Inflacija v evroobmočju septembra poskočila na 3,8 odstotka, ECB pred novimi dvigi obrestnih mer 30.9.2026
Septembrska inflacija v območju evra se je po prvi oceni Eurostata z avgustovskih 3,2 odstotka okrepila na 3,8 odstotka, kar je največ v zadnjih treh letih. Glavni krivec so višje cene energentov, ki so se na letni ravni zvišale za 22,3 odstotka, poskočile pa so tudi cene sveže hrane. Osnovna inflacija, ki izključuje energente in hrano, se je dvignila na 2,5 odstotka, s čimer se je še bolj oddaljila od dvoodstotnega cilja Evropske centralne banke (ECB). Podatki iz največjih evropskih gospodarstev kažejo pospešeno rast cen: v Nemčiji je medletna inflacija dosegla 3,3 odstotka, v Franciji 3,4 odstotka po harmoniziranem indeksu, v Italiji pa 4,2 odstotka po nacionalnem indeksu. V vseh državah so k rasti največ prispevale cene energije, deloma zaradi višjih cen goriv, povezanih z vojno na Bližnjem vzhodu. Ti podatki krepijo pričakovanja analitikov, da bo ECB še letos večkrat zvišala obrestne mere, potem ko jih je že dvakrat letos, depozitna obrestna mera pa je trenutno pri 2,5 odstotka.
Infografika
Analiza trditev
| Trditev | Ključne razlike | STA | Finance.si | Domovina | SiOL | Primorski Dnevnik | primorske.si |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Italijanska inflacija je septembra dosegla 4,2 odstotka, kar je najvišje po septembru 2023. | Primorski Dnevnik nasprotuje, primorske.si potrjuje. | Ni omenjeno | Delno: Navedena je inflacija 4,2 %, a podatek o letnici ni omenjen. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ne: Članek navaja, da je bila inflacija septembra 2023 višja (5,3 %). | Da: Članek navaja 4,2-odstotno inflacijo in najvišjo raven po septembru 2023. |
| Medletna inflacija v območju evra se je septembra zvišala na 3,8 odstotka, predvsem zaradi višjih cen energije. | Finance.si izstopa z 3,7 %, drugi potrjujejo 3,8 %. | Da: Članek potrjuje 3,8-odstotno inflacijo in vpliv cen energije. | Ne: Članek navaja pričakovanje analitikov pri 3,7 odstotka. | Da: Članek navaja 3,8-odstotno inflacijo in energijo kot glavno gonilo. | Da: Članek potrjuje 3,8-odstotno inflacijo in vpliv cen energije. | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| V Nemčiji je bila septembrska medletna inflacija 3,3 odstotka, kar je več od napovedi analitikov. | Finance.si potrjuje, drugi molčijo. | Ni omenjeno | Da: Inflacija je bila 3,3 %, analitiki so napovedovali 3,1 %. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Delno: Članek potrjuje 3,3-odstotno inflacijo, a ne omenja napovedi analitikov. |
| V Franciji se je letna inflacija septembra zvišala na 3,4 odstotka, kar je največ v več kot dveh letih. | Finance.si potrjuje 3,4 %, primorske.si navaja 3 %. | Ni omenjeno | Da: Inflacija je 3,4 %, kar je največ v več kot dveh letih. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ne: Članek navaja, da je bila septembrska inflacija v Franciji 3-odstotna. |
| Evropska centralna banka je letos obrestne mere dvignila že dvakrat, depozitna obrestna mera je pri 2,5 odstotka. | Finance.si potrjuje, drugi ne omenjajo, le primorske.si delno. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje oba podatka. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Delno: Članek omenja dvig na 2,50 odstotka, a ne navaja števila dvigov letos. |
| V Sloveniji je bila septembrska inflacija po harmonizirani metodologiji 3,7-odstotna. | Večina virov trditve ne omenja; le SiOL jo potrjuje. | Ni omenjeno | Ne: Članek navaja le, da je slovenska inflacija nad tremi odstotki. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja 3,7-odstotno inflacijo v Sloveniji. | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Rast cen energije v Franciji se je septembra pospešila na 21,2 odstotka na letni ravni. | Finance.si in primorske.si potrjujejo, drugi ne omenjajo. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja 21,2-odstotno podražitev energentov. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje 21,2-odstotno rast cen energije v Franciji septembra. |
| Cene energentov so v območju evra septembra na letni ravni zrasle za 22,3 odstotka. | Domovina navaja 18,8 %, Primorski Dnevnik 22,3 % le za Italijo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ne: Članek navaja, da so se energenti medletno podražili za 18,8 %. | Ni omenjeno | Delno: Članek navaja 22,3-odstotno rast za Italijo, ne za celotno območje evra. | Ni omenjeno |
| Osnovna inflacija v Sloveniji se je dvignila na 2,5 odstotka, kar je več od cilja ECB. | Nobeden od virov ne potrjuje trditve. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Delno: Članek navaja 2,5-odstotno osnovno inflacijo za območje evra, ne Slovenijo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Trgi pričakujejo še približno štiri dvige obrestnih mer ECB v višini četrt odstotne točke v prihodnjem letu. | Finance.si edini potrjuje trditev; ostali je ne omenjajo. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja pričakovanja trgov za prihodnje leto. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| V Italiji so cene sveže hrane septembra zrasle za 5,5 odstotka na letni ravni. | Samo Primorski Dnevnik potrjuje trditev; ostali je ne omenjajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje 5,5-odstotno medletno rast cen sveže hrane. | Ni omenjeno |
| Pribitek na donosnost francoskih obveznic glede na nemške je prvič po letu 2012 presegel 120 bazičnih točk. | Finance.si potrjuje, ostali ne omenjajo. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje to informacijo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Med članicami evrskega območja je bila avgusta najvišja inflacija v Litvi, in sicer 6,1-odstotna. | Samo SiOL potrjuje trditev, ostali je ne omenjajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek navaja te podatke za avgust. | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Cene energentov v Italiji so se na letni ravni zvišale za 22,3 odstotka, kar je glavni vzrok za pospešitev inflacije. | Samo Primorski Dnevnik trditev potrjuje; ostali viri je ne omenjajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek navaja 22,3 % rast in energijo kot glavni sprožilec. | Ni omenjeno |
claims
- Italijanska inflacija je septembra dosegla 4,2 odstotka, kar je najvišje po septembru 2023.
- Medletna inflacija v območju evra se je septembra zvišala na 3,8 odstotka, predvsem zaradi višjih cen energije.
- V Nemčiji je bila septembrska medletna inflacija 3,3 odstotka, kar je več od napovedi analitikov.
- V Franciji se je letna inflacija septembra zvišala na 3,4 odstotka, kar je največ v več kot dveh letih.
- Evropska centralna banka je letos obrestne mere dvignila že dvakrat, depozitna obrestna mera je pri 2,5 odstotka.
- V Sloveniji je bila septembrska inflacija po harmonizirani metodologiji 3,7-odstotna.
- Rast cen energije v Franciji se je septembra pospešila na 21,2 odstotka na letni ravni.
- Cene energentov so v območju evra septembra na letni ravni zrasle za 22,3 odstotka.
- Osnovna inflacija v Sloveniji se je dvignila na 2,5 odstotka, kar je več od cilja ECB.
- Trgi pričakujejo še približno štiri dvige obrestnih mer ECB v višini četrt odstotne točke v prihodnjem letu.
- V Italiji so cene sveže hrane septembra zrasle za 5,5 odstotka na letni ravni.
