Allianz: Rast finančnega premoženja slovenskih gospodinjstev v letu 2025 1.10.2026
Po podatkih Allianzovega Globalnega poročila o premoženju so slovenska gospodinjstva v letu 2025 zabeležila 8,6-odstotno rast bruto finančnih sredstev, ki so dosegla 94,6 milijarde evrov. Ker so sredstva rasla hitreje od obveznosti, se je neto finančno premoženje povečalo za 9,1 odstotka na približno 74,8 milijarde evrov, kar znaša 35.320 evrov na prebivalca. Slovenija se je s tem uvrstila na 26. mesto med analiziranimi državami, kar predstavlja izboljšanje položaja v primerjavi z letom 2005. Struktura premoženja ostaja pretežno konservativna, saj bančne vloge še vedno predstavljajo največji delež (44,1 %), čeprav se delež vrednostnih papirjev postopoma povečuje. Poročilo opozarja na koncentracijo premoženja, saj ima najpremožnejših 10 % prebivalstva v lasti 49 % neto finančnih sredstev. Na svetovni ravni so finančna sredstva dosegla rekordnih 268,4 bilijona evrov, pri čemer Allianz izpostavlja vlogo umetne inteligence in kapitalskih trgov kot ključnih dejavnikov prihodnje rasti, hkrati pa svari pred povečano ranljivostjo zaradi visoke odvisnosti od tržnih vrednotenj.
Infografika
Analiza trditev
| Trditev | Ključne razlike | STA | 24ur | Delo | N1 | Dnevnik | Večer | Slovenske Novice | Žurnal24 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Koncentracija premoženja v rokah najbogatejših 10 odstotkov je v Sloveniji (49 %) nižja od svetovnega povprečja (60,9 %). | Nekateri viri navajajo oba podatka, drugi le slovenskega brez svetovnega povprečja. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja oba podatka in s tem potrjuje nižjo koncentracijo. | Da: Članek neposredno primerja slovenski delež s svetovnim povprečjem. | Delno: Članek omenja 49 % za Slovenijo, a ne navaja svetovnega povprečja. | Delno: Članek omenja slovenski delež (49 %), a ne navaja svetovnega povprečja. | Delno: Članek omenja slovenski delež, ne pa tudi svetovnega povprečja. | Da: Članek neposredno primerja slovenski delež s svetovnim povprečjem. | Delno: Članek potrjuje 49 % za Slovenijo, a ne omenja svetovnega povprečja. |
| Bruto finančna sredstva slovenskih gospodinjstev so se leta 2025 povečala za 8,6 odstotka na 94,6 milijarde evrov. | Večina virov potrjuje, le Slovenske novice delno in Večer ne omenja. | Da: Članek navaja točno te podatke. | Da: Članek navaja 8,6-odstotno rast na 94,6 milijarde evrov. | Da: Članek navaja točno te podatke za leto 2025. | Da: Članek navaja točno te podatke za leto 2025. | Da: Podatek je neposredno naveden v prvem odstavku članka. | Ni omenjeno | Delno: Članek navaja 94,6 mrd evrov, a ne potrdi 8,6-odstotne rasti za Slovenijo. | Da: Članek navaja točno te podatke za leto 2025. |
| Svetovna finančna sredstva so leta 2025 dosegla rekordno raven 268,4 bilijona evrov. | Večina virov potrjuje, STA ne omenja, Večer navaja za preteklo leto. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje rekordno raven 268,4 bilijona evrov. | Da: Članek potrjuje te podatke za svetovno raven. | Da: Članek navaja 268.400 milijard evrov, kar je 268,4 bilijona. | Da: Članek navaja 268.400 milijard evrov, kar ustreza 268,4 bilijona. | Delno: Članek navaja 268.400 milijard evrov (268,4 bilijona) za preteklo leto. | Da: Podatek je neposredno naveden v članku. | Da: Članek navaja 268.400 milijard evrov, kar je 268,4 bilijona. |
| Umetna inteligenca predstavlja potencial za rast premoženja, a hkrati povečuje tržna tveganja in neenakost. | Večina virov trditve ne omenja; 24ur in Delo jo podpirata, a z različnim poudarkom na neenakosti. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja potencial za rast ter tveganja in razlike. | Delno: Članek omenja AI kot motor rasti in vir tveganj zaradi odvisnosti. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Delno: Članek omenja vzpon AI kot dejavnik rasti in pomembnost naložb, neenakosti ne izpostavi. | Ni omenjeno |
| Neto finančno premoženje na prebivalca v Sloveniji je leta 2025 znašalo 35.320 evrov. | Vsi viri razen STA podpirajo trditev, brez nasprotij. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja točno to vrednost neto premoženja na prebivalca. | Da: Članek navaja točno to vrednost za leto 2025. | Da: Članek navaja točno to vrednost. | Da: Podatek je eksplicitno naveden v tretjem odstavku. | Da: Članek navaja točno to vrednost za neto finančna sredstva. | Da: Podatek je neposredno naveden v članku. | Da: Članek navaja točno to vrednost za prebivalca. |
| Najpremožnejših 10 odstotkov prebivalstva v Sloveniji ima v lasti 49 odstotkov neto finančnih sredstev. | Vsi viri podatka ne zanikajo, le STA ga ne omenja. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje 49-odstotni delež za najbogatejših 10 %. | Da: Članek potrjuje ta podatek. | Da: Članek navaja točno ta delež. | Da: Članek potrjuje ta delež v četrtem in petem odstavku. | Da: Članek potrjuje točno to porazdelitev premoženja. | Da: Podatek je neposredno naveden v članku. | Da: Članek potrjuje točno to porazdelitev. |
| Bančne vloge predstavljajo 44,1 odstotka finančnih sredstev slovenskih gospodinjstev, sledijo vrednostni papirji s 37,3 odstotka. | Vsi viri razen STA navajajo enake odstotke, brez nasprotovanja. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja te točne odstotke za vloge in vrednostne papirje. | Da: Članek navaja te odstotke za strukturo premoženja. | Da: Članek navaja te odstotke za vloge in vrednostne papirje. | Da: Podatki so navedeni v drugem odstavku članka. | Da: Članek navaja točno te odstotke za vloge in vrednostne papirje. | Da: Podatki so neposredno navedeni v članku. | Da: Članek navaja točno te deleže. |
| Povprečen prebivalec Slovenije je imel konec leta 2025 44.700 evrov bruto finančnega premoženja. | Večina virov podpira, Delo in Večer ne omenjata. | Da: Podatek je naveden v naslovu in vsebini. | Da: Članek eksplicitno navaja ta znesek na prebivalca. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje ta znesek na prebivalca. | Da: Članek navaja točno to vrednost za povprečnega prebivalca. | Ni omenjeno | Da: Podatek je neposredno naveden v članku. | Da: Članek navaja točno to vrednost za prebivalca. |
| Obveznosti slovenskih gospodinjstev so se leta 2025 povečale za 7,1 odstotka na 19,9 milijarde evrov. | Večina virov podpira, STA in SN ne omenjata. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja 7,1-odstotno povečanje na 19,9 milijarde evrov. | Da: Članek navaja točno te podatke. | Da: Članek potrjuje te podatke o obveznostih. | Da: Podatek je naveden v tretjem odstavku članka. | Da: Članek potrjuje te podatke o povečanju obveznosti. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja točno te podatke. |
| Realna rast svetovnega premoženja od leta 2019 po upoštevanju inflacije znaša le 23 odstotkov. | N1, Dnevnik, Večer in Žurnal24 potrjujejo; STA, 24ur, Delo in SN ne omenjajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek navaja točno to realno rast. | Da: Članek potrjuje to realno rast v predzadnjem odstavku. | Da: Članek navaja točno to realno rast od leta 2019. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja točno to realno rast. |
| Slovenija se je po neto finančnem premoženju na prebivalca uvrstila na 26. mesto med 57 analiziranimi državami. | Trije viri potrjujejo, štirje ne omenjajo; noben ne zanika. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja 26. mesto med vključenimi državami. | Da: Članek navaja to uvrstitev in število držav. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje 26. mesto in 57 analiziranih držav. | Ni omenjeno |
| Rast svetovnega premoženja je bila v štirih petinah posledica rasti vrednosti obstoječih naložb na trgih. | Trije viri potrjujejo, štirje ne omenjajo; noben ne zanika. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da je rast na trgih prispevala štiri od petih evrov. | Da: Članek navaja, da so štiri petine rasti posledica naložb. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da so štiri petine rasti izvirale iz višje vrednosti naložb. | Ni omenjeno |
claims
- Koncentracija premoženja v rokah najbogatejših 10 odstotkov je v Sloveniji (49 %) nižja od svetovnega povprečja (60,9 %).
