MedVrsticami

Strokovnjaki pozivajo k pravilnemu kurjenju za čistejši zrak v kurilni sezoni 1.10.2026

Analiziranih 9 virov Slovenščina

Ob začetku kurilne sezone so slovenski strokovnjaki in pristojne institucije opozorili na problematiko onesnaženosti zraka z drobnimi delci PM10 in PM2,5, ki so posledica neustreznega kurjenja v gospodinjstvih. Mala kurišča na lesno biomaso so glavni vir teh emisij, še posebej v hladnih in brezvetrnih dneh, ko se onesnažen zrak težje razredči. Strokovnjaki poudarjajo, da lahko posamezniki k izboljšanju kakovosti zraka prispevajo s pravilno uporabo suhega lesa, rednim vzdrževanjem kurilnih naprav in dimnikov ter opustitvijo kurjenja odpadkov. Država prek Eko sklada spodbuja zamenjavo starih in neučinkovitih kurilnih naprav s sodobnejšimi sistemi, kot so toplotne črpalke in učinkoviti kotli na lesno biomaso. V zadnjih treh letih je bilo za ta namen dodeljenih več kot 100 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Poleg okoljskih koristi strokovnjaki izpostavljajo tudi nujnost rednega dimnikarskega pregleda za zagotavljanje požarne varnosti in preprečevanje zastrupitev z ogljikovim monoksidom, medtem ko Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja na resne zdravstvene posledice izpostavljenosti onesnaženemu zraku.

Infografika

image url: /static/img/infographics/slv-128651_sl_8192a177d95f6717.webp

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Dnevnik	Večer	Portal GOV.SI	SiOL	Žurnal24	Svet24
Redno vzdrževanje kurilnih naprav in dimnikov zmanjšuje emisije, porabo goriva in tveganje za dimniške požare.	Večina virov podpira trditev, a STA je ne omenja.	Ni omenjeno	Delno: Članek omenja zmanjšanje tveganja za požare in negativne posledice slabega vzdrževanja.	Da: Članek potrjuje vse tri navedene koristi vzdrževanja.	Da: Članek potrjuje vse tri navedene koristi vzdrževanja.	Delno: Omenja zmanjšanje emisij in tveganje za požar, porabe goriva ne.	Da: Članek potrjuje vse tri navedene koristi vzdrževanja.	Da: Članek potrjuje pomen vzdrževanja za emisije, požarno varnost in učinkovitost.	Delno: Omenjeno je zmanjšanje tveganja za požare in sajavost.	Delno: Omenjeno je zmanjšanje tveganja za požare in sajavost, ostalo ne.
V zadnjem letu je bilo izplačanih več kot 26 milijonov evrov spodbud za skoraj 6000 zamenjav kurilnih naprav.	Več virov potrjuje, drugi delno ali ne omenjajo.	Ni omenjeno	Delno: Članek navaja 26 milijonov evrov, a ne potrdi števila 6000 zamenjav.	Da: Članek navaja te podatke za obdobje od septembra lani do septembra letos.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja točno te podatke za preteklo leto.	Da: Članek navaja te podatke za obdobje od septembra lani do septembra letos.	Ni omenjeno	Delno: Članek navaja 26 milijonov evrov, a za obdobje od lanskega septembra.	Delno: Članek omenja 26 milijonov evrov, a ne za 6000 zamenjav v zadnjem letu.
Onesnažen zrak je povezan z boleznimi dihal, srca in ožilja, možgansko kapjo, sladkorno boleznijo in astmo.	Večina podpira, Večer in SiOL izpustita nekatere bolezni.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje povezavo z naštetimi boleznimi.	Da: Članek potrjuje povezavo z naštetimi boleznimi.	Da: Članek navaja te povezave na podlagi opozoril NIJZ.	Delno: Omenja srčno-žilne težave, astmo in raka pljuč, ostalih ne.	Da: Članek potrjuje povezavo z naštetimi boleznimi.	Delno: Omenja bolezni dihal, srca, ožilja, astmo in vpliv na možgane/presnovo, a ne izrecno kapi/sladkorne.	Da: Članek izrecno navaja te povezave z zdravjem.	Da: Članek potrjuje povezavo z naštetimi boleznimi.
Za učinkovito izgorevanje mora biti les zračno sušen vsaj eno leto in imeti manj kot 20 odstotkov vlage.	Dva vira potrjujeta oba pogoja, ostali le enega ali nobenega.	Ni omenjeno	Delno: Članek potrjuje sušenje vsaj eno leto, vsebnost vlage ni eksplicitno navedena.	Delno: Članek omenja zahtevo po manj kot 20 % vlage, ne omenja pa časa sušenja.	Da: Članek izrecno navaja oba pogoja za lesno gorivo.	Delno: Omenja zahtevo po manj kot 20 % vlage, ne pa trajanja sušenja.	Delno: Članek navaja zahtevo po manj kot 20 % vlage, a ne omenja časa sušenja.	Da: Članek izrecno navaja oba pogoja za ustrezno gorivo.	Delno: Omenjeno je sušenje vsaj eno leto, vsebnost vlage ni navedena.	Delno: Članek potrjuje sušenje vsaj eno leto, vsebnost vlage ni omenjena.
Kurjenje odpadkov, kot je plastika, sprošča rakotvorne spojine, dioksine in furane.	Trije viri potrjujejo, štirje molčijo, dva delno.	Ni omenjeno	Da: Članek izrecno navaja te škodljive snovi pri kurjenju odpadkov.	Ni omenjeno	Delno: Članek navaja, da odpadki ne sodijo v peč, a ne našteva teh snovi.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Omenja nevarnost kurjenja odpadkov, a ne našteva specifično dioksinov in furanov.	Da: Članek potrjuje sproščanje teh snovi pri kurjenju plastike.	Da: Članek izrecno navaja sproščanje teh snovi pri kurjenju plastike.
Geografske in meteorološke značilnosti Slovenije v hladnih dneh otežujejo razredčitev onesnaženega zraka.	Večina virov trditev potrjuje, STA je ne omenja, SiOL pa jo le delno podpira.	Ni omenjeno	Da: Članek dobesedno potrjuje to trditev.	Da: Članek dobesedno potrjuje to trditev.	Da: Članek dobesedno potrjuje to trditev.	Da: Članek dobesedno potrjuje to trditev.	Da: Članek dobesedno potrjuje to trditev.	Delno: Omenja težave v strnjenih naseljih in epizode z visokimi vrednostmi v kurilni sezoni.	Da: Članek omenja temperaturne obrate in kotlinske lege.	Da: Članek dobesedno potrjuje to trditev.
Glavni antropogeni vir primarnih delcev v Sloveniji je zgorevanje goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju.	Večina virov podpira trditev, le STA in Dnevnik je ne omenjata.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da so to glavni antropogeni viri.	Da: Članek izrecno navaja, da je to glavni vir primarnih delcev.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da izgorevanje v gospodinjstvih ustvari večino delcev.	Da: Članek to izrecno navaja kot ugotovitev nacionalnih evidenc.	Da: Članek navaja, da so to glavni antropogeni viri primarnih delcev.	Delno: Članek navaja zgorevanje lesne biomase kot enega glavnih virov.	Da: Članek navaja, da nacionalne evidence kažejo prav to.
Država prek Eko sklada nudi finančne spodbude za zamenjavo starih kurilnih naprav s toplotnimi črpalkami ali sodobnimi kotli.	Večina potrjuje, Dnevnik le delno, STA in SiOL ne omenjata.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje obstoj spodbud Eko sklada za te namene.	Da: Članek potrjuje spodbude Eko sklada za te namene.	Delno: Omenjen je Eko sklad in želja anketirancev po subvencijah.	Da: Članek potrjuje vlogo Eko sklada pri sofinanciranju teh sistemov.	Da: Članek potrjuje podporo Eko sklada za te naprave.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje subvencije Eko sklada za te namene.	Da: Članek potrjuje obstoj spodbud Eko sklada za te namene.
Trend koncentracije delcev v zraku v Sloveniji se v zadnjih desetih letih zmanjšuje.	Večina virov trditev podpira, nekateri brez desetletja.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja izjavo Arsa o trendu zmanjševanja v zadnjih 10 letih.	Delno: Članek navaja trend zmanjševanja v zadnjih letih, ne omenja pa natančno desetletja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da se je onesnaženost zraka v zadnjem desetletju zmanjševala.	Da: Članek potrjuje trend zmanjševanja v zadnjih 10 letih.	Da: Članek navaja, da v zadnjih 10 letih opažajo trend zmanjševanja.
Mala kurišča v Sloveniji prispevajo 53 odstotkov emisij delcev PM10 in 70 odstotkov emisij PM2,5.	Večina virov podpira trditev, nekateri je ne omenjajo.	Ni omenjeno	Da: Podatek je neposredno naveden v članku.	Da: Članek navaja te točne podatke za leto 2024.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja več kot polovico za PM10 in 70 % za PM2,5.	Da: Članek navaja te točne podatke za leto 2024.	Da: Članek navaja te točne podatke Agencije za okolje.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja točno te odstotke za prispevek malih kurišč.
Evropska direktiva o kakovosti zunanjega zraka za leto 2030 določa bistveno strožje standarde za delce PM10 in PM2,5.	Večina virov ne omenja; le Večer in GOV.SI potrjujeta.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje novo direktivo in strožje standarde do 2030.	Da: Članek potrjuje prenos direktive in strožje standarde za 2030.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Več kot 60 odstotkov kurilnih naprav v Sloveniji od leta 2017 ni bilo pregledanih.	Samo SiOL navaja trditev, ostali je ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek navaja to informacijo Zbornice komunalnega gospodarstva.	Ni omenjeno	Ni omenjeno

claims

Redno vzdrževanje kurilnih naprav in dimnikov zmanjšuje emisije, porabo goriva in tveganje za dimniške požare.
V zadnjem letu je bilo izplačanih več kot 26 milijonov evrov spodbud za skoraj 6000 zamenjav kurilnih naprav.
Onesnažen zrak je povezan z boleznimi dihal, srca in ožilja, možgansko kapjo, sladkorno boleznijo in astmo.
Za učinkovito izgorevanje mora biti les zračno sušen vsaj eno leto in imeti manj kot 20 odstotkov vlage.
Kurjenje odpadkov, kot je plastika, sprošča rakotvorne spojine, dioksine in furane.
Geografske in meteorološke značilnosti Slovenije v hladnih dneh otežujejo razredčitev onesnaženega zraka.
Glavni antropogeni vir primarnih delcev v Sloveniji je zgorevanje goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju.
Država prek Eko sklada nudi finančne spodbude za zamenjavo starih kurilnih naprav s toplotnimi črpalkami ali sodobnimi kotli.
Trend koncentracije delcev v zraku v Sloveniji se v zadnjih desetih letih zmanjšuje.
Mala kurišča v Sloveniji prispevajo 53 odstotkov emisij delcev PM10 in 70 odstotkov emisij PM2,5.
Evropska direktiva o kakovosti zunanjega zraka za leto 2030 določa bistveno strožje standarde za delce PM10 in PM2,5.
Več kot 60 odstotkov kurilnih naprav v Sloveniji od leta 2017 ni bilo pregledanih.

key differences

Država prek Eko sklada nudi finančne spodbude za zamenjavo starih kurilnih naprav s toplotnimi črpalkami ali sodobnimi kotli.: Večina potrjuje, Dnevnik le delno, STA in SiOL ne omenjata.
Evropska direktiva o kakovosti zunanjega zraka za leto 2030 določa bistveno strožje standarde za delce PM10 in PM2,5.: Večina virov ne omenja; le Večer in GOV.SI potrjujeta.
Geografske in meteorološke značilnosti Slovenije v hladnih dneh otežujejo razredčitev onesnaženega zraka.: Večina virov trditev potrjuje, STA je ne omenja, SiOL pa jo le delno podpira.
Glavni antropogeni vir primarnih delcev v Sloveniji je zgorevanje goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju.: Večina virov podpira trditev, le STA in Dnevnik je ne omenjata.
Kurjenje odpadkov, kot je plastika, sprošča rakotvorne spojine, dioksine in furane.: Trije viri potrjujejo, štirje molčijo, dva delno.
Mala kurišča v Sloveniji prispevajo 53 odstotkov emisij delcev PM10 in 70 odstotkov emisij PM2,5.: Večina virov podpira trditev, nekateri je ne omenjajo.
Onesnažen zrak je povezan z boleznimi dihal, srca in ožilja, možgansko kapjo, sladkorno boleznijo in astmo.: Večina podpira, Večer in SiOL izpustita nekatere bolezni.
Redno vzdrževanje kurilnih naprav in dimnikov zmanjšuje emisije, porabo goriva in tveganje za dimniške požare.: Večina virov podpira trditev, a STA je ne omenja.
Trend koncentracije delcev v zraku v Sloveniji se v zadnjih desetih letih zmanjšuje.: Večina virov trditev podpira, nekateri brez desetletja.
V zadnjem letu je bilo izplačanih več kot 26 milijonov evrov spodbud za skoraj 6000 zamenjav kurilnih naprav.: Več virov potrjuje, drugi delno ali ne omenjajo.
Več kot 60 odstotkov kurilnih naprav v Sloveniji od leta 2017 ni bilo pregledanih.: Samo SiOL navaja trditev, ostali je ne omenjajo.
Za učinkovito izgorevanje mora biti les zračno sušen vsaj eno leto in imeti manj kot 20 odstotkov vlage.: Dva vira potrjujeta oba pogoja, ostali le enega ali nobenega.

source analyses

24ur

Država prek Eko sklada nudi finančne spodbude za zamenjavo starih kurilnih naprav s toplotnimi črpalkami ali sodobnimi kotli.: Da: Članek potrjuje spodbude Eko sklada za te namene.
Evropska direktiva o kakovosti zunanjega zraka za leto 2030 določa bistveno strožje standarde za delce PM10 in PM2,5.: Ni omenjeno
Geografske in meteorološke značilnosti Slovenije v hladnih dneh otežujejo razredčitev onesnaženega zraka.: Da: Članek dobesedno potrjuje to trditev.
Glavni antropogeni vir primarnih delcev v Sloveniji je zgorevanje goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju.: Da: Članek izrecno navaja, da je to glavni vir primarnih delcev.
Kurjenje odpadkov, kot je plastika, sprošča rakotvorne spojine, dioksine in furane.: Ni omenjeno
Mala kurišča v Sloveniji prispevajo 53 odstotkov emisij delcev PM10 in 70 odstotkov emisij PM2,5.: Da: Članek navaja te točne podatke za leto 2024.
Onesnažen zrak je povezan z boleznimi dihal, srca in ožilja, možgansko kapjo, sladkorno boleznijo in astmo.: Da: Članek potrjuje povezavo z naštetimi boleznimi.
Redno vzdrževanje kurilnih naprav in dimnikov zmanjšuje emisije, porabo goriva in tveganje za dimniške požare.: Da: Članek potrjuje vse tri navedene koristi vzdrževanja.
Trend koncentracije delcev v zraku v Sloveniji se v zadnjih desetih letih zmanjšuje.: Delno: Članek navaja trend zmanjševanja v zadnjih letih, ne omenja pa natančno desetletja.
V zadnjem letu je bilo izplačanih več kot 26 milijonov evrov spodbud za skoraj 6000 zamenjav kurilnih naprav.: Da: Članek navaja te podatke za obdobje od septembra lani do septembra letos.
Več kot 60 odstotkov kurilnih naprav v Sloveniji od leta 2017 ni bilo pregledanih.: Ni omenjeno
Za učinkovito izgorevanje mora biti les zračno sušen vsaj eno leto in imeti manj kot 20 odstotkov vlage.: Delno: Članek omenja zahtevo po manj kot 20 % vlage, ne omenja pa časa sušenja.

