MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Število tujcev iz tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji se je v zadnjih letih močno povečalo.
• Večina držav članic EU volilne pravice na lokalnih volitvah ne priznava državljanom tretjih držav brez vzajemnosti.
• Državni zbor je sprejel zakon, ki tujcem iz tretjih držav odvzema volilno pravico na lokalnih volitvah.
• Referendum o volilni pravici tujcev je posvetovalne narave in ni pravno zavezujoč.
• Nasprotniki odvzema volilne pravice opozarjajo na izključevanje ljudi, ki v Sloveniji živijo, delajo in prispevajo v skupno dobro.
• Nasprotniki referenduma trdijo, da je glasovanje nesmiselno, ker je zakon že sprejet in velja.
• Na Ustavnem sodišču sta vloženi dve pobudi za oceno ustavnosti novele zakona o lokalnih volitvah.
• Zagovorniki spremembe poudarjajo, da je volilna pravica na lokalni ravni tesno povezana z državljanstvom.
• Zagovorniki odvzema volilne pravice trdijo, da se je število tujih volivcev znatno povečalo in zmanjšuje vpliv državljanov.
• Tujci iz tretjih držav so imeli volilno pravico na lokalnih volitvah od leta 2002.
• Podatki kažejo, da je na lokalnih volitvah leta 2022 glasovalo le 0,84 odstotka vseh volivcev, ki so prišli na volišča.
• V Mestni občini Celje se je delež tujih državljanov v zadnjih 16 letih povečal s 6,7 na 17,3 odstotka.

key differences

Državni zbor je sprejel zakon, ki tujcem iz tretjih držav odvzema volilno pravico na lokalnih volitvah.

Večina potrjuje, Nova24TV omenja referendum.

Na Ustavnem sodišču sta vloženi dve pobudi za oceno ustavnosti novele zakona o lokalnih volitvah.

STA in RTV sploh ne omenjata, Dnevnik potrjuje, Delo in Reporter delno.

Nasprotniki odvzema volilne pravice opozarjajo na izključevanje ljudi, ki v Sloveniji živijo, delajo in prispevajo v skupno dobro.

Večina virov trditev podpira, Nova24TV in Celje.info je ne omenjata.

Nasprotniki referenduma trdijo, da je glasovanje nesmiselno, ker je zakon že sprejet in velja.

Večina virov trditev potrjuje, le STA in Nova24TV je ne omenjata.

Podatki kažejo, da je na lokalnih volitvah leta 2022 glasovalo le 0,84 odstotka vseh volivcev, ki so prišli na volišča.

Večina virov ne omenja, Delo in Domovina potrjujeta, Svet24 nasprotuje z 1,47 % za Ljubljano.

Referendum o volilni pravici tujcev je posvetovalne narave in ni pravno zavezujoč.

Večina potrjuje, STA molči, Večer delno.

Tujci iz tretjih držav so imeli volilno pravico na lokalnih volitvah od leta 2002.

Vsi viri razen Celje.info potrjujejo trditev.

V Mestni občini Celje se je delež tujih državljanov v zadnjih 16 letih povečal s 6,7 na 17,3 odstotka.

Samo Celje.info navaja podatek; ostali viri ga ne omenjajo.

Večina držav članic EU volilne pravice na lokalnih volitvah ne priznava državljanom tretjih držav brez vzajemnosti.

Nekateri viri trditev podpirajo, drugi zanikajo, večina molči.

Zagovorniki odvzema volilne pravice trdijo, da se je število tujih volivcev znatno povečalo in zmanjšuje vpliv državljanov.

Večina virov trditev podpira, le STA in Dnevnik je ne omenjata.

Zagovorniki spremembe poudarjajo, da je volilna pravica na lokalni ravni tesno povezana z državljanstvom.

Večina virov podpira, Dnevnik in STA ne omenjata.

Število tujcev iz tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji se je v zadnjih letih močno povečalo.

Večina virov potrjuje rast, a brez enotnih podatkov; nekateri ne omenjajo.

source analyses

Celje.info

Državni zbor je sprejel zakon, ki tujcem iz tretjih držav odvzema volilno pravico na lokalnih volitvah.

Da: Članek potrjuje, da je novela zakona že začela veljati.

Na Ustavnem sodišču sta vloženi dve pobudi za oceno ustavnosti novele zakona o lokalnih volitvah.

Ni omenjeno

Nasprotniki odvzema volilne pravice opozarjajo na izključevanje ljudi, ki v Sloveniji živijo, delajo in prispevajo v skupno dobro.

Ni omenjeno

Nasprotniki referenduma trdijo, da je glasovanje nesmiselno, ker je zakon že sprejet in velja.

Delno: Članek omenja, da je zakon že sprejet, a ne navaja nasprotnikov referenduma.

Podatki kažejo, da je na lokalnih volitvah leta 2022 glasovalo le 0,84 odstotka vseh volivcev, ki so prišli na volišča.

Ni omenjeno

Referendum o volilni pravici tujcev je posvetovalne narave in ni pravno zavezujoč.

Da: Članek izrecno navaja, da gre za posvetovalni referendum.

Tujci iz tretjih držav so imeli volilno pravico na lokalnih volitvah od leta 2002.