- Pribitek na donosnost francoskih obveznic glede na nemške je prvič po letu 2012 presegel 120 bazičnih točk.
- Med članicami evrskega območja je bila avgusta najvišja inflacija v Litvi, in sicer 6,1-odstotna.
- Cene energentov v Italiji so se na letni ravni zvišale za 22,3 odstotka, kar je glavni vzrok za pospešitev inflacije.
key differences
- Cene energentov so v območju evra septembra na letni ravni zrasle za 22,3 odstotka.
- Domovina navaja 18,8 %, Primorski Dnevnik 22,3 % le za Italijo.
- Cene energentov v Italiji so se na letni ravni zvišale za 22,3 odstotka, kar je glavni vzrok za pospešitev inflacije.
- Samo Primorski Dnevnik trditev potrjuje; ostali viri je ne omenjajo.
- Evropska centralna banka je letos obrestne mere dvignila že dvakrat, depozitna obrestna mera je pri 2,5 odstotka.
- Finance.si potrjuje, drugi ne omenjajo, le primorske.si delno.
- Italijanska inflacija je septembra dosegla 4,2 odstotka, kar je najvišje po septembru 2023.
- Primorski Dnevnik nasprotuje, primorske.si potrjuje.
- Med članicami evrskega območja je bila avgusta najvišja inflacija v Litvi, in sicer 6,1-odstotna.
- Samo SiOL potrjuje trditev, ostali je ne omenjajo.
- Medletna inflacija v območju evra se je septembra zvišala na 3,8 odstotka, predvsem zaradi višjih cen energije.
- Finance.si izstopa z 3,7 %, drugi potrjujejo 3,8 %.
- Osnovna inflacija v Sloveniji se je dvignila na 2,5 odstotka, kar je več od cilja ECB.
- Nobeden od virov ne potrjuje trditve.
- Pribitek na donosnost francoskih obveznic glede na nemške je prvič po letu 2012 presegel 120 bazičnih točk.
- Finance.si potrjuje, ostali ne omenjajo.
- Rast cen energije v Franciji se je septembra pospešila na 21,2 odstotka na letni ravni.
- Finance.si in primorske.si potrjujejo, drugi ne omenjajo.
- Trgi pričakujejo še približno štiri dvige obrestnih mer ECB v višini četrt odstotne točke v prihodnjem letu.
- Finance.si edini potrjuje trditev; ostali je ne omenjajo.
- V Franciji se je letna inflacija septembra zvišala na 3,4 odstotka, kar je največ v več kot dveh letih.
- Finance.si potrjuje 3,4 %, primorske.si navaja 3 %.
- V Italiji so cene sveže hrane septembra zrasle za 5,5 odstotka na letni ravni.
- Samo Primorski Dnevnik potrjuje trditev; ostali je ne omenjajo.
- V Nemčiji je bila septembrska medletna inflacija 3,3 odstotka, kar je več od napovedi analitikov.
- Finance.si potrjuje, drugi molčijo.
- V Sloveniji je bila septembrska inflacija po harmonizirani metodologiji 3,7-odstotna.
- Večina virov trditve ne omenja; le SiOL jo potrjuje.
source analyses
- Domovina
- Cene energentov so v območju evra septembra na letni ravni zrasle za 22,3 odstotka.
- Ne: Članek navaja, da so se energenti medletno podražili za 18,8 %.
- Cene energentov v Italiji so se na letni ravni zvišale za 22,3 odstotka, kar je glavni vzrok za pospešitev inflacije.
- Ni omenjeno
- Evropska centralna banka je letos obrestne mere dvignila že dvakrat, depozitna obrestna mera je pri 2,5 odstotka.
- Ni omenjeno
- Italijanska inflacija je septembra dosegla 4,2 odstotka, kar je najvišje po septembru 2023.
- Ni omenjeno
- Med članicami evrskega območja je bila avgusta najvišja inflacija v Litvi, in sicer 6,1-odstotna.
- Ni omenjeno
- Medletna inflacija v območju evra se je septembra zvišala na 3,8 odstotka, predvsem zaradi višjih cen energije.
- Da: Članek navaja 3,8-odstotno inflacijo in energijo kot glavno gonilo.
- Osnovna inflacija v Sloveniji se je dvignila na 2,5 odstotka, kar je več od cilja ECB.
- Ni omenjeno
- Pribitek na donosnost francoskih obveznic glede na nemške je prvič po letu 2012 presegel 120 bazičnih točk.
- Ni omenjeno
- Rast cen energije v Franciji se je septembra pospešila na 21,2 odstotka na letni ravni.
- Ni omenjeno
- Trgi pričakujejo še približno štiri dvige obrestnih mer ECB v višini četrt odstotne točke v prihodnjem letu.
- Ni omenjeno
- V Franciji se je letna inflacija septembra zvišala na 3,4 odstotka, kar je največ v več kot dveh letih.
- Ni omenjeno
- V Italiji so cene sveže hrane septembra zrasle za 5,5 odstotka na letni ravni.
- Ni omenjeno
- V Nemčiji je bila septembrska medletna inflacija 3,3 odstotka, kar je več od napovedi analitikov.
- Ni omenjeno
- V Sloveniji je bila septembrska inflacija po harmonizirani metodologiji 3,7-odstotna.
- Ni omenjeno
- Finance.si
- Cene energentov so v območju evra septembra na letni ravni zrasle za 22,3 odstotka.
- Ni omenjeno
- Cene energentov v Italiji so se na letni ravni zvišale za 22,3 odstotka, kar je glavni vzrok za pospešitev inflacije.
- Ni omenjeno
- Evropska centralna banka je letos obrestne mere dvignila že dvakrat, depozitna obrestna mera je pri 2,5 odstotka.
- Da: Članek potrjuje oba podatka.
- Italijanska inflacija je septembra dosegla 4,2 odstotka, kar je najvišje po septembru 2023.
- Delno: Navedena je inflacija 4,2 %, a podatek o letnici ni omenjen.
- Med članicami evrskega območja je bila avgusta najvišja inflacija v Litvi, in sicer 6,1-odstotna.
- Ni omenjeno
- Medletna inflacija v območju evra se je septembra zvišala na 3,8 odstotka, predvsem zaradi višjih cen energije.
- Ne: Članek navaja pričakovanje analitikov pri 3,7 odstotka.
- Osnovna inflacija v Sloveniji se je dvignila na 2,5 odstotka, kar je več od cilja ECB.
- Ni omenjeno
- Pribitek na donosnost francoskih obveznic glede na nemške je prvič po letu 2012 presegel 120 bazičnih točk.
- Da: Članek potrjuje to informacijo.
- Rast cen energije v Franciji se je septembra pospešila na 21,2 odstotka na letni ravni.
- Da: Članek navaja 21,2-odstotno podražitev energentov.
- Trgi pričakujejo še približno štiri dvige obrestnih mer ECB v višini četrt odstotne točke v prihodnjem letu.
- Da: Članek navaja pričakovanja trgov za prihodnje leto.
- V Franciji se je letna inflacija septembra zvišala na 3,4 odstotka, kar je največ v več kot dveh letih.
- Da: Inflacija je 3,4 %, kar je največ v več kot dveh letih.
- V Italiji so cene sveže hrane septembra zrasle za 5,5 odstotka na letni ravni.
- Ni omenjeno
- V Nemčiji je bila septembrska medletna inflacija 3,3 odstotka, kar je več od napovedi analitikov.
- Da: Inflacija je bila 3,3 %, analitiki so napovedovali 3,1 %.
- V Sloveniji je bila septembrska inflacija po harmonizirani metodologiji 3,7-odstotna.
