejo investicij, pa tudi to, da je gospodarstvo močnejše, kot so pričakovali. K višjim prihodkom po besedah Širclja prispevajo višji davek na dodano vrednost, prihodki od dohodnine in od davka od dohodkov pravnih oseb. "Niso se povečali davki, ampak ljudje več delajo, podjetja pa so uspešna in bolje poslujejo. Potrošniki zaupajo, zato je potrošnja. Torej je to predvsem posledica ljudi in gospodarstva," je dejal.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-01T16:15:58
- source
- Nova24TV
- title
- Državni zbor potrdil rebalans proračuna, Janša: Denar ne raste na drevesu
- url
- https://nova24tv.si/drzavni-zbor-potrdil-rebalans-proracuna-jansa-denar-ne-raste-na-drevesu/
- article order
- 12
- body
- DZ je s 47 glasovi za in 25 proti potrdil rebalans letošnjega državnega proračuna. Po mnenju koalicije je ta izraz odgovornega upravljanja javnih financ, zagotavljanja financiranja zakonskih pravic in črpanja evropskih sredstev ter podpore ljudem in gospodarstvu. Opozicija pa mu očita, da ne odraža socialnih in razvojnih potreb države. V rebalansu so prihodki načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, kar je 6,3 odstotka več, kot je veljavnem proračunu, odhodki pa se zvišujejo za 6,2 odstotka na 18,8 milijarde evrov. Med vzroki za rast porabe so višji obrambni izdatki in dodatna sredstva za projekte iz načrta za okrevanje in odpornost. Proračunski primanjkljaj naj bi znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda. S tem se predvideni primanjkljaj povečuje za okoli 100 milijonov evrov, ob čemer fiskalni svet opozarja, da bo rast neto izdatkov s približno osmimi odstotki znova višja od dovoljenih 4,4 odstotka, rebalans pa da ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja. "Primanjkljaj je v skladu s fiskalnimi pravili, delež javnega dolga v BDP pa se zmanjšuje," je na današnji izredni seji DZ povedal finančni minister Andrej Šircelj. "Na prihodkovni strani imamo višje prihodke predvsem zaradi ugodnejše gospodarske aktivnosti, in ne zaradi višjih davkov. Na odhodkovni strani pa izpolnjujemo zakonske obveznosti, zaključen je načrt za okrevanje in odpornost, vlagamo v obrambo, pomagamo po naravnih nesrečah in proračun prilagajamo novi organizaciji državne uprave," je povzel. "S tem rebalansom zgolj zagotavljamo denar za obveznosti države, javne storitve in naložbe, pospešujemo črpanje evropskih sredstev in ustvarjamo podlago za davčne razbremenitve, konkurenčnejše gospodarstvo in boljše življenje ljudi," pa je poudaril premier Janez Janša. Podobno so v predstavitvi stališč poslanskih skupin navajali poslanci SDS, skupine NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov. Janša je ocenil, da se je potreba po popravljanju "slabega načrtovanja ali česa drugega" ter po dodatnem denarju za plače sicer pokazala že pred nastopom nove vlade. Prejšnja vlada je pred volitvami po njegovih besedah delila nenačrtovan in neobstoječ denar in si pripisovala politične zasluge, "zdaj pa finančno kritje zanje iščemo v tem rebalansu". V koaliciji so tako izpostavili nove zakonske obveznosti in finančne posledice odločitev prejšnje vlade, za katere v veljavnem proračunu niso bila zagotovljena zadostna sredstva. Med njimi sta Rado Gladek iz SDS in Martin Mikolič iz skupine NSi, SLS, Fokus navedla plačno reformo v javnem sektorju, katere finančne posledice so bile podcenjene, uvedba zimskega regresa, za kar v prvotnem proračunu niso bila zagotovljena potrebna sredstva, vpliv višje minimalne plače ter sprememba prejemkov javnih uslužbencev in funkcionarjev, povezanih z delom v tujini. Vodja poslanske skupine Demokrati Elena Zavadlav Ušaj je spomnila, da mora pri povečanju porabe ostati jasno tudi drugo merilo, to je, da morajo biti sredstva porabljena namensko, pregledno in z rezultatom, ki ga je mogoče preveriti. Opozicija je bila medtem kritična, češ da rebalans ne vključuje niti enega varčevalnega ukrepa, racionalizacije ali nastavka za reformo. Dokumentu med drugim očita, da ne odraža dovolj uravnoteženo socialnih in razvojnih potreb države, krepi pa represivno področje. Klemen Boštjančič iz Svobode in Vladimir Šega iz Levice sta ob tem izpostavila, da je vlada ob prevzemu mandata opozarjala na katastrofalno stanje javnih financ, kar ne drži. "Hrastovo lubje bomo žrli, tako nekako je bilo slišati," je dejal Šega in izpostavil, da javna blagajna očitno vendarle ni prazna. Boštjančič je medtem izpostavil hitro rast slovenskega gospodarstva v drugem četrtletju, ki je omogočila večje izdatke in vladi očital, da se brezsramno hvali z tujimi zaslugami. "Ta rast ni vaša," je dejal in dodal, da je nastala v prvem polletju, Janševa vlada pa je mandat nastopila junija. "Predlagana prerazporeditev javnega denarja ne odraža