Ni omenjeno

V Mestni občini Celje se je delež tujih državljanov v zadnjih 16 letih povečal s 6,7 na 17,3 odstotka.

Da: Podatek je naveden v članku.

Večina držav članic EU volilne pravice na lokalnih volitvah ne priznava državljanom tretjih držav brez vzajemnosti.

Ni omenjeno

Zagovorniki odvzema volilne pravice trdijo, da se je število tujih volivcev znatno povečalo in zmanjšuje vpliv državljanov.

Ni omenjeno

Zagovorniki spremembe poudarjajo, da je volilna pravica na lokalni ravni tesno povezana z državljanstvom.

Ni omenjeno

Število tujcev iz tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji se je v zadnjih letih močno povečalo.

Delno: Članek potrjuje močno rast deleža tujcev v MO Celje.

Delo

Državni zbor je sprejel zakon, ki tujcem iz tretjih držav odvzema volilno pravico na lokalnih volitvah.

Da: Članek navaja, da novela zakona o lokalnih volitvah že velja.

Na Ustavnem sodišču sta vloženi dve pobudi za oceno ustavnosti novele zakona o lokalnih volitvah.

Delno: Članek omenja, da se je na sodišče obrnila opozicija in norveški državljan.

Nasprotniki odvzema volilne pravice opozarjajo na izključevanje ljudi, ki v Sloveniji živijo, delajo in prispevajo v skupno dobro.

Da: Tereza Novak opozarja na izključevanje ljudi, ki tu živijo in delajo.

Nasprotniki referenduma trdijo, da je glasovanje nesmiselno, ker je zakon že sprejet in velja.

Da: Tereza Novak trdi, da je referendum zavajanje, ker zakon že velja.

Podatki kažejo, da je na lokalnih volitvah leta 2022 glasovalo le 0,84 odstotka vseh volivcev, ki so prišli na volišča.

Da: Članek potrjuje ta podatek za leto 2022.

Referendum o volilni pravici tujcev je posvetovalne narave in ni pravno zavezujoč.

Da: Članek izrecno navaja, da gre za posvetovalni referendum.

Tujci iz tretjih držav so imeli volilno pravico na lokalnih volitvah od leta 2002.

Da: Članek navaja, da je bila pravica uvedena leta 2002.

V Mestni občini Celje se je delež tujih državljanov v zadnjih 16 letih povečal s 6,7 na 17,3 odstotka.

Ni omenjeno

Večina držav članic EU volilne pravice na lokalnih volitvah ne priznava državljanom tretjih držav brez vzajemnosti.

Ni omenjeno

Zagovorniki odvzema volilne pravice trdijo, da se je število tujih volivcev znatno povečalo in zmanjšuje vpliv državljanov.

Delno: Ocvirk omenja hitre migracije in potrebo po ohranitvi kulture.

Zagovorniki spremembe poudarjajo, da je volilna pravica na lokalni ravni tesno povezana z državljanstvom.

Da: Srečko Ocvirk poudarja, da je volilna pravica posledica državljanstva.

Število tujcev iz tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji se je v zadnjih letih močno povečalo.

Delno: Članek navaja število 103.769, vendar ne podaja primerjave za vsa pretekla leta.

Dnevnik

Državni zbor je sprejel zakon, ki tujcem iz tretjih držav odvzema volilno pravico na lokalnih volitvah.

Da: Članek potrjuje, da je bila novela zakona sprejeta sredi junija.

Na Ustavnem sodišču sta vloženi dve pobudi za oceno ustavnosti novele zakona o lokalnih volitvah.

Da: Članek potrjuje dve pobudi za oceno ustavnosti.

Nasprotniki odvzema volilne pravice opozarjajo na izključevanje ljudi, ki v Sloveniji živijo, delajo in prispevajo v skupno dobro.

Da: Članek navaja, da bi moral imeti vsak, ki živi, dela in plačuje davke, vpliv na odločitve.

Nasprotniki referenduma trdijo, da je glasovanje nesmiselno, ker je zakon že sprejet in velja.

Da: Članek navaja, da se predlagatelji posvetujejo o nečem, o čemer so že odločili.

Podatki kažejo, da je na lokalnih volitvah leta 2022 glasovalo le 0,84 odstotka vseh volivcev, ki so prišli na volišča.

Ni omenjeno

Referendum o volilni pravici tujcev je posvetovalne narave in ni pravno zavezujoč.

Da: Članek izrecno navaja, da referendum ni pravno zavezujoč.

Tujci iz tretjih držav so imeli volilno pravico na lokalnih volitvah od leta 2002.

Da: Članek navaja, da imajo tujci pravico voliti od leta 2002.

V Mestni občini Celje se je delež tujih državljanov v zadnjih 16 letih povečal s 6,7 na 17,3 odstotka.

Ni omenjeno

Večina držav članic EU volilne pravice na lokalnih volitvah ne priznava državljanom tretjih držav brez vzajemnosti.

Ne: Članek navaja, da večina držav članic EU daje volilno pravico vsem tujcem z zakonskim prebivanjem.

Zagovorniki odvzema volilne pravice trdijo, da se je število tujih volivcev znatno povečalo in zmanjšuje vpliv državljanov.

Ni omenjeno

Zagovorniki spremembe poudarjajo, da je volilna pravica na lokalni ravni tesno povezana z državljanstvom.