Dnevnik

Država prek Eko sklada nudi finančne spodbude za zamenjavo starih kurilnih naprav s toplotnimi črpalkami ali sodobnimi kotli.: Delno: Omenjen je Eko sklad in želja anketirancev po subvencijah.
Evropska direktiva o kakovosti zunanjega zraka za leto 2030 določa bistveno strožje standarde za delce PM10 in PM2,5.: Ni omenjeno
Geografske in meteorološke značilnosti Slovenije v hladnih dneh otežujejo razredčitev onesnaženega zraka.: Da: Članek dobesedno potrjuje to trditev.
Glavni antropogeni vir primarnih delcev v Sloveniji je zgorevanje goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju.: Ni omenjeno
Kurjenje odpadkov, kot je plastika, sprošča rakotvorne spojine, dioksine in furane.: Delno: Članek navaja, da odpadki ne sodijo v peč, a ne našteva teh snovi.
Mala kurišča v Sloveniji prispevajo 53 odstotkov emisij delcev PM10 in 70 odstotkov emisij PM2,5.: Ni omenjeno
Onesnažen zrak je povezan z boleznimi dihal, srca in ožilja, možgansko kapjo, sladkorno boleznijo in astmo.: Da: Članek navaja te povezave na podlagi opozoril NIJZ.
Redno vzdrževanje kurilnih naprav in dimnikov zmanjšuje emisije, porabo goriva in tveganje za dimniške požare.: Da: Članek potrjuje vse tri navedene koristi vzdrževanja.
Trend koncentracije delcev v zraku v Sloveniji se v zadnjih desetih letih zmanjšuje.: Ni omenjeno
V zadnjem letu je bilo izplačanih več kot 26 milijonov evrov spodbud za skoraj 6000 zamenjav kurilnih naprav.: Ni omenjeno
Več kot 60 odstotkov kurilnih naprav v Sloveniji od leta 2017 ni bilo pregledanih.: Ni omenjeno
Za učinkovito izgorevanje mora biti les zračno sušen vsaj eno leto in imeti manj kot 20 odstotkov vlage.: Da: Članek izrecno navaja oba pogoja za lesno gorivo.

Portal GOV.SI

Država prek Eko sklada nudi finančne spodbude za zamenjavo starih kurilnih naprav s toplotnimi črpalkami ali sodobnimi kotli.: Da: Članek potrjuje podporo Eko sklada za te naprave.
Evropska direktiva o kakovosti zunanjega zraka za leto 2030 določa bistveno strožje standarde za delce PM10 in PM2,5.: Da: Članek potrjuje prenos direktive in strožje standarde za 2030.
Geografske in meteorološke značilnosti Slovenije v hladnih dneh otežujejo razredčitev onesnaženega zraka.: Da: Članek dobesedno potrjuje to trditev.
Glavni antropogeni vir primarnih delcev v Sloveniji je zgorevanje goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju.: Da: Članek to izrecno navaja kot ugotovitev nacionalnih evidenc.
Kurjenje odpadkov, kot je plastika, sprošča rakotvorne spojine, dioksine in furane.: Ni omenjeno
Mala kurišča v Sloveniji prispevajo 53 odstotkov emisij delcev PM10 in 70 odstotkov emisij PM2,5.: Da: Članek navaja te točne podatke za leto 2024.
Onesnažen zrak je povezan z boleznimi dihal, srca in ožilja, možgansko kapjo, sladkorno boleznijo in astmo.: Da: Članek potrjuje povezavo z naštetimi boleznimi.
Redno vzdrževanje kurilnih naprav in dimnikov zmanjšuje emisije, porabo goriva in tveganje za dimniške požare.: Da: Članek potrjuje vse tri navedene koristi vzdrževanja.
Trend koncentracije delcev v zraku v Sloveniji se v zadnjih desetih letih zmanjšuje.: Ni omenjeno
V zadnjem letu je bilo izplačanih več kot 26 milijonov evrov spodbud za skoraj 6000 zamenjav kurilnih naprav.: Da: Članek navaja te podatke za obdobje od septembra lani do septembra letos.
Več kot 60 odstotkov kurilnih naprav v Sloveniji od leta 2017 ni bilo pregledanih.: Ni omenjeno
Za učinkovito izgorevanje mora biti les zračno sušen vsaj eno leto in imeti manj kot 20 odstotkov vlage.: Delno: Članek navaja zahtevo po manj kot 20 % vlage, a ne omenja časa sušenja.

RTV Slovenija

Država prek Eko sklada nudi finančne spodbude za zamenjavo starih kurilnih naprav s toplotnimi črpalkami ali sodobnimi kotli.: Da: Članek potrjuje obstoj spodbud Eko sklada za te namene.
Evropska direktiva o kakovosti zunanjega zraka za leto 2030 določa bistveno strožje standarde za delce PM10 in PM2,5.: Ni omenjeno
Geografske in meteorološke značilnosti Slovenije v hladnih dneh otežujejo razredčitev onesnaženega zraka.: Da: Članek dobesedno potrjuje to trditev.
Glavni antropogeni vir primarnih delcev v Sloveniji je zgorevanje goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju.: Da: Članek navaja, da so to glavni antropogeni viri.
Kurjenje odpadkov, kot je plastika, sprošča rakotvorne spojine, dioksine in furane.: Da: Članek izrecno navaja te škodljive snovi pri kurjenju odpadkov.
Mala kurišča v Sloveniji prispevajo 53 odstotkov emisij delcev PM10 in 70 odstotkov emisij PM2,5.: Da: Podatek je neposredno naveden v članku.
Onesnažen zrak je povezan z boleznimi dihal, srca in ožilja, možgansko kapjo, sladkorno boleznijo in astmo.: Da: Članek potrjuje povezavo z naštetimi boleznimi.
Redno vzdrževanje kurilnih naprav in dimnikov zmanjšuje emisije, porabo goriva in tveganje za dimniške požare.: Delno: Članek omenja zmanjšanje tveganja za požare in negativne posledice slabega vzdrževanja.
Trend koncentracije delcev v zraku v Sloveniji se v zadnjih desetih letih zmanjšuje.: Da: Članek navaja izjavo Arsa o trendu zmanjševanja v zadnjih 10 letih.
V zadnjem letu je bilo izplačanih več kot 26 milijonov evrov spodbud za skoraj 6000 zamenjav kurilnih naprav.: Delno: Članek navaja 26 milijonov evrov, a ne potrdi števila 6000 zamenjav.
Več kot 60 odstotkov kurilnih naprav v Sloveniji od leta 2017 ni bilo pregledanih.: Ni omenjeno
Za učinkovito izgorevanje mora biti les zračno sušen vsaj eno leto in imeti manj kot 20 odstotkov vlage.: Delno: Članek potrjuje sušenje vsaj eno leto, vsebnost vlage ni eksplicitno navedena.

STA

Država prek Eko sklada nudi finančne spodbude za zamenjavo starih kurilnih naprav s toplotnimi črpalkami ali sodobnimi kotli.: Ni omenjeno
Evropska direktiva o kakovosti zunanjega zraka za leto 2030 določa bistveno strožje standarde za delce PM10 in PM2,5.: Ni omenjeno
Geografske in meteorološke značilnosti Slovenije v hladnih dneh otežujejo razredčitev onesnaženega zraka.: Ni omenjeno
Glavni antropogeni vir primarnih delcev v Sloveniji je zgorevanje goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju.: Ni omenjeno
Kurjenje odpadkov, kot je plastika, sprošča rakotvorne spojine, dioksine in furane.: Ni omenjeno
Mala kurišča v Sloveniji prispevajo 53 odstotkov emisij delcev PM10 in 70 odstotkov emisij PM2,5.: Ni omenjeno
Onesnažen zrak je povezan z boleznimi dihal, srca in ožilja, možgansko kapjo, sladkorno boleznijo in astmo.: Ni omenjeno
Redno vzdrževanje kurilnih naprav in dimnikov zmanjšuje emisije, porabo goriva in tveganje za dimniške požare.: Ni omenjeno
Trend koncentracije delcev v zraku v Sloveniji se v zadnjih desetih letih zmanjšuje.: Ni omenjeno
V zadnjem letu je bilo izplačanih več kot 26 milijonov evrov spodbud za skoraj 6000 zamenjav kurilnih naprav.: Ni omenjeno
Več kot 60 odstotkov kurilnih naprav v Sloveniji od leta 2017 ni bilo pregledanih.: Ni omenjeno
Za učinkovito izgorevanje mora biti les zračno sušen vsaj eno leto in imeti manj kot 20 odstotkov vlage.: Ni omenjeno

SiOL

Država prek Eko sklada nudi finančne spodbude za zamenjavo starih kurilnih naprav s toplotnimi črpalkami ali sodobnimi kotli.: Ni omenjeno
Evropska direktiva o kakovosti zunanjega zraka za leto 2030 določa bistveno strožje standarde za delce PM10 in PM2,5.: Ni omenjeno
Geografske in meteorološke značilnosti Slovenije v hladnih dneh otežujejo razredčitev onesnaženega zraka.: Delno: Omenja težave v strnjenih naseljih in epizode z visokimi vrednostmi v kurilni sezoni.
Glavni antropogeni vir primarnih delcev v Sloveniji je zgorevanje goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju.: Da: Članek navaja, da so to glavni antropogeni viri primarnih delcev.
Kurjenje odpadkov, kot je plastika, sprošča rakotvorne spojine, dioksine in furane.: Delno: Omenja nevarnost kurjenja odpadkov, a ne našteva specifično dioksinov in furanov.
Mala kurišča v Sloveniji prispevajo 53 odstotkov emisij delcev PM10 in 70 odstotkov emisij PM2,5.: Da: Članek navaja te točne podatke Agencije za okolje.
Onesnažen zrak je povezan z boleznimi dihal, srca in ožilja, možgansko kapjo, sladkorno boleznijo in astmo.: Delno: Omenja bolezni dihal, srca, ožilja, astmo in vpliv na možgane/presnovo, a ne izrecno kapi/sladkorne.
Redno vzdrževanje kurilnih naprav in dimnikov zmanjšuje emisije, porabo goriva in tveganje za dimniške požare.: Da: Članek potrjuje pomen vzdrževanja za emisije, požarno varnost in učinkovitost.
Trend koncentracije delcev v zraku v Sloveniji se v zadnjih desetih letih zmanjšuje.: Da: Članek navaja, da se je onesnaženost zraka v zadnjem desetletju zmanjševala.
V zadnjem letu je bilo izplačanih več kot 26 milijonov evrov spodbud za skoraj 6000 zamenjav kurilnih naprav.: Ni omenjeno
Več kot 60 odstotkov kurilnih naprav v Sloveniji od leta 2017 ni bilo pregledanih.: Da: Članek navaja to informacijo Zbornice komunalnega gospodarstva.
Za učinkovito izgorevanje mora biti les zračno sušen vsaj eno leto in imeti manj kot 20 odstotkov vlage.: Da: Članek izrecno navaja oba pogoja za ustrezno gorivo.