- Ne: Članek navaja le, da je slovenska inflacija nad tremi odstotki.
- Primorski Dnevnik
- Cene energentov so v območju evra septembra na letni ravni zrasle za 22,3 odstotka.
- Delno: Članek navaja 22,3-odstotno rast za Italijo, ne za celotno območje evra.
- Cene energentov v Italiji so se na letni ravni zvišale za 22,3 odstotka, kar je glavni vzrok za pospešitev inflacije.
- Da: Članek navaja 22,3 % rast in energijo kot glavni sprožilec.
- Evropska centralna banka je letos obrestne mere dvignila že dvakrat, depozitna obrestna mera je pri 2,5 odstotka.
- Ni omenjeno
- Italijanska inflacija je septembra dosegla 4,2 odstotka, kar je najvišje po septembru 2023.
- Ne: Članek navaja, da je bila inflacija septembra 2023 višja (5,3 %).
- Med članicami evrskega območja je bila avgusta najvišja inflacija v Litvi, in sicer 6,1-odstotna.
- Ni omenjeno
- Medletna inflacija v območju evra se je septembra zvišala na 3,8 odstotka, predvsem zaradi višjih cen energije.
- Ni omenjeno
- Osnovna inflacija v Sloveniji se je dvignila na 2,5 odstotka, kar je več od cilja ECB.
- Ni omenjeno
- Pribitek na donosnost francoskih obveznic glede na nemške je prvič po letu 2012 presegel 120 bazičnih točk.
- Ni omenjeno
- Rast cen energije v Franciji se je septembra pospešila na 21,2 odstotka na letni ravni.
- Ni omenjeno
- Trgi pričakujejo še približno štiri dvige obrestnih mer ECB v višini četrt odstotne točke v prihodnjem letu.
- Ni omenjeno
- V Franciji se je letna inflacija septembra zvišala na 3,4 odstotka, kar je največ v več kot dveh letih.
- Ni omenjeno
- V Italiji so cene sveže hrane septembra zrasle za 5,5 odstotka na letni ravni.
- Da: Članek potrjuje 5,5-odstotno medletno rast cen sveže hrane.
- V Nemčiji je bila septembrska medletna inflacija 3,3 odstotka, kar je več od napovedi analitikov.
- Ni omenjeno
- V Sloveniji je bila septembrska inflacija po harmonizirani metodologiji 3,7-odstotna.
- Ni omenjeno
- STA
- Cene energentov so v območju evra septembra na letni ravni zrasle za 22,3 odstotka.
- Ni omenjeno
- Cene energentov v Italiji so se na letni ravni zvišale za 22,3 odstotka, kar je glavni vzrok za pospešitev inflacije.
- Ni omenjeno
- Evropska centralna banka je letos obrestne mere dvignila že dvakrat, depozitna obrestna mera je pri 2,5 odstotka.
- Ni omenjeno
- Italijanska inflacija je septembra dosegla 4,2 odstotka, kar je najvišje po septembru 2023.
- Ni omenjeno
- Med članicami evrskega območja je bila avgusta najvišja inflacija v Litvi, in sicer 6,1-odstotna.
- Ni omenjeno
- Medletna inflacija v območju evra se je septembra zvišala na 3,8 odstotka, predvsem zaradi višjih cen energije.
- Da: Članek potrjuje 3,8-odstotno inflacijo in vpliv cen energije.
- Osnovna inflacija v Sloveniji se je dvignila na 2,5 odstotka, kar je več od cilja ECB.
- Ni omenjeno
- Pribitek na donosnost francoskih obveznic glede na nemške je prvič po letu 2012 presegel 120 bazičnih točk.
- Ni omenjeno
- Rast cen energije v Franciji se je septembra pospešila na 21,2 odstotka na letni ravni.
- Ni omenjeno
- Trgi pričakujejo še približno štiri dvige obrestnih mer ECB v višini četrt odstotne točke v prihodnjem letu.
- Ni omenjeno
- V Franciji se je letna inflacija septembra zvišala na 3,4 odstotka, kar je največ v več kot dveh letih.
- Ni omenjeno
- V Italiji so cene sveže hrane septembra zrasle za 5,5 odstotka na letni ravni.
- Ni omenjeno
- V Nemčiji je bila septembrska medletna inflacija 3,3 odstotka, kar je več od napovedi analitikov.
- Ni omenjeno
- V Sloveniji je bila septembrska inflacija po harmonizirani metodologiji 3,7-odstotna.
- Ni omenjeno
- SiOL
- Cene energentov so v območju evra septembra na letni ravni zrasle za 22,3 odstotka.
- Ni omenjeno
- Cene energentov v Italiji so se na letni ravni zvišale za 22,3 odstotka, kar je glavni vzrok za pospešitev inflacije.
- Ni omenjeno
- Evropska centralna banka je letos obrestne mere dvignila že dvakrat, depozitna obrestna mera je pri 2,5 odstotka.
- Ni omenjeno
- Italijanska inflacija je septembra dosegla 4,2 odstotka, kar je najvišje po septembru 2023.
- Ni omenjeno
- Med članicami evrskega območja je bila avgusta najvišja inflacija v Litvi, in sicer 6,1-odstotna.
- Da: Članek navaja te podatke za avgust.
- Medletna inflacija v območju evra se je septembra zvišala na 3,8 odstotka, predvsem zaradi višjih cen energije.
- Da: Članek potrjuje 3,8-odstotno inflacijo in vpliv cen energije.
- Osnovna inflacija v Sloveniji se je dvignila na 2,5 odstotka, kar je več od cilja ECB.
- Delno: Članek navaja 2,5-odstotno osnovno inflacijo za območje evra, ne Slovenijo.
- Pribitek na donosnost francoskih obveznic glede na nemške je prvič po letu 2012 presegel 120 bazičnih točk.
- Ni omenjeno
- Rast cen energije v Franciji se je septembra pospešila na 21,2 odstotka na letni ravni.
- Ni omenjeno
- Trgi pričakujejo še približno štiri dvige obrestnih mer ECB v višini četrt odstotne točke v prihodnjem letu.
- Ni omenjeno
- V Franciji se je letna inflacija septembra zvišala na 3,4 odstotka, kar je največ v več kot dveh letih.
- Ni omenjeno
- V Italiji so cene sveže hrane septembra zrasle za 5,5 odstotka na letni ravni.
- Ni omenjeno
- V Nemčiji je bila septembrska medletna inflacija 3,3 odstotka, kar je več od napovedi analitikov.
- Ni omenjeno
- V Sloveniji je bila septembrska inflacija po harmonizirani metodologiji 3,7-odstotna.
- Da: Članek navaja 3,7-odstotno inflacijo v Sloveniji.
- primorske.si
- Cene energentov so v območju evra septembra na letni ravni zrasle za 22,3 odstotka.
- Ni omenjeno
- Cene energentov v Italiji so se na letni ravni zvišale za 22,3 odstotka, kar je glavni vzrok za pospešitev inflacije.
- Ni omenjeno
- Evropska centralna banka je letos obrestne mere dvignila že dvakrat, depozitna obrestna mera je pri 2,5 odstotka.
- Delno: Članek omenja dvig na 2,50 odstotka, a ne navaja števila dvigov letos.
- Italijanska inflacija je septembra dosegla 4,2 odstotka, kar je najvišje po septembru 2023.
- Da: Članek navaja 4,2-odstotno inflacijo in najvišjo raven po septembru 2023.
- Med članicami evrskega območja je bila avgusta najvišja inflacija v Litvi, in sicer 6,1-odstotna.