Ni omenjeno

Število tujcev iz tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji se je v zadnjih letih močno povečalo.

Ni omenjeno

Domovina

Državni zbor je sprejel zakon, ki tujcem iz tretjih držav odvzema volilno pravico na lokalnih volitvah.

Da: Članek potrjuje, da je bila sprememba zakona sprejeta in velja.

Na Ustavnem sodišču sta vloženi dve pobudi za oceno ustavnosti novele zakona o lokalnih volitvah.

Ni omenjeno

Nasprotniki odvzema volilne pravice opozarjajo na izključevanje ljudi, ki v Sloveniji živijo, delajo in prispevajo v skupno dobro.

Da: Članek omenja argumente o prispevkih tujcev in njihovem izključevanju.

Nasprotniki referenduma trdijo, da je glasovanje nesmiselno, ker je zakon že sprejet in velja.

Da: Članek omenja kritike glede časovnice, saj je zakon že v veljavi.

Podatki kažejo, da je na lokalnih volitvah leta 2022 glasovalo le 0,84 odstotka vseh volivcev, ki so prišli na volišča.

Da: Članek potrjuje ta podatek kot delež med vsemi, ki so glasovali.

Referendum o volilni pravici tujcev je posvetovalne narave in ni pravno zavezujoč.

Da: Članek izrecno navaja, da rezultat referenduma ni zavezujoč.

Tujci iz tretjih držav so imeli volilno pravico na lokalnih volitvah od leta 2002.

Da: Članek navaja, da je pravica obstajala od leta 2002.

V Mestni občini Celje se je delež tujih državljanov v zadnjih 16 letih povečal s 6,7 na 17,3 odstotka.

Ni omenjeno

Večina držav članic EU volilne pravice na lokalnih volitvah ne priznava državljanom tretjih držav brez vzajemnosti.

Da: Članek navaja, da številne članice EU te pravice ne priznavajo.

Zagovorniki odvzema volilne pravice trdijo, da se je število tujih volivcev znatno povečalo in zmanjšuje vpliv državljanov.

Da: Članek navaja argumente o hitrem povečevanju števila tujih volivcev.

Zagovorniki spremembe poudarjajo, da je volilna pravica na lokalni ravni tesno povezana z državljanstvom.

Delno: Članek omenja, da zagovorniki poudarjajo pomen državljanstva.

Število tujcev iz tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji se je v zadnjih letih močno povečalo.

Da: Članek navaja 35,2-odstotno rast v enem volilnem ciklu.

Nova24TV

Državni zbor je sprejel zakon, ki tujcem iz tretjih držav odvzema volilno pravico na lokalnih volitvah.

Delno: Članek omenja referendum o tem vprašanju, ne potrdi sprejetja zakona.

Na Ustavnem sodišču sta vloženi dve pobudi za oceno ustavnosti novele zakona o lokalnih volitvah.

Ni omenjeno

Nasprotniki odvzema volilne pravice opozarjajo na izključevanje ljudi, ki v Sloveniji živijo, delajo in prispevajo v skupno dobro.

Ni omenjeno

Nasprotniki referenduma trdijo, da je glasovanje nesmiselno, ker je zakon že sprejet in velja.

Ni omenjeno

Podatki kažejo, da je na lokalnih volitvah leta 2022 glasovalo le 0,84 odstotka vseh volivcev, ki so prišli na volišča.

Ni omenjeno

Referendum o volilni pravici tujcev je posvetovalne narave in ni pravno zavezujoč.

Da: Članek izrecno navaja, da gre za posvetovalni referendum.

Tujci iz tretjih držav so imeli volilno pravico na lokalnih volitvah od leta 2002.

Da: Članek navaja, da je bilo tujcem glasovanje omogočeno leta 2002.

V Mestni občini Celje se je delež tujih državljanov v zadnjih 16 letih povečal s 6,7 na 17,3 odstotka.

Ni omenjeno

Večina držav članic EU volilne pravice na lokalnih volitvah ne priznava državljanom tretjih držav brez vzajemnosti.

Delno: Članek navaja, da 14 evropskih držav tujcem ne omogoča volitev.

Zagovorniki odvzema volilne pravice trdijo, da se je število tujih volivcev znatno povečalo in zmanjšuje vpliv državljanov.

Da: Poslanec trdi, da povečanje števila tujcev zmanjšuje vpliv državljanov.

Zagovorniki spremembe poudarjajo, da je volilna pravica na lokalni ravni tesno povezana z državljanstvom.

Da: Poslanec poudarja pomen državljanstva za volilno pravico.

Število tujcev iz tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji se je v zadnjih letih močno povečalo.

Da: Članek navaja porast števila volilnih upravičencev iz tretjih držav.

RTV Slovenija

Državni zbor je sprejel zakon, ki tujcem iz tretjih držav odvzema volilno pravico na lokalnih volitvah.

Da: Članek navaja, da je parlament junija 2026 sprejel tak zakon.

Na Ustavnem sodišču sta vloženi dve pobudi za oceno ustavnosti novele zakona o lokalnih volitvah.

Ni omenjeno

Nasprotniki odvzema volilne pravice opozarjajo na izključevanje ljudi, ki v Sloveniji živijo, delajo in prispevajo v skupno dobro.