dovolj uravnoteženih socialnih in razvojnih potreb države," je ocenil Darko Ratajc iz SD. Kot je dejal, več sredstev usmerja v obrambno in represivno področje, medtem ko se na nekaterih področjih, ki so pomembni za delovanje države in kakovost javnih storitev, sredstva zmanjšuje in ne sledi potrebam: "To velja tudi za znanost, kulturo in programe, namenjene manjšinam". Koalicijski poslanci so v razpravi izpostavljali, da vlada z višanjem obrambnih izdatkov izpolnjuje zaveze, ki jih je Natu dal nekdanji premier Robert Golob. Poslanec SDS Andrej Poglajen je poudaril, da je rebalans razvojno naravnan, "definitivno pa je to samo odskočna deska, tisti pravi polet nas še čaka v naslednjih letih". Vlada je medtem danes začela obravnavo proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti, a predlogov dokumentov še ni potrdila. Končno odločitev bo sprejela na eni od prihodnjih sej.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-01T15:09:56
- source
- Dnevnik
- title
- DZ potrdil rebalans letošnjega proračuna
- url
- https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/dz-potrdil-rebalans-letosnjega-proracuna-2831142/
- article order
- 0
- body
- DZ danes potrjuje predlog rebalansa letošnjega proračuna, s katerim vlada po besedah premierja Janeza Janše popravlja slabo in neodgovorno načrtovanje predhodne vlade. Dokument ni reformen, zagotavlja pa denar za obveznosti države, javne storitve in naložbe, ustvarja podlago za konkurenčnejše gospodarstvo in boljše življenje ljudi, je dejal. Prejšnja vlada je po Janševih besedah sprejemala obveznosti brez ustreznega finančnega kritja, dopustila je zamude pri črpanju evropskih sredstev ter razkorak med mednarodnimi zavezami in njihovim financiranjem. Resnost javnofinančnega položaja po njegovih besedah dodatno potrjuje sredina objava statističnega urada, da je sektor država v drugem četrtletju ustvaril 750 milijonov evrov primanjkljaja oziroma 3,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). "S tem rebalansom zgolj zagotavljamo denar za obveznosti države, javne storitve in naložbe, pospešujemo črpanje evropskih sredstev in ustvarjamo podlago za davčne razbremenitve, konkurenčnejše gospodarstvo in boljše življenje ljudi," je ob predstavitvi dokumenta na današnji seji DZ poudaril premier. Kot je dodal, se je potreba po popravljanju "slabega načrtovanja ali česa drugega" ter po dodatnem denarju za plače sicer pokazala že pred nastopom nove vlade. "Prejšnja vlada je maja potrdila prerazporeditev 75 milijonov evrov s področja obrambe za plače zaposlenih v osnovnih šolah, ki niso bile načrtovane, prerazporeditve pa seveda imajo svoje meje. Če denar prestavite z ene postavke na drugo, s tem ne povečate skupnega obsega razpoložljivih sredstev," je poudaril in dodal, da denar ne raste na drevesu. Kot primer je navedel, da je bil konec prejšnjega leta sprejet zakon, ki je vpeljal obvezni zimski regres za vsa leta naprej, sredstva zanj pa v proračunu za letošnje leto niso bila načrtovana. "V začetku letošnjega leta se je zvišala minimalna plača, s tem pa so se povečale tudi obveznosti za stroške dela in nekatera nadomestila. Zakonskih pravic zaposlenih seveda ni mogoče izpolniti s sklicevanjem na to, da pri pripravi proračuna nanje nismo niti pomislili," je bil kritičen. Prejšnja vlada je pred volitvami po njegovih besedah delila nenačrtovan in neobstoječ denar in si pripisovala politične zasluge, "zdaj pa finančno kritje zanje iščemo v tem rebalansu". Države se ne vodi tako, je še poudaril Janša. "Podpis pod zakonom ima ceno tudi takrat, ko televizijske kamere ugasnejo, račun pa vedno pride in na koncu ga plača davkoplačevalec," je dejal. V rebalansu letošnjega proračuna so letošnji prihodki načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, kar je 6,3 odstotka več, kot je določeno zdaj, odhodki pa se zvišujejo za 6,2 odstotka na 18,8 milijarde evrov. Med vzroki za rast porabe vlada izpostavlja višje obrambne izdatke in dodatna sredstva za projekte iz načrta za okrevanje in odpornost, z novim mandatom je prišlo tudi do reorganizacije nekaterih ministrstev. Proračunski primanjkljaj naj bi tako znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP. S tem se predvideni primanjkljaj povečuje za okoli 100 milijonov evrov, ob čemer fiskalni svet opozarja, da bo rast neto izdatkov s približno osmimi odstotki znova višja od dovoljenih 4,4 odstotka, rebalans pa da ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja. Vlada obljublja, da bo nadaljnje ukrepe za krepitev vzdržnosti javnih financ predstavila ob predložitvi proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-01T09:02:58
- source
- Tednik Demokracija
- title
- Premier Janša: Z rebalansom popravljamo slabo in neodgovorno načrtovanje prejšnje vlade