- Ni omenjeno
- Medletna inflacija v območju evra se je septembra zvišala na 3,8 odstotka, predvsem zaradi višjih cen energije.
- Ni omenjeno
- Osnovna inflacija v Sloveniji se je dvignila na 2,5 odstotka, kar je več od cilja ECB.
- Ni omenjeno
- Pribitek na donosnost francoskih obveznic glede na nemške je prvič po letu 2012 presegel 120 bazičnih točk.
- Ni omenjeno
- Rast cen energije v Franciji se je septembra pospešila na 21,2 odstotka na letni ravni.
- Da: Članek potrjuje 21,2-odstotno rast cen energije v Franciji septembra.
- Trgi pričakujejo še približno štiri dvige obrestnih mer ECB v višini četrt odstotne točke v prihodnjem letu.
- Ni omenjeno
- V Franciji se je letna inflacija septembra zvišala na 3,4 odstotka, kar je največ v več kot dveh letih.
- Ne: Članek navaja, da je bila septembrska inflacija v Franciji 3-odstotna.
- V Italiji so cene sveže hrane septembra zrasle za 5,5 odstotka na letni ravni.
- Ni omenjeno
- V Nemčiji je bila septembrska medletna inflacija 3,3 odstotka, kar je več od napovedi analitikov.
- Delno: Članek potrjuje 3,3-odstotno inflacijo, a ne omenja napovedi analitikov.
- V Sloveniji je bila septembrska inflacija po harmonizirani metodologiji 3,7-odstotna.
- Ni omenjeno
Analiza sentimenta
| Entiteta | Ključne razlike | STA | Finance.si | Domovina | SiOL | Primorski Dnevnik | primorske.si |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Eurostat | Vsi viri obravnavajo Eurostat nevtralno, brez razlik. | Nevtralno: Eurostat je naveden kot vir podatkov, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjen kot vir prihodnje objave podatkov o inflaciji. | Nevtralno: Eurostat je naveden kot vir podatkov o inflaciji brez vrednotenja. | Nevtralno: Eurostat je naveden kot vir podatkov, brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot organ, ki bo objavil podatke, brez vrednotenja. |
| Evropska centralna banka (ECB) | Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik. | Ni omenjeno | Nevtralno: opisana kot institucija, ki dviguje obrestne mere, brez vrednotenja. | Nevtralno: ECB je omenjena v kontekstu odločitev o obrestnih merah brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: ECB je omenjena le v kontekstu cilja inflacije, brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: opisano dejanje dviga obrestnih mer, brez meta-vrednotenja. |
| Italija | Viri Italijo omenjajo le v kontekstu inflacije, izključno nevtralno. | Ni omenjeno | Nevtralno: podatki o inflaciji predstavljeni informativno, brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: informativno omenjena kot država z visoko inflacijo | Nevtralno: podatki o inflaciji navedeni informativno, brez vrednotenja. |
| Slovenija | Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik. | Nevtralno: Omenjena je le kot država z inflacijo, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjena v kontekstu inflacije, brez vrednotenja. | Nevtralno: Slovenija je omenjena kot del evropskega gospodarstva brez vrednotenja. | Nevtralno: Slovenija je omenjena z informativnim podatkom o inflaciji, brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Istat | Vsi viri obravnavajo nevtralno, brez odstopanj. | Ni omenjeno | Nevtralno: naveden kot vir statističnih podatkov, brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: citiran kot vir podatkov brez vrednotenja | Nevtralno: izračunal podatke, brez vrednotenja. |
| Nemčija | Večina virov ne omenja; dva poročata nevtralno o inflaciji. | Ni omenjeno | Nevtralno: podatki o inflaciji predstavljeni informativno, brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: podatki o inflaciji navedeni informativno, brez vrednotenja. |
| Francija | Večina virov ne omenja, le Finance in primorske.si poročata nevtralno o inflaciji. | Ni omenjeno | Nevtralno: podatki o inflaciji in obveznicah predstavljeni informativno, brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: podatki o inflaciji navedeni informativno, brez vrednotenja. |
| Destatis | Večina virov ne omenja; le dva navajata nevtralno kot vir podatkov. | Ni omenjeno | Nevtralno: naveden kot vir statističnih podatkov, brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: objavil podatke, brez vrednotenja. |
| Insee | Večina virov ne omenja; le dva navajata nevtralno kot vir podatkov. | Ni omenjeno | Nevtralno: naveden kot vir statističnih podatkov, brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: objavil podatke, brez vrednotenja. |
| Luksemburg | Viri: nevtralno, brez nasprotij ali poudarkov. | Nevtralno: Luksemburg je naveden kot kraj objave, brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Luksemburg je omenjen z informativnim podatkom o inflaciji, brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Ansa | Večina virov ne omenja, dva nevtralna poročata. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena kot vir poročanja brez vrednotenja | Nevtralno: poročala o podatkih, brez vrednotenja. |
| Litva | Večina virov ne omenja Litve; edini SiOL jo navaja nevtralno z informacijo o inflaciji. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Litva je omenjena z informativnim podatkom o inflaciji, brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Ciper | Samo SiOL omenja Ciper, in to nevtralno. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Ciper je omenjen z informativnim podatkom o inflaciji, brez vrednotenja. | Not Mentioned | Ni omenjeno |
| Malta | Samo SiOL omenja Malto, nevtralno. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Malta je omenjena z informativnim podatkom o inflaciji, brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Finska | Večina virov Finsko ne omenja, SiOL jo navaja nevtralno. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Finska je omenjena z informativnim podatkom o inflaciji, brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Latvija | Samo SiOL omenja Latvijo z nevtralnim podatkom o inflaciji; ostali viri je ne omenjajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Latvija je omenjena z informativnim podatkom o inflaciji, brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Ci per | Vsi viri entitete ne omenjajo, zato razlik ni. | Not Mentioned | Not Mentioned | Ni omenjeno | Not Mentioned | Ni omenjeno | Not Mentioned |
entities
- Eurostat
- Evropska centralna banka (ECB)
- Italija
- Slovenija
- Istat
- Nemčija
- Francija
- Destatis
- Insee
- Luksemburg
- Ansa
- Litva
- Ciper
- Malta
- Finska
- Latvija
- Ci per
key differences
- Ansa
- Večina virov ne omenja, dva nevtralna poročata.
- Ci per
- Vsi viri entitete ne omenjajo, zato razlik ni.
- Ciper
- Samo SiOL omenja Ciper, in to nevtralno.
- Destatis
- Večina virov ne omenja; le dva navajata nevtralno kot vir podatkov.
- Eurostat
- Vsi viri obravnavajo Eurostat nevtralno, brez razlik.
- Evropska centralna banka (ECB)
- Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
- Finska
- Večina virov Finsko ne omenja, SiOL jo navaja nevtralno.
- Francija
- Večina virov ne omenja, le Finance in primorske.si poročata nevtralno o inflaciji.
- Insee
- Večina virov ne omenja; le dva navajata nevtralno kot vir podatkov.
- Istat
- Vsi viri obravnavajo nevtralno, brez odstopanj.
- Italija
- Viri Italijo omenjajo le v kontekstu inflacije, izključno nevtralno.
- Latvija
- Samo SiOL omenja Latvijo z nevtralnim podatkom o inflaciji; ostali viri je ne omenjajo.
- Litva
- Večina virov ne omenja Litve; edini SiOL jo navaja nevtralno z informacijo o inflaciji.
- Luksemburg
- Viri: nevtralno, brez nasprotij ali poudarkov.