Da: Sara Žibrat in drugi nasprotniki opozarjajo na izključevanje ljudi, ki tu živijo in delajo.

Nasprotniki referenduma trdijo, da je glasovanje nesmiselno, ker je zakon že sprejet in velja.

Da: Filip Dobranič in Dušan Vučko trdita, da referendum ni smiseln/zakonit, ker je zakon že sprejet.

Podatki kažejo, da je na lokalnih volitvah leta 2022 glasovalo le 0,84 odstotka vseh volivcev, ki so prišli na volišča.

Ni omenjeno

Referendum o volilni pravici tujcev je posvetovalne narave in ni pravno zavezujoč.

Da: Članek izrecno navaja, da je referendum posvetovalen in neobvezujoč.

Tujci iz tretjih držav so imeli volilno pravico na lokalnih volitvah od leta 2002.

Da: Članek potrjuje, da so tujci od leta 2002 smeli glasovati na lokalnih volitvah.

V Mestni občini Celje se je delež tujih državljanov v zadnjih 16 letih povečal s 6,7 na 17,3 odstotka.

Ni omenjeno

Večina držav članic EU volilne pravice na lokalnih volitvah ne priznava državljanom tretjih držav brez vzajemnosti.

Delno: Rok Šimenc trdi, da v zadnjih 20 letih nobena država ni dala tujcem iz tretjih držav te pravice.

Zagovorniki odvzema volilne pravice trdijo, da se je število tujih volivcev znatno povečalo in zmanjšuje vpliv državljanov.

Da: Andrej Kosi (SDS) je izjavil, da se je število tujcev povečalo in da imajo državljani manj vpliva.

Zagovorniki spremembe poudarjajo, da je volilna pravica na lokalni ravni tesno povezana z državljanstvom.

Da: Aleksander Gungl in Srečko Ocvirk poudarjata pomen državljanstva za volilno pravico.

Število tujcev iz tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji se je v zadnjih letih močno povečalo.

Delno: Omenjeno je povečanje števila tujcev, ki smejo glasovati, brez specifikacije stalnega prebivališča.

Reporter

Državni zbor je sprejel zakon, ki tujcem iz tretjih držav odvzema volilno pravico na lokalnih volitvah.

Da: Članek navaja, da jim je DZ letos s spremembo zakona odvzel pravico.

Na Ustavnem sodišču sta vloženi dve pobudi za oceno ustavnosti novele zakona o lokalnih volitvah.

Delno: Članek omenja, da je zakon v presoji na ustavnem sodišču, a ne navaja števila pobud.

Nasprotniki odvzema volilne pravice opozarjajo na izključevanje ljudi, ki v Sloveniji živijo, delajo in prispevajo v skupno dobro.

Da: Nasprotniki izpostavljajo, da gre za ljudi, ki tu živijo in delajo.

Nasprotniki referenduma trdijo, da je glasovanje nesmiselno, ker je zakon že sprejet in velja.

Da: Nasprotniki menijo, da je referendum norčevanje, saj je zakon že uveljavljen.

Podatki kažejo, da je na lokalnih volitvah leta 2022 glasovalo le 0,84 odstotka vseh volivcev, ki so prišli na volišča.

Ni omenjeno

Referendum o volilni pravici tujcev je posvetovalne narave in ni pravno zavezujoč.

Da: Članek izrecno navaja, da gre za posvetovalni referendum.

Tujci iz tretjih držav so imeli volilno pravico na lokalnih volitvah od leta 2002.

Da: Članek potrjuje, da so imeli pravico od leta 2002.

V Mestni občini Celje se je delež tujih državljanov v zadnjih 16 letih povečal s 6,7 na 17,3 odstotka.

Ni omenjeno

Večina držav članic EU volilne pravice na lokalnih volitvah ne priznava državljanom tretjih držav brez vzajemnosti.

Da: Članek navaja, da je ne priznava večina držav EU oz. jo vežejo na vzajemnost.

Zagovorniki odvzema volilne pravice trdijo, da se je število tujih volivcev znatno povečalo in zmanjšuje vpliv državljanov.

Da: Zagovorniki poudarjajo povečanje števila in zmanjšan vpliv državljanov.

Zagovorniki spremembe poudarjajo, da je volilna pravica na lokalni ravni tesno povezana z državljanstvom.

Da: Zagovorniki menijo, da če želijo odločati, naj sprejmejo državljanstvo.

Število tujcev iz tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji se je v zadnjih letih močno povečalo.

Da: Članek navaja, da se je število volilnih upravičencev znatno povečalo.

STA

Državni zbor je sprejel zakon, ki tujcem iz tretjih držav odvzema volilno pravico na lokalnih volitvah.

Delno: Članek omenja ukinjanje pravice, ki je veljala od leta 2002.

Na Ustavnem sodišču sta vloženi dve pobudi za oceno ustavnosti novele zakona o lokalnih volitvah.

Ni omenjeno

Nasprotniki odvzema volilne pravice opozarjajo na izključevanje ljudi, ki v Sloveniji živijo, delajo in prispevajo v skupno dobro.

Delno: Omenjeno je opozarjanje na spornost ukinjanja pravice.

Nasprotniki referenduma trdijo, da je glasovanje nesmiselno, ker je zakon že sprejet in velja.