- Bruto finančna sredstva slovenskih gospodinjstev so se leta 2025 povečala za 8,6 odstotka na 94,6 milijarde evrov.
- Svetovna finančna sredstva so leta 2025 dosegla rekordno raven 268,4 bilijona evrov.
- Umetna inteligenca predstavlja potencial za rast premoženja, a hkrati povečuje tržna tveganja in neenakost.
- Neto finančno premoženje na prebivalca v Sloveniji je leta 2025 znašalo 35.320 evrov.
- Najpremožnejših 10 odstotkov prebivalstva v Sloveniji ima v lasti 49 odstotkov neto finančnih sredstev.
- Bančne vloge predstavljajo 44,1 odstotka finančnih sredstev slovenskih gospodinjstev, sledijo vrednostni papirji s 37,3 odstotka.
- Povprečen prebivalec Slovenije je imel konec leta 2025 44.700 evrov bruto finančnega premoženja.
- Obveznosti slovenskih gospodinjstev so se leta 2025 povečale za 7,1 odstotka na 19,9 milijarde evrov.
- Realna rast svetovnega premoženja od leta 2019 po upoštevanju inflacije znaša le 23 odstotkov.
- Slovenija se je po neto finančnem premoženju na prebivalca uvrstila na 26. mesto med 57 analiziranimi državami.
- Rast svetovnega premoženja je bila v štirih petinah posledica rasti vrednosti obstoječih naložb na trgih.
key differences
- Bančne vloge predstavljajo 44,1 odstotka finančnih sredstev slovenskih gospodinjstev, sledijo vrednostni papirji s 37,3 odstotka.
- Vsi viri razen STA navajajo enake odstotke, brez nasprotovanja.
- Bruto finančna sredstva slovenskih gospodinjstev so se leta 2025 povečala za 8,6 odstotka na 94,6 milijarde evrov.
- Večina virov potrjuje, le Slovenske novice delno in Večer ne omenja.
- Koncentracija premoženja v rokah najbogatejših 10 odstotkov je v Sloveniji (49 %) nižja od svetovnega povprečja (60,9 %).
- Nekateri viri navajajo oba podatka, drugi le slovenskega brez svetovnega povprečja.
- Najpremožnejših 10 odstotkov prebivalstva v Sloveniji ima v lasti 49 odstotkov neto finančnih sredstev.
- Vsi viri podatka ne zanikajo, le STA ga ne omenja.
- Neto finančno premoženje na prebivalca v Sloveniji je leta 2025 znašalo 35.320 evrov.
- Vsi viri razen STA podpirajo trditev, brez nasprotij.
- Obveznosti slovenskih gospodinjstev so se leta 2025 povečale za 7,1 odstotka na 19,9 milijarde evrov.
- Večina virov podpira, STA in SN ne omenjata.
- Povprečen prebivalec Slovenije je imel konec leta 2025 44.700 evrov bruto finančnega premoženja.
- Večina virov podpira, Delo in Večer ne omenjata.
- Rast svetovnega premoženja je bila v štirih petinah posledica rasti vrednosti obstoječih naložb na trgih.
- Trije viri potrjujejo, štirje ne omenjajo; noben ne zanika.
- Realna rast svetovnega premoženja od leta 2019 po upoštevanju inflacije znaša le 23 odstotkov.
- N1, Dnevnik, Večer in Žurnal24 potrjujejo; STA, 24ur, Delo in SN ne omenjajo.
- Slovenija se je po neto finančnem premoženju na prebivalca uvrstila na 26. mesto med 57 analiziranimi državami.
- Trije viri potrjujejo, štirje ne omenjajo; noben ne zanika.
- Svetovna finančna sredstva so leta 2025 dosegla rekordno raven 268,4 bilijona evrov.
- Večina virov potrjuje, STA ne omenja, Večer navaja za preteklo leto.
- Umetna inteligenca predstavlja potencial za rast premoženja, a hkrati povečuje tržna tveganja in neenakost.
- Večina virov trditve ne omenja; 24ur in Delo jo podpirata, a z različnim poudarkom na neenakosti.
source analyses
- 24ur
- Bančne vloge predstavljajo 44,1 odstotka finančnih sredstev slovenskih gospodinjstev, sledijo vrednostni papirji s 37,3 odstotka.
- Da: Članek navaja te točne odstotke za vloge in vrednostne papirje.
- Bruto finančna sredstva slovenskih gospodinjstev so se leta 2025 povečala za 8,6 odstotka na 94,6 milijarde evrov.
- Da: Članek navaja 8,6-odstotno rast na 94,6 milijarde evrov.
- Koncentracija premoženja v rokah najbogatejših 10 odstotkov je v Sloveniji (49 %) nižja od svetovnega povprečja (60,9 %).
- Da: Članek navaja oba podatka in s tem potrjuje nižjo koncentracijo.
- Najpremožnejših 10 odstotkov prebivalstva v Sloveniji ima v lasti 49 odstotkov neto finančnih sredstev.
- Da: Članek potrjuje 49-odstotni delež za najbogatejših 10 %.
- Neto finančno premoženje na prebivalca v Sloveniji je leta 2025 znašalo 35.320 evrov.
- Da: Članek navaja točno to vrednost neto premoženja na prebivalca.
- Obveznosti slovenskih gospodinjstev so se leta 2025 povečale za 7,1 odstotka na 19,9 milijarde evrov.
- Da: Članek navaja 7,1-odstotno povečanje na 19,9 milijarde evrov.
- Povprečen prebivalec Slovenije je imel konec leta 2025 44.700 evrov bruto finančnega premoženja.
- Da: Članek eksplicitno navaja ta znesek na prebivalca.
- Rast svetovnega premoženja je bila v štirih petinah posledica rasti vrednosti obstoječih naložb na trgih.
- Da: Članek navaja, da je rast na trgih prispevala štiri od petih evrov.
- Realna rast svetovnega premoženja od leta 2019 po upoštevanju inflacije znaša le 23 odstotkov.
- Ni omenjeno
- Slovenija se je po neto finančnem premoženju na prebivalca uvrstila na 26. mesto med 57 analiziranimi državami.
- Da: Članek navaja 26. mesto med vključenimi državami.
- Svetovna finančna sredstva so leta 2025 dosegla rekordno raven 268,4 bilijona evrov.
- Da: Članek potrjuje rekordno raven 268,4 bilijona evrov.
- Umetna inteligenca predstavlja potencial za rast premoženja, a hkrati povečuje tržna tveganja in neenakost.
- Da: Članek navaja potencial za rast ter tveganja in razlike.
- Delo
- Bančne vloge predstavljajo 44,1 odstotka finančnih sredstev slovenskih gospodinjstev, sledijo vrednostni papirji s 37,3 odstotka.
- Da: Članek navaja te odstotke za strukturo premoženja.
- Bruto finančna sredstva slovenskih gospodinjstev so se leta 2025 povečala za 8,6 odstotka na 94,6 milijarde evrov.
- Da: Članek navaja točno te podatke za leto 2025.
- Koncentracija premoženja v rokah najbogatejših 10 odstotkov je v Sloveniji (49 %) nižja od svetovnega povprečja (60,9 %).
- Da: Članek neposredno primerja slovenski delež s svetovnim povprečjem.
- Najpremožnejših 10 odstotkov prebivalstva v Sloveniji ima v lasti 49 odstotkov neto finančnih sredstev.
- Da: Članek potrjuje ta podatek.
- Neto finančno premoženje na prebivalca v Sloveniji je leta 2025 znašalo 35.320 evrov.
- Da: Članek navaja točno to vrednost za leto 2025.
- Obveznosti slovenskih gospodinjstev so se leta 2025 povečale za 7,1 odstotka na 19,9 milijarde evrov.
- Da: Članek navaja točno te podatke.
- Povprečen prebivalec Slovenije je imel konec leta 2025 44.700 evrov bruto finančnega premoženja.
- Ni omenjeno
- Rast svetovnega premoženja je bila v štirih petinah posledica rasti vrednosti obstoječih naložb na trgih.
- Da: Članek navaja, da so štiri petine rasti posledica naložb.
- Realna rast svetovnega premoženja od leta 2019 po upoštevanju inflacije znaša le 23 odstotkov.
- Ni omenjeno
- Slovenija se je po neto finančnem premoženju na prebivalca uvrstila na 26. mesto med 57 analiziranimi državami.
- Da: Članek navaja to uvrstitev in število držav.
- Svetovna finančna sredstva so leta 2025 dosegla rekordno raven 268,4 bilijona evrov.
- Da: Članek potrjuje te podatke za svetovno raven.
- Umetna inteligenca predstavlja potencial za rast premoženja, a hkrati povečuje tržna tveganja in neenakost.