- url
- https://demokracija.si/fokus/premier-jansa-z-rebalansom-popravljamo-slabo-in-neodgovorno-nacrtovanje-prejsnje-vlade/
- article order
- 8
- body
- Državni zbor na današnji izredni seji obravnava rebalans letošnjega državnega proračuna, s katerim vlada zagotavlja dodatna sredstva za zakonske obveznosti, javne storitve in naložbe. Premier Janez Janša je ob predstavitvi odgovornost za del dodatnih izdatkov pripisal prejšnji vladi Roberta Goloba. Predlog predvideva približno 2,2 milijarde evrov primanjkljaja, skoraj 900 milijonov evrov pa naj bi država namenila samo za obresti. Razprava o rebalansu letošnjega proračuna odpira vprašanje, koliko so bile politične obljube prejšnje vlade podprte z dejanskim finančnim načrtovanjem. Janša je pred poslanci poudaril, da vlada z dokumentom predvsem zagotavlja kritje za že prevzete obveznosti države. Po njegovi oceni mora popravljati posledice slabega načrtovanja, zaradi katerega so bile sprejete pravice in obveznosti, ne da bi bila zanje zagotovljena zadostna sredstva. "Dokument, ki ga imate pred sabo, ni reformni, je rebalans," je dejal premier. S tem je nakazal tudi omejitve predloga: država mora najprej zagotoviti denar za obveznosti, ki jih je že sprejela, šele nato lahko oblikuje prostor za nove ukrepe. Vlada je predlog rebalansa potrdila 10. septembra. Ministrstvo za finance je ob tem med glavnimi razlogi za spremembe navedlo dodatne zakonske obveznosti, financiranje obrambnih zavez in časovne omejitve pri črpanju sredstev za okrevanje in odpornost. Sprejete pravice potrebujejo tudi finančno kritje Janša je prejšnji vladi očital, da je sprejemala obveznosti brez ustreznega finančnega kritja, ob tem pa pustila zamude pri evropskih projektih in neskladje med mednarodnimi zavezami ter njihovim financiranjem. Med primeri je izpostavil zimski regres in dvig minimalne plače. Po njegovih besedah proračun ni ustrezno upošteval finančnih posledic teh odločitev, čeprav zakonskih pravic zaposlenih država ne more prezreti. Ministrstvo za finance je v obrazložitvi rebalansa potrdilo, da se dodatna sredstva namenjajo zimskemu regresu, dvigu minimalne plače in uskladitvi plač javnih uslužbencev v tujini. Pri tem je pojasnilo, da gre za obveznosti, sprejete po uveljavitvi proračuna za leto 2026. Premier je navedel tudi majsko prerazporeditev 75 milijonov evrov z obrambnega področja za plače zaposlenih v osnovnih šolah. Po njegovi razlagi je ta odločitev pokazala, da prvotno načrtovana sredstva niso zadostovala za izpolnjevanje obveznosti. Prerazporeditev sicer lahko reši posamezno finančno težavo, vendar denarja ne ustvari. Povečanje ene postavke pomeni zmanjšanje druge, zato se vprašanje manjkajočega kritja zgolj preseli na drugo področje. "Denar ne raste na drevesu," je bilo osrednje premierjevo opozorilo. Njegov očitek prejšnji oblasti je bil, da je politične koristi sprejetih ukrepov predstavila takoj, zagotavljanje denarja zanje pa prepustila naslednji vladi. Več kot 18,7 milijarde evrov odhodkov Predlog rebalansa predvideva 16,544 milijarde evrov prihodkov in 18,762 milijarde evrov odhodkov. Razlika znaša približno 2,218 milijarde evrov oziroma po predlogu 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda. Odhodki se glede na sprejeti proračun povečujejo za približno 1,1 milijarde evrov. Rebalans torej prinaša občutno povečanje načrtovane porabe, ki ga vlada utemeljuje z dodatnimi obveznostmi in potrebami pri izvedbi projektov. Janša je opozoril tudi na gibanje državnega proračuna v prvem polletju. Po podatkih, ki jih je navedel v predstavitvi, so bili odhodki v primerjavi z istim obdobjem lani višji za 12,3 odstotka, prihodki pa za 8,4 odstotka. Takšno razmerje pomeni, da rast prihodkov ne dohaja rasti porabe. Če se nadaljuje, mora država razliko pokrivati z dodatnim zadolževanjem ali poseči v načrtovane izdatke. S tem se zmanjšuje tudi njena sposobnost odzivanja na prihodnje gospodarske in druge krize. Skoraj 900 milijonov evrov samo za obresti Med najbolj povednimi številkami v premierjevi predstavitvi je skoraj 900 milijonov evrov, predvidenih za plačilo obresti. Gre za strošek servisiranja dolga, ki ga mora država poravnati poleg drugih obveznosti, še preden govorimo o vračanju glavnice. "Zadolževanje ni brezplačno kosilo," je poudaril Janša. Obresti imajo neposredno proračunsko posledico: denarja, namenjenega njihovemu plačilu, ni mogoče hkrati porabiti za zdravstvene storitve, šole, infrastrukturo ali davčne razbremenitve. Zato razprava o dolgu presega vprašanje njegovega deleža v BDP. Pomembno je tudi, koliko vsako leto stane njegovo financiranje. Vlada želi ob tem po premierjevih besedah ohraniti razvojni del proračuna. Za investicijske odhodke in