Ni omenjeno

Podatki kažejo, da je na lokalnih volitvah leta 2022 glasovalo le 0,84 odstotka vseh volivcev, ki so prišli na volišča.

Ni omenjeno

Referendum o volilni pravici tujcev je posvetovalne narave in ni pravno zavezujoč.

Ni omenjeno

Tujci iz tretjih držav so imeli volilno pravico na lokalnih volitvah od leta 2002.

Da: Članek navaja, da je pravica veljala od leta 2002.

V Mestni občini Celje se je delež tujih državljanov v zadnjih 16 letih povečal s 6,7 na 17,3 odstotka.

Ni omenjeno

Večina držav članic EU volilne pravice na lokalnih volitvah ne priznava državljanom tretjih držav brez vzajemnosti.

Ni omenjeno

Zagovorniki odvzema volilne pravice trdijo, da se je število tujih volivcev znatno povečalo in zmanjšuje vpliv državljanov.

Ni omenjeno

Zagovorniki spremembe poudarjajo, da je volilna pravica na lokalni ravni tesno povezana z državljanstvom.

Ni omenjeno

Število tujcev iz tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji se je v zadnjih letih močno povečalo.

Ni omenjeno

Svet24

Državni zbor je sprejel zakon, ki tujcem iz tretjih držav odvzema volilno pravico na lokalnih volitvah.

Da: Novela Zakona o lokalnih volitvah je bila sprejeta in že velja.

Na Ustavnem sodišču sta vloženi dve pobudi za oceno ustavnosti novele zakona o lokalnih volitvah.

Ni omenjeno

Nasprotniki odvzema volilne pravice opozarjajo na izključevanje ljudi, ki v Sloveniji živijo, delajo in prispevajo v skupno dobro.

Da: Članek navaja te argumente nasprotnikov spremembe.

Nasprotniki referenduma trdijo, da je glasovanje nesmiselno, ker je zakon že sprejet in velja.

Delno: Članek omenja, da zakon že velja, a ne navaja eksplicitno te trditve.

Podatki kažejo, da je na lokalnih volitvah leta 2022 glasovalo le 0,84 odstotka vseh volivcev, ki so prišli na volišča.

Ne: Članek navaja 1,47 % za Ljubljano, ne 0,84 % za celotno državo.

Referendum o volilni pravici tujcev je posvetovalne narave in ni pravno zavezujoč.

Da: Članek izrecno navaja, da je referendum posvetovalen.

Tujci iz tretjih držav so imeli volilno pravico na lokalnih volitvah od leta 2002.

Da: Članek navaja, da je bila pravica uvedena leta 2002.

V Mestni občini Celje se je delež tujih državljanov v zadnjih 16 letih povečal s 6,7 na 17,3 odstotka.

Ni omenjeno

Večina držav članic EU volilne pravice na lokalnih volitvah ne priznava državljanom tretjih držav brez vzajemnosti.

Ni omenjeno

Zagovorniki odvzema volilne pravice trdijo, da se je število tujih volivcev znatno povečalo in zmanjšuje vpliv državljanov.

Delno: Omenjena je rast števila tujcev kot argument za spremembo.

Zagovorniki spremembe poudarjajo, da je volilna pravica na lokalni ravni tesno povezana z državljanstvom.

Da: Članek navaja, da zagovorniki povezujejo pravico z državljanstvom.

Število tujcev iz tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji se je v zadnjih letih močno povečalo.

Delno: Članek omenja rast števila tujcev kot argument zagovornikov spremembe.

Večer

Državni zbor je sprejel zakon, ki tujcem iz tretjih držav odvzema volilno pravico na lokalnih volitvah.

Da: Članek potrjuje, da jim je DZ letos s spremembo zakona odvzel pravico.

Na Ustavnem sodišču sta vloženi dve pobudi za oceno ustavnosti novele zakona o lokalnih volitvah.

Ni omenjeno

Nasprotniki odvzema volilne pravice opozarjajo na izključevanje ljudi, ki v Sloveniji živijo, delajo in prispevajo v skupno dobro.

Da: Članek navaja, da bodo žrtve politike ljudje, ki so že leta del naših krajev.

Nasprotniki referenduma trdijo, da je glasovanje nesmiselno, ker je zakon že sprejet in velja.

Da: Članek navaja, da je zakon že sprejet in da referendum služi le za pridobivanje volivcev.

Podatki kažejo, da je na lokalnih volitvah leta 2022 glasovalo le 0,84 odstotka vseh volivcev, ki so prišli na volišča.

Da: Članek navaja podatek o 0,84 odstotka tujih volivcev.

Referendum o volilni pravici tujcev je posvetovalne narave in ni pravno zavezujoč.

Delno: Članek omenja, da gre za posvetovalni referendum.

Tujci iz tretjih držav so imeli volilno pravico na lokalnih volitvah od leta 2002.

Da: Članek izrecno navaja, da so imeli pravico od leta 2002.

V Mestni občini Celje se je delež tujih državljanov v zadnjih 16 letih povečal s 6,7 na 17,3 odstotka.

Ni omenjeno

Večina držav članic EU volilne pravice na lokalnih volitvah ne priznava državljanom tretjih držav brez vzajemnosti.