- Malta
- Samo SiOL omenja Malto, nevtralno.
- Nemčija
- Večina virov ne omenja; dva poročata nevtralno o inflaciji.
- Slovenija
- Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
source analyses
- Domovina
- Ansa
- Ni omenjeno
- Ci per
- Ni omenjeno
- Ciper
- Ni omenjeno
- Destatis
- Ni omenjeno
- Eurostat
- Nevtralno: Eurostat je naveden kot vir podatkov o inflaciji brez vrednotenja.
- Evropska centralna banka (ECB)
- Nevtralno: ECB je omenjena v kontekstu odločitev o obrestnih merah brez meta-vrednotenja.
- Finska
- Ni omenjeno
- Francija
- Ni omenjeno
- Insee
- Ni omenjeno
- Istat
- Ni omenjeno
- Italija
- Ni omenjeno
- Latvija
- Ni omenjeno
- Litva
- Ni omenjeno
- Luksemburg
- Ni omenjeno
- Malta
- Ni omenjeno
- Nemčija
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: Slovenija je omenjena kot del evropskega gospodarstva brez vrednotenja.
- Finance.si
- Ansa
- Ni omenjeno
- Ciper
- Ni omenjeno
- Destatis
- Nevtralno: naveden kot vir statističnih podatkov, brez vrednotenja.
- Eurostat
- Nevtralno: omenjen kot vir prihodnje objave podatkov o inflaciji.
- Evropska centralna banka (ECB)
- Nevtralno: opisana kot institucija, ki dviguje obrestne mere, brez vrednotenja.
- Finska
- Ni omenjeno
- Francija
- Nevtralno: podatki o inflaciji in obveznicah predstavljeni informativno, brez vrednotenja.
- Insee
- Nevtralno: naveden kot vir statističnih podatkov, brez vrednotenja.
- Istat
- Nevtralno: naveden kot vir statističnih podatkov, brez vrednotenja.
- Italija
- Nevtralno: podatki o inflaciji predstavljeni informativno, brez vrednotenja.
- Latvija
- Ni omenjeno
- Litva
- Ni omenjeno
- Luksemburg
- Ni omenjeno
- Malta
- Ni omenjeno
- Nemčija
- Nevtralno: podatki o inflaciji predstavljeni informativno, brez vrednotenja.
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena v kontekstu inflacije, brez vrednotenja.
- Primorski Dnevnik
- Ansa
- Nevtralno: omenjena kot vir poročanja brez vrednotenja
- Ci per
- Ni omenjeno
- Destatis
- Ni omenjeno
- Eurostat
- Ni omenjeno
- Evropska centralna banka (ECB)
- Ni omenjeno
- Finska
- Ni omenjeno
- Francija
- Ni omenjeno
- Insee
- Ni omenjeno
- Istat
- Nevtralno: citiran kot vir podatkov brez vrednotenja
- Italija
- Nevtralno: informativno omenjena kot država z visoko inflacijo
- Latvija
- Ni omenjeno
- Litva
- Ni omenjeno
- Luksemburg
- Ni omenjeno
- Malta
- Ni omenjeno
- Nemčija
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Ni omenjeno
- STA
- Ansa
- Ni omenjeno
- Ciper
- Ni omenjeno
- Destatis
- Ni omenjeno
- Eurostat
- Nevtralno: Eurostat je naveden kot vir podatkov, brez vrednotenja.
- Evropska centralna banka (ECB)
- Ni omenjeno
- Finska
- Ni omenjeno
- Francija
- Ni omenjeno
- Insee
- Ni omenjeno
- Istat
- Ni omenjeno
- Italija
- Ni omenjeno
- Latvija
- Ni omenjeno
- Litva
- Ni omenjeno
- Luksemburg
- Nevtralno: Luksemburg je naveden kot kraj objave, brez vrednotenja.
- Malta
- Ni omenjeno
- Nemčija
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: Omenjena je le kot država z inflacijo, brez vrednotenja.
- SiOL
- Ansa
- Ni omenjeno
- Ciper
- Nevtralno: Ciper je omenjen z informativnim podatkom o inflaciji, brez vrednotenja.
- Destatis
- Ni omenjeno
- Eurostat
- Nevtralno: Eurostat je naveden kot vir podatkov, brez vrednotenja.
- Evropska centralna banka (ECB)
- Nevtralno: ECB je omenjena le v kontekstu cilja inflacije, brez vrednotenja.
- Finska
- Nevtralno: Finska je omenjena z informativnim podatkom o inflaciji, brez vrednotenja.
- Francija
- Ni omenjeno
- Insee
- Ni omenjeno
- Istat
- Ni omenjeno
- Italija
- Ni omenjeno
- Latvija
- Nevtralno: Latvija je omenjena z informativnim podatkom o inflaciji, brez vrednotenja.
- Litva
- Nevtralno: Litva je omenjena z informativnim podatkom o inflaciji, brez vrednotenja.
- Luksemburg
- Nevtralno: Luksemburg je omenjen z informativnim podatkom o inflaciji, brez vrednotenja.
- Malta
- Nevtralno: Malta je omenjena z informativnim podatkom o inflaciji, brez vrednotenja.
- Nemčija
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: Slovenija je omenjena z informativnim podatkom o inflaciji, brez vrednotenja.
- primorske.si
- Ansa
- Nevtralno: poročala o podatkih, brez vrednotenja.
- Ciper
- Ni omenjeno
- Destatis
- Nevtralno: objavil podatke, brez vrednotenja.
- Eurostat
- Nevtralno: omenjen kot organ, ki bo objavil podatke, brez vrednotenja.
- Evropska centralna banka (ECB)
- Nevtralno: opisano dejanje dviga obrestnih mer, brez meta-vrednotenja.
- Finska
- Ni omenjeno
- Francija
- Nevtralno: podatki o inflaciji navedeni informativno, brez vrednotenja.
- Insee
- Nevtralno: objavil podatke, brez vrednotenja.
- Istat
- Nevtralno: izračunal podatke, brez vrednotenja.
- Italija
- Nevtralno: podatki o inflaciji navedeni informativno, brez vrednotenja.
- Latvija
- Ni omenjeno
- Litva
- Ni omenjeno
- Luksemburg
- Ni omenjeno
- Malta
- Ni omenjeno
- Nemčija
- Nevtralno: podatki o inflaciji navedeni informativno, brez vrednotenja.