investicijske transfere je skupaj predvidenih približno 2,4 milijarde evrov. Janša je poudaril, da morata biti pri naložbah jasno opredeljena korist za ljudi in možnost dejanske izvedbe. Dodatna sredstva za šolstvo, socialno varnost in zdravstvo Po predstavljeni razdelitvi se sredstva za izobraževanje in šport glede na sprejeti proračun povečujejo za več kot 200 milijonov evrov. Podobno povečanje je predvideno za socialno varnost, za zdravstveno varstvo pa več kot 70 milijonov evrov. Premier je poudaril, da gre pri teh povečanjih predvsem za zagotavljanje kritja obveznosti, povezanih s spremembami predpisov. Višji zneski zato sami po sebi še ne povedo, koliko dodatnih storitev bodo dobili državljani. Del denarja je potreben že za financiranje obstoječega delovanja in zakonsko določenih pravic. Rebalans po obrazložitvi ministrstva prinaša tudi dodatnih 320 milijonov evrov za proračunski sklad načrta za okrevanje in odpornost ter 296 milijonov evrov za obrambne izdatke. Slednji naj bi dosegli 2,03 odstotka BDP. To kaže, da ima povečanje odhodkov več vzrokov. Poleg obveznosti iz delovne zakonodaje vključuje tudi financiranje evropskih projektov in obrambnih zavez. Pri presoji odgovornosti za celoten rebalans je treba te razloge razlikovati. Surs: polletni primanjkljaj dosegel 1,439 milijarde evrov Najnovejši podatki Statističnega urada Republike Slovenije potrjujejo, da so javne finance pod pritiskom. Sektor država je v drugem četrtletju letos ustvaril 750 milijonov evrov primanjkljaja oziroma 3,9 odstotka BDP tega četrtletja. V enakem obdobju lani je primanjkljaj znašal 594 milijonov evrov. V prvem polletju je skupni primanjkljaj dosegel 1,439 milijarde evrov, leto prej pa 1,091 milijarde. Prihodki sektorja država so se v prvih šestih mesecih povečali za 9,1 odstotka, izdatki za 10,6 odstotka. Konsolidirani bruto dolg je ob koncu drugega četrtletja znašal 47,707 milijarde evrov oziroma 64,7 odstotka BDP. Vir: SURS. Pri primerjavah je treba upoštevati, da podatki Sursa zajemajo celoten sektor država, rebalans pa državni proračun. Gre za različna obsega javnih financ, zato zneskov in stopenj rasti ni mogoče neposredno enačiti. Po rebalansu bo na vrsti preverjanje rezultatov Janša je rebalans predstavil kot korak k urejanju podedovanih obveznosti in ustvarjanju podlage za davčne razbremenitve, konkurenčnejše gospodarstvo ter višjo blaginjo. Že ob septembrski predstavitvi dela vlade je napovedal tudi učinkovitejšo organizacijo javnega sektorja in odpravljanje podvajanj nalog. Današnja razprava zato odpira dve vprašanji. Prvo je odgovornost prejšnje vlade za obveznosti, ki v proračunu niso imele zadostnega kritja. Drugo pa je odgovornost sedanje vlade, da povečana sredstva porabi učinkovito in načrtovane projekte tudi izvede. Rebalans zagotavlja denar, vendar bo uspeh proračunske politike viden pri rezultatih: izvedenih naložbah, dostopnosti javnih storitev in obvladovanju primanjkljaja. Premierjev očitek Golobovi vladi je jasen. Zdaj bo morala njegova vlada pokazati, kako bo preprečila, da bi se razkorak med sprejetimi obveznostmi in razpoložljivim denarjem ponavljal.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-01T11:57:50
- source
- Domovina
- title
- Janša ob rebalansu: Golobove obljube dobivajo račun, "denar ne raste na drevesu"
- url
- https://www.domovina.je/jansa-ob-rebalansu-golobove-obljube-dobivajo-racun-denar-ne-raste-na-drevesu
- article order
- 5
- body
- Janša trdi, da z rebalansom popravljajo slabo in neodgovorno načrtovanje prejšnje vlade. DZ danes potrjuje predlog rebalansa letošnjega proračuna, s katerim vlada po besedah premierja Janeza Janše popravlja slabo in neodgovorno načrtovanje predhodne vlade. Dokument ni reformen, zagotavlja pa denar za obveznosti države, javne storitve in naložbe, ustvarja podlago za konkurenčnejše gospodarstvo in boljše življenje ljudi, je dejal. Prejšnja vlada je po Janševih besedah sprejemala obveznosti brez ustreznega finančnega kritja, dopustila je zamude pri črpanju evropskih sredstev ter razkorak med mednarodnimi zavezami in njihovim financiranjem. Resnost javnofinančnega položaja po njegovih besedah dodatno potrjuje sredina objava statističnega urada, da je sektor država v drugem četrtletju ustvaril 750 milijonov evrov primanjkljaja oziroma 3,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). "S tem rebalansom zgolj zagotavljamo denar za obveznosti države, javne storitve in naložbe, pospešujemo črpanje evropskih sredstev in ustvarjamo podlago za davčne razbremenitve, konkurenčnejše gospodarstvo in boljše življenje ljudi," je ob predstavitvi dokumenta na današnji seji DZ poudaril premier. Kot je dodal, se je potreba po popravljanju "slabega načrtovanja ali česa drugega" ter