Ni omenjeno

Zagovorniki odvzema volilne pravice trdijo, da se je število tujih volivcev znatno povečalo in zmanjšuje vpliv državljanov.

Da: Članek navaja, da zagovorniki spremembe poudarjajo povečanje števila tujcev in željo po večji teži državljanov.

Zagovorniki spremembe poudarjajo, da je volilna pravica na lokalni ravni tesno povezana z državljanstvom.

Ni omenjeno

Število tujcev iz tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji se je v zadnjih letih močno povečalo.

Da: Članek omenja znatno povečanje števila tujcev kot argument zagovornikov.

Analiza sentimenta

entities

• Christian Moe
• Gibanje Svoboda
• Slovenska demokratska stranka (SDS)
• Državni zbor Republike Slovenije
• Ustavno sodišče Republike Slovenije
• Nova Slovenija (NSi)
• Slovenska ljudska stranka (SLS)
• Stranka Fokus
• Amnesty International
• Kulturno društvo Gmajna
• Danes je nov dan
• Sindikat Zasuk
• Srečko Ocvirk
• Dan Juvan
• Tereza Novak

key differences

Amnesty International

Večina virov organizacije ne omenja; dva jo navajata nevtralno.

Christian Moe

Samo Dnevnik ga pozitivno omenja; drugi viri ga ignorirajo.

Dan Juvan

Večina virov ne omenja; RTV in Večer nevtralno citirata kritiko SDS.

Danes je nov dan

Večina virov ne omenja; le RTV in Reporter navajata nevtralno.

Državni zbor Republike Slovenije

Viri enotno nevtralni; izstopa le Večer z omenbo odvzema pravice.

Gibanje Svoboda

Dnevnik kritičen, drugi nevtralni ali molče.

Kulturno društvo Gmajna

Večina virov ignorira; le RTV in Reporter omenjata nevtralno.

Nova Slovenija (NSi)

Vsi viri poročajo nevtralno, brez izrazitih razlik.

Sindikat Zasuk

Večina virov ne omenja; le RTV in Reporter nevtralno.

Slovenska demokratska stranka (SDS)

Večer negativno kritizira SDS, drugi viri so nevtralni.

Slovenska ljudska stranka (SLS)

Viri enotno nevtralni; noben ne izstopa.

Srečko Ocvirk

Le RTV in Delo ga omenjata, oba nevtralno.

Stranka Fokus

Vsi viri so nevtralni; ni razlik v sentimentu.

Tereza Novak

Samo Delo omenja, nevtralno.

Ustavno sodišče Republike Slovenije

Viri enotno nevtralni; razlike ležijo v omenjanju ali izpustitvi.

source analyses

Celje.info

Amnesty International

Ni omenjeno

Christian Moe

Ni omenjeno

Dan Juvan

Ni omenjeno

Danes je nov dan

Ni omenjeno

Državni zbor Republike Slovenije

Ni omenjeno

Gibanje Svoboda

Ni omenjeno

Kulturno društvo Gmajna

Ni omenjeno

Nova Slovenija (NSi)

Ni omenjeno

Sindikat Zasuk

Ni omenjeno

Slovenska demokratska stranka (SDS)

Ni omenjeno

Slovenska ljudska stranka (SLS)

Ni omenjeno

Srečko Ocvirk

Ni omenjeno

Stranka Fokus

Ni omenjeno

Tereza Novak

Ni omenjeno

Ustavno sodišče Republike Slovenije

Nevtralno: omenjeno, da presoja ustavnost, ni vrednotenja

Delo

Amnesty International

Ni omenjeno

Christian Moe

Ni omenjeno

Dan Juvan

Ni omenjeno

Danes je nov dan

Ni omenjeno

Državni zbor Republike Slovenije

Nevtralno: omenjen kot institucija, ki sprejema zakone, brez vrednotenja.

Gibanje Svoboda

Nevtralno: Tereza Novak kot predstavnica stranke izraža kritike, a stranka ni meta-vrednotena.

Kulturno društvo Gmajna

Ni omenjeno

Nova Slovenija (NSi)

Nevtralno: Srečko Ocvirk kot predstavnik poslanske skupine, brez meta-vrednotenja.

Sindikat Zasuk

Ni omenjeno

Slovenska demokratska stranka (SDS)

Ni omenjeno

Slovenska ljudska stranka (SLS)

Nevtralno: omenjena kot del poslanske skupine, brez vrednotenja.

Srečko Ocvirk

Nevtralno: kot govorec zagovarja stališča, ni meta-vrednoten.

Stranka Fokus

Nevtralno: omenjena kot del poslanske skupine, brez vrednotenja.

Tereza Novak

Nevtralno: kot govorka kritizira koalicijo, ni meta-vrednotena.

Ustavno sodišče Republike Slovenije

Nevtralno: omenjeno, da bo obravnavalo zakon, brez vrednotenja.

Dnevnik

Amnesty International

Ni omenjeno

Christian Moe

Pozitivno: opisan kot pobudnik, ki pravilno ugotavlja poseg v temeljno pravico.

Dan Juvan

Ni omenjeno

Danes je nov dan

Ni omenjeno

Državni zbor Republike Slovenije

Nevtralno: omenjen kot institucija, ki sprejema zakone; ni meta-vrednoten.