Svet24

Država prek Eko sklada nudi finančne spodbude za zamenjavo starih kurilnih naprav s toplotnimi črpalkami ali sodobnimi kotli.: Da: Članek potrjuje obstoj spodbud Eko sklada za te namene.
Evropska direktiva o kakovosti zunanjega zraka za leto 2030 določa bistveno strožje standarde za delce PM10 in PM2,5.: Ni omenjeno
Geografske in meteorološke značilnosti Slovenije v hladnih dneh otežujejo razredčitev onesnaženega zraka.: Da: Članek dobesedno potrjuje to trditev.
Glavni antropogeni vir primarnih delcev v Sloveniji je zgorevanje goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju.: Da: Članek navaja, da nacionalne evidence kažejo prav to.
Kurjenje odpadkov, kot je plastika, sprošča rakotvorne spojine, dioksine in furane.: Da: Članek izrecno navaja sproščanje teh snovi pri kurjenju plastike.
Mala kurišča v Sloveniji prispevajo 53 odstotkov emisij delcev PM10 in 70 odstotkov emisij PM2,5.: Da: Članek navaja točno te odstotke za prispevek malih kurišč.
Onesnažen zrak je povezan z boleznimi dihal, srca in ožilja, možgansko kapjo, sladkorno boleznijo in astmo.: Da: Članek potrjuje povezavo z naštetimi boleznimi.
Redno vzdrževanje kurilnih naprav in dimnikov zmanjšuje emisije, porabo goriva in tveganje za dimniške požare.: Delno: Omenjeno je zmanjšanje tveganja za požare in sajavost, ostalo ne.
Trend koncentracije delcev v zraku v Sloveniji se v zadnjih desetih letih zmanjšuje.: Da: Članek navaja, da v zadnjih 10 letih opažajo trend zmanjševanja.
V zadnjem letu je bilo izplačanih več kot 26 milijonov evrov spodbud za skoraj 6000 zamenjav kurilnih naprav.: Delno: Članek omenja 26 milijonov evrov, a ne za 6000 zamenjav v zadnjem letu.
Več kot 60 odstotkov kurilnih naprav v Sloveniji od leta 2017 ni bilo pregledanih.: Ni omenjeno
Za učinkovito izgorevanje mora biti les zračno sušen vsaj eno leto in imeti manj kot 20 odstotkov vlage.: Delno: Članek potrjuje sušenje vsaj eno leto, vsebnost vlage ni omenjena.

Večer

Država prek Eko sklada nudi finančne spodbude za zamenjavo starih kurilnih naprav s toplotnimi črpalkami ali sodobnimi kotli.: Da: Članek potrjuje vlogo Eko sklada pri sofinanciranju teh sistemov.
Evropska direktiva o kakovosti zunanjega zraka za leto 2030 določa bistveno strožje standarde za delce PM10 in PM2,5.: Da: Članek potrjuje novo direktivo in strožje standarde do 2030.
Geografske in meteorološke značilnosti Slovenije v hladnih dneh otežujejo razredčitev onesnaženega zraka.: Da: Članek dobesedno potrjuje to trditev.
Glavni antropogeni vir primarnih delcev v Sloveniji je zgorevanje goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju.: Da: Članek navaja, da izgorevanje v gospodinjstvih ustvari večino delcev.
Kurjenje odpadkov, kot je plastika, sprošča rakotvorne spojine, dioksine in furane.: Ni omenjeno
Mala kurišča v Sloveniji prispevajo 53 odstotkov emisij delcev PM10 in 70 odstotkov emisij PM2,5.: Da: Članek navaja več kot polovico za PM10 in 70 % za PM2,5.
Onesnažen zrak je povezan z boleznimi dihal, srca in ožilja, možgansko kapjo, sladkorno boleznijo in astmo.: Delno: Omenja srčno-žilne težave, astmo in raka pljuč, ostalih ne.
Redno vzdrževanje kurilnih naprav in dimnikov zmanjšuje emisije, porabo goriva in tveganje za dimniške požare.: Delno: Omenja zmanjšanje emisij in tveganje za požar, porabe goriva ne.
Trend koncentracije delcev v zraku v Sloveniji se v zadnjih desetih letih zmanjšuje.: Ni omenjeno
V zadnjem letu je bilo izplačanih več kot 26 milijonov evrov spodbud za skoraj 6000 zamenjav kurilnih naprav.: Da: Članek navaja točno te podatke za preteklo leto.
Več kot 60 odstotkov kurilnih naprav v Sloveniji od leta 2017 ni bilo pregledanih.: Ni omenjeno
Za učinkovito izgorevanje mora biti les zračno sušen vsaj eno leto in imeti manj kot 20 odstotkov vlage.: Delno: Omenja zahtevo po manj kot 20 % vlage, ne pa trajanja sušenja.

Žurnal24

Država prek Eko sklada nudi finančne spodbude za zamenjavo starih kurilnih naprav s toplotnimi črpalkami ali sodobnimi kotli.: Da: Članek potrjuje subvencije Eko sklada za te namene.
Evropska direktiva o kakovosti zunanjega zraka za leto 2030 določa bistveno strožje standarde za delce PM10 in PM2,5.: Ni omenjeno
Geografske in meteorološke značilnosti Slovenije v hladnih dneh otežujejo razredčitev onesnaženega zraka.: Da: Članek omenja temperaturne obrate in kotlinske lege.
Glavni antropogeni vir primarnih delcev v Sloveniji je zgorevanje goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju.: Delno: Članek navaja zgorevanje lesne biomase kot enega glavnih virov.
Kurjenje odpadkov, kot je plastika, sprošča rakotvorne spojine, dioksine in furane.: Da: Članek potrjuje sproščanje teh snovi pri kurjenju plastike.
Mala kurišča v Sloveniji prispevajo 53 odstotkov emisij delcev PM10 in 70 odstotkov emisij PM2,5.: Ni omenjeno
Onesnažen zrak je povezan z boleznimi dihal, srca in ožilja, možgansko kapjo, sladkorno boleznijo in astmo.: Da: Članek izrecno navaja te povezave z zdravjem.
Redno vzdrževanje kurilnih naprav in dimnikov zmanjšuje emisije, porabo goriva in tveganje za dimniške požare.: Delno: Omenjeno je zmanjšanje tveganja za požare in sajavost.
Trend koncentracije delcev v zraku v Sloveniji se v zadnjih desetih letih zmanjšuje.: Da: Članek potrjuje trend zmanjševanja v zadnjih 10 letih.
V zadnjem letu je bilo izplačanih več kot 26 milijonov evrov spodbud za skoraj 6000 zamenjav kurilnih naprav.: Delno: Članek navaja 26 milijonov evrov, a za obdobje od lanskega septembra.
Več kot 60 odstotkov kurilnih naprav v Sloveniji od leta 2017 ni bilo pregledanih.: Ni omenjeno
Za učinkovito izgorevanje mora biti les zračno sušen vsaj eno leto in imeti manj kot 20 odstotkov vlage.: Delno: Omenjeno je sušenje vsaj eno leto, vsebnost vlage ni navedena.

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Dnevnik	Večer	Portal GOV.SI	SiOL	Žurnal24	Svet24
Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso)	Vsi viri prikazujejo Arso nevtralno, brez razlik.	Nevtralno: citiran kot vir napovedi onesnaženosti	Nevtralno: Arso je naveden kot vir podatkov, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: omenjena kot vir priporočil in podatkov o kakovosti zraka	Nevtralno: omenjena kot soorganizator dogodka brez vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: ARSO je predstavil podatke o kakovosti zraka, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: podatki o izpustih in opozorilih so informativno navedeni brez vrednotenja	Nevtralno: informativno predstavljena merilna postaja in podatki	Nevtralno: omenjena preko govorke Koleša, brez meta-vrednotenja
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)	Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu.	Nevtralno: citiran kot vir podatkov o vplivih na zdravje	Nevtralno: NIJZ je omenjen prek govorke Majde Pohar, brez vrednotenja.	Nevtralno: citiran preko Majde Pohar brez meta-vrednotenja	Nevtralno: citirana opozorila o vplivu onesnaženega zraka na zdravje brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: NIJZ je opozoril na zdravstvene vplive onesnaženega zraka, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: citirana priporočila in opozorila brez meta-vrednotenja	Nevtralno: Majda Pohar citirana o vplivih onesnaženja	Nevtralno: omenjen preko govorke Pohar, brez meta-vrednotenja
Eko sklad	Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu ali poudarkih.	Nevtralno: omenjen v informativnem opisu subvencij	Nevtralno: Eko sklad je omenjen informativno, brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjen v zvezi z izplačili spodbud brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot soorganizator dogodka brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot ponudnik subvencij za zamenjavo peči	Nevtralno: Eko sklad je predstavil finančne spodbude, brez meta-vrednotenja.	Ni omenjeno	Nevtralno: navedene finančne spodbude in podatki o izplačilih	Nevtralno: informativno omenjen s podatki o subvencijah
Štefanija Novak	Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu.	Nevtralno: citirana kot strokovnjakinja, ni meta-vrednotenja	Nevtralno: Novak je citirana kot govorka, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: citirana kot v. d. generalne direktorice brez meta-vrednotenja	Nevtralno: citirana kot v. d. generalne direktorice brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: Novak je kot govornica poudarila ukrepe, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: govorka, citirana brez meta-vrednotenja	Nevtralno: citirana o nujnosti tehnične ustreznosti naprav	Nevtralno: govorka, citirana brez meta-vrednotenja
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo	Vsi viri so nevtralni; noben ne izraža kritike ali pohvale.	Nevtralno: omenjeno v informativnem kontekstu brez vrednotenja	Nevtralno: Ministrstvo je omenjeno prek govorke Štefanije Novak, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: omenjeno kot vir priporočil in organizator dogodka	Nevtralno: omenjeno kot soorganizator dogodka brez vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: Ministrstvo je organiziralo dogodek in predstavilo ukrepe, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: omenjeno kot okvir govorke Novakove brez vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjeno preko govorke Novak, brez meta-vrednotenja
Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije	Viri enotno nevtralni; razlik ni.	Ni omenjeno	Nevtralno: Zbornica je omenjena prek govorca Sebastijana Zupanca, brez vrednotenja.	Nevtralno: citiran direktor Sebastijan Zupanc brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot soorganizator dogodka brez vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: Zbornica je opozorila na pomen dimnikarskih storitev, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: direktor Zupanc citiran brez meta-vrednotenja	Nevtralno: Sebastijan Zupanc citiran o nevarnostih nepravilnega kurjenja	Nevtralno: omenjena preko govorca Zupanca, brez meta-vrednotenja
Tanja Koleša	Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.	Nevtralno: citirana kot strokovnjakinja, ni meta-vrednotenja	Nevtralno: Koleša je citirana kot govorka, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: citirana iz Arsa brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Koleša je predstavila podatke ARSO, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: govorka, citirana brez meta-vrednotenja	Nevtralno: citirana kot predstavnica Arsa brez meta-vrednotenja	Nevtralno: govorka, citirana brez meta-vrednotenja
Majda Pohar	Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu ali poudarkih.	Nevtralno: citirana kot strokovnjakinja, ni meta-vrednotenja	Nevtralno: Pohar je citirana kot govorka, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: citirana z NIJZ brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Pohar je opozorila na zdravstvene vplive, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: govorka, citirana brez meta-vrednotenja	Nevtralno: citirana o zdravstvenih vplivih onesnaženja	Nevtralno: govorka, citirana brez meta-vrednotenja
Sebastijan Zupanc	Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu.	Nevtralno: citiran kot strokovnjak, ni meta-vrednotenja	Nevtralno: Zupanc je citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: citiran kot direktor Zbornice brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Zupanc je opozoril na pomen dimnikarskih storitev, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: govorec, citiran brez meta-vrednotenja	Nevtralno: citiran o posledicah nepravilne uporabe naprav	Nevtralno: govorec, citiran brez meta-vrednotenja
Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS)	Viri so enotno nevtralni; razlik ni.	Ni omenjeno	Nevtralno: ZPS je omenjena prek govorke Barbare Primc, brez vrednotenja.	Nevtralno: citirana Barbara Primc brez meta-vrednotenja	Nevtralno: citirani rezultati testiranja drv in peletov brez vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: ZPS je opozorila na vidik potrošnikov pri izbiri goriva, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: predstavnica Primc citirana brez vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena preko govorke Primc, brez meta-vrednotenja
Barbara Primc	Vsi viri obravnavajo nevtralno; ni opaznih razlik.	Nevtralno: citirana kot strokovnjakinja, ni meta-vrednotenja	Nevtralno: Primc je citirana kot govorka, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: citirana iz ZPS brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Primc je opozorila na vidik potrošnikov, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: govorka, citirana brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: govorka, citirana brez meta-vrednotenja
Mreža ENSVET	Vsi viri so nevtralni; edino STA in GOV.SI ga omenjata kot svetovalno točko.	Nevtralno: omenjen kot informacijska točka za svetovanje	Ni omenjeno	Nevtralno: opisana kot dostopna svetovalna mreža brez vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Mreža ENSVET je predstavljena kot ponudnik brezplačnega energetskega svetovanja, brez meta-vrednotenja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno

entities

Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso)
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)
Eko sklad
Štefanija Novak
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo
Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije
Tanja Koleša
Majda Pohar
Sebastijan Zupanc
Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS)
Barbara Primc
Mreža ENSVET

key differences

Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso): Vsi viri prikazujejo Arso nevtralno, brez razlik.
Barbara Primc: Vsi viri obravnavajo nevtralno; ni opaznih razlik.
Eko sklad: Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu ali poudarkih.
Majda Pohar: Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu ali poudarkih.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo: Vsi viri so nevtralni; noben ne izraža kritike ali pohvale.
Mreža ENSVET: Vsi viri so nevtralni; edino STA in GOV.SI ga omenjata kot svetovalno točko.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ): Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu.
Sebastijan Zupanc: Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu.
Tanja Koleša: Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije: Viri enotno nevtralni; razlik ni.
Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS): Viri so enotno nevtralni; razlik ni.
Štefanija Novak: Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu.

source analyses

24ur

Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso): Nevtralno: omenjena kot vir priporočil in podatkov o kakovosti zraka
Barbara Primc: Nevtralno: citirana iz ZPS brez meta-vrednotenja
Eko sklad: Nevtralno: omenjen v zvezi z izplačili spodbud brez vrednotenja
Majda Pohar: Nevtralno: citirana z NIJZ brez meta-vrednotenja
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo: Nevtralno: omenjeno kot vir priporočil in organizator dogodka
Mreža ENSVET: Nevtralno: opisana kot dostopna svetovalna mreža brez vrednotenja
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ): Nevtralno: citiran preko Majde Pohar brez meta-vrednotenja
Sebastijan Zupanc: Nevtralno: citiran kot direktor Zbornice brez meta-vrednotenja
Tanja Koleša: Nevtralno: citirana iz Arsa brez meta-vrednotenja
Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije: Nevtralno: citiran direktor Sebastijan Zupanc brez meta-vrednotenja
Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS): Nevtralno: citirana Barbara Primc brez meta-vrednotenja
Štefanija Novak: Nevtralno: citirana kot v. d. generalne direktorice brez meta-vrednotenja