po dodatnem denarju za plače sicer pokazala že pred nastopom nove vlade. "Prejšnja vlada je maja potrdila prerazporeditev 75 milijonov evrov s področja obrambe za plače zaposlenih v osnovnih šolah, ki niso bile načrtovane, prerazporeditve pa seveda imajo svoje meje. Če denar prestavite z ene postavke na drugo, s tem ne povečate skupnega obsega razpoložljivih sredstev," je poudaril in dodal, da denar ne raste na drevesu. Prejšnja vlada je pred volitvami po njegovih besedah delila nenačrtovan in neobstoječ denar in si pripisovala politične zasluge, "zdaj pa finančno kritje zanje iščemo v tem rebalansu". Države se ne vodi tako, je še poudaril Janša. "Podpis pod zakonom ima ceno tudi takrat, ko televizijske kamere ugasnejo, račun pa vedno pride in na koncu ga plača davkoplačevalec," je dejal. S tem se predvideni primanjkljaj povečuje za okoli 100 milijonov evrov, ob čemer fiskalni svet opozarja, da bo rast neto izdatkov s približno osmimi odstotki znova višja od dovoljenih 4,4 odstotka, rebalans pa da ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja. Vlada obljublja, da bo nadaljnje ukrepe za krepitev vzdržnosti javnih financ predstavila ob predložitvi proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-01T08:08:34
- source
- Žurnal24
- title
- Janša udaril po prejšnji vladi: "Denar ne raste na drevesu"
- url
- https://www.zurnal24.si/slovenija/jansa-udaril-po-prejsnji-vladi-denar-ne-raste-na-drevesu-466013
- article order
- 9
- body
- DZ je s 47 glasovi za in 25 proti potrdil rebalans letošnjega državnega proračuna. Po mnenju koalicije je ta izraz odgovornega upravljanja javnih financ, zagotavljanja financiranja zakonskih pravic in črpanja evropskih sredstev ter podpore ljudem in gospodarstvu. Opozicija pa mu očita, da ne odraža socialnih in razvojnih potreb države. V rebalansu so prihodki načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, kar je 6,3 odstotka več, kot je veljavnem proračunu, odhodki pa se zvišujejo za 6,2 odstotka na 18,8 milijarde evrov. Med vzroki za rast porabe so višji obrambni izdatki in dodatna sredstva za projekte iz načrta za okrevanje in odpornost. Proračunski primanjkljaj naj bi znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda. S tem se predvideni primanjkljaj povečuje za okoli 100 milijonov evrov, ob čemer fiskalni svet opozarja, da bo rast neto izdatkov s približno osmimi odstotki znova višja od dovoljenih 4,4 odstotka, rebalans pa da ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja. Vlada brani proračunski primanjkljaj in zmanjševanje dolga "Primanjkljaj je v skladu s fiskalnimi pravili, delež javnega dolga v BDP pa se zmanjšuje," je na današnji izredni seji DZ povedal finančni minister Andrej Šircelj. "Na prihodkovni strani imamo višje prihodke predvsem zaradi ugodnejše gospodarske aktivnosti, in ne zaradi višjih davkov. Na odhodkovni strani pa izpolnjujemo zakonske obveznosti, zaključen je načrt za okrevanje in odpornost, vlagamo v obrambo, pomagamo po naravnih nesrečah in proračun prilagajamo novi organizaciji državne uprave," je povzel. "S tem rebalansom zgolj zagotavljamo denar za obveznosti države, javne storitve in naložbe, pospešujemo črpanje evropskih sredstev in ustvarjamo podlago za davčne razbremenitve, konkurenčnejše gospodarstvo in boljše življenje ljudi," pa je poudaril premier Janez Janša. Podobno so v predstavitvi stališč poslanskih skupin navajali poslanci SDS, skupine NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov. Janša je ocenil, da se je potreba po popravljanju "slabega načrtovanja ali česa drugega" ter po dodatnem denarju za plače sicer pokazala že pred nastopom nove vlade. Prejšnja vlada je pred volitvami po njegovih besedah delila nenačrtovan in neobstoječ denar in si pripisovala politične zasluge. "Zdaj pa finančno kritje zanje iščemo v tem rebalansu," je pojasnil. V koaliciji so tako izpostavili nove zakonske obveznosti in finančne posledice odločitev prejšnje vlade, za katere v veljavnem proračunu niso bila zagotovljena zadostna sredstva. Med njimi sta Rado Gladek iz SDS in Martin Mikolič iz skupine NSi, SLS, Fokus navedla plačno reformo v javnem sektorju, katere finančne posledice so bile podcenjene, uvedba zimskega regresa, za kar v prvotnem proračunu niso bila zagotovljena potrebna sredstva, vpliv višje minimalne plače ter sprememba prejemkov javnih uslužbencev in funkcionarjev, povezanih z delom v tujini. Vodja poslanske skupine Demokrati Elena Zavadlav Ušaj je spomnila, da mora pri povečanju porabe ostati jasno tudi drugo merilo, to je, da morajo biti sredstva porabljena namensko, pregledno in z rezultatom, ki ga je mogoče preveriti. Opozicija opozarja na zmanjševanje sredstev za razvojne potrebe Opozicija je bila medtem kritična, češ da rebalans ne vključuje niti enega varčevalnega ukrepa, racionalizacije ali nastavka za reformo. Dokumentu med drugim očita, da ne odraža dovolj uravnoteženo socialnih in razvojnih potreb države, krepi pa represivno področje. Klemen Boštjančič iz Svobode in Vladimir Šega iz Levice sta ob tem izpostavila, da je vlada ob prevzemu mandata opozarjala na katastrofalno stanje javnih financ, kar ne drži. "Hrastovo lubje bomo žrli, tako nekako je bilo slišati," je dejal Šega in izpostavil, da javna blagajna očitno vendarle ni prazna. Boštjančič je medtem izpostavil hitro rast slovenskega gospodarstva v drugem četrtletju, ki je omogočila večje izdatke in vladi očital, da se brezsramno hvali z tujimi zaslugami. "Ta rast ni vaša," je dejal in dodal, da je nastala v prvem polletju, Janševa vlada pa je mandat nastopila junija. "Predlagana prerazporeditev javnega denarja ne odraža dovolj uravnoteženih socialnih in razvojnih potreb države," je ocenil Darko Ratajc iz SD. Kot je dejal, več sredstev usmerja v obrambno in represivno področje, medtem ko se na nekaterih področjih, ki so pomembni za delovanje države in kakovost javnih storitev, sredstva zmanjšuje in ne sledi potrebam. "To velja tudi za znanost, kulturo in programe, namenjene manjšinam," je še izpostavil. Koalicijski poslanci so v razpravi izpostavljali, da vlada z višanjem obrambnih izdatkov izpolnjuje zaveze, ki jih je Natu dal nekdanji premier Robert Golob. Poslanec SDS Andrej Poglajen je poudaril, da je rebalans razvojno naravnan. "Definitivno pa je to samo odskočna deska, tisti pravi polet nas še čaka v naslednjih letih," je dodal. Vlada je medtem danes začela obravnavo proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti, a predlogov dokumentov še ni potrdila. Končno odločitev bo sprejela na eni od prihodnjih sej. Potrdili tudi zakon o izvrševanju proračunov DZ je na današnji izredni seji s 47 glasovi za in 25 proti potrdil zakon o izvrševanju proračunov za leti 2026 in 2027, ki ureja tehnično izvajanje rebalansa letošnjega proračuna. Z njim se med drugim povprečnina za občine v letošnjem letu zvišuje za 10 evrov na 845 evrov. Predlog za tolikšen dvig povprečnine je dala koalicija in je sledil pripombam združenj občin. Vlada je predlog podprla. Višja povprečnina se bo občinam priznala za celotno leto 2026, razlika med prvotno dogovorjeno in sedaj določeno povprečnino pa se bo poračunala in občinam nakazala najpozneje do 11. novembra. Izpada bo zato po ocenah finančnega ministrstva za 22 milijonov evrov. V združenju občin so pojasnili, da prvotno dogovorjena povprečnina ne zagotavlja zadostnih sredstev za nemoteno izvajanje zakonsko določenih nalog občin in da finančni položaj občin otežujejo povečani stroški dela zaradi izvajanja plačne reforme in dviga minimalne plače ter vsesplošne rasti cen energentov, posledično pa tudi blaga in storitev. Denar bodo lahko iz demografskega sklada preusmerjali v pokojninski Kot je danes povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Kristina Šteblaj, se z zakonom uvaja nov namenski prihodek, in sicer gre za plačilo storitve zagotavljanja varnega okolja za obdelavo zaščitenih podatkov organov javnega sektorja. Dopustni obseg zadolževanja za letos se zmanjšuje, hkrati pa se vzpostavlja pravna podlaga, ki omogoča večjo uporabo denarnih sredstev države, če to dopušča likvidnostni položaj države. Po zakonu se lahko 176 milijonov evrov z rezervnega demografskega sklada preusmeri za zagotavljanje zadostnega obsega sredstev za pokojnine, sprememba pa se nanaša še na obseg financiranja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, in sicer se znižuje znesek s 520 milijonov evrov na 420 milijonov evrov. Po besedah Jane Gržinič iz SDS vlada ne želi tvegati kršitve maastrichtskih meril in morebitne uvedbe postopka presežnega primanjkljaja, zato v letu 2026 poskuša uporabiti vsa razpoložljiva sredstva. "Dajemo tistim, ki jim je bil denar namenjen, nikomur nič ne jemljemo," je poudarila. Dejan Zakrajšek iz Demokratov je za pomembnega označil ukrep za znižanje načrtovanega obsega novega zadolževanja, po katerem se najvišji dovoljeni obseg zadolževanja zmanjšuje s 5,2 milijarde na 4,9 milijarde evrov. Aleksander Gungl iz skupine NSi, SLS in Fokus je med drugim povedal sta za njih redno izplačevanje pokojnin in varnost upokojencev pomembni prednostni nalogi. Opozicija svari pred zlorabo upokojencev in krčenjem sredstev za zdravstvo V opoziciji so bili do tega zelo kritični. Alenka Bratušek iz Svobode je opozorila na zdravstvo, kjer se jemlje 100 milijonov evrov, in na denar upokojencev. "Denar, namenjen za financiranje pokojnin, ki se je na skladu zbiral več kot 10 let, boste pobrali z enim zamahom," je izpostavila. "Če je to v rebalansu proračuna skrito, je v tem zakonu očitno, da vlada, da bi zaprla proračun, varčuje pri sredstvih za izvajanje zdravstvenih storitev, z istim namenom preusmerja denar, ki ga veljavni zakoni namenjajo za sofinanciranje pokojnin danes aktivne generacije," je bil kritičen Darko Ratajc iz SD. Podobno je bil kritičen Vladimir Šega iz Levice. "Gre za dvojno zlorabo upokojencev. Najprej čez noč izpraznijo njihov rezervni sklad in znižajo transfer proračuna v pokojninsko in invalidsko blagajno, potem pa še zlorabijo pokojninsko blagajno za manever, s katerim denar za pokojnine, zdravstvo in dolgotrajno oskrbo dejansko preusmerijo v železje," je ocenil.