- Delno: Članek omenja AI kot motor rasti in vir tveganj zaradi odvisnosti.
- Dnevnik
- Bančne vloge predstavljajo 44,1 odstotka finančnih sredstev slovenskih gospodinjstev, sledijo vrednostni papirji s 37,3 odstotka.
- Da: Podatki so navedeni v drugem odstavku članka.
- Bruto finančna sredstva slovenskih gospodinjstev so se leta 2025 povečala za 8,6 odstotka na 94,6 milijarde evrov.
- Da: Podatek je neposredno naveden v prvem odstavku članka.
- Koncentracija premoženja v rokah najbogatejših 10 odstotkov je v Sloveniji (49 %) nižja od svetovnega povprečja (60,9 %).
- Delno: Članek omenja slovenski delež (49 %), a ne navaja svetovnega povprečja.
- Najpremožnejših 10 odstotkov prebivalstva v Sloveniji ima v lasti 49 odstotkov neto finančnih sredstev.
- Da: Članek potrjuje ta delež v četrtem in petem odstavku.
- Neto finančno premoženje na prebivalca v Sloveniji je leta 2025 znašalo 35.320 evrov.
- Da: Podatek je eksplicitno naveden v tretjem odstavku.
- Obveznosti slovenskih gospodinjstev so se leta 2025 povečale za 7,1 odstotka na 19,9 milijarde evrov.
- Da: Podatek je naveden v tretjem odstavku članka.
- Povprečen prebivalec Slovenije je imel konec leta 2025 44.700 evrov bruto finančnega premoženja.
- Da: Članek navaja točno to vrednost za povprečnega prebivalca.
- Rast svetovnega premoženja je bila v štirih petinah posledica rasti vrednosti obstoječih naložb na trgih.
- Ni omenjeno
- Realna rast svetovnega premoženja od leta 2019 po upoštevanju inflacije znaša le 23 odstotkov.
- Da: Članek potrjuje to realno rast v predzadnjem odstavku.
- Slovenija se je po neto finančnem premoženju na prebivalca uvrstila na 26. mesto med 57 analiziranimi državami.
- Ni omenjeno
- Svetovna finančna sredstva so leta 2025 dosegla rekordno raven 268,4 bilijona evrov.
- Da: Članek navaja 268.400 milijard evrov, kar ustreza 268,4 bilijona.
- Umetna inteligenca predstavlja potencial za rast premoženja, a hkrati povečuje tržna tveganja in neenakost.
- Ni omenjeno
- N1
- Bančne vloge predstavljajo 44,1 odstotka finančnih sredstev slovenskih gospodinjstev, sledijo vrednostni papirji s 37,3 odstotka.
- Da: Članek navaja te odstotke za vloge in vrednostne papirje.
- Bruto finančna sredstva slovenskih gospodinjstev so se leta 2025 povečala za 8,6 odstotka na 94,6 milijarde evrov.
- Da: Članek navaja točno te podatke za leto 2025.
- Koncentracija premoženja v rokah najbogatejših 10 odstotkov je v Sloveniji (49 %) nižja od svetovnega povprečja (60,9 %).
- Delno: Članek omenja 49 % za Slovenijo, a ne navaja svetovnega povprečja.
- Najpremožnejših 10 odstotkov prebivalstva v Sloveniji ima v lasti 49 odstotkov neto finančnih sredstev.
- Da: Članek navaja točno ta delež.
- Neto finančno premoženje na prebivalca v Sloveniji je leta 2025 znašalo 35.320 evrov.
- Da: Članek navaja točno to vrednost.
- Obveznosti slovenskih gospodinjstev so se leta 2025 povečale za 7,1 odstotka na 19,9 milijarde evrov.
- Da: Članek potrjuje te podatke o obveznostih.
- Povprečen prebivalec Slovenije je imel konec leta 2025 44.700 evrov bruto finančnega premoženja.
- Da: Članek potrjuje ta znesek na prebivalca.
- Rast svetovnega premoženja je bila v štirih petinah posledica rasti vrednosti obstoječih naložb na trgih.
- Ni omenjeno
- Realna rast svetovnega premoženja od leta 2019 po upoštevanju inflacije znaša le 23 odstotkov.
- Da: Članek navaja točno to realno rast.
- Slovenija se je po neto finančnem premoženju na prebivalca uvrstila na 26. mesto med 57 analiziranimi državami.
- Ni omenjeno
- Svetovna finančna sredstva so leta 2025 dosegla rekordno raven 268,4 bilijona evrov.
- Da: Članek navaja 268.400 milijard evrov, kar je 268,4 bilijona.
- Umetna inteligenca predstavlja potencial za rast premoženja, a hkrati povečuje tržna tveganja in neenakost.
- Ni omenjeno
- STA
- Bančne vloge predstavljajo 44,1 odstotka finančnih sredstev slovenskih gospodinjstev, sledijo vrednostni papirji s 37,3 odstotka.
- Ni omenjeno
- Bruto finančna sredstva slovenskih gospodinjstev so se leta 2025 povečala za 8,6 odstotka na 94,6 milijarde evrov.
- Da: Članek navaja točno te podatke.
- Koncentracija premoženja v rokah najbogatejših 10 odstotkov je v Sloveniji (49 %) nižja od svetovnega povprečja (60,9 %).
- Ni omenjeno
- Najpremožnejših 10 odstotkov prebivalstva v Sloveniji ima v lasti 49 odstotkov neto finančnih sredstev.
- Ni omenjeno
- Neto finančno premoženje na prebivalca v Sloveniji je leta 2025 znašalo 35.320 evrov.
- Ni omenjeno
- Obveznosti slovenskih gospodinjstev so se leta 2025 povečale za 7,1 odstotka na 19,9 milijarde evrov.
- Ni omenjeno
- Povprečen prebivalec Slovenije je imel konec leta 2025 44.700 evrov bruto finančnega premoženja.
- Da: Podatek je naveden v naslovu in vsebini.
- Rast svetovnega premoženja je bila v štirih petinah posledica rasti vrednosti obstoječih naložb na trgih.
- Ni omenjeno
- Realna rast svetovnega premoženja od leta 2019 po upoštevanju inflacije znaša le 23 odstotkov.
- Ni omenjeno
- Slovenija se je po neto finančnem premoženju na prebivalca uvrstila na 26. mesto med 57 analiziranimi državami.
- Ni omenjeno
- Svetovna finančna sredstva so leta 2025 dosegla rekordno raven 268,4 bilijona evrov.
- Ni omenjeno
- Umetna inteligenca predstavlja potencial za rast premoženja, a hkrati povečuje tržna tveganja in neenakost.
- Ni omenjeno
- Slovenske Novice
- Bančne vloge predstavljajo 44,1 odstotka finančnih sredstev slovenskih gospodinjstev, sledijo vrednostni papirji s 37,3 odstotka.
- Da: Podatki so neposredno navedeni v članku.
- Bruto finančna sredstva slovenskih gospodinjstev so se leta 2025 povečala za 8,6 odstotka na 94,6 milijarde evrov.
- Delno: Članek navaja 94,6 mrd evrov, a ne potrdi 8,6-odstotne rasti za Slovenijo.
- Koncentracija premoženja v rokah najbogatejših 10 odstotkov je v Sloveniji (49 %) nižja od svetovnega povprečja (60,9 %).
- Da: Članek neposredno primerja slovenski delež s svetovnim povprečjem.
- Najpremožnejših 10 odstotkov prebivalstva v Sloveniji ima v lasti 49 odstotkov neto finančnih sredstev.
- Da: Podatek je neposredno naveden v članku.
- Neto finančno premoženje na prebivalca v Sloveniji je leta 2025 znašalo 35.320 evrov.
- Da: Podatek je neposredno naveden v članku.
- Obveznosti slovenskih gospodinjstev so se leta 2025 povečale za 7,1 odstotka na 19,9 milijarde evrov.
- Ni omenjeno
- Povprečen prebivalec Slovenije je imel konec leta 2025 44.700 evrov bruto finančnega premoženja.
- Da: Podatek je neposredno naveden v članku.
- Rast svetovnega premoženja je bila v štirih petinah posledica rasti vrednosti obstoječih naložb na trgih.
- Da: Članek navaja, da so štiri petine rasti izvirale iz višje vrednosti naložb.
- Realna rast svetovnega premoženja od leta 2019 po upoštevanju inflacije znaša le 23 odstotkov.
- Ni omenjeno
- Slovenija se je po neto finančnem premoženju na prebivalca uvrstila na 26. mesto med 57 analiziranimi državami.
- Da: Članek potrjuje 26. mesto in 57 analiziranih držav.
- Svetovna finančna sredstva so leta 2025 dosegla rekordno raven 268,4 bilijona evrov.
- Da: Podatek je neposredno naveden v članku.
- Umetna inteligenca predstavlja potencial za rast premoženja, a hkrati povečuje tržna tveganja in neenakost.
- Delno: Članek omenja vzpon AI kot dejavnik rasti in pomembnost naložb, neenakosti ne izpostavi.
- Večer
- Bančne vloge predstavljajo 44,1 odstotka finančnih sredstev slovenskih gospodinjstev, sledijo vrednostni papirji s 37,3 odstotka.
- Da: Članek navaja točno te odstotke za vloge in vrednostne papirje.
- Bruto finančna sredstva slovenskih gospodinjstev so se leta 2025 povečala za 8,6 odstotka na 94,6 milijarde evrov.
- Ni omenjeno
- Koncentracija premoženja v rokah najbogatejših 10 odstotkov je v Sloveniji (49 %) nižja od svetovnega povprečja (60,9 %).
- Delno: Članek omenja slovenski delež, ne pa tudi svetovnega povprečja.
- Najpremožnejših 10 odstotkov prebivalstva v Sloveniji ima v lasti 49 odstotkov neto finančnih sredstev.
- Da: Članek potrjuje točno to porazdelitev premoženja.
- Neto finančno premoženje na prebivalca v Sloveniji je leta 2025 znašalo 35.320 evrov.
- Da: Članek navaja točno to vrednost za neto finančna sredstva.
- Obveznosti slovenskih gospodinjstev so se leta 2025 povečale za 7,1 odstotka na 19,9 milijarde evrov.
- Da: Članek potrjuje te podatke o povečanju obveznosti.
- Povprečen prebivalec Slovenije je imel konec leta 2025 44.700 evrov bruto finančnega premoženja.
- Ni omenjeno
- Rast svetovnega premoženja je bila v štirih petinah posledica rasti vrednosti obstoječih naložb na trgih.
- Ni omenjeno
- Realna rast svetovnega premoženja od leta 2019 po upoštevanju inflacije znaša le 23 odstotkov.
- Da: Članek navaja točno to realno rast od leta 2019.
- Slovenija se je po neto finančnem premoženju na prebivalca uvrstila na 26. mesto med 57 analiziranimi državami.
- Ni omenjeno
- Svetovna finančna sredstva so leta 2025 dosegla rekordno raven 268,4 bilijona evrov.
- Delno: Članek navaja 268.400 milijard evrov (268,4 bilijona) za preteklo leto.
- Umetna inteligenca predstavlja potencial za rast premoženja, a hkrati povečuje tržna tveganja in neenakost.
- Ni omenjeno
- Žurnal24
- Bančne vloge predstavljajo 44,1 odstotka finančnih sredstev slovenskih gospodinjstev, sledijo vrednostni papirji s 37,3 odstotka.
- Da: Članek navaja točno te deleže.
- Bruto finančna sredstva slovenskih gospodinjstev so se leta 2025 povečala za 8,6 odstotka na 94,6 milijarde evrov.
- Da: Članek navaja točno te podatke za leto 2025.
- Koncentracija premoženja v rokah najbogatejših 10 odstotkov je v Sloveniji (49 %) nižja od svetovnega povprečja (60,9 %).
- Delno: Članek potrjuje 49 % za Slovenijo, a ne omenja svetovnega povprečja.
- Najpremožnejših 10 odstotkov prebivalstva v Sloveniji ima v lasti 49 odstotkov neto finančnih sredstev.
- Da: Članek potrjuje točno to porazdelitev.
- Neto finančno premoženje na prebivalca v Sloveniji je leta 2025 znašalo 35.320 evrov.
- Da: Članek navaja točno to vrednost za prebivalca.
- Obveznosti slovenskih gospodinjstev so se leta 2025 povečale za 7,1 odstotka na 19,9 milijarde evrov.
- Da: Članek navaja točno te podatke.
- Povprečen prebivalec Slovenije je imel konec leta 2025 44.700 evrov bruto finančnega premoženja.
- Da: Članek navaja točno to vrednost za prebivalca.
- Rast svetovnega premoženja je bila v štirih petinah posledica rasti vrednosti obstoječih naložb na trgih.
- Ni omenjeno
- Realna rast svetovnega premoženja od leta 2019 po upoštevanju inflacije znaša le 23 odstotkov.
- Da: Članek navaja točno to realno rast.
- Slovenija se je po neto finančnem premoženju na prebivalca uvrstila na 26. mesto med 57 analiziranimi državami.
- Ni omenjeno
- Svetovna finančna sredstva so leta 2025 dosegla rekordno raven 268,4 bilijona evrov.
- Da: Članek navaja 268.400 milijard evrov, kar je 268,4 bilijona.
- Umetna inteligenca predstavlja potencial za rast premoženja, a hkrati povečuje tržna tveganja in neenakost.
- Ni omenjeno
Analiza sentimenta
| Entiteta | Ključne razlike | STA | 24ur | Delo | N1 | Dnevnik | Večer | Slovenske Novice | Žurnal24 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Allianz | Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik. | Nevtralno: omenjena kot avtor raziskave brez vrednotenja | Nevtralno: poročilo je omenjeno kot vir podatkov brez vrednotenja | Nevtralno: Allianz je naveden kot avtor poročila brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjena kot avtor raziskave brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot avtor raziskave brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot vir podatkov in poročila | Nevtralno: omenjen kot avtor poročila brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot avtor raziskave brez vrednotenja |
| Slovenija | Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu. | Nevtralno: omenjena kot država v raziskavi brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot država v statističnih podatkih brez vrednotenja | Nevtralno: Slovenija je omenjena v kontekstu podatkov o premoženju brez vrednotenja. | Nevtralno: informativno omenjena v kontekstu podatkov o premoženju | Nevtralno: informativno omenjena v kontekstu podatkov o premoženju | Nevtralno: informativno omenjena v kontekstu finančnih podatkov | Nevtralno: informativno navedena uvrstitev in podatki | Nevtralno: informativno omenjena v kontekstu podatkov o premoženju |
| Gospodinjstva | Vsi viri so nevtralni, brez razlik. | Nevtralno: omenjena kot nosilci premoženja brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot subjekt statističnih podatkov brez vrednotenja | Nevtralno: Gospodinjstva so omenjena v kontekstu podatkov o premoženju brez vrednotenja. | Nevtralno: informativno omenjena v kontekstu finančnih podatkov | Nevtralno: informativno omenjena v kontekstu finančnih podatkov | Nevtralno: informativno omenjena v kontekstu finančnih podatkov | Nevtralno: opisana finančna sredstva brez vrednotenja | Nevtralno: informativno omenjena v kontekstu finančnih podatkov |
| Ludovic Subran | Vsa omemba nevtralna, brez razlik v sentimentu. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: citiran kot ekonomist brez meta-vrednotenja | Nevtralno: citiran kot ekonomist brez meta-vrednotenja | Nevtralno: citiran kot glavni ekonomist brez meta-vrednotenja | Ni omenjeno | Nevtralno: citiran kot ekonomist brez meta-vrednotenja |
| Kitajska | Nevtralna omemba v 4 virih, 4 viri brez omembe. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena v primerjavi rasti premoženja brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena v primerjavi rasti premoženja | Nevtralno: omenjena v primerjavi rasti finančnih sredstev | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena v primerjavi rasti premoženja |
| Severna Amerika | Večina virov nevtralna, STA/24ur/Delo/Slovenske Novice ne omenjajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena v primerjavi rasti premoženja brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena v primerjavi rasti premoženja | Nevtralno: omenjena v primerjavi rasti finančnih sredstev | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena v primerjavi rasti premoženja |
| ZDA | Nevtralno, brez čustvene obarvanosti; izstopa le ekonomski vidik. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: ZDA so omenjene kot država z najvišjim premoženjem na prebivalca brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjene kot država na vrhu lestvice | Ni omenjeno |
| Švica | Večina virov ne omenja; STA, 24ur, N1, Dnevnik, Večer, Žurnal24. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Švica je omenjena na lestvici premoženja brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena kot država na lestvici | Ni omenjeno |
| Danska | Večina virov ne omenja; Delo in SN nevtralno. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Danska je omenjena na lestvici premoženja brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena kot država na lestvici | Ni omenjeno |
| Evropska unija | Viri ne omenjajo EU, zato ni razlik. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
entities
- Allianz
- Slovenija
- Gospodinjstva
- Ludovic Subran
- Kitajska
- Severna Amerika
- ZDA
- Švica
- Danska
- Evropska unija
key differences
- Allianz
- Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
- Danska
- Večina virov ne omenja; Delo in SN nevtralno.
- Evropska unija
- Viri ne omenjajo EU, zato ni razlik.
- Gospodinjstva
- Vsi viri so nevtralni, brez razlik.