Gibanje Svoboda

Negativno: opisano kot koalicijska večina s politično samovoljo in spornimi dejanji.

Kulturno društvo Gmajna

Ni omenjeno

Nova Slovenija (NSi)

Nevtralno: omenjena kot del trojčka predlagateljev; ni meta-vrednotenja.

Sindikat Zasuk

Ni omenjeno

Slovenska demokratska stranka (SDS)

Nevtralno: omenjena kot predlagateljica sprememb; ni meta-vrednotenja.

Slovenska ljudska stranka (SLS)

Nevtralno: omenjena kot del trojčka predlagateljev; ni meta-vrednotenja.

Srečko Ocvirk

Ni omenjeno

Stranka Fokus

Nevtralno: omenjena kot del trojčka predlagateljev; ni meta-vrednotenja.

Tereza Novak

Ni omenjeno

Ustavno sodišče Republike Slovenije

Nevtralno: omenjeno v zvezi s pobudami in odločanjem; ni vrednoteno.

Domovina

Amnesty International

Ni omenjeno

Christian Moe

Ni omenjeno

Dan Juvan

Ni omenjeno

Danes je nov dan

Ni omenjeno

Državni zbor Republike Slovenije

Nevtralno: omenjen kot organ, ki je sprejel zakon in razpisal referendum, brez vrednotenja.

Gibanje Svoboda

Ni omenjeno

Kulturno društvo Gmajna

Ni omenjeno

Nova Slovenija (NSi)

Nevtralno: omenjena kot del koalicije, ki je podpisala konvencijo, brez vrednotenja.

Sindikat Zasuk

Ni omenjeno

Slovenska demokratska stranka (SDS)

Nevtralno: omenjena kot del koalicije, ki je podpisala konvencijo, brez vrednotenja.

Slovenska ljudska stranka (SLS)

Nevtralno: omenjena kot del koalicije, ki je podpisala konvencijo, brez vrednotenja.

Srečko Ocvirk

Ni omenjeno

Stranka Fokus

Ni omenjeno

Tereza Novak

Ni omenjeno

Ustavno sodišče Republike Slovenije

Nevtralno: opisano je, da je zavrnilo začasno zadržanje, a ni odločilo o vsebini; brez vrednotenja.

Nova24TV

Amnesty International

Ni omenjeno

Christian Moe

Ni omenjeno

Dan Juvan

Ni omenjeno

Danes je nov dan

Ni omenjeno

Državni zbor Republike Slovenije

Ni omenjeno

Gibanje Svoboda

Ni omenjeno

Kulturno društvo Gmajna

Ni omenjeno

Nova Slovenija (NSi)

Ni omenjeno

Sindikat Zasuk

Ni omenjeno

Slovenska demokratska stranka (SDS)

Nevtralno: poslanec SDS je glavni govorec, brez meta-vrednotenja stranke s strani avtorja

Slovenska ljudska stranka (SLS)

Ni omenjeno

Srečko Ocvirk

Ni omenjeno

Stranka Fokus

Ni omenjeno

Tereza Novak

Ni omenjeno

Ustavno sodišče Republike Slovenije

Ni omenjeno

RTV Slovenija

Amnesty International

Nevtralno: predstavnik izraža kritiko, a organizacija ni meta-vrednotena.

Christian Moe

Nevtralno: citiran, ni meta-vrednotenja.

Dan Juvan

Nevtralno: citiran, ni meta-vrednotenja.

Danes je nov dan

Nevtralno: predstavnik izrazi mnenje, ni meta-vrednotenja.

Državni zbor Republike Slovenije

Nevtralno: omenjen kot organ, ki je sprejel zakon.

Gibanje Svoboda

Nevtralno: predstavnica izraža mnenje, ni meta-vrednotenja.

Kulturno društvo Gmajna

Nevtralno: predstavnica izraža kritiko, društvo ni meta-vrednoteno.

Nova Slovenija (NSi)

Nevtralno: predstavnik poda stališče, ni meta-vrednotenja.

Sindikat Zasuk

Nevtralno: predstavnik opozori, ni meta-vrednotenja.

Slovenska demokratska stranka (SDS)

Nevtralno: predstavnik poda stališče, ni meta-vrednotenja.

Slovenska ljudska stranka (SLS)

Nevtralno: predstavnik poda stališče, ni meta-vrednotenja.

Srečko Ocvirk

Nevtralno: citiran, ni meta-vrednotenja.

Stranka Fokus

Nevtralno: predstavnik poda stališče, ni meta-vrednotenja.

Tereza Novak

Ni omenjeno

Ustavno sodišče Republike Slovenije

Nevtralno: omenjeno v postopku presoje zakona.

Reporter

Amnesty International

Nevtralno: naveden kot udeleženec soočenja.

Christian Moe

Ni omenjeno

Dan Juvan

Ni omenjeno

Danes je nov dan

Nevtralno: naveden kot udeleženec soočenja.

Državni zbor Republike Slovenije

Nevtralno: omenjen kot organ, ki je sprejel spremembo zakona.

Gibanje Svoboda

Nevtralno: naveden kot predstavnik na soočenju.

Kulturno društvo Gmajna

Nevtralno: navedeno kot udeleženec soočenja.

Nova Slovenija (NSi)

Nevtralno: navedena kot podpornica spremembe.