- Slovenija
- Ni omenjeno
Scenariji
- scenarios
- description
- ECB po pričakovanjih nadaljuje z dvigi obrestnih mer v letu 2025, kar postopoma zniža inflacijo proti 2-odstotnemu cilju. Zmerno ohlajanje gospodarstva zmanjša cenovne pritiske, potrošniki pa pridobijo stabilnost cen.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- ECB z dvigi obrestnih mer ukroti inflacijo
- valence
- positive
- description
- ECB izvede štiri dvige obrestnih mer, a inflacija ostaja povišana zaradi visokih cen energije. Gospodarska rast v evroobmočju se upočasni, vendar ne pride do recesije, kar pusti mešane učinke na trg dela in potrošnjo.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- Višje obrestne mere brez večjega vpliva na rast
- valence
- neutral
- description
- Kljub nadaljnjim dvigom obrestnih mer ECB inflacija ostaja nad 3 % zaradi vztrajno visokih cen energije in hrane. To vodi v upad realnih dohodkov gospodinjstev, večjo brezposelnost in povečano tveganje recesije v Nemčiji in Italiji.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- Inflacija vztraja, ECB zaostruje politiko
- valence
- negative
- description
- Visoke cene energije spodbudijo pospešeno vlaganje v obnovljive vire in energetsko učinkovitost v EU, kar dolgoročno zmanjša občutljivost na šoke. ECB lahko ob nižji inflaciji postopoma zniža obrestne mere, kar okrepi gospodarsko rast.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- long
- title
- Zeleni prehod zniža odvisnost od energije
- valence
- positive
- description
- Zaradi politične negotovosti pred volitvami in visoke inflacije se pribitek francoskih obveznic glede na nemške še poveča. ECB mora uravnotežiti denarno politiko, da prepreči razhajanje v evroobmočju, a brez dramatičnih posledic.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- mid
- title
- Politične napetosti v Franciji vplivajo na obveznice
- valence
- neutral
- description
- Zaradi vojne na Bližnjem vzhodu cene dizla in energije ostajajo visoke, kar skupaj z višjimi cenami sveže hrane v Italiji povzroči socialne nemire. ECB vztraja pri zaostritvi, kar poglablja recesijo v najbolj ranljivih državah.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- short
- title
- Cene hrane in energije še naprej naraščajo
- valence
- negative
- description
- ECB z natančno komunikacijo in postopnimi dvigi obrestnih mer uspe znižati inflacijo na 2 % v letu dni, ne da bi povzročila recesijo. Gospodarstva, kot sta Nemčija in Francija, ohranijo rast zaradi močnega izvoza in fiskalnih spodbud.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- ECB doseže cilj brez večje škode
- valence
- positive
- description
- Italijanska vlada zaradi visoke inflacije (4,2 %) uvede začasne cenovne kontrole na regulirane energente, kar začasno umiri inflacijo, a povzroči pomanjkanje in črne trge. ECB to oceni kot začasni ukrep brez večjega vpliva na denarno politiko.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- mid
- title
- Italija uvede cenovne kontrole energije
- valence
- neutral
- description
- Vztrajno visoka inflacija v Italiji in Franciji ob nizki v Nemčiji povzroči politične pritiske za izstop iz evra. ECB ni zmožna uskladiti denarne politike, kar vodi v krizo zaupanja in razpad monetarne unije.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Razpad evroobmočja zaradi inflacijskih razlik
- valence
- negative
Viri
- articles
- article order
- 9
- body
- Luxembourg, 02. oktobra (STA) Medletna inflacija se je v območju evra septembra po danes objavljeni prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat z avgustovskih 3,2 odstotka okrepila na 3,8 odstotka. K rasti inflacije so prispevale predvsem višje cene energije. V Sloveniji je bila inflacija ...
- language
- slv
- published at
- 2026-10-02T09:36:55
- source
- STA
- title
- Medletna inflacija v območju evra septembra 3,8-odstotna
- url
- https://www.sta.si/3605583/
- article order
- 2
- body
- Objave podatkov o septembrski inflaciji so danes ena glavnih novic dneva. Na pričakovanji analitikov je inflacija v Nemčiji, Italiji, Franciji. Tudi slovenska je nad tremi odstotki. Vse to krepi ugibanja, koliko dvigov obrestnih mer bo letos še izvedla Evropska centralna banka (ECB). ECB je letos obrestne mere dvignila dvakrat, depozitna obrestna mera je trenutno pri 2,5 odstotka. Po poročanju Bloomberga trgi zdaj za prihodnje leto dni pričakujejo še približno štiri dvige obrestnih mer v višini četrt odstotne točke. Naslednje zasedanje ECB bo konec oktobra, nato pa sledi še zasedanje v decembru. Kaj kažejo številke iz Nemčije Po prvih ocenah nemškega statističnega urada Destatis je bila septembrska inflacija v Nemčiji na letni ravni 3,3 odstotka (harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (HICŽP)), ker je več, kot so napovedovali analitiki. Pričakovali so 3,1-odstotno rast cen, poroča Bloomberg. Po nacionalnem indeksu prav tako znaša 3,3 odstotka, cene življenjskih potrebščin pa so se glede na avgust zvišale za 0,6 odstotka, je sporočil Destatis. Izstopa energija, ki je bila medletno dražja za 14,9 odstotka, potem ko je julija podražitev znašala 8,3, avgusta pa 10,5 odstotka. Osnovna inflacija, ki izključuje hrano in energijo, naj bi septembra znašala 2,4 odstotka. Italijanska inflacija čez štiri odstotke Po prvih ocenah italijanskega statističnega urada Istat je harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (HICŽP) v Italiji septembra medletno zrasel za 4,1 odstotka (avgusta 3,2 odstotka). Na mesečni ravni so se cene zvišale za dva odstotka, predvsem zaradi konca poletnih razprodaj, ki jih nacionalni indeks ne upošteva. Inflacija po nacionalno specifični košarici je dosegla 4,2 odstotka, osnovna inflacija brez energentov in sveže hrane pa se je zvišala z 1,5 na 1,7 odstotka. Pospešitev inflacije po nacionalnem indeksu so poganjali predvsem energenti in nepredelana hrana. V Franciji skok za 0,8 odstotne točke Letna inflacija v Franciji se je septembra zvišala z avgustovskih 2,6 na 3,4 odstotka po HICŽP, kar je največ v več kot dveh letih. Po podatkih statističnega urada Insee je presegla tudi pričakovanja analitikov, ki so napovedovali 3,2-odstotno rast cen, poroča Bloomberg. Glavni razlog za pospešeno rast cen ostajajo energenti, ki so bili medletno dražji za 21,2 odstotka. Storitvena inflacija se je okrepila na 2,2 odstotka, hrane pa na 1,5 odstotka. Potrošnja gospodinjstev v Franciji je medtem avgusta glede na julij upadla za 0,5 odstotka. Prva ocena Eurostata za evrsko območje bo v petek, analitiki po navedbah Bloomberga pričakujejo, da bo inflacija septembra 3,7-odstotna, kar bo največ v zadnjih treh letih. Po objavi septembrske inflacije se je okrepil pritisk na francoske obveznice. Pribitek na donosnost glede na nemške obveznice je prvič po letu 2012 presegel 120 bazičnih točk. Vlagatelje skrbi obenem politična negotovost pred volitvami in možnost povečane javne porabe pod populistično vlado.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-30T12:18:40
- source
- Finance.si
- title
- Od Nemčije do Slovenije: Inflacija pospešuje. Koliko dvigov obrestnih mer je na vidiku?