- Kitajska
- Nevtralna omemba v 4 virih, 4 viri brez omembe.
- Ludovic Subran
- Vsa omemba nevtralna, brez razlik v sentimentu.
- Severna Amerika
- Večina virov nevtralna, STA/24ur/Delo/Slovenske Novice ne omenjajo.
- Slovenija
- Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu.
- ZDA
- Nevtralno, brez čustvene obarvanosti; izstopa le ekonomski vidik.
- Švica
- Večina virov ne omenja; STA, 24ur, N1, Dnevnik, Večer, Žurnal24.
source analyses
- 24ur
- Allianz
- Nevtralno: poročilo je omenjeno kot vir podatkov brez vrednotenja
- Danska
- Ni omenjeno
- Evropska unija
- Ni omenjeno
- Gospodinjstva
- Nevtralno: omenjena kot subjekt statističnih podatkov brez vrednotenja
- Kitajska
- Ni omenjeno
- Ludovic Subran
- Ni omenjeno
- Severna Amerika
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot država v statističnih podatkih brez vrednotenja
- ZDA
- Ni omenjeno
- Švica
- Ni omenjeno
- Delo
- Allianz
- Nevtralno: Allianz je naveden kot avtor poročila brez vrednotenja.
- Danska
- Nevtralno: Danska je omenjena na lestvici premoženja brez vrednotenja.
- Evropska unija
- Ni omenjeno
- Gospodinjstva
- Nevtralno: Gospodinjstva so omenjena v kontekstu podatkov o premoženju brez vrednotenja.
- Kitajska
- Ni omenjeno
- Ludovic Subran
- Ni omenjeno
- Severna Amerika
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: Slovenija je omenjena v kontekstu podatkov o premoženju brez vrednotenja.
- ZDA
- Nevtralno: ZDA so omenjene kot država z najvišjim premoženjem na prebivalca brez vrednotenja.
- Švica
- Nevtralno: Švica je omenjena na lestvici premoženja brez vrednotenja.
- Dnevnik
- Allianz
- Nevtralno: omenjena kot avtor raziskave brez vrednotenja
- Danska
- Ni omenjeno
- Evropska unija
- Ni omenjeno
- Gospodinjstva
- Nevtralno: informativno omenjena v kontekstu finančnih podatkov
- Kitajska
- Nevtralno: omenjena v primerjavi rasti premoženja
- Ludovic Subran
- Nevtralno: citiran kot ekonomist brez meta-vrednotenja
- Severna Amerika
- Nevtralno: omenjena v primerjavi rasti premoženja
- Slovenija
- Nevtralno: informativno omenjena v kontekstu podatkov o premoženju
- ZDA
- Ni omenjeno
- Švica
- Ni omenjeno
- N1
- Allianz
- Nevtralno: omenjena kot avtor raziskave brez vrednotenja
- Danska
- Ni omenjeno
- Evropska unija
- Ni omenjeno
- Gospodinjstva
- Nevtralno: informativno omenjena v kontekstu finančnih podatkov
- Kitajska
- Nevtralno: omenjena v primerjavi rasti premoženja brez vrednotenja
- Ludovic Subran
- Nevtralno: citiran kot ekonomist brez meta-vrednotenja
- Severna Amerika
- Nevtralno: omenjena v primerjavi rasti premoženja brez vrednotenja
- Slovenija
- Nevtralno: informativno omenjena v kontekstu podatkov o premoženju
- ZDA
- Ni omenjeno
- Švica
- Ni omenjeno
- STA
- Allianz
- Nevtralno: omenjena kot avtor raziskave brez vrednotenja
- Danska
- Ni omenjeno
- Evropska unija
- Ni omenjeno
- Gospodinjstva
- Nevtralno: omenjena kot nosilci premoženja brez vrednotenja
- Kitajska
- Ni omenjeno
- Ludovic Subran
- Ni omenjeno
- Severna Amerika
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot država v raziskavi brez vrednotenja
- ZDA
- Ni omenjeno
- Švica
- Ni omenjeno
- Slovenske Novice
- Allianz
- Nevtralno: omenjen kot avtor poročila brez vrednotenja
- Danska
- Nevtralno: omenjena kot država na lestvici
- Evropska unija
- Ni omenjeno
- Gospodinjstva
- Nevtralno: opisana finančna sredstva brez vrednotenja
- Kitajska
- Ni omenjeno
- Ludovic Subran
- Ni omenjeno
- Severna Amerika
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: informativno navedena uvrstitev in podatki
- ZDA
- Nevtralno: omenjene kot država na vrhu lestvice
- Švica
- Nevtralno: omenjena kot država na lestvici
- Večer
- Allianz
- Nevtralno: omenjen kot vir podatkov in poročila
- Danska
- Ni omenjeno
- Evropska unija
- Ni omenjeno
- Gospodinjstva
- Nevtralno: informativno omenjena v kontekstu finančnih podatkov
- Kitajska
- Nevtralno: omenjena v primerjavi rasti finančnih sredstev
- Ludovic Subran
- Nevtralno: citiran kot glavni ekonomist brez meta-vrednotenja
- Severna Amerika
- Nevtralno: omenjena v primerjavi rasti finančnih sredstev
- Slovenija
- Nevtralno: informativno omenjena v kontekstu finančnih podatkov
- ZDA
- Ni omenjeno
- Švica
- Ni omenjeno
- Žurnal24
- Allianz
- Nevtralno: omenjena kot avtor raziskave brez vrednotenja
- Danska
- Ni omenjeno
- Evropska unija
- Ni omenjeno
- Gospodinjstva
- Nevtralno: informativno omenjena v kontekstu finančnih podatkov
- Kitajska
- Nevtralno: omenjena v primerjavi rasti premoženja
- Ludovic Subran
- Nevtralno: citiran kot ekonomist brez meta-vrednotenja
- Severna Amerika
- Nevtralno: omenjena v primerjavi rasti premoženja
- Slovenija
- Nevtralno: informativno omenjena v kontekstu podatkov o premoženju
- ZDA
- Ni omenjeno
- Švica
- Ni omenjeno
Scenariji
- scenarios
- description
- Zaradi objave Allianzovega poročila slovenske banke in investicijske družbe okrepijo svetovanje, kar spodbudi premik iz neobrestovanih vlog v produktivnejše vrednostne papirje. To dolgoročno poveča kupno moč prebivalstva in zmanjša zaostanek za razvitimi državami.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- Povečana finančna pismenost in optimizacija portfeljev gospodinjstev
- valence
- positive
- description
- Slovenci počasi opuščajo bančne vloge v korist vrednostnih papirjev, kar sledi globalnim trendom, vendar brez večjih strukturnih premikov. Koncentracija premoženja ostaja stabilna, saj gospodinjstva previdno sledijo rasti finančnih trgov.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- long
- title
- Nadaljevanje trenda počasne diversifikacije finančnih sredstev
- valence
- neutral
- description
- Zaradi povečanega deleža naložb v vrednostnih papirjih postanejo slovenska gospodinjstva bolj izpostavljena nihanju svetovnih borz. Ob morebitnem padcu trgov se neto premoženje hitro skrči, kar zmanjša zaupanje v kapitalske trge.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- short
- title
- Povečana ranljivost gospodinjstev ob tržnem popravku
- valence
- negative
- description
- Vlada Republike Slovenije na podlagi podatkov o visoki koncentraciji premoženja uvede davčne olajšave za male vlagatelje. Ukrep omogoči širšemu krogu prebivalstva dostop do donosnejših naložb, kar zmanjša razlike med najbogatejšimi in ostalimi.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- long
- title
- Državne spodbude za enakomernejšo porazdelitev premoženja
- valence
- positive
- description
- Uvedba naprednih orodij umetne inteligence v slovenskih bankah omogoči avtomatizirano upravljanje prihrankov za povprečnega varčevalca. To vodi do optimizacije portfeljev, vendar ne vpliva bistveno na širšo neenakost v lastništvu premoženja.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- mid
- title
- Digitalizacija bančništva in avtomatizacija naložbenih odločitev
- valence
- neutral
- description
- Kljub nominalni rasti finančnih sredstev, na katero opozarja Allianz, visoka inflacija v Sloveniji v naslednjih mesecih izniči realne donose. Prebivalstvo s prihranki na bankah izgubi kupno moč, kar poveča socialno napetost.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- short
- title
- Inflacijski pritisk izniči nominalno rast premoženja
- valence
- negative
- description
- Slovenski pokojninski skladi strateško usmerijo sredstva v tehnološke projekte, povezane z umetno inteligenco, kar prinese nadpovprečne donose. To dolgoročno bistveno izboljša socialno varnost upokojencev in zmanjša odvisnost od državnega proračuna.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Razcvet pokojninskih skladov z vlaganji v AI
- valence
- positive
- description
- Nepričakovan dogodek na globalnem finančnem trgu prisili slovenska gospodinjstva v popolno preoblikovanje portfeljev, kjer vloge in vrednostni papirji izgubijo pomen v korist alternativnih naložb. Dolgoročni učinki na stabilnost premoženja ostajajo negotovi.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- mid
- title
- Sprememba varčevalnih navad zaradi sistemskega šoka
- valence
- neutral
- description
- Najbogatejša desetina prebivalstva v Sloveniji izkoristi prednosti umetne inteligence za hitro povečanje donosov na svoje kapitalske naložbe, medtem ko preostanek prebivalstva ostaja pri nizko obrestovanih vlogah. To vodi v drastično povečanje družbene neenakosti.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Poglabljanje premoženjskega jaza zaradi koncentracije AI kapitala
- valence
- negative
Viri
- articles
- article order
- 9
- body
- Ljubljana, 04. oktobra (STA) Bruto finančna sredstva slovenskih gospodinjstev so se leta 2025 povečala za 8,6 odstotka na 94,6 milijarde evrov, s čimer so konec leta predstavljala 134,3 odstotka slovenskega BDP, ugotavlja raziskava nemške zavarovalnice Allianz. V povprečju je imel vsak ...