Dnevnik

Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso): Nevtralno: omenjena kot soorganizator dogodka brez vrednotenja
Barbara Primc: Ni omenjeno
Eko sklad: Nevtralno: omenjen kot soorganizator dogodka brez vrednotenja
Majda Pohar: Ni omenjeno
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo: Nevtralno: omenjeno kot soorganizator dogodka brez vrednotenja
Mreža ENSVET: Ni omenjeno
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ): Nevtralno: citirana opozorila o vplivu onesnaženega zraka na zdravje brez meta-vrednotenja
Sebastijan Zupanc: Ni omenjeno
Tanja Koleša: Ni omenjeno
Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije: Nevtralno: omenjena kot soorganizator dogodka brez vrednotenja
Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS): Nevtralno: citirani rezultati testiranja drv in peletov brez vrednotenja
Štefanija Novak: Nevtralno: citirana kot v. d. generalne direktorice brez meta-vrednotenja

Portal GOV.SI

Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso): Nevtralno: ARSO je predstavil podatke o kakovosti zraka, brez meta-vrednotenja.
Barbara Primc: Nevtralno: Primc je opozorila na vidik potrošnikov, brez meta-vrednotenja.
Eko sklad: Nevtralno: Eko sklad je predstavil finančne spodbude, brez meta-vrednotenja.
Majda Pohar: Nevtralno: Pohar je opozorila na zdravstvene vplive, brez meta-vrednotenja.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo: Nevtralno: Ministrstvo je organiziralo dogodek in predstavilo ukrepe, brez meta-vrednotenja.
Mreža ENSVET: Nevtralno: Mreža ENSVET je predstavljena kot ponudnik brezplačnega energetskega svetovanja, brez meta-vrednotenja.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ): Nevtralno: NIJZ je opozoril na zdravstvene vplive onesnaženega zraka, brez meta-vrednotenja.
Sebastijan Zupanc: Nevtralno: Zupanc je opozoril na pomen dimnikarskih storitev, brez meta-vrednotenja.
Tanja Koleša: Nevtralno: Koleša je predstavila podatke ARSO, brez meta-vrednotenja.
Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije: Nevtralno: Zbornica je opozorila na pomen dimnikarskih storitev, brez meta-vrednotenja.
Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS): Nevtralno: ZPS je opozorila na vidik potrošnikov pri izbiri goriva, brez meta-vrednotenja.
Štefanija Novak: Nevtralno: Novak je kot govornica poudarila ukrepe, brez meta-vrednotenja.

RTV Slovenija

Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso): Nevtralno: Arso je naveden kot vir podatkov, brez meta-vrednotenja.
Barbara Primc: Nevtralno: Primc je citirana kot govorka, brez meta-vrednotenja.
Eko sklad: Nevtralno: Eko sklad je omenjen informativno, brez vrednotenja.
Majda Pohar: Nevtralno: Pohar je citirana kot govorka, brez meta-vrednotenja.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo: Nevtralno: Ministrstvo je omenjeno prek govorke Štefanije Novak, brez meta-vrednotenja.
Mreža ENSVET: Ni omenjeno
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ): Nevtralno: NIJZ je omenjen prek govorke Majde Pohar, brez vrednotenja.
Sebastijan Zupanc: Nevtralno: Zupanc je citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja.
Tanja Koleša: Nevtralno: Koleša je citirana kot govorka, brez meta-vrednotenja.
Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije: Nevtralno: Zbornica je omenjena prek govorca Sebastijana Zupanca, brez vrednotenja.
Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS): Nevtralno: ZPS je omenjena prek govorke Barbare Primc, brez vrednotenja.
Štefanija Novak: Nevtralno: Novak je citirana kot govorka, brez meta-vrednotenja.

STA

Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso): Nevtralno: citiran kot vir napovedi onesnaženosti
Barbara Primc: Nevtralno: citirana kot strokovnjakinja, ni meta-vrednotenja
Eko sklad: Nevtralno: omenjen v informativnem opisu subvencij
Majda Pohar: Nevtralno: citirana kot strokovnjakinja, ni meta-vrednotenja
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo: Nevtralno: omenjeno v informativnem kontekstu brez vrednotenja
Mreža ENSVET: Nevtralno: omenjen kot informacijska točka za svetovanje
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ): Nevtralno: citiran kot vir podatkov o vplivih na zdravje
Sebastijan Zupanc: Nevtralno: citiran kot strokovnjak, ni meta-vrednotenja
Tanja Koleša: Nevtralno: citirana kot strokovnjakinja, ni meta-vrednotenja
Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije: Ni omenjeno
Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS): Ni omenjeno
Štefanija Novak: Nevtralno: citirana kot strokovnjakinja, ni meta-vrednotenja

SiOL

Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso): Nevtralno: podatki o izpustih in opozorilih so informativno navedeni brez vrednotenja
Barbara Primc: Nevtralno: govorka, citirana brez meta-vrednotenja
Eko sklad: Ni omenjeno
Majda Pohar: Nevtralno: govorka, citirana brez meta-vrednotenja
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo: Nevtralno: omenjeno kot okvir govorke Novakove brez vrednotenja
Mreža ENSVET: Ni omenjeno
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ): Nevtralno: citirana priporočila in opozorila brez meta-vrednotenja
Sebastijan Zupanc: Nevtralno: govorec, citiran brez meta-vrednotenja
Tanja Koleša: Nevtralno: govorka, citirana brez meta-vrednotenja
Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije: Nevtralno: direktor Zupanc citiran brez meta-vrednotenja
Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS): Nevtralno: predstavnica Primc citirana brez vrednotenja
Štefanija Novak: Nevtralno: govorka, citirana brez meta-vrednotenja

Svet24

Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso): Nevtralno: omenjena preko govorke Koleša, brez meta-vrednotenja
Barbara Primc: Nevtralno: govorka, citirana brez meta-vrednotenja
Eko sklad: Nevtralno: informativno omenjen s podatki o subvencijah
Majda Pohar: Nevtralno: govorka, citirana brez meta-vrednotenja
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo: Nevtralno: omenjeno preko govorke Novak, brez meta-vrednotenja
Mreža ENSVET: Ni omenjeno
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ): Nevtralno: omenjen preko govorke Pohar, brez meta-vrednotenja
Sebastijan Zupanc: Nevtralno: govorec, citiran brez meta-vrednotenja
Tanja Koleša: Nevtralno: govorka, citirana brez meta-vrednotenja
Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije: Nevtralno: omenjena preko govorca Zupanca, brez meta-vrednotenja
Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS): Nevtralno: omenjena preko govorke Primc, brez meta-vrednotenja
Štefanija Novak: Nevtralno: govorka, citirana brez meta-vrednotenja

Večer

Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso): Ni omenjeno
Barbara Primc: Ni omenjeno
Eko sklad: Nevtralno: omenjen kot ponudnik subvencij za zamenjavo peči
Majda Pohar: Ni omenjeno
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo: Ni omenjeno
Mreža ENSVET: Ni omenjeno
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ): Ni omenjeno
Sebastijan Zupanc: Ni omenjeno
Tanja Koleša: Ni omenjeno
Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije: Ni omenjeno
Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS): Ni omenjeno
Štefanija Novak: Ni omenjeno

Žurnal24

Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso): Nevtralno: informativno predstavljena merilna postaja in podatki
Barbara Primc: Ni omenjeno
Eko sklad: Nevtralno: navedene finančne spodbude in podatki o izplačilih
Majda Pohar: Nevtralno: citirana o zdravstvenih vplivih onesnaženja
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo: Ni omenjeno
Mreža ENSVET: Ni omenjeno
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ): Nevtralno: Majda Pohar citirana o vplivih onesnaženja
Sebastijan Zupanc: Nevtralno: citiran o posledicah nepravilne uporabe naprav
Tanja Koleša: Nevtralno: citirana kot predstavnica Arsa brez meta-vrednotenja
Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije: Nevtralno: Sebastijan Zupanc citiran o nevarnostih nepravilnega kurjenja
Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS): Ni omenjeno
Štefanija Novak: Nevtralno: citirana o nujnosti tehnične ustreznosti naprav

Scenariji

scenarios

description
Zaradi aktivnega informiranja Štefanije Novak (MOP) in mreže ENSVET se poveča število zamenjav starih peči, kar dolgoročno zniža emisije delcev PM2,5 v gosto naseljenih območjih.
plausibility
realistic
time horizon
mid
title
Povečan odziv na subvencije Eko sklada
valence
positive
description
Kljub prizadevanjem Arsa in NIJZ za ozaveščanje o pravilnem kurjenju, meteorološki pogoji (brezvetrje) v kotlinskih legah ohranjajo koncentracije delcev na povprečni ravni preteklih let.
plausibility
realistic
time horizon
short
title
Stabilno stanje kakovosti zraka v zimski sezoni
valence
neutral
description
Zaradi opozoril Zbornice komunalnega gospodarstva o zastarelih napravah se v hladnih dneh poveča število dimniških požarov, ki jih povzročijo katranske obloge zaradi kurjenja vlažnih drv.
plausibility
realistic
time horizon
short
title
Porast dimniških požarov zaradi neustreznega vzdrževanja
valence
negative
description
Prenos nove evropske direktive o kakovosti zraka v slovenski pravni red prisili pristojne institucije k hitrejši sanaciji najbolj onesnaženih območij z omejevanjem uporabe biomase.
plausibility
plausible
time horizon
long
title
Uvedba strožjih standardov za kakovost zraka
valence
positive
description
Zveza potrošnikov Slovenije doseže standardizacijo označevanja lesnih goriv, kar omogoči lažjo primerjavo ponudb, vendar ne vpliva neposredno na same emisije kurilnih naprav.
plausibility
plausible
time horizon
mid
title
Sprememba nakupnih navad potrošnikov za drva
valence
neutral
description
Zaradi ekonomske stiske gospodinjstev se kljub opozorilom MOP poveča uporaba odpadne plastike za ogrevanje, kar drastično poslabša lokalno kakovost zraka z rakotvornimi snovmi.
plausibility
plausible
time horizon
short
title
Povečano kurjenje odpadkov zaradi energetske draginje
valence
negative
description
Razvoj cenovno dostopnih filtrov za obstoječe peči, ki jih subvencionira Eko sklad, omogoči drastično zmanjšanje izpustov delcev brez nujne menjave celotnega sistema ogrevanja.
plausibility
speculative
time horizon
long
title
Tehnološki preboj v filtraciji malih kurišč
valence
positive
description
Zaradi pritiska NIJZ zaradi zdravstvenih tveganj občine v urbanih središčih uvedejo stroge omejitve, ki prebivalce prisilijo v prehod na daljinsko ogrevanje ali električne vire.
plausibility
speculative
time horizon
long
title
Sistematična prepoved kurjenja na biomaso v mestih
valence
neutral
description
Zaradi dolgotrajnih temperaturnih obratov in neustreznega kurjenja pride do kritičnega kopičenja delcev, kar povzroči val hospitalizacij zaradi srčno-žilnih bolezni, kot je opozorila Majda Pohar (NIJZ).
plausibility
speculative
time horizon
short
title
Zdravstvena kriza zaradi ekstremne onesnaženosti zraka
valence
negative