- url
- https://www.finance.si/od-nemcije-do-slovenije-inflacija-pospesuje-koliko-dvigov-obrestnih-mer-je-na-vidiku/a/9051651
- article order
- 12
- body
- Rast cen v območju evra se znova pospešuje. Septembrska inflacija je po prvi oceni Eurostata dosegla 3,8 odstotka, potem ko je avgusta znašala 3,2 odstotka. Glavno gonilo podražitev je energija, katere cene so bile skoraj petino višje kot pred letom. Za gospodinjstva to pomeni dodatno obremenitev pred ogrevalno sezono, za gospodarstvo dražje poslovanje, za Evropsko centralno banko pa vse težjo odločitev o nadaljnji poti obrestnih mer. Septembrska inflacija je po prvi oceni Eurostata dosegla 3,8 odstotka, potem ko je avgusta znašala 3,2 odstotka. Evropsko gospodarstvo se sooča z neprijetnim prepletom razmer: energija se draži, okrevanje ostaja zmerno, prostor za pomoč iz državnih proračunov pa je omejen. Septembrski podatki zato odpirajo vprašanje, kako zajeziti podražitve, ne da bi dodatno zavrli naložbe in potrošnjo. Inflacija je presegla tudi pričakovanja ekonomistov. V Reutersovi anketi so ti napovedovali 3,6-odstotno rast cen. Agencija poroča, da zadnja objava povečuje pritisk tako na ECB za nadaljnje zviševanje obrestnih mer kot na vlade, od katerih gospodinjstva in podjetja pričakujejo pomoč pri energetskih stroških. Energija ostaja glavni vir podražitev Za septembrskim pospeškom se skriva izrazita razlika med posameznimi skupinami cen. Energenti so se medletno podražili za 18,8 odstotka, storitve za 3,2 odstotka, hrana, alkohol in tobak za 1,4 odstotka, industrijski izdelki brez energentov pa za 1,1 odstotka. Razlika je pomembna za razumevanje sedanjega vala draginje. Tako visoka rast cen energije pomeni, da se pritisk začne pri gorivih, ogrevanju in elektriki, nato pa se lahko prek prevoza, proizvodnje in drugih stroškov postopoma prenese na širši del gospodarstva. Razlika je pomembna za razumevanje sedanjega vala draginje. Podjetje lahko del višjih stroškov nekaj časa pokriva z nižjim dobičkom. Če podražitve trajajo, pa se povečuje pritisk na prodajne cene, zmanjševanje drugih izdatkov ali odlaganje naložb. Zato je trajanje energetskega šoka za prihodnji razvoj inflacije vsaj tako pomembno kot njegova trenutna moč. Gospodinjstva draginjo občutijo različno Povprečna inflacija ne pove, za koliko so se povečali stroški vsake posamezne družine. Gospodinjstvo, ki velik del prihodkov nameni ogrevanju in vsakodnevnim vožnjam, je lahko precej bolj izpostavljeno kot gospodinjstvo z nižjo porabo energije. Pred zimo je to posebej občutljivo vprašanje za ljudi z nizkimi prihodki in upokojence. Pri osnovnih življenjskih stroških je možnosti za prilagajanje manj: ogrevanje, pot na delo in nujni nakupi ostajajo del mesečnega proračuna tudi ob višjih cenah. Ob tem je treba pravilno razumeti podatek o 3,8-odstotni inflaciji. Gre za primerjavo s septembrom lani, ne za podražitev v enem mesecu. Prav tako morebitno poznejše umirjanje inflacije še ne pomeni vrnitve cen na prejšnjo raven. Pomeni predvsem počasnejšo rast, medtem ko že nastale podražitve ostajajo vključene v življenjske stroške. ECB med inflacijo in šibko rastjo Evropska centralna banka cilja na dvoodstotno inflacijo v srednjeročnem obdobju. Sedanja rast cen je zato občutno nad želeno ravnjo. Vendar odločitev o obrestnih merah ni odvisna zgolj od enega mesečnega podatka. ECB je v septembrski napovedi za območje evra predvidela le 0,9-odstotno gospodarsko rast v letu 2026. Povprečna inflacija naj bi letos znašala 3 odstotke, prihodnje leto 2,5 odstotka in leta 2028 2,1 odstotka. Napoved torej predvideva postopno umirjanje cen ob razmeroma skromni letošnji rasti gospodarstva. V takšnih razmerah bi dodatno zviševanje obrestnih mer lahko pomagalo omejevati inflacijske pritiske, hkrati pa bi podražilo financiranje podjetij in gospodinjstev. Za podjetnika, ki načrtuje nakup stroja, ali družino, ki rešuje stanovanjsko vprašanje, imajo lahko dražji krediti neposredne posledice. Centralna banka z obrestnimi merami tudi ne more povečati ponudbe nafte ali zemeljskega plina. Lahko pa vpliva na povpraševanje in omejuje nevarnost, da bi se začetni energetski šok utrdil v širši in dolgotrajnejši rasti cen. Jedrna inflacija še ne kaže enako močnega pospeška Pri presoji te nevarnosti je pomembna jedrna inflacija, ki izključuje energijo, hrano, alkohol in tobak. Septembra se je zvišala z 2,4 na 2,5 odstotka. Njen pospešek je bil torej precej manjši od povečanja skupne inflacije To je razlog za previdnost pri napovedovanju novega vala zviševanja obrestnih mer. Visoka skupna inflacija zahteva pozornost, vendar sama po sebi še ne dokazuje, da se je podražitev energije že v celoti prenesla na druge cene in plače. Ključno bo, ali se bo rast cen storitev še krepila in ali bodo podjetja začela višje energetske stroške izraziteje prenašati na kupce. Če se bo to zgodilo, bo naloga ECB težja, saj bi inflacija postala bolj vztrajna tudi ob poznejšem umirjanju cen energentov. Visoka skupna inflacija zahteva pozornost, vendar sama po sebi še ne dokazuje, da se je podražitev energije že v celoti prenesla na druge cene in plače. Septembrski podatek opozarja na tveganja napovedi ECB je v osnovnem septembrskem scenariju predvidela, da bo inflacija v zadnjem četrtletju letos dosegla vrh pri 3,6 odstotka. Pri tem je izhajala iz predpostavke, da bo energetski šok sčasoma popustil, hkrati pa opozorila na veliko negotovost, povezano s to predpostavko. Septembrska stopnja 3,8 odstotka je opozorilo, da so cenovni pritiski močnejši od pričakovanj. Septembrska stopnja 3,8 odstotka je opozorilo, da so cenovni pritiski močnejši od pričakovanj. Vendar enega mesečnega podatka ni mogoče neposredno enačiti s povprečjem celotnega prihodnjega četrtletja. Za presojo, koliko se dejanski razvoj odmika od napovedi, bodo pomembne naslednje objave in gibanje cen energije. Pomoč mora doseči najbolj izpostavljene Za vlade se ob ponovnem pospeševanju inflacije odpira zahtevna naloga. Pomoč pri energetskih stroških lahko ublaži stisko gospodinjstev in podjetij, vendar mora biti oblikovana tako, da je učinkovita in proračunsko obvladljiva. Smiselna usmeritev je pomoč ljudem, ki večjih računov ne zmorejo pokriti, ter podjetjem, pri katerih energija predstavlja pomemben del stroškov. Široki in dolgotrajni ukrepi lahko postanejo dragi, njihovi učinki pa niso nujno največji prav pri tistih, ki pomoč najbolj potrebujejo. Za Slovenijo je evropski razvoj pomemben tako zaradi življenjskih stroškov kot zaradi tesne povezanosti njenega gospodarstva z evropskim trgom. Dražja energija in zahtevnejši pogoji financiranja lahko vplivajo na naročila, naložbe in konkurenčnost podjetij. Septembrska inflacija zato presega vprašanje statističnega odstotka. Pred zimo postavlja v ospredje kupno moč družin, stroške poslovanja in kakovost gospodarskih odločitev. Odgovor bo moral združiti premišljeno pomoč najbolj izpostavljenim, skrb za javne finance in ukrepe, ki dolgoročno zmanjšujejo energetsko ranljivost. Za Slovenijo je evropski razvoj pomemben tako zaradi življenjskih stroškov kot zaradi tesne povezanosti njenega gospodarstva z evropskim trgom.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-02T16:30:44
- source
- Domovina
- title
- Energetski udar pred zimo: inflacija v območju evra pri 3,8 odstotka, pritisk na ECB narašča
- url
- https://www.domovina.je/energetski-udar-pred-zimo-inflacija-v-obmocju-evra-pri-3-8-odstotka-pritisk-na-ecb-narasca
- article order
- 7
- body
- Medletna inflacija se je v območju evra septembra po danes objavljeni prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat z avgustovskih 3,2 odstotka okrepila na 3,8 odstotka. K rasti inflacije so prispevale predvsem višje cene energije. V Sloveniji je bila inflacija po tej metodologiji 3,7-odstotna. Po rasti so septembra sledile storitve (+3,2 odstotka), skupina hrana, alkoholne pijače in tobak (+1,4 odstotka) ter industrijski izdelki brez energentov (+1,1 odstotka). Osnovna inflacija, torej tista brez energentov, hrane ter alkoholnih pijač in tobaka, se je dvignila na 2,5 odstotka in s tem še bolj oddaljila od dvoodstotnega srednjeročnega cilja Evropske centralne banke. Med članicami evrskega območja je po inflaciji avgusta najbolj izstopala Litva, kjer je medletna rast cen življenjskih potrebščin dosegla 6,1 odstotka. Sledila sta Ciper in Luksemburg s 5,2-odstotno inflacijo. Najmanj izrazit je bil medletni dvig cen življenjskih potrebščin na Malti z 2,4-odstotno rastjo. Sledili sta Finska (2,6 odstotka) in Latvija (2,9 odstotka).