- language
- slv
- published at
- 2026-10-04T06:17:36
- source
- STA
- title
- Raziskava: Slovenci v povprečju s 44.700 evrov bruto premoženja
- url
- https://www.sta.si/3605838/
- article order
- 6
- body
- Sedemnajsta izdaja Allianzovega Globalnega poročila o premoženju, ki podrobno obravnava finančni položaj in zadolženost gospodinjstev v skoraj 60 državah, kaže, da je njihovo premoženje po svetu leta 2025 doseglo novo rekordno raven. Ob rasti trgov in vzponu umetne inteligence postaja vse pomembneje tudi, kako imajo gospodinjstva razporejena svoja finančna sredstva, saj to vpliva na to, v kolikšni meri imajo koristi od rasti na finančnih trgih. Finančni položaj slovenskih gospodinjstev se krepi, ugotavlja poročilo. Bruto finančna sredstva so se leta 2025 povečala za 8,6 % na 95 milijard EUR, neto pa za 9,1 % na 75 milijard EUR oziroma 35.320 evrov na prebivalca. Poročilo Alianza ponuja vpogled v porazdelitev finančnega premoženja. Najpremožnejših 10 % prebivalstva ima v Sloveniji 49,0 % neto finančnih sredstev, mediana pa znaša 33.290 evrov. Za primerjavo, Allianz na ravni vseh 57 analiziranih držav ugotavlja, da je bilo leta 2025 v rokah najpremožnejših 10 % prebivalstva v povprečju 60,9 % neto finančnih sredstev. Bruto finančna sredstva slovenskih gospodinjstev so se leta 2025 povečala za 8,6 % na 94,6 milijarde EUR, potem ko so ob koncu leta 2024 znašala 87,1 milijarde evrov. Na prebivalca so znašala 44.700 evrov, s čimer se je Slovenija med državami, zajetimi v poročilo, uvrstila na 27. mesto. Ob koncu leta so finančna sredstva slovenskih gospodinjstev predstavljala 134,3 % slovenskega BDP, ugotavlja poročilo. Največji delež finančnih sredstev slovenskih gospodinjstev so predstavljale vloge (44,1 %), sledili so vrednostni papirji (37,3 %) ter zavarovanja in pokojninska sredstva (10,9 %). V primerjavi z letom 2024 se je delež vrednostnih papirjev povečal s 36,0 % na 37,3 %, medtem ko se je delež vlog zmanjšal s 45,0 % na 44,1 %. Delež zavarovanj in pokojninskih sredstev se je nekoliko zmanjšal, z 11,2 % na 10,9 %. Obveznosti gospodinjstev so se povečale za 7,1 % na 19,9 milijard evrov oziroma 9.380 evrov na prebivalca. Ker so finančna sredstva rasla hitreje od obveznosti, se je neto finančno premoženje povečalo za 9,1 % na približno 74,8 milijarde evrov. Neto finančna sredstva so tako konec leta 2025 znašala 35.320 evrov na prebivalca, s čimer se je Slovenija med državami, vključenimi v raziskavo, uvrstila na 26. mesto, ugotavljajo. Kot še ugotavlja poročilo, trgi poganjajo rekordno rast premoženja, umetna inteligenca pa povečuje potencial in tveganja. Svetovna finančna sredstva so se povečala za 8,6 % na rekordnih 268,4 bilijona evrov, pri čemer je rast na trgih prispevala štiri od petih evrov k skupni rasti. Sestava portfeljev je vse pomembnejša: Sredstva, naložena v vrednostne papirje, so se povečala za 12,4 % in tako rasla več kot dvakrat hitreje kot vloge ter zavarovanja in pokojninska sredstva. Umetna inteligenca zvišuje vložke: "Lahko bi spodbudila naslednji val ustvarjanja premoženja, vendar visoka vrednotenja in koncentrirano lastništvo povečujejo tržna tveganja ter možnost vse večjih razlik v porazdelitvi premoženja."
- language
- slv
- published at
- 2026-10-01T09:34:40
- source
- 24ur
- title
- Najpremožnejših 10 odstotkov ima v Sloveniji 49,0 odstotkov finančnih sredstev
- url
- https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/financni-polozaj-slovenskih-gospodinjstev-se-krepi.html
- article order
- 2
- body
- Allianzovo globalno poročilo: neto finančno premoženje je lani doseglo 35.320 evrov na prebivalca, vse več denarja pa se iz vlog seli v vrednostne papirje. Najpremožnejših deset odstotkov prebivalcev ima v lasti 49 odstotkov neto finančnih sredstev, kaže novo Allianzovo Globalno poročilo o premoženju za leto 2026. Neto finančno premoženje slovenskih gospodinjstev se je lani povečalo za 9,1 odstotka in doseglo 35.320 evrov na prebivalca, kar Slovenijo med državami, zajetimi v raziskavo, uvršča na 26. mesto. Proračunski primanjkljaj je skladen s fiskalnimi pravili, pravi Šircelj Bruto finančna sredstva slovenskih gospodinjstev so se leta 2025 povečala za 8,6 odstotka na 94,6 milijarde evrov. Obveznosti so rasle nekoliko počasneje, za 7,1 odstotka, in dosegle 19,9 milijarde evrov. Ker je rast sredstev presegla rast dolgov, se je neto finančno premoženje povzpelo na približno 74,8 milijarde evrov. Neto finančnih sredstev gospodinjstev že za 43 milijard Bogati imajo rekordno premoženje Slovenci še vedno najbolj zaupamo depozitom V Sloveniji premoženje v rokah majhnega števila bogatih ljudi Slovenci imajo na bankah čedalje več milijard evrov prihrankov Prevladujejo bančne vloge V strukturi finančnega premoženja še vedno prevladujejo bančne vloge, ki predstavljajo 44,1 odstotka vseh sredstev, vendar se njihov delež zmanjšuje. Vrednostni papirji so se povzpeli na 37,3 odstotka, medtem ko zavarovanja in pokojninska sredstva predstavljajo 10,9 odstotka. Delež vrednostnih papirjev se je v primerjavi z letom prej povečal za 1,3 odstotne točke, delež vlog pa zmanjšal za 0,9 odstotne točke. Poročilo kaže, da je porazdelitev finančnega premoženja v Sloveniji manj koncentrirana kot v povprečju analiziranih držav. Najpremožnejših deset odstotkov prebivalstva ima v Sloveniji 49 odstotkov neto finančnih sredstev, medtem ko je povprečje v 57 državah 60,9 odstotka. Mediana neto finančnega premoženja v Sloveniji znaša 33.290 evrov. Razlike med državami ostajajo velike. Na lestvici neto finančnih sredstev na prebivalca so na vrhu ZDA z 296.950 evri, sledita Švica z 275.980 evri in Danska s 197.510 evri. Slovenija je s 35.320 evri na 26. mestu, medtem ko je bila leta 2005 na 30. mestu. FOTO: Leon Vidic Na svetovni ravni so se finančna sredstva gospodinjstev leta 2025 povečala za 8,6 odstotka na rekordnih 268,4 bilijona evrov. Glavnino rasti niso prispevali novi prihranki, temveč rast vrednosti obstoječih naložb na finančnih trgih, ki je predstavljala približno štiri petine celotnega povečanja premoženja. Novi prihranki so se medtem zmanjšali za 5,4 odstotka na 4,1 bilijona evrov. Pri tem vse pomembnejšo vlogo igra sestava portfeljev. Sredstva v vrednostnih papirjih so se globalno povečala za 12,4 odstotka, kar je bilo več kot dvakrat hitreje od rasti vlog in zavarovalno-pokojninskih sredstev. Njihov delež v svetovnih finančnih sredstvih je dosegel rekordnih 46,9 odstotka. Po oceni Allianz Research bi lahko ta postala pomemben motor nadaljnje rasti premoženja, saj bi višja produktivnost in dobički podjetij lahko podprli donose naložb. FOTO: Shutterstock Umetna inteligenca: pomemben motor nadaljne rasti premoženja Poročilo ob sedanji porazdelitvi bogastva odpira tudi vprašanje prihodnjega vpliva umetne inteligence. Po oceni Allianz Research bi lahko ta postala pomemben motor nadaljnje rasti premoženja, saj bi višja produktivnost in dobički podjetij lahko podprli donose naložb. Hkrati pa večja odvisnost rasti premoženja od trgov, ki jih poganja umetna inteligenca, povečuje ranljivost gospodinjstev. Na tveganja opozarja tudi visoka rast ameriškega delniškega trga. Indeks S&P 500 se je od konca leta 2022 povečal za približno 95 odstotkov, zato velik del nedavne rasti premoženja temelji na visokih vrednotenjih in pričakovanjih, povezanih z umetno inteligenco. Po scenariju Allianz Research bi 25-odstotni padec indeksa v letu takšnega šoka zmanjšal premoženje ameriških gospodinjstev za približno 27 bilijonov dolarjev oziroma skoraj 14 odstotkov njihovega skupnega neto premoženja. Takšen padec bi po oceni avtorjev poročila negativno vplival tudi na potrošnjo in ameriško gospodarstvo. Razlike med državami ostajajo velike. Na lestvici neto finančnih sredstev na prebivalca so na vrhu ZDA z 296.950 evri, sledita Švica z 275.980 evri in Danska s 197.510 evri. Slovenija je s 35.320 evri na 26. mestu, medtem ko je bila leta 2005 na 30. mestu.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-01T09:17:33