Viri

articles

article order
8
body
Ljubljana, 01. oktobra (STA) Za čistejši zrak pozimi lahko največ naredimo s pravilnim kurjenjem in zamenjavo starih naprav, so na današnji novinarski konferenci ob začetku kurilne sezone opozorili strokovnjaki. Težavo v zimskem času predstavlja predvsem onesnaženost zraka z delci PM 10 in ...
language
slv
published at
2026-10-01T11:51:26
source
STA
title
Za čistejši zrak pozimi ključna pravilno kurjenje in zamenjava starih naprav
url
https://www.sta.si/3605180/
article order
0
body
Za čistejši zrak pozimi lahko največ naredimo s pravilnim kurjenjem in zamenjavo starih naprav, so ob začetku kurilne sezone opozorili strokovnjaki. Poudarili so tudi pomen izbire kakovostnega goriva, ki mora biti dovolj suho. V Sloveniji se v zadnjih 20 letih v zimskem času soočamo predvsem s prekomerno onesnaženostjo zraka z delci PM 10 in PM 2,5, ki jih ni mogoče videti s prostim očesom, je na dogodku opozorila Tanja Koleša iz agencije za okolje (Arso). "Dobra novica je, da v zadnjih 10 letih opažamo trend zmanjševanja, kljub temu pa se še vedno vsako kurilno sezono pojavljajo visoke vrednosti in v teh epizodah je naše zdravje ogroženo," je dejala. Po njenih besedah nacionalne evidence kažejo, da je glavni antropogeni vir primarnih delcev zgorevanje goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju, predvsem zaradi uporabe lesa v zastarelih kurilnih napravah. "Mala kurišča k skupnim izpustom PM 10 na ravni države prispevajo 53 odstotkov, k PM 2,5 pa kar 70 odstotkov vseh delcev," je dodala. Ker se v hladnih in brezvetrnih zimskih dneh onesnažen zrak v Sloveniji zaradi geografskih in meteoroloških značilnosti težje razredči, je pomemben prispevek posameznika k čistejšemu zraku pravilno kurjenje, je poudarila v. d. generalne direktorice direktorata za okolje, naravo in podnebje na okoljskem ministrstvu Štefanija Novak. "Mala kurišča na lesno biomaso so še posebej pomemben vir prašnih delcev in benzo(a)pirena, ki nastaja pri nepopolnem izgorevanju, je rakotvoren in se lahko veže na prašne delce v dimu, ki ga potem vdihavamo. V strnjenih naseljih, kjer ni daljinskega ogrevanja, se to še zlasti močno manifestira," je opozorila. Da je onesnažen zrak povezan z boleznimi dihal in srca in žilja, možgansko kapjo, sladkorno boleznijo, astmo in kronično obstruktivno pljučno boleznijo, je spomnila Majda Pohar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. "Imamo vse več podatkov, da onesnažen zrak škodljivo vpliva tudi na naše možgane, na razvoj sladkorne bolezni in na nosečnost, na razvoj ploda, slabše izide nosečnosti, na novorojenčka in potem na otroka," je nanizala. Državljane je pozvala k spremljanju podatkov meritev na spletni strani Arsa ter v skladu s tem k upoštevanju priporočil glede skrajševanja časa zadrževanja in fizične telesne dejavnosti na prostem. Ob dejstvu, da se v Sloveniji še vedno v veliki meri ogrevamo na lesno biomaso, je Novak kot ključno pred začetkom kurilne sezone izpostavila nujnost zagotavljanja tehnične ustreznosti in rednega vzdrževanja kurilnih naprav ter pravilno uporabo suhega lesa, ki mora biti zračno sušen vsaj eno leto. Naprava mora imeti za učinkovito izgorevanje tudi dovolj dober dovod zraka. Ob tem je opozorila na negativne posledice kurjenja odpadkov, kot je plastika, pri čemer se sproščajo policiklični aromatski ogljikovodiki, ki so rakotvorne spojine, ter dioksini in furani, ki so znani hormonski motilci. Spodbude preko Eko sklada Za zamenjavo starih in neučinkovitih kurilnih naprav z novimi so državljanom na voljo tudi finančne spodbude preko Eko sklada. Od lanskega septembra je bilo za nakup toplotnih črpalk in sodobnih kotlov na lesno biomaso izplačanih 26 milijonov evrov sredstev, je navedla Novak. Tjaša Bandelj iz Eko sklada je ob tem postregla tudi s podatkom, da so v zadnjih treh letih s pomočjo spodbud zamenjali več kot 32.000 starih kurilnih naprav in dodelili več kot 100 milijonov nepovratnih sredstev. Trenutno lahko državljani prejmejo do 50 odstotkov oz. do 4500 evrov subvencije za nakup toplotne črpalke, za nakup nove naprave na lesno biomaso pa do 5000 evrov. Sebastijan Zupanc iz Zbornice komunalnega gospodarstva, ki združuje tudi dimnikarska podjetja v državi, pa je opozoril na negativne posledice nepravilne uporabe in slabega vzdrževanja kurilnih naprav. "Zaradi nepopolnega zgorevanja nastaja ogljikov monoksid, povečata pa se tudi sajavost dimnih plinov in nastajanje katranskih oblog v dimniku," je posvaril in dodal, da lahko takšno stanje vodi v nastanek dimniških požarov. V luči tega je zato še toliko bolj pomembno, da dimnikar pred začetkom rednega kurjenja očisti kurilno napravo in dimnik ter preveri njuno delovanje. Barbara Primc iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) je medtem opozorila na pomembnost izbire kakovostnega goriva. Pri letošnjem testiranju kakovosti lesenih peletov in drv, ki ga izvajajo na ZPS-ju, je bil od 22 testiranih vzorcev pomanjkljiv le eden, pri nobenem pa niso bile presežene vrednosti onesnažil. Suha so bila tudi vsa testirana drva, težava pri teh pa ostaja predvsem označevanje, saj ponudniki navajajo kubične metre, prostorninske metre ali zgolj mere palete, zato potrošnik ponudbe težko primerja.
language
slv
published at
2026-10-01T15:22:38
source
RTV Slovenija
title
Arso: Mala kurišča k izpustom PM 10 prispevajo 53 odstotkov, k PM 2,5 pa kar 70 odstotkov
url
https://www.rtvslo.si/okolje/arso-mala-kurisca-k-izpustom-pm-10-prispevajo-53-odstotkov-k-pm-2-5-pa-kar-70-odstotkov/795521
article order
3
body
Kurilna sezona je pred vrati. Glavni napotki ob tem so: "Kurimo samo ustrezno gorivo, uporabljajmo suh les, poskrbimo za vzdrževano kurilno napravo in dimnik ter, kjer je to mogoče, razmislimo o zamenjavi stare in neučinkovite naprave," priporočajo na okoljskem ministrstvu in Arsu. Z upoštevanjem napotkov prispevamo k čistejšemu zraku, varujemo svoje zdravje in zdravje ljudi okoli nas ter povečujemo tudi požarno varnost. V zimskem času so mala kurišča še posebej pomemben vir delcev in benzo(a)pirena. V hladnih in brezvetrnih dneh se onesnažen zrak zaradi geografskih in meteoroloških značilnosti Slovenije težje razredči, zato je pravilno kurjenje pomemben prispevek posameznika k čistejšemu zraku, je izpostavila v. d. generalne direktorice Direktorata za okolje, naravo in podnebje na MOP Štefanija Novak. Redno vzdrževanje kurilne naprave in dimnika je pomembno tako zaradi zmanjševanja emisij kot zaradi varnosti. Manj je emisij, manjša je poraba goriva, ob tem ko se poveča požarna varnost. Redno vzdrževanje kurilnih naprav "Pred začetkom rednega kurjenja naj dimnikar očisti kurilno napravo in dimnik ter preveri njuno ustrezno delovanje. Pri kurjenju z biomaso je treba uporabljati ustrezno suho gorivo, pri čemer naj imajo drva, sekanci oziroma druga lesna goriva manj kot 20 odstotkov vlage," svetuje Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije. Redno vzdrževanje ni zgolj formalna obveznost, temveč eden najpomembnejših ukrepov za varno ogrevanje doma ter preprečevanje požarov in zastrupitev, poudarjajo. Zalomi pa se lahko že pri nakupu goriva. V Zvezi potrošnikov Slovenije opozarjajo, da je največ težav pri označevanju, saj ponudniki navajajo kubične metre, prostorninske metre ali zgolj mere palete, potrošnik nato ponudbe težko primerja, je pojasnila Barbara Primc. Pri testiranju peletov so bili letošnji rezultati dobri, je navedla. Od 22 testiranih vzorcev je bil pomanjkljiv le eden. Menjava kurilne naprave Po navedbah Novakove država podpira zamenjavo starih kurilnih naprav. Od septembra lani do septembra letos je bilo prek Eko sklada za zamenjavo kurilnih naprav s toplotnimi črpalkami in ustreznimi kurilnimi napravami na lesno biomaso izplačanih več kot 26 milijonov evrov spodbud, skupaj skoraj 6000 spodbud. "Pri odločitvi o zamenjavi stare kurilne naprave je občanom na voljo tudi energetsko svetovanje v mreži ENSVET. Po Sloveniji deluje 60 svetovalnih pisarn, v katerih svetuje več kot 60 usposobljenih energetskih svetovalcev. Ti pomagajo oceniti obstoječe stanje, predstavijo možnosti ogrevanja ter svetujejo pri izbiri ustrezne in energetsko učinkovite rešitve, možnostih uporabe obnovljivih virov energije in pridobivanju finančnih spodbud," je o dostopnih možnostih povedala koordinatorica Mreže ENSVET na Eko skladu Tjaša Bandelj. Kakovost zraka v Sloveniji Arso kakovost zunanjega zraka spremlja že več desetletij na številnih merilnih mestih po Sloveniji. V zadnjih letih opažajo trend zmanjševanja ravni delcev, a še vedno se vsako leto pojavijo obdobja, ko ravni delcev presežejo mejne vrednosti. Glavni vir primarnih delcev je zgorevanje goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju, pri čemer ima pomembno vlogo predvsem kurjenje lesa v starejših in manj učinkovitih kurilnih napravah, je pojasnila Tanja Koleša iz Sektorja za kakovost zraka na Arsu. Mala kurišča so v letu 2024 prispevala 53 odstotkov vseh državnih emisij delcev PM10 in 70 odstotkov emisij drobnih delcev PM2,5. Pri tem imajo kurilne naprave na les odločilno vlogo, so ugotovili. Ob tem na kakovost zraka vplivajo tudi promet, dvigovanje cestnega in mineralnega prahu, kmetijstvo in industrija. Onesnažen zrak prispeva k nastanku številnih akutnih in kroničnih bolezni dihal, srca in žilja, možganski kapi, sladkorni bolezni, astmi in kronični obstruktivni pljučni bolezni ter k prezgodnji umrljivosti, je opozorila Majda Pohar z NIJZ. Onesnažen zrak vpliva tudi na nosečnost in razvoj otrok, zato na NIJZ priporočajo upoštevanje priporočil za zmanjšanje izpostavljenosti in zaščito zdravja. Na dogodku, ki so ga pripravili Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Eko sklad, Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije in Zveza potrošnikov Slovenije, so predstavili tudi raziskavo o odnosu prebivalcev do kakovosti zraka. Kot ugotavljajo, kar 73 odstotkov anketirancev meni, da je kakovost zraka pozimi slabša, 54 odstotkov jih meni, da zrak onesnažujejo individualna kurišča, 59 odstotkov pa, da ga onesnažuje kurjenje biomase. Dim iz sosednjih hiš je že kdaj zmotil skoraj dve tretjini vprašanih. Hkrati 43 odstotkov anketirancev za ogrevanje uporablja lesno biomaso. "Kot najpomembnejši ukrep države za izboljšanje kakovosti zraka so anketiranci izpostavili višje subvencije za zamenjavo malih kurilnih naprav, sledita boljše informiranje in opolnomočenje ljudi," so zapisali na ministrstvu za okolje in prostor.
language
slv
published at
2026-10-01T10:11:54
source
24ur
title
Priprava na kurilno sezono: začne se pri vzdrževanju in kakovostnem gorivu
url
https://www.24ur.com/novice/slovenija/zacetek-kurilne-sezone.html
article order
6
body