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-01T16:15:08
- source
- Svet24
- title
- V rebalansu proračuna manjkata več kot dve milijardi
- url
- https://svet24.si/novice/politika/rebalans-proracuna-povprecnine-demografski-sklad-1930520
- source scope
- analyzed source count
- 10
- omitted articles
- article order
- 2
- body
- Dokument ni reformen, zagotavlja pa denar za obveznosti države, javne storitve in naložbe, ustvarja podlago za konkurenčnejše gospodarstvo in boljše življenje ljudi, je dejal. Prejšnja vlada je po Janševih besedah sprejemala obveznosti brez ustreznega finančnega kritja, dopustila je zamude pri črpanju evropskih sredstev ter razkorak med mednarodnimi zavezami in njihovim financiranjem. Resnost javnofinančnega položaja po njegovih besedah dodatno potrjuje sredina objava statističnega urada, da je sektor država v drugem četrtletju ustvaril 750 milijonov evrov primanjkljaja oziroma 3,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). "S tem rebalansom zgolj zagotavljamo denar za obveznosti države, javne storitve in naložbe, pospešujemo črpanje evropskih sredstev in ustvarjamo podlago za davčne razbremenitve, konkurenčnejše gospodarstvo in boljše življenje ljudi," je ob predstavitvi dokumenta na današnji seji DZ poudaril premier. Kot je dodal, se je potreba po popravljanju "slabega načrtovanja ali česa drugega" ter po dodatnem denarju za plače sicer pokazala že pred nastopom nove vlade. "Prejšnja vlada je maja potrdila prerazporeditev 75 milijonov evrov s področja obrambe za plače zaposlenih v osnovnih šolah, ki niso bile načrtovane, prerazporeditve pa seveda imajo svoje meje. Če denar prestavite z ene postavke na drugo, s tem ne povečate skupnega obsega razpoložljivih sredstev," je poudaril in dodal, da denar ne raste na drevesu. Kot primer je navedel, da je bil konec prejšnjega leta sprejet zakon, ki je vpeljal obvezni zimski regres za vsa leta naprej, sredstva zanj pa v proračunu za letošnje leto niso bila načrtovana. "V začetku letošnjega leta se je zvišala minimalna plača, s tem pa so se povečale tudi obveznosti za stroške dela in nekatera nadomestila. Zakonskih pravic zaposlenih seveda ni mogoče izpolniti s sklicevanjem na to, da pri pripravi proračuna nanje nismo niti pomislili," je bil kritičen. Prejšnja vlada je pred volitvami po njegovih besedah delila nenačrtovan in neobstoječ denar in si pripisovala politične zasluge, "zdaj pa finančno kritje zanje iščemo v tem rebalansu". Države se ne vodi tako, je še poudaril Janša. "Podpis pod zakonom ima ceno tudi takrat, ko televizijske kamere ugasnejo, račun pa vedno pride in na koncu ga plača davkoplačevalec," je dejal. Janša je med drugim izpostavil, da vlada glede na sprejeti proračun povečuje sredstva za izobraževanje in šport za preko 200 milijonov evrov, za socialno varnost pa prav tako za preko 200 milijonov evrov. "Ta številka seveda štrli iz splošnih številk javnih financ glede na dejstvo, da imamo nizko brezposelnost in nobene posebne socialne krize, sredstva pa je treba povečati," je dejal in poudaril, da so potrebne reforme. Med drugim rebalans povečuje tudi sredstva za pripravništva in specializacije, s katerimi po Janševih besedah gradijo kadrovsko podlago za boljšo zdravstveno oskrbo. Omenil je otroke z redkimi boleznimi in njihove družine, ki da pri dostopu do zdravljenja ne smejo biti odvisni od dobrodelnih akcij. "Zato je bil seveda pripravljen tudi predlog zakona o javnem skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni, ki se zdaj uveljavlja. Njegov glavni vir financiranja bo nerazporejeni del enega odstotka dohodnine, torej sredstva, za katera davčni zavezanci niso določili upravičenca," je bil jasen. Pri tem je zavrnil očitke, da gre financiranje sklada na škodo nevladnih organizacij. Med drugim se je dotaknil tudi mednarodnih obveznosti države. "Če želimo, da bodo zavezniki izpolnjevali svoje obveznosti, mora biti tudi Slovenija zanesljiva partnerica. Zaveze, ki jih sprejme neka vlada, veljajo tudi v naslednjem mandatu, ne glede na to, če se vlada zamenja," je dejal in izpostavil, da