- source
- Delo
- title
- Premoženje Slovencev raste, a polovico obvladuje desetina prebivalcev
- url
- https://www.delo.si/novice/slovenija/premozenje-slovencev-raste-a-polovico-obvladuje-desetina-prebivalcev
- article order
- 4
- body
- Bruto finančna sredstva slovenskih gospodinjstev so se leta 2025 povečala za 8,6 odstotka na 94,6 milijarde evrov, s čimer so konec leta predstavljala 134,3 odstotka slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP), ugotavlja raziskava nemške zavarovalnice Allianz. V povprečju je imel vsak prebivalec Slovenije 44.700 evrov bruto premoženja. Največji delež finančnih sredstev slovenskih gospodinjstev so glede na raziskavo predstavljale vloge (44,1 odstotka), sledili so vrednostni papirji (37,3 odstotka) ter zavarovanja in pokojninska sredstva (10,9 odstotka). Na drugi strani so se obveznosti slovenskih gospodinjstev lani povečale za 7,1 odstotka na 19,9 milijarde evrov oz. na 9380 evrov na prebivalca. Ker so finančna sredstva rasla hitreje od obveznosti, se je neto finančno premoženje slovenskih gospodinjstev lani povečalo za 9,1 odstotka na približno 74,8 milijarde evrov. Neto finančna sredstva so tako znašala 35.320 evrov na prebivalca. Kako je premoženje razporejeno? Poročilo ponuja tudi vpogled v porazdelitev finančnega premoženja. Ta kaže, da ima najpremožnejših deset odstotkov prebivalstva v Sloveniji v lasti 49 odstotkov vseh neto finančnih sredstev. V zavarovalnici s sedežem v Münchnu so te podatke zbrali v okviru priprave svojega rednega globalnega poročila o premoženju, ki podrobno obravnava finančni položaj in zadolženost gospodinjstev v skoraj 60 državah po svetu. V letošnjem poročilu so zapisali, da je premoženje gospodinjstev po svetu lani doseglo novo rekordno raven. Svetovna finančna sredstva so se namreč kljub zahtevnim geopolitičnim in gospodarskim razmeram povečala za 8,6 odstotka na rekordnih 268.400 milijard evrov. Toda po besedah glavnega ekonomista in glavnega direktorja za naložbe pri Allianzu Ludovica Subrana je to le polovica zgodbe. Kot je zapisal v sporočilu za javnost, so se finančna sredstva od leta 2019 nominalno povečala za skoraj 50 odstotkov, po upoštevanju inflacije pa je bila njihova realna rast le 23-odstotna. Razlike med regijami so velike: v zahodni Evropi so se v tem obdobju povečala za vsega 0,5 odstotka, v Severni Ameriki za 21 odstotkov, na Kitajskem pa kar za 70 odstotkov.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-04T06:27:36
- source
- N1
- title
- Koliko premoženja ima povprečen Slovenec?
- url
- https://n1info.si/novice/slovenija/koliko-premozenja-ima-povprecen-slovenec/
- article order
- 0
- body
- Bruto finančna sredstva slovenskih gospodinjstev so se leta 2025 povečala za 8,6 odstotka na 94,6 milijarde evrov, s čimer so konec leta predstavljala 134,3 odstotka slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP), ugotavlja raziskava nemške zavarovalnice Allianz. V povprečju je imel vsak prebivalec Slovenije 44.700 evrov bruto premoženja. Največji delež finančnih sredstev slovenskih gospodinjstev so glede na raziskavo predstavljale vloge (44,1 odstotka), sledili so vrednostni papirji (37,3 odstotka) ter zavarovanja in pokojninska sredstva (10,9 odstotka). Na drugi strani so se obveznosti slovenskih gospodinjstev lani povečale za 7,1 odstotka na 19,9 milijarde evrov oz. na 9380 evrov na prebivalca. Ker so finančna sredstva rasla hitreje od obveznosti, se je neto finančno premoženje slovenskih gospodinjstev lani povečalo za 9,1 odstotka na približno 74,8 milijarde evrov. Neto finančna sredstva so tako znašala 35.320 evrov na prebivalca. Najbogatejših 10 odstotkov Slovencev ima v lasti skoraj polovico vseh neto finančnih sredstev Poročilo ponuja tudi vpogled v porazdelitev finančnega premoženja. Ta kaže, da ima najpremožnejših deset odstotkov prebivalstva v Sloveniji v lasti 49 odstotkov vseh neto finančnih sredstev. V zavarovalnici s sedežem v Münchnu so te podatke zbrali v okviru priprave svojega rednega globalnega poročila o premoženju, ki podrobno obravnava finančni položaj in zadolženost gospodinjstev v skoraj 60 državah po svetu. V letošnjem poročilu so zapisali, da je premoženje gospodinjstev po svetu lani doseglo novo rekordno raven. Svetovna finančna sredstva so se namreč kljub zahtevnim geopolitičnim in gospodarskim razmeram povečala za 8,6 odstotka na rekordnih 268.400 milijard evrov. Toda po besedah glavnega ekonomista in glavnega direktorja za naložbe pri Allianzu Ludovica Subrana je to le polovica zgodbe. Kot je zapisal v sporočilu za javnost, so se finančna sredstva od leta 2019 nominalno povečala za skoraj 50 odstotkov, po upoštevanju inflacije pa je bila njihova realna rast le 23-odstotna. Razlike med regijami so velike: v zahodni Evropi so se v tem obdobju povečala za vsega 0,5 odstotka, v Severni Ameriki za 21 odstotkov, na Kitajskem pa kar za 70 odstotkov.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-04T11:16:12
- source
- Dnevnik
- title
- Kolikšno bruto premoženje ima v povprečju Slovenec? Številka vas utegne presenetiti
- url
- https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/koliksno-bruto-premozenje-ima-slovenec-v-povprecju-stevilka-vas-utegne-presenetiti-2831409/
- article order
- 5
- body
- Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Največji delež finančnih sredstev slovenskih gospodinjstev so glede na raziskavo predstavljale vloge (44,1 odstotka), sledili so vrednostni papirji (37,3 odstotka) ter zavarovanja in pokojninska sredstva (10,9 odstotka). Na drugi strani so se obveznosti slovenskih gospodinjstev lani povečale za 7,1 odstotka na 19,9 milijarde evrov oz. na 9380 evrov na prebivalca. Ker so finančna sredstva rasla hitreje od obveznosti, se je neto finančno premoženje slovenskih gospodinjstev lani povečalo za 9,1 odstotka na približno 74,8 milijarde evrov. Neto finančna sredstva so tako znašala 35.320 evrov na prebivalca. Poročilo ponuja tudi vpogled v porazdelitev finančnega premoženja. Ta kaže, da ima najpremožnejših deset odstotkov prebivalstva v Sloveniji v lasti 49 odstotkov vseh neto finančnih sredstev. V zavarovalnici s sedežem v Münchnu so te podatke zbrali v okviru priprave svojega rednega globalnega poročila o premoženju, ki podrobno obravnava finančni položaj in zadolženost gospodinjstev v skoraj 60 državah po svetu. V letošnjem poročilu so zapisali, da je premoženje gospodinjstev po svetu lani doseglo novo rekordno raven. Svetovna finančna sredstva so se namreč kljub zahtevnim geopolitičnim in gospodarskim razmeram povečala za 8,6 odstotka na rekordnih 268.400 milijard evrov. Toda po besedah glavnega ekonomista in glavnega direktorja za naložbe pri Allianzu Ludovica Subrana je to le polovica zgodbe. Kot je zapisal v sporočilu za javnost, so se finančna sredstva od leta 2019 nominalno povečala za skoraj 50 odstotkov, po upoštevanju inflacije pa je bila njihova realna rast le 23-odstotna. Razlike med regijami so velike: v zahodni Evropi so se v tem obdobju povečala za vsega 0,5 odstotka, v Severni Ameriki za 21 odstotkov, na Kitajskem pa kar za 70 odstotkov.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-04T06:31:41