Strokovnjaki ob začetku kurilne sezone opozarjajo predvsem na pravilno kurjenje, uporabo ustreznega in suhega goriva ter redno vzdrževanje kurilnih naprav in dimnikov. Pomemben ukrep je tudi zamenjava starih in neučinkovitih naprav. Mala kurišča so v zimskem času pomemben vir delcev in benzo(a)pirena, je opozorila v. d. generalne direktorice direktorata za okolje, naravo in podnebje na ministrstvu za okolje in prostor Štefanija Novak. V hladnih in brezvetrnih dneh se onesnažen zrak zaradi geografskih in vremenskih značilnosti Slovenije težje razredči. Zato je pomembno, da uporabljamo ustrezno in redno vzdrževano kurilno napravo. Pri kurjenju z lesom mora biti les suh in zračno sušen vsaj eno leto. Pomembna je pravilna uporaba naprave, saj ta omogoča učinkovitejše zgorevanje. In še eno pravilo je zelo pomembno: v peč ne sodijo odpadki. Nepravilno kurjenje je slabo tudi za našo denarnico Pravilno kurjenje ne pomeni samo manj onesnaževanja. Z njim zmanjšujemo emisije delcev, benzo(a)pirena, ogljikovega monoksida in drugih škodljivih snovi, hkrati pa zmanjšujemo porabo goriva in povečujemo požarno varnost. Pred začetkom rednega kurjenja naj dimnikar očisti kurilno napravo in dimnik ter preveri njuno ustrezno delovanje. Pri kurjenju z biomaso je treba uporabljati ustrezno suho gorivo. Drva, sekanci oziroma druga lesna goriva naj imajo manj kot 20 odstotkov vlage. Uporabniki naj upoštevajo navodila proizvajalca in priporočila dimnikarja ter poskrbijo za redno čiščenje in pregledovanje naprav tudi med kurilno sezono. Neizpravna peč, nepravilno kurjenje ali uporaba vlažnih drv lahko povzročijo nepopolno zgorevanje. Pri tem lahko nastaja nevaren ogljikov monoksid, povečata pa se tudi sajavost dimnih plinov in nastajanje katranskih oblog v dimniku. Te so lahko vzrok za dimniški požar, ki se lahko razširi tudi na celoten objekt. Redno vzdrževanje je zato pomembno tudi zaradi požarne varnosti in preprečevanja zastrupitev. Tudi pri nakupu drv in peletov velja biti pozoren Na kakovost zraka vpliva tudi izbira goriva. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) opozarjajo, da je pri nakupu drv pomembno preveriti njihovo kakovost. Pri letošnjem testiranju so bila vsa testirana drva suha, težava pa je ostala predvsem pri označevanju. Ponudniki namreč navajajo kubične metre, prostorninske metre ali zgolj mere palete, zato potrošnik ponudbe težko primerja. Pri peletih so bili rezultati letošnjega testiranja po navedbah ZPS zelo dobri. Od 22 testiranih vzorcev je bil pomanjkljiv le eden, pri nobenem pa niso bile presežene vrednosti onesnažil. Pri dveh vrečah pa je bilo sedem oziroma devet odstotkov manj peletov od deklariranih 15 kilogramov. Nekaj preprostih pravil lahko naredi veliko razliko Sporočilo strokovnjakov ob začetku kurilne sezone je jasno: uporabljajmo ustrezno in suho gorivo, pravilno kurimo, skrbimo za vzdrževanje kurilne naprave in dimnika ter, kjer je mogoče, razmislimo o zamenjavi stare in neučinkovite naprave. S pravilnim kurjenjem lahko zmanjšamo emisije delcev, benzo(a)pirena, ogljikovega monoksida in drugih škodljivih snovi. Ob tem zmanjšamo tudi porabo goriva in povečamo požarno varnost. Za čistejši zrak torej ni pomembno le, s čim kurimo, ampak tudi kako. Slaba polovica za ogrevanje uporablja lesno biomaso Raziskava o odnosu prebivalcev do kakovosti zraka kaže, da se zavedanje o vplivu kurjenja povečuje. Kar 73 odstotkov anketiranih namreč meni, da je kakovost zraka pozimi slabša. Da zrak onesnažujejo individualna kurišča, meni 54 odstotkov vprašanih, 59 odstotkov pa jih kot vir onesnaževanja prepoznava kurjenje biomase. Dim iz sosednjih hiš je že kdaj zmotil skoraj dve tretjini anketiranih. Hkrati 43 odstotkov vprašanih za ogrevanje uporablja lesno biomaso. Kot najpomembnejši ukrep države za izboljšanje kakovosti zraka so anketiranci navedli višje subvencije za zamenjavo malih kurilnih naprav. Sledita boljše informiranje in opolnomočenje ljudi. Izsledke raziskave so predstavili na dogodku, ki so ga pripravili ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje (Arso), Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Eko sklad, Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije in Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS). Onesnažen zrak ni le neprijeten - vpliva tudi na zdravje Na NIJZ opozarjajo, da smo zunanjemu onesnaženemu zraku izpostavljeni vsi in vse življenje. Onesnažen zrak prispeva k nastanku številnih akutnih in kroničnih bolezni ter k prezgodnji umrljivosti. Med posebej ranljive skupine sodijo majhni otroci, osebe s kroničnimi boleznimi dihal ter srca in žilja, nosečnice in starejši. Posebej pomembni so delci, ki lahko vplivajo na skoraj vse organe in sisteme v človeškem telesu. Onesnažen zrak je povezan z boleznimi dihal in srca in žilja, možgansko kapjo, sladkorno boleznijo, astmo in kronično obstruktivno pljučno boleznijo. Delci in onesnaženost zraka kot celota so dokazano rakotvorni in povzročajo raka pljuč. Na NIJZ zato priporočajo redno spremljanje podatkov o kakovosti zraka ter ob epizodah onesnaženosti upoštevanje priporočil za zmanjšanje izpostavljenosti in zaščito zdravja.
language
slv
published at
2026-10-03T13:05:28
source
Dnevnik
title
Kurilna sezona je tu: česa nikakor ne smemo metati v peč?
url
https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kurilna-sezona-je-tu-cesa-nikakor-ne-smemo-metati-v-pec-2831323/
article order
9
body
Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Strokovnjaki opozarjajo na pomen pravilnega kurjenja in vzdrževanja ogrevalnih naprav pred začetkom kurilne sezone. Z uporabo suhega lesa in rednim vzdrževanjem dimnikov prebivalci ključno prispevajo k boljši kakovosti zraka. Številni namreč še vedno uporabljajo stare in neučinkovite naprave, ki močno obremenjujejo okolje. Raziskave kažejo, da se ljudje vse bolj zavedajo vpliva kurjenja na okolje. Skoraj tri četrtine vprašanih opaža, da zrak pozimi postane slabši. Več kot polovica jih krivdo pripisuje individualnim kuriščem in kurjenju biomase. Kljub temu skoraj polovica prebivalcev za ogrevanje še vedno uporablja lesno biomaso. Dim iz sosednjih hiš pogosto moti prebivalce, zato strokovnjaki poudarjajo, da odgovornosti ne moremo prelagati le na posameznika, temveč mora ukrepati tudi država. Mala kurišča pozimi predstavljajo izjemno velik vir nevarnih delcev. V hladnih in brezvetrnih dneh slovenske geografske značilnosti preprečujejo redčenje onesnaženega zraka. Podatki kažejo, da izgorevanje goriv v gospodinjstvih ustvari večino primarnih delcev. V preteklem letu so mala kurišča prispevala več kot polovico vseh državnih emisij delcev PM10 in kar sedemdeset odstotkov emisij drobnih delcev PM2,5. Onesnažen zrak neposredno ogroža zdravje celotne populacije. Vdihavanje nevarnih delcev povzroča akutne in kronične bolezni, pospešuje nastanek srčno-žilnih težav, astme in celo raka pljuč. Strokovnjaki prebivalcem svetujejo, naj ob povečani onesnaženosti redno spremljajo opozorila in prilagodijo svoje aktivnosti na prostem. Za varno ogrevanje prebivalci nujno potrebujejo redno pregledane kurilne naprave. Dimnikarji pred začetkom sezone očistijo peči in preverijo njihovo delovanje. Kurjenje vlažnega lesa ali uporaba pokvarjene peči povzroča nepopolno zgorevanje. Pri tem nastaja smrtonosni ogljikov monoksid, v dimniku pa se nabirajo katranske obloge, ki hitro zanetijo požar. Drva morajo imeti manj kot dvajset odstotkov vlage, če želimo ogrevati varno in učinkovito. Za hitrejšo zamenjavo starih peči država ponuja visoke finančne spodbude in brezplačno energetsko svetovanje. Eko sklad prebivalcem sofinancira nakup energetsko učinkovitejših sistemov. Za kotel na lesno biomaso ali toplotno črpalko zrak/voda lahko posamezniki prejmejo do pet tisoč evrov, medtem ko podpora za zmogljivejše toplotne črpalke doseže celo osem tisoč evrov. V zadnjem letu je država izplačala več kot šestindvajset milijonov evrov in podprla skoraj šest tisoč zamenjav. O tem, kako bo na spodbude vplivala ukinitev prispevka za energetsko učinkovitost, ki se odvede pri vsakem litru bencina, pišemo v sobotni prilogi Večera. Predstavniki potrošniških organizacij ob tem opozarjajo na previdnost pri nakupu energentov. Letošnji testi so pokazali, da trgovci prodajajo ustrezno suha drva in kakovostne pelete. Kljub temu kupci težko primerjajo ponudbe, saj prodajalci uporabljajo različne merske enote. Pri nekaterih peletih so inšpektorji odkrili tudi manjšo težo vreč od deklarirane. Nova evropska direktiva o kakovosti zraka do leta 2030 prinaša bistveno strožje standarde. Pristojni zato načrtujejo sistematično zmanjševanje emisij, dodatna usposabljanja dimnikarjev in nove finančne instrumente, ki bodo prebivalcem olajšali prehod na čistejše načine ogrevanja.
language
slv
published at
2026-10-01T12:17:11
source
Večer
title
Zima prinaša slabši zrak: S pravilnim ogrevanjem do boljšega zdravja in subvencij
url
https://vecer.com/slovenija/zima-prinasa-slabsi-zrak-s-pravilnim-ogrevanjem-do-boljsega-zdravja-in-subvencij-10428972
article order
2
body
"Kurimo samo ustrezno gorivo, uporabljajmo suh les, poskrbimo za vzdrževano kurilno napravo in dimnik ter, kjer je to mogoče, razmislimo o zamenjavi stare in neučinkovite naprave," so se strinjali strokovnjaki na novinarski konferenci ob začetku kurilne sezone, na kateri so predstavili ključne ukrepe in priporočila za kakovostnejši zrak. Dogodek so pripravili Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Eko sklad, Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije in Zveza potrošnikov Slovenije. Na kakovost zraka vplivajo tako ravnanje posameznikov kot ukrepi države - od pravilnega kurjenja in izbire kakovostnega goriva do vzdrževanja in zamenjave starih kurilnih naprav ter možnosti pridobitve nepovratnih sredstev. Zavedanje o vplivu kurjenja na kakovost zraka se povečuje Raziskava o odnosu prebivalcev do kakovosti zraka kaže, da se zavedanje o kakovosti zraka in vplivu kurjenja povečuje. Kar 73 odstotkov anketirancev meni, da je kakovost zraka pozimi slabša, 54 odstotkov jih meni, da zrak onesnažujejo individualna kurišča, 59 odstotkov pa, da ga onesnažuje kurjenje biomase. Dim iz sosednjih hiš je že kdaj zmotil skoraj dve tretjini vprašanih. Hkrati 43 odstotkov anketirancev za ogrevanje uporablja lesno biomaso. Kot najpomembnejši ukrep države za izboljšanje kakovosti zraka so anketiranci izpostavili višje subvencije za zamenjavo malih kurilnih naprav, sledita boljše informiranje in opolnomočenje ljudi. Pravilno kurjenje zmanjšuje emisije in porabo goriva V. d. generalne direktorice Direktorata za okolje, naravo in podnebje na MOP Štefanija Novak je poudarila, da so mala kurišča v zimskem času še posebej pomemben vir delcev in benzo(a)pirena. V hladnih in brezvetrnih dneh se onesnažen zrak zaradi geografskih in meteoroloških značilnosti Slovenije težje razredči, zato je pravilno kurjenje pomemben prispevek posameznika k čistejšemu zraku. Redno vzdrževanje kurilne naprave in dimnika je pomembno tako zaradi zmanjševanja emisij kot zaradi varnosti. S pravilnim kurjenjem zmanjšujemo emisije delcev, benzo(a)pirena, ogljikovega monoksida in drugih škodljivih snovi, hkrati pa zmanjšujemo porabo goriva in povečujemo požarno varnost. Država podpira zamenjavo starih kurilnih naprav Novak je poudarila, da odgovornosti za zmanjšanje emisij ni mogoče prelagati samo na posameznika. V obdobju od septembra lani do septembra letos je bilo prek Eko sklada za zamenjavo kurilnih naprav s toplotnimi črpalkami in ustreznimi kurilnimi napravami na lesno biomaso izplačanih več kot 26 milijonov evrov spodbud, skupaj skoraj 6.000 spodbud. Pomemben korak je tudi prenos nove evropske direktive o kakovosti zunanjega zraka v slovenski pravni red. Ta za leto 2030 določa bistveno strožje standarde, med drugim za delce PM10 in PM2,5. "Naslednjih nekaj let ne sme biti obdobje čakanja, ampak obdobje sistematičnega zmanjševanja emisij," je poudarila Novak. Projekt Slovenia SupAIR bo okrepil ukrepe za čistejši zrak Pomemben bo tudi sedemletni projekt Slovenia SupAIR, ki ga je ministrstvo skupaj s 16 projektnimi partnerji uspešno prijavilo v okviru programa LIFE. Evropska komisija bo projekt sofinancirala v 40-odstotnem deležu. Med drugim so predvidene spremembe in izboljšave na področju dimnikarskih storitev, dodatna usposabljanja dimnikarjev, okrepljeno ozaveščanje o pravilnem kurjenju in kakovostni lesni biomasi, nadgradnja mreže ENSVET ter proučitev dodatnih finančnih instrumentov za zamenjavo starih kurilnih naprav in čistejše načine ogrevanja. ARSO: mala kurišča so pomemben vir emisij delcev Tanja Koleša iz Sektorja za kakovost zraka na ARSO je predstavila podatke o kakovosti zraka v Sloveniji in pojasnila, kaj se z onesnaževali dogaja v zimskem času. ARSO kakovost zunanjega zraka spremlja že več desetletij na številnih merilnih mestih po Sloveniji. Nacionalne emisijske evidence kažejo, da je glavni antropogeni vir primarnih delcev zgorevanje goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju, pri čemer ima pomembno vlogo predvsem kurjenje lesa v starejših in manj učinkovitih kurilnih napravah. Mala kurišča so v letu 2024 prispevala 53 odstotkov vseh državnih emisij delcev PM10 in 70 odstotkov emisij drobnih delcev PM2,5. Pri tem imajo kurilne naprave na les odločilno vlogo. Kurjenje lesne biomase pomembno vpliva na slabšo kakovost zraka pozimi Ugotovitve potrjujejo tudi poglobljene kemijske analize delcev, ki jih ARSO izvaja na različnih merilnih postajah po Sloveniji. Med glavne vire delcev sodijo promet, resuspenzija oziroma dvigovanje cestnega in mineralnega prahu, anorganski sekundarni delci, povezani predvsem s kmetijstvom, industrijo in prometom, ter zgorevanje lesne biomase. Prav delež slednjega vira se v času povišanih koncentracij PM10 izrazito poveča, zato je zmanjševanje emisij iz kurjenja lesne biomase eden ključnih ukrepov za nadaljnje izboljšanje kakovosti zraka. ARSO skrbi za zbiranje, strokovno obdelavo in preverjanje podatkov ter za pravočasno obveščanje in opozarjanje javnosti. Aktualni podatki o kakovosti zraka so na voljo na spletnih straneh ARSO, kjer so poleg meritev objavljene tudi modelske napovedi onesnaženosti zraka. Ob pojavu visokih ravni onesnaževal ARSO izda opozorilo in objavi priporočila za ravnanje. NIJZ: onesnažen zrak vpliva na zdravje celotnega