se sredstva za obrambo glede na sprejeti proračun "končno realno povečujejo do že zdavnaj obljubljenih dveh odstotkov BDP". Izpostavil je še oklepnike boxer. "Ko je prejšnja vlada prekinila pogodbo, je obljubila, da bo sklenila novo in pri tem prihranila 400 milijonov evrov. Danes imamo po štirih letih namesto tega prihranka veliko finančno škodo, pa tudi politično. Ob tem, da ni ne oklepnikov ne prihrankov, smo plačali še štiri milijone evrov kazni zaradi prekinitve pogodbe," je dejal in pristavil, da "gre tu seveda za neposredno kazensko odgovornost za to povzročeno škodo". V predlogu rebalansa letošnjega proračuna, ki ga danes obravnava DZ, primanjkljaj ostaja pri 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). "To je v skladu s fiskalnimi pravili, delež javnega dolga v BDP pa se zmanjšuje," je povedal finančni minister Andrej Šircelj. "Na prihodkovni strani imamo višje prihodke predvsem zaradi ugodnejše gospodarske aktivnosti, in ne zaradi višjih davkov. Na odhodkovni strani pa izpolnjujemo zakonske obveznosti, zaključen je načrt za okrevanje in odpornost, vlagamo v obrambo, pomagamo po naravnih nesrečah in proračun prilagajamo novi organizaciji državne uprave," je povzel minister. O predlaganem rebalansu proračuna za letos je izpostavil, da se načrtovani primanjkljaj ne povečuje, da z njim zagotavljajo socialno državo in da ne zmanjšujejo investicij, pa tudi, da je gospodarstvo močnejše, kot so pričakovali. Od sprejema sprememb državnega proračuna za leto 2026 v času prejšnje vlade se je spremenila gospodarska aktivnost, ki je višja od takratnih pričakovanj, hkrati pa so nastale nove obveznosti in potrebe, je dodal. V predlogu rebalansa so prihodki načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, odhodki pa v višini 18,8 milijarde evrov. Oboji se povečujejo. K višjim prihodkom prispevajo višji davek na dodano vrednost, prihodki od dohodnine in od davka od dohodkov pravnih oseb. "Niso se povečali davki, ampak ljudje več delajo, podjetja pa so uspešna in bolje poslujejo. Potrošniki zaupajo, zato je potrošnja. Torej je to predvsem posledica ljudi in gospodarstva," je dejal Šircelj. Za trošarine je ocena nižja za približno 112 milijonov evrov, glavni razlog pa so predvsem višje cen goriv in kurilnega olja. "Trošarine smo spustili na minimum predvsem zato, da se dodatno ne obremenjuje ne prebivalcev in gospodarstva," je poudaril minister. Povečujejo se nedavčni prihodki, prihodki evropskega proračuna, predvsem ker so zaključili črpanje sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, je nadaljeval. Proračunski odhodki se povečujejo zaradi kombinacije novih zakonskih obveznosti, zaključevanja črpanja evropskih sredstev in višjih obrambnih izdatkov. V sprejetem proračunu niso bile vključene nekatere obveznosti, kot so zimski regres, dodatna sredstva pa so potrebna tudi zaradi povečanja minimalne plače, ki vpliva na stroške dela v javnem sektorju in višino nekaterih transferjev, je navedel. Pri načrtu za okrevanje in odpornost so bila po njegovih navedbah počrpana vsa sredstva. "Koalicijska pogodba nalaga učinkovito podporo pri črpanju vseh evropskih sredstev in to zavezo dejansko uresničujemo," je povedal. Pomemben del povečanja odhodkov so obrambni izdatki, ki se povečujejo za 296 milijonov evrov, in sicer na podlagi resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja slovenske vojske do leta 2040. To resolucijo je sprejel DZ, je spomnil. Pomemben del rebalansa proračuna so tudi investicije. "Tu zagotavljamo sredstva za infrastrukturo, železniško omrežje, zdravstveno infrastrukturo, okoljske projekte, stanovanjsko politiko, razvoj gospodarstva in modernizacijo slovenske vojske," je naštel Šircelj. Investicij ne zmanjšujejo, to so po njegovih besedah "naložbe v Slovenijo". Poseben del predstavljajo še sredstva za odpravljanje posledic naravnih nesreč, in sicer v višini 359 milijonov evrov. Predlagani rebalans pa upošteva tudi spremembe v organizaciji državne uprave. Število ministrstev se je zmanjšalo z 19 na 14, zato je bilo treba prilagoditi finančne načrte in prerazporediti sredstva med resorji. "Vitka in učinkovita država ni cilj sama po sebi, je pogoj, da več denarja ostane tistim, ki ga ustvarjajo," je dodal. Cilj po Šircljevih navedbah ostaja postopno zmanjševanje deleža javnega dolga v BDP. Konec leta 2025 je ta znašal 65,1 odstotka BDP, letos naj bi se znižal na 64,6 odstotka BDP.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-01T08:39:08
- source
- Reporter
- title
- Janša o odpovedanih oklepnikih: Namesto prihranka velika finančna škoda
- url
- https://reporter.si/clanek/slovenija/rebalans-proracun-primanjkljaj-jansa-sircelj-1930322
- omitted source count
- 1
- total source count
- 11