- source
- Večer
- title
- Koliko ima v povprečju vsak Slovenec? Številka je višja, kot bi marsikdo pričakoval
- url
- https://vecer.com/slovenija/koliko-premozenja-ima-povprecen-slovenec-10429234
- article order
- 7
- body
- Finančno premoženje slovenskih gospodinjstev je lani močno naraslo. Po najnovejšem Allianzovem globalnem poročilu o premoženju so imela slovenska gospodinjstva konec leta 2025 kar 94,6 milijarde evrov bruto finančnih sredstev, leto prej pa 87,1 milijarde. Na prebivalca je to pomenilo 44.700 evrov, Slovenija pa se je med državami, zajetimi v raziskavo, uvrstila na 27. mesto. Še zanimivejša je slika, ko od premoženja odštejemo obveznosti. Neto finančno premoženje slovenskih gospodinjstev se je povečalo za 9,1 odstotka in doseglo približno 74,8 milijarde evrov. Na prebivalca je to pomenilo 35.320 evrov, s čimer je Slovenija na lestvici napredovala na 26. mesto. Slovenci še vedno prisegajo na denar na računih Največji del finančnega premoženja slovenskih gospodinjstev še vedno predstavljajo bančne vloge. Njihov delež je znašal 44,1 odstotka. Sledili so vrednostni papirji s 37,3 odstotka ter zavarovanja in pokojninska sredstva z 10,9 odstotka. V primerjavi z letom 2024 se je delež vrednostnih papirjev povečal, delež vlog pa nekoliko zmanjšal. To nakazuje, da del gospodinjstev vendarle vse več denarja usmerja v naložbe, ki so bile lani eden glavnih razlogov za rast finančnega premoženja po svetu. Slovenija na 26. mestu, v 20 letih napredovala za štiri mesta Po neto finančnih sredstvih na prebivalca so bile leta 2025 na vrhu ZDA z 296.950 evri, sledili sta Švica z 275.980 evri in Danska s 197.510 evri. Med prvo deseterico so še Singapur, Tajvan, Švedska, Kanada, Nova Zelandija, Nizozemska in Belgija. Slovenija je s 35.320 evri neto finančnih sredstev na prebivalca zasedla 26. mesto, kar je bolje kot leta 2005, ko je bila na 30. mestu. Medletno so se neto finančna sredstva v Sloveniji povečala za 9,1 odstotka. Največjo medletno rast med prikazanimi državami je dosegla Španija z 11,2 odstotka, sledila je Avstralija z 11 odstotki, medtem ko je Nizozemska zabeležila 6,2-odstotni padec. Na svetovni ravni so se finančna sredstva gospodinjstev leta 2025 povečala za 8,6 odstotka in dosegla rekordnih 268,4 bilijona evrov. Kar približno štiri petine rasti je izviralo iz višje vrednosti že obstoječih naložb, medtem ko se je obseg novih prihrankov zmanjšal. Najbogatejših deset odstotkov ima skoraj polovico Poročilo razkriva tudi precejšnjo koncentracijo premoženja. Najpremožnejših deset odstotkov prebivalstva ima v Sloveniji v rokah 49 odstotkov neto finančnih sredstev. Mediana finančnega premoženja znaša 33.290 evrov. Kljub temu je slovenska porazdelitev manj neenaka od povprečja vseh 57 analiziranih držav, kjer ima najbogatejših deset odstotkov v povprečju 60,9 odstotka neto finančnih sredstev. Na vrhu svetovne lestvice so Združene države Amerike z 296.950 evri neto finančnega premoženja na prebivalca, sledita Švica z 275.980 evri in Danska s 197.510 evri. Slovenija je z 35.320 evri precej nižje, a je v primerjavi z letom 2005, ko je bila na 30. mestu, svoj položaj izboljšala. Allianz ob tem opozarja, da je rast premoženja vse bolj odvisna od dogajanja na finančnih trgih in vzpona umetne inteligence. Če se bo ta trend nadaljeval, bo postajalo vse pomembneje, ali imajo gospodinjstva denar zgolj na računih ali pa tudi v naložbah, ki lahko od rasti trgov dejansko pridobijo.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-03T11:53:29
- source
- Slovenske Novice
- title
- Najbogatejših deset odstotkov Slovencev ima polovico vsega denarja: toliko pa ga ima povprečen prebivalec
- url
- https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/lahko-tud-za-vikend-najbogatejsih-deset-odstotkov-slovencev-ima-polovico-vsega-denarja-toliko-pa-ga-ima-povprecen-prebivalec
- article order
- 1
- body
- Slovenci imajo vse več premoženja, a skoraj polovico drži desetina najbogatejših. * Bruto finančna sredstva slovenskih gospodinjstev so se leta 2025 povečala za 8,6 odstotka na 94,6 milijarde evrov, s čimer so konec leta predstavljala 134,3 odstotka slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP), ugotavlja raziskava nemške zavarovalnice Allianz. * V povprečju je imel vsak prebivalec Slovenije 44.700 evrov bruto premoženja. Največji delež finančnih sredstev slovenskih gospodinjstev so glede na raziskavo predstavljale vloge (44,1 odstotka), sledili so vrednostni papirji (37,3 odstotka) ter zavarovanja in pokojninska sredstva (10,9 odstotka). Na drugi strani so se obveznosti slovenskih gospodinjstev lani povečale za 7,1 odstotka na 19,9 milijarde evrov oz. na 9380 evrov na prebivalca. Ker so finančna sredstva rasla hitreje od obveznosti, se je neto finančno premoženje slovenskih gospodinjstev lani povečalo za 9,1 odstotka na približno 74,8 milijarde evrov. Neto finančna sredstva so tako znašala 35.320 evrov na prebivalca. Deset odstotkov ima v lasti skoraj polovico Poročilo ponuja tudi vpogled v porazdelitev finančnega premoženja. Ta kaže, da ima najpremožnejših deset odstotkov prebivalstva v Sloveniji v lasti 49 odstotkov vseh neto finančnih sredstev. V zavarovalnici s sedežem v Münchnu so te podatke zbrali v okviru priprave svojega rednega globalnega poročila o premoženju, ki podrobno obravnava finančni položaj in zadolženost gospodinjstev v skoraj 60 državah po svetu. V letošnjem poročilu so zapisali, da je premoženje gospodinjstev po svetu lani doseglo novo rekordno raven. Svetovna finančna sredstva so se namreč kljub zahtevnim geopolitičnim in gospodarskim razmeram povečala za 8,6 odstotka na rekordnih 268.400 milijard evrov. Toda po besedah glavnega ekonomista in glavnega direktorja za naložbe pri Allianzu Ludovica Subrana je to le polovica zgodbe. Kot je zapisal v sporočilu za javnost, so se finančna sredstva od leta 2019 nominalno povečala za skoraj 50 odstotkov, po upoštevanju inflacije pa je bila njihova realna rast le 23-odstotna. Razlike med regijami so velike: v zahodni Evropi so se v tem obdobju povečala za vsega 0,5 odstotka, v Severni Ameriki za 21 odstotkov, na Kitajskem pa kar za 70 odstotkov.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-04T10:09:00
- source
- Žurnal24
- title
- Koliko finančnega premoženja ima povprečen Slovenec? Številka preseneti
- url
- https://www.zurnal24.si/denar-in-posel/koliko-financnega-premozenja-ima-povprecen-slovenec-stevilka-preseneti-466141
- source scope
- analyzed source count
- 8
- omitted articles
- omitted source count
- 0
- total source count
- 8