organizma Dr. Majda Pohar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je opozorila, da smo zunanjemu onesnaženemu zraku izpostavljeni vsi in vse življenje, vpliv pa je lahko pomemben za zdravje celotne populacije. Onesnažen zrak prispeva k nastanku številnih akutnih in kroničnih bolezni ter k prezgodnji umrljivosti. Posebej pomembni so delci, ki lahko vplivajo na skoraj vse organe in sisteme v človeškem telesu. Onesnažen zrak je povezan z boleznimi dihal in srca in žilja, možgansko kapjo, sladkorno boleznijo, astmo in kronično obstruktivno pljučno boleznijo. Izpostavljenost onesnaženemu zraku vpliva tudi na nosečnost in razvoj otrok. Delci in onesnaženost zraka kot celota so dokazano rakotvorni in povzročajo raka pljuč. Na NIJZ zato priporočajo redno spremljanje podatkov o kakovosti zraka, rezultatov meritev in napovedi ARSO ter ob epizodah onesnaženosti upoštevanje priporočil za zmanjšanje izpostavljenosti in zaščito zdravja. Redno vzdrževanje kurilnih naprav je pomembno tudi za požarno varnost Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije, je pred začetkom kurilne sezone opozoril na pomen preverjanja stanja kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav. Dimnikarska služba s čiščenjem, pregledovanjem in nadzorovanjem teh naprav prispeva k požarni varnosti, varovanju zdravja ljudi, varstvu okolja in učinkoviti rabi energije. Pred začetkom rednega kurjenja naj dimnikar očisti kurilno napravo in dimnik ter preveri njuno ustrezno delovanje. Pri kurjenju z biomaso je treba uporabljati ustrezno suho gorivo, pri čemer naj imajo drva, sekanci oziroma druga lesna goriva manj kot 20 odstotkov vlage. Neizpravna peč, nepravilno kurjenje ali uporaba vlažnih drv lahko povzročijo nepopolno zgorevanje, pri katerem lahko nastaja nevaren ogljikov monoksid, povečata pa se tudi sajavost dimnih plinov in nastajanje katranskih oblog v dimniku. Te so lahko vzrok za dimniški požar, ki se lahko razširi tudi na ostrešje in celoten objekt. Redno vzdrževanje zato ni zgolj formalna obveznost, temveč eden najpomembnejših ukrepov za varno ogrevanje doma ter preprečevanje požarov in zastrupitev. Eko sklad in ENSVET pomagata pri izbiri učinkovitejšega ogrevanja Tjaša Bandelj, koordinatorica Mreže ENSVET na Eko skladu, je predstavila možnosti finančnih spodbud in brezplačnega energetskega svetovanja. Eko sklad prek nepovratnih sredstev podpira zamenjavo starih kurilnih naprav z energetsko učinkovitejšimi ogrevalnimi sistemi, ki zmanjšujejo obremenjevanje okolja in prispevajo k čistejšemu zraku. Pri odločitvi o zamenjavi stare kurilne naprave je občanom na voljo tudi energetsko svetovanje v mreži ENSVET. Po Sloveniji deluje 60 svetovalnih pisarn, v katerih svetuje več kot 60 usposobljenih energetskih svetovalcev. Ti pomagajo oceniti obstoječe stanje, predstavijo možnosti ogrevanja ter svetujejo pri izbiri ustrezne in energetsko učinkovite rešitve, možnostih uporabe obnovljivih virov energije in pridobivanju finančnih spodbud. Za zamenjavo stare naprave so na voljo višje spodbude Pri zamenjavi stare kurilne naprave so spodbude višje kot pri prvi vgradnji ogrevalnega sistema. Za kotel na lesno biomaso je mogoče pridobiti do 50 odstotkov priznanih stroškov oziroma največ 5.000 evrov, za toplotno črpalko zrak/voda prav tako do 50 odstotkov oziroma največ 4.500 evrov, za toplotno črpalko voda/voda oziroma zemlja/voda pa največ 8.000 evrov. Učinki spodbud so vidni tudi v številkah. Eko sklad je v zadnjih treh etih spodbudil zamenjavo več kot 32.000 starih kurilnih naprav z novimi napravami na lesno biomaso in toplotnimi črpalkami ter za to namenil več kot 103 milijone evrov nepovratnih sredstev. Zveza potrošnikov: pri nakupu drv in peletov preverimo kakovost Barbara Primc iz Zveze potrošnikov Slovenije je opozorila tudi na vidik potrošnikov pri izbiri goriva. Pri letošnjem testiranju drv so bila vsa testirana drva suha, kar je dobra novica. Težava ostaja predvsem pri označevanju, saj ponudniki navajajo kubične metre, prostorninske metre ali zgolj mere palete, zato potrošnik ponudb težko primerja. Pri peletih so bili rezultati letošnjega testiranja zelo dobri: od 22 testiranih vzorcev je bil pomanjkljiv le eden, pri nobenem pa niso bile presežene vrednosti onesnažil. Sta pa imeli dve vreči sedem oziroma devet odstotkov manj peletov od deklariranih 15 kilogramov. Kakovost zraka spremljamo na merilnih postajah Po novinarski konferenci so si sodelujoči ogledali merilno postajo ARSO na Vojkovi cesti v Ljubljani. Sodelavci ARSO so predstavili, kako se kakovost zunanjega zraka dejansko meri, katere podatke spremljajo merilne naprave in kako se ti podatki uporabljajo pri ocenjevanju kakovosti zraka ter obveščanju javnosti. Meritve so pomembne za razumevanje tega, kakšen zrak dihamo, hkrati pa omogočajo spremljanje trendov in prepoznavanje obdobij, ko se kakovost zraka poslabša. Aktualne podatke o kakovosti zunanjega zraka in napovedi onesnaženosti ARSO objavlja na svojih spletnih straneh. Pravilno kurjenje je skupna odgovornost Sporočilo pred začetkom kurilne sezone je zato preprosto: kurimo samo ustrezno gorivo, uporabljajmo suh les, poskrbimo za vzdrževano kurilno napravo in dimnik ter, kjer je to mogoče, razmislimo o zamenjavi stare in neučinkovite naprave. S tem prispevamo k čistejšemu zraku, varujemo svoje zdravje in zdravje ljudi okoli nas ter povečujemo tudi požarno varnost.
language
slv
published at
2026-10-01T09:10:29
source
Portal GOV.SI
title
Za čistejši zrak pozimi lahko največ naredimo s pravilnim kurjenjem in zamenjavo starih naprav
url
https://www.gov.si/novice/2026-10-01-za-cistejsi-zrak-pozimi-lahko-najvec-naredimo-s-pravilnim-kurjenjem-in-zamenjavo-starih-naprav/
article order
7
body
Več kot 60 odstotkov kurilnih naprav v Sloveniji po opozorilu Zbornice komunalnega gospodarstva ni bilo pregledanih od leta 2017. Hkrati mala kurišča po podatkih Agencije za okolje prispevajo kar 70 odstotkov vseh izpustov PM2,5. Pred začetkom kurilne sezone pristojni opozarjajo, kako pravilno kuriti, katerega goriva ne uporabljati in zakaj je redno vzdrževanje kurilnih naprav pomembno. Z začetkom kurilne sezone se v Sloveniji znova poveča tveganje za onesnaženje zraka z delci PM10 in PM2,5 ter benzo(a)pirenom, pomemben vir katerih so male kurilne naprave. "Zavedati se moramo, da lahko vsak pripomore k boljši kakovosti zraka. To ne zahteva velikih sprememb, zahteva pa nekaj znanja o tem, kakšen je vpliv kurjenja v kurilnih napravah na kakovost zraka," je na novinarski konferenci pred začetkom kurilne sezone dejala Štefanija Novak iz direktorata za okolje na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Suh les, ustrezna naprava in brez odpadkov Kot je poudarila, so mala kurišča na lesno biomaso pomemben vir prašnih delcev in benzo(a)pirena, ki nastaja pri nepopolnem izgorevanju. Težava je še posebej izrazita v strnjenih naseljih brez daljinskega ogrevanja. Po njenih besedah je za manjše emisije ključno, da je kurilna naprava skupaj z dimnikom tehnično ustrezna in redno vzdrževana, da pravilno uporabljamo suh les ter da v kurilnih napravah ne kurimo odpadkov. "Kurimo samo ustrezno gorivo, uporabljajmo suh les, ki je bil zračno sušen vsaj eno leto, kurimo ga v ustreznih, vzdrževanih kurilnih napravah in razmislimo o zamenjavi stare in neučinkovite naprave s sodobnejšo novo," je pozvala Novakova. Mala kurišča velik vir prašnih delcev V Sloveniji se kakovost zraka sicer dolgoročno izboljšuje, vendar se v vsaki kurilni sezoni še vedno pojavljajo obdobja s previsokimi koncentracijami prašnih delcev PM10 in PM2,5. Kot je povedala Tanja Koleša z Agencije za okolje (ARSO), so glavni antropogeni vir primarnih delcev izpusti iz gospodinjstev in storitvenega sektorja, predvsem zaradi kurjenja lesa v zastarelih kurilnih napravah. "Mala kurišča na ravni države prispevajo 53 odstotkov vseh izpustov PM10, PM2,5 pa kar 70 odstotkov", je povedala. Pri tem imajo prevladujočo vlogo kurilne naprave na les. Čeprav se je onesnaženost zraka z delci v zadnjem desetletju zmanjševala, se v kurilni sezoni še vedno pojavljajo epizode z visokimi vrednostmi. "V teh epizodah je naše zdravje ogroženo", je opozorila Koleša. Podatke o kakovosti zraka ARSO objavlja na svoji spletni strani, ob povišanih vrednostih pa izda opozorilo s priporočili za ravnanje. Onesnažen zrak vpliva tudi na srce in žile Onesnažen zrak ima lahko tako kratkoročne kot dolgoročne posledice za zdravje, je opozorila Majda Pohar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Delci po vdihavanju ne vplivajo le na dihala, temveč lahko prek pljuč in krvnega obtoka vplivajo tudi na druge organe, med drugim na srce in žile. "Na dan v mirovanju ena zdrava odrasla oseba vdihne več kot deset tisoč litrov zraka. To je ogromna količina zraka in posledično to pomeni, da naša pljuča dobijo in filtrirajo veliko količino onesnaževal, ki so v zraku", je povedala Poharjeva. Kratkotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku je posebej problematična za ranljive skupine. Pri otrocih, predvsem astmatikih, lahko pride do poslabšanja astme in pogostejših okužb dihal, pri starejših in ljudeh s kroničnimi boleznimi pa do akutnega poslabšanja njihovega zdravstvenega stanja. Dolgotrajna izpostavljenost je povezana s povečano obolevnostjo in umrljivostjo zaradi bolezni srca in žil, kroničnih pljučnih bolezni ter pljučnega raka. Po besedah Poharjeve so vse številnejši tudi podatki o vplivu onesnaženega zraka na možgane, presnovo, nosečnost in razvoj ploda. Kaj storiti, ko so vrednosti delcev povišane? Kaj lahko ljudje naredijo ob povišanih koncentracijah delcev? Poharjeva svetuje, naj najprej spremljajo podatke o kakovosti zraka, nato pa temu prilagodijo svoje aktivnosti. Priporočila NIJZ objavlja tudi na svojih spletnih straneh, kjer se osredotočajo "predvsem na priporočila glede skrajševanja časa bivanja na prostem in zmanjševanja telesne dejavnosti," je pojasnila. Posebej pomembno je, da priporočila upoštevajo otroci, nosečnice, starejši in kronični bolniki. Ob povišanih koncentracijah je pomembno tudi pravilno prezračevanje notranjih prostorov ter zmanjševanje virov onesnaženja v njih, med drugim z ustreznim načinom ogrevanja in kurjenja. Pred začetkom kurilne sezone morajo lastniki poskrbeti, da so kurilne in dimovodne naprave pregledane ter ustrezno vzdrževane. A v Sloveniji je na tem področju še vedno velik problem, opozarja Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije. "V Sloveniji preko 60 odstotkov kurilnih naprav ni pregledanih od leta 2017 naprej, ko je bil sprejet nov zakon o dimnikarski dejavnosti," je povedal Zupanc. Po njegovih besedah se je pri izvajanju zakonodaje pokazalo več kritičnih točk, zato ministrstvo pripravlja njeno prenovo. Dimnikarska dejavnost po njegovih besedah ni pomembna le zaradi kakovosti zraka, temveč tudi zaradi požarne varnosti, učinkovite rabe energije in varovanja zdravja. Pri nepravilnem izgorevanju lahko nastaja ogljikov monoksid, v dimniku pa se lahko kopičijo saje in katranske obloge, kar povečuje nevarnost dimniškega požara. Več kot 60 odstotkov naprav ni pregledanih Pred začetkom kurilne sezone mora zato dimnikar pregledati kurilno in dimovodno napravo, uporabnik pa mora poskrbeti za ustrezno gorivo. Pri kurjenju z lesno biomaso Zupanc priporoča suha drva, sekance in pelete z manj kot 20 odstotki vlage. "Najmanj enkrat letno pa je potrebno kurilno napravo pregledati," je poudaril. Pogostost čiščenja je nato odvisna od vrste kurilne naprave. Test lesnih peletov zelo spodbuden V Zvezi potrošnikov Slovenije že več kot deset let testirajo lesne pelete, zadnja leta pa tudi bukova drva. Barbara Primc je povedala, da so bili letošnji rezultati testov lesnih peletov najbolj spodbudni doslej. Letos so testirali 22 vzorcev lesnih peletov v 15-kilogramskih vrečah. Kar 21 vzorcev so v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije uvrstili v kakovostni razred A1, kar pomeni, da imajo dobre oziroma zelo dobre lastnosti. Pri testiranju pa so odkrili tudi nekaj, na kar morajo biti potrošniki pri nakupu pozorni. Pri dveh vzorcih je bilo v vrečah precej manj peletov, kot je bilo navedeno na embalaži. Pri enem vzorcu jih je bilo sedem odstotkov manj, pri drugem pa devet odstotkov manj, kar lahko pomeni več kot kilogram manj peletov v 15-kilogramski vreči. "Če gre to za nekoga, ki kupi dve ali tri vreče peletov zato, da si malo zakuri v kaminu, je to že kar velika količina," je opozorila. Tudi pri testu suhih bukovih drv so bili rezultati večinoma spodbudni. Vsa testirana drva so imela vsebnost vode pod 20 odstotki. Med testiranimi vzorci so štirje na paletah in trije v vrečah dosegli najvišjo kakovost. Potrošnikom pa težave še vedno povzroča označevanje količine drv. Ponudniki namreč uporabljajo različne enote, zato je med posameznimi ponudbami težko primerjati, koliko drv kupec dejansko dobi.