- language
- slv
- published at
- 2026-10-02T09:38:12
- source
- SiOL
- title
- Novi podatki o inflaciji: to se je najbolj podražilo
- url
- https://siol.net/novice/svet/medletna-inflacija-v-obmocju-evra-septembra-38-odstotna-703003
- article order
- 10
- body
- Cene energentov so se na letni ravni zvišale za 22,3 odstotka, poskočile so tudi cene sveže oziroma nepredelane hrane Italijanska inflacija je septembra močno pospešila in dosegla najvišjo raven v zadnjih treh letih. Po predhodni oceni Nacionalnega statističnega inštituta Istat so bile življenjske potrebščine za 4,2 odstotka dražje kot septembra lani, potem ko je bila avgusta medletna inflacija še 3,3-odstotna. Na mesečni ravni so se cene zvišale za 0,7 odstotka. Višjo medletno stopnjo pa je Italija nazadnje beležila septembra 2023, ko je inflacija znašala 5,3 odstotka. Glavni sprožilec novega cenovnega vala je energija. Cene energentov so se namreč na letni ravni zvišale za 22,3 odstotka, avgusta pa je bila njihova rast 17,1-odstotna. Še izrazitejši je skok pri reguliranih cenah energentov, ki so bile medletno višje za 25,9 odstotka. Neregulirani energenti so se podražili za 22,2 odstotka. Dražja pa ni le energija, saj so opazno poskočile tudi cene sveže oziroma nepredelane hrane. Njihova medletna rast se je z avgustovskih 3,8 odstotka povzpela na 5,5 odstotka. Hitreje se dražijo še prostočasne in kulturne storitve ter storitve osebne nege, medtem ko se je rast cen prevozov povečala z 0,8 na 1,6 odstotka. Strokovnjaki Istata opozarjajo, da je slika za glavno vrednostjo - 4,2 odstotka - manj dramatična. Osnovna inflacija, ki ne upošteva cen energije in sveže hrane, se je namreč zvišala z 1,5 na 1,7 odstotka. To kaže, da je septembrski skok v veliki meri posledica trenda izrazitih podražitev energije, čeprav je tudi res, da se se cenovni pritiski počasi širijo tudi na druge skupine blaga in storitev. Istatov harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, ki omogoča primerjavo z drugimi državami EU, medtem kaže 4,1-odstotno medletno inflacijo. Septembrske številke tako potrjujejo, da se je cenovni pritisk v Italiji po poletju znova občutno okrepil - predvsem tam, kjer ga gospodinjstva najhitreje občutijo, in sicer pri energiji in hrani. Po poročanju tiskovne agencije Ansa je podatek še posebej pomemben zato, ker kaže na precej hitrejše pospeševanje skupne inflacije od osnovne. Razlika med obema kazalnikoma razkriva, kako močan vpliv imajo trenutno energetske cene. Če bi se njihova rast nadaljevala tudi v prihodnjih mesecih, bi to lahko ohranjalo pritisk na skupni indeks cen, tudi če bi ostale kategorije rasle precej počasneje.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-30T14:17:37
- source
- Primorski Dnevnik
- title
- Inflacija najvišja v zadnjih treh letih
- url
- https://www.primorski.eu/se/inflacija-najvisja-v-zadnjih-treh-letih-GJ2281484
- article order
- 0
- body
- Skok cen energije in goriv zvišuje inflacijo v največjih evropskih gospodarstvih, kažejo danes objavljeni podatki državnih statistični uradov. V Nemčiji je bila septembrska medletna inflacija 3,3-odstotna, v Franciji se je ustavila pri treh odstotkih, v Italiji pa pri 4,2 odstotka, kažejo prve ocene statističnih uradov. PARIZ, FRANKFURT, RIM * Medletna inflacija v Nemčiji se v devetem mesecu letos glede na mesec prej, ko je bila pri 2,9 odstotka, okrepila za 0,4 odstotne točke. Junija je bila denimo 2,3-odstotna. Gre za najvišjo rast cen življenjskih potrebščin po decembru 2023, ko je bila medletna inflacija pri 3,7 odstotka. K rasti inflacije so močno prispevale višje cene energije, potem ko se je ta glede na september lani podražila za 14,9 odstotka, je objavil nemški statistični urad Destatis. Na mesečni ravni je bila inflacija v največjem evropskem gospodarstvu 0,6-odstotna. Avgustovska inflacija v Franciji je znašala 2,4 odstotka, v tem mesecu pa je poskočila za 0,6 odstotne točke na tri odstotke. Rast cen energije se je z avgustovskih 16,7 odstotka septembra dvignila na 21,2 odstotka, je objavo francoskega statističnega urada INSEE povzela francoska tiskovna agencija AFP. V Italiji je tamkajšnji državni statistični urad Istat izračunal, da je septembrska medletna inflacija glede na prvo oceno znašala 4,2 odstotka, medtem ko je bila avgusta 3,3-odstotna. Inflacija je pospešila predvsem zaradi višjih cen energije, pa tudi hrane, je pojasnil Istat. Gre za najvišjo letno stopnjo inflacije po septembru 2023, ko je bila 5,3-odstotna. Na mesečni ravni je bila rast cen življenjskih potrebščin v Italiji 0,7-odstotna, je poročala italijanska tiskovna agencija Ansa. Kar se tiče goriv, so bile v Franciji, Italiji, Nemčiji in tudi v več drugih evropskih državah v preteklih tednih rekordne predvsem cene dizla, kar je posledica vojne na Bližnjem vzhodu. Evropski statistični urad Eurostat bo medtem prvo oceno septembrske inflacije v območju evra objavil v petek. Najnovejši podatki med analitiki krepijo pričakovanja, da bo Evropska centralna banka (ECB) v prihodnjih mesecih še zvišala obrestne mere, da bi zajezila rast cen, saj bi visoke cene lahko negativno vplivala na gospodarsko rast v evroobmočju. Sredi meseca je ECB, katere cilj je dvoodstotna inflacija, osrednjo evrsko obrestno mero dvignila za 0,25 odstotne točke na 2,50 odstotka.
- language
- slv
- published at
- 2026-09-30T12:47:37
- source
- primorske.si
- title
- Cene energije zvišujejo inflacijo po Evropi
- url
- https://primorske.si/svet/cene-energije-zvisujejo-inflacijo-po-evropi/
- source scope
- analyzed source count
- 6
- omitted articles
- omitted source count
- 0
- total source count
- 6