language
slv
published at
2026-10-01T09:28:42
source
SiOL
title
Začenja se nova kurilna sezona: tega ne smete pozabiti
url
https://siol.net/novice/slovenija/zacenja-se-nova-kurilna-sezona-tega-ne-smete-pozabiti-702867
article order
4
body
Ne bo dolgo tako, približuje se kurilna sezona, in tem boj za čistejši zrak * Ogledali smo si merilno napravo postaje Arso. * Kako se kakovost zunanjega zraka dejansko meri, katere podatke spremljamo in kaj nam ti povedo o zraku, ki ga dihamo? * Za čistejši zrak pozimi ključna pravilno kurjenje in zamenjava starih naprav "Trenutno so vrednosti nizke, kakovost zraka je dobra. Super! To je to, kar potrebujemo," nam je ob ogledu in predstavitvi Arsove merilne postaje za kakovost zraka povedala Tanja Koleša iz Sektorja za kakovost zraka na Agenciji za okolje Republike Slovenije (Arso). Pa ne bo dolgo tako, približuje se kurilna sezona, in tem boj za čistejši zrak. Dimniki malih kurilnih naprav v hladnih in brezvetrnih dneh še kako prispevajo k povečanju koncentracij delcev PM10 in PM2,5 ter benzo(a)pirena - onesnaževal, ki jih sicer ne vidimo, jih pa dihamo. "Stojimo pred merilno postajo Ljubljana-Bežigrad, zajem zraka je na vrhu kontejnerja, v kontejnerju so pa merilniki, za vsako onesnaževalo posebej. Merimo delce PM10, PM2.5, dušikove okside, žveplov dioksid, benzen, ogljikov monoksid, ozon," nam predstavi Koleša. Podatke objavijo na spletni strani Arsa. "Zbirajo se ves čas, vsako uro, po neki redni kontroli, se pa objavijo na spletni strani." ARSO kakovost zunanjega zraka spremlja že več desetletij na številnih merilnih mestih po Sloveniji. Tako velikih merilnih postaj, kot je ta ona dvorišču za stavbo Arsa na Vojkovi, je v Sloveniji 12, postavljene pa v večjih slovenskih mestih. Tukaj so še še manjše merilne postaje, ki merijo samo delce PM10 ali PM2.5. Teh je 10, smo slišali. In kako deluje ta veliki merilnik, ki smo si ga lahko ogledali? "Vsak merilnik ima svoj princip delovanja. Se pravi, ni nekega merilnika, ki bi povedal, zrak je slab, dober. Za vsako onesnaževalo je svoj merilnik, in to je neka standardna metoda. Delci PM10 na primer delujejo na principu, da se jih meri z laserjem, optiko. Ozon na primer, pa recimo na podlagi spektrofotometrije. Tako da to so različni kemijski načini zaznave," pojasni Koleša. Predstavnica Arsa je pojasnila, da se kakovost zraka med kurilno sezono redno poslabša predvsem zaradi neugodnih vremenskih razmer, kot so temperaturni obrati, brezvetrje in odsotnost padavin. Kljub temu dolgoročne meritve kažejo izboljšanje stanja. "v povprečju je trend zmanjševanja koncentracij delcev v zraku". Med bolj problematična območja sodijo kotlinske lege in območja, kjer se hladen zrak zadržuje pri tleh, medtem ko je Primorska zaradi prevetrenosti praviloma med območji z najboljšim zrakom. Slovenija se v zimskem času že približno 20 let sooča predvsem s prekomerno onesnaženostjo z delci PM10 in PM2,5. "To so zeloTo so zelo majhni delci majhni delci, ki jih v bistvu enega prostim očesom niti ne vidimo, PM10 pomeni, da je premer tega delca manj kot 10 mikrometrov. 2,5 pa še 4-krat manjši. Ti delci so škodljivi za zdravje, dobra novica je, da v bistvu v zadnjih 10 letih opažamo trend zmanjševanja; kljub temu se pa še vedno vsako kurilno sezono pojavljajo visoke vrednosti. In v teh epizodah je pač naše zdravje ogroženo," pove sogovornica z Arsa. Ugotovitve potrjujejo tudi poglobljene kemijske analize delcev, ki jih ARSO izvaja na različnih merilnih postajah po Sloveniji. Med glavne vire delcev sodijo promet, resuspenzija oziroma dvigovanje cestnega in mineralnega prahu, anorganski sekundarni delci, povezani predvsem s kmetijstvom, industrijo in prometom, ter zgorevanje lesne biomase. Ključna pravilno kurjenje in zamenjava starih naprav Za čistejši zrak pozimi lahko največ naredimo s pravilnim kurjenjem in zamenjavo starih naprav, so na današnji novinarski konferenci ob začetku kurilne sezone opozorili strokovnjaki. Poudarili so tudi pomen izbire kakovostnega goriva, ki mora biti dovolj suho. Državljanom so sicer za zamenjavo starih kurilnih naprav na voljo subvencije. "Mala kurišča na lesno biomaso so še posebej pomemben vir prašnih delcev in benzo(a)pirena, ki nastaja pri nepopolnem izgorevanju, je rakotvoren in se lahko veže na prašne delce v dimu, ki ga potem vdihavamo. V strnjenih naseljih, kjer ni daljinskega ogrevanja, se to še zlasti močno manifestira," je opozorila. Onesnažen zrak škodljivo vpliva tudi na naše možgane Da je onesnažen zrak povezan z boleznimi dihal in srca in žilja, možgansko kapjo, sladkorno boleznijo, astmo in kronično obstruktivno pljučno boleznijo, je spomnila Majda Pohar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. "Imamo vse več podatkov, da onesnažen zrak škodljivo vpliva tudi na naše možgane, na razvoj sladkorne bolezni in na nosečnost, na razvoj ploda, slabše izide nosečnosti, na novorojenčka in potem na otroka," je povedala. Ogrevanje na biomaso Ob dejstvu, da se v Sloveniji še vedno v veliki meri ogrevamo na lesno biomaso, je Novak kot ključno pred začetkom kurilne sezone izpostavila nujnost zagotavljanja tehnične ustreznosti in rednega vzdrževanja kurilnih naprav ter pravilno uporabo suhega lesa, ki mora biti zračno sušen vsaj eno leto. Naprava mora imeti za učinkovito izgorevanje tudi dovolj dober dovod zraka. Ob tem je opozorila na negativne posledice kurjenja odpadkov, kot je plastika, pri čemer se sproščajo policiklični aromatski ogljikovodiki, ki so rakotvorne spojine, ter dioksini in furani, ki so znani hormonski motilci. Finančne spodbude preko Eko sklada Za zamenjavo starih in neučinkovitih kurilnih naprav z novimi so državljanom na voljo tudi finančne spodbude preko Eko sklada. Od lanskega septembra je bilo za nakup toplotnih črpalk in sodobnih kotlov na lesno biomaso izplačanih 26 milijonov evrov sredstev, je navedla Novak. Tjaša Bandelj iz Eko sklada je ob tem postregla tudi s podatkom, da so v zadnjih treh letih s pomočjo spodbud zamenjali več kot 32.000 starih kurilnih naprav in dodelili več kot 100 milijonov nepovratnih sredstev. Trenutno lahko državljani prejmejo do 50 odstotkov oz. do 4500 evrov subvencije za nakup toplotne črpalke, za nakup nove naprave na lesno biomaso pa do 5000 evrov. Uporabniki naj upoštevajo navodila proizvajalca in priporočila dimnikarja ter poskrbijo za redno čiščenje in pregledovanje naprav tudi med kurilno sezono. Sebastijan Zupanc iz Zbornice komunalnega gospodarstva, ki združuje tudi dimnikarska podjetja v državi, pa je opozoril na negativne posledice nepravilne uporabe in slabega vzdrževanja kurilnih naprav. "Zaradi nepopolnega zgorevanja nastaja ogljikov monoksid, povečata pa se tudi sajavost dimnih plinov in nastajanje katranskih oblog v dimniku," je posvaril in dodal, da lahko takšno stanje vodi v nastanek dimniških požarov. V luči tega je zato še toliko bolj pomembno, da dimnikar pred začetkom rednega kurjenja očisti kurilno napravo in dimnik ter preveri njuno delovanje.
language
slv
published at
2026-10-01T11:57:57
source
Žurnal24
title
Ogledali smo si Arsovo merilno napravo. "Super! To je to, kar potrebujemo"
url
https://www.zurnal24.si/slovenija/ogledali-smo-si-arsovo-merilno-napravo-super-to-je-to-kar-potrebujemo-466028
article order
1
body
V Sloveniji se v zadnjih 20 letih v zimskem času soočamo predvsem s prekomerno onesnaženostjo zraka z delci PM 10 in PM 2,5, ki jih ni mogoče videti s prostim očesom, je opozorila Tanja Koleša iz Agencije RS za okolje. "Dobra novica je, da v zadnjih 10 letih opažamo trend zmanjševanja, kljub temu pa se še vedno vsako kurilno sezono pojavljajo visoke vrednosti in v teh epizodah je naše zdravje ogroženo," je dejala. Po njenih besedah nacionalne evidence kažejo, da je glavni antropogeni vir primarnih delcev zgorevanje goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju, predvsem zaradi uporabe lesa v zastarelih kurilnih napravah. "Mala kurišča k skupnim izpustom PM 10 na ravni države prispevajo 53 odstotkov, k PM 2,5 pa kar 70 odstotkov vseh delcev," je dodala. Vsak naj prispeva svoje Ker se v hladnih in brezvetrnih zimskih dneh onesnažen zrak v Sloveniji zaradi geografskih in meteoroloških značilnosti težje razredči, je pomemben prispevek posameznika k čistejšemu zraku pravilno kurjenje, je poudarila v. d. generalne direktorice direktorata za okolje, naravo in podnebje na okoljskem ministrstvu Štefanija Novak. "Mala kurišča na lesno biomaso so še posebej pomemben vir prašnih delcev in benzo(a)pirena, ki nastaja pri nepopolnem izgorevanju, je rakotvoren in se lahko veže na prašne delce v dimu, ki ga potem vdihavamo. V strnjenih naseljih, kjer ni daljinskega ogrevanja, se to še zlasti močno manifestira," je opozorila. Onesnažen zrak raj za bolezni Da je onesnažen zrak povezan z boleznimi dihal in srca in žilja, možgansko kapjo, sladkorno boleznijo, astmo in kronično obstruktivno pljučno boleznijo, je spomnila Majda Pohar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje: "Imamo vse več podatkov, da onesnažen zrak škodljivo vpliva tudi na naše možgane, na razvoj sladkorne bolezni in na nosečnost, na razvoj ploda, slabše izide nosečnosti, na novorojenčka in potem na otroka." Državljane je pozvala k spremljanju podatkov meritev na spletni strani Arsa ter v skladu s tem k upoštevanju priporočil glede skrajševanja časa zadrževanja in fizične telesne dejavnosti na prostem. Suha drva, čista peč in brez plastike v ognju Ob dejstvu, da se v Sloveniji še vedno v veliki meri ogrevamo na lesno biomaso, je Novak kot ključno pred začetkom kurilne sezone izpostavila nujnost zagotavljanja tehnične ustreznosti in rednega vzdrževanja kurilnih naprav ter pravilno uporabo suhega lesa, ki mora biti zračno sušen vsaj eno leto. Naprava mora imeti za učinkovito izgorevanje tudi dovolj dober dovod zraka, je poudarila. Ob tem je opozorila na negativne posledice kurjenja odpadkov, kot je plastika, pri čemer se sproščajo policiklični aromatski ogljikovodiki, ki so rakotvorne spojine, ter dioksini in furani, ki so znani hormonski motilci. Staro za novo Za zamenjavo starih in neučinkovitih kurilnih naprav z novimi so državljanom na voljo tudi finančne spodbude preko Eko sklada. Od lanskega septembra je bilo za nakup toplotnih črpalk in sodobnih kotlov na lesno biomaso izplačanih 26 milijonov evrov sredstev, je navedla Novak. Tjaša Bandelj iz Eko sklada je ob tem postregla tudi s podatkom, da so v zadnjih treh letih s pomočjo spodbud zamenjali več kot 32.000 starih kurilnih naprav in dodelili več kot 100 milijonov nepovratnih sredstev. Trenutno lahko državljani prejmejo do 50 odstotkov oz. do 4500 evrov subvencije za nakup toplotne črpalke, za nakup nove naprave na lesno biomaso pa do 5000 evrov. Pomembno je, kaj kurimo in kako Sebastijan Zupanc iz Zbornice komunalnega gospodarstva, ki združuje tudi dimnikarska podjetja v državi, pa je opozoril na negativne posledice nepravilne uporabe in slabega vzdrževanja kurilnih naprav. "Zaradi nepopolnega zgorevanja nastaja ogljikov monoksid, povečata pa se tudi sajavost dimnih plinov in nastajanje katranskih oblog v dimniku," je posvaril in dodal, da lahko takšno stanje vodi v nastanek dimniških požarov. V luči tega je zato še toliko bolj pomembno, da dimnikar pred začetkom rednega kurjenja očisti kurilno napravo in dimnik ter preveri njuno delovanje. Barbara Primc iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) je medtem opozorila na pomembnost izbire kakovostnega goriva. Pri letošnjem testiranju kakovosti lesenih peletov in drv, ki ga izvajajo na ZPS, je bil od 22 testiranih vzorcev pomanjkljiv le eden, pri nobenem pa niso bile presežene vrednosti onesnažil. Suha so bila tudi vsa testirana drva, težava pri teh pa ostaja predvsem označevanje, saj ponudniki navajajo kubične metre, prostorninske metre ali zgolj mere palete, zato potrošnik ponudbe težko primerja.
language
slv
published at
2026-10-01T12:46:24
source
Svet24
title
Pozimi to počnejo številni Slovenci, posledice pa so lahko nevarne
url
https://svet24.si/novice/slovenija/kurilna-sezona-onesnazen-zrak-drva-peleti-1930464

source scope

analyzed source count

omitted articles

omitted source count

total source count