Sindikat Zasuk

Nevtralno: naveden kot udeleženec soočenja.

Slovenska demokratska stranka (SDS)

Nevtralno: navedena kot podpornica spremembe.

Slovenska ljudska stranka (SLS)

Nevtralno: navedena kot podpornica spremembe.

Srečko Ocvirk

Ni omenjeno

Stranka Fokus

Nevtralno: navedena kot podpornica spremembe.

Tereza Novak

Ni omenjeno

Ustavno sodišče Republike Slovenije

Nevtralno: omenjeno, da je zakon v presoji.

STA

Amnesty International

Ni omenjeno

Christian Moe

Ni omenjeno

Dan Juvan

Ni omenjeno

Danes je nov dan

Ni omenjeno

Državni zbor Republike Slovenije

Ni omenjeno

Gibanje Svoboda

Ni omenjeno

Kulturno društvo Gmajna

Ni omenjeno

Nova Slovenija (NSi)

Ni omenjeno

Sindikat Zasuk

Ni omenjeno

Slovenska demokratska stranka (SDS)

Ni omenjeno

Slovenska ljudska stranka (SLS)

Ni omenjeno

Srečko Ocvirk

Ni omenjeno

Stranka Fokus

Ni omenjeno

Tereza Novak

Ni omenjeno

Ustavno sodišče Republike Slovenije

Ni omenjeno

Svet24

Amnesty International

Ni omenjeno

Christian Moe

Ni omenjeno

Dan Juvan

Ni omenjeno

Danes je nov dan

Ni omenjeno

Državni zbor Republike Slovenije

Nevtralno: omenjen kot institucija, ki je razpisala referendum in sprejela novelo, brez vrednotenja

Gibanje Svoboda

Ni omenjeno

Kulturno društvo Gmajna

Ni omenjeno

Nova Slovenija (NSi)

Nevtralno: poslanec Janez Žakelj iz NSi je citiran, brez meta-vrednotenja stranke

Sindikat Zasuk

Ni omenjeno

Slovenska demokratska stranka (SDS)

Nevtralno: poslanec SDS Andrej Kosi je citiran kot zagovornik spremembe, brez meta-vrednotenja stranke

Slovenska ljudska stranka (SLS)

Nevtralno: predsednica SLS Tina Bregant je citirana, brez meta-vrednotenja stranke

Srečko Ocvirk

Ni omenjeno

Stranka Fokus

Nevtralno: predsednik Marko Lotrič je citiran, brez meta-vrednotenja stranke

Tereza Novak

Ni omenjeno

Ustavno sodišče Republike Slovenije

Nevtralno: opisano je njegovo zavrnitev začasnega zadržanja in ločena mnenja, brez vrednotenja sodišča

Večer

Amnesty International

Ni omenjeno

Christian Moe

Ni omenjeno

Dan Juvan

Nevtralno: Juvan je govorec, ki kritizira SDS, a ni meta-vrednoten.

Danes je nov dan

Ni omenjeno

Državni zbor Republike Slovenije

Nevtralno: omenjen kot organ, ki je odvzel pravico tujcem.

Gibanje Svoboda

Ni omenjeno

Kulturno društvo Gmajna

Ni omenjeno

Nova Slovenija (NSi)

Ni omenjeno

Sindikat Zasuk

Ni omenjeno

Slovenska demokratska stranka (SDS)

Negativno: Juvan kritizira SDS in Kosija, a SDS je cilj kritike.

Slovenska ljudska stranka (SLS)

Ni omenjeno

Srečko Ocvirk

Ni omenjeno

Stranka Fokus

Ni omenjeno

Tereza Novak

Ni omenjeno

Ustavno sodišče Republike Slovenije

Ni omenjeno

Scenariji

scenarios

• description

  Ustavno sodišče ugodi pobudi Christiana Moeja in opozicije ter razveljavi novelo zakona o lokalnih volitvah, ker krši načelo pravne države in človekove pravice. Tujci iz tretjih držav ponovno pridobijo volilno pravico, kar okrepi njihovo integracijo in zaupanje v pravno državo.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Ustavno sodišče razveljavi novela zakona

  valence

  positive

• description

  Posvetovalni referendum pokaže podporo odvzemu volilne pravice tujcem, vendar ker ni zavezujoč, zakon ostaja v veljavi. Koalicija (SDS, NSi, Demokrati) to izkoristi za politično zmago, nasprotniki pa nadaljujejo ustavne postopke, kar ustvarja pravno negotovost do naslednjih lokalnih volitev.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  short

  title

  Referendum potrdi odvzem, a zakon ostaja nespremenjen

  valence

  neutral

• description

  Po referendumu se okrepi politično razdvajanje med državljani in tujci, zlasti v občinah z visokim deležem tujcev (Celje, Ljubljana). Organizacije kot Amnesty International in sindikat Zasuk opozarjajo na val diskriminacije, kar vodi do protestov in manjšega vključevanja tujcev v lokalne skupnosti.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Povečanje socialne napetosti in izključevanja

  valence

  negative

• description

  Slovenija sklene bilateralne sporazume z več državami (npr. iz nekdanje Jugoslavije) o vzajemnem priznavanju volilne pravice na lokalnih volitvah. To omogoči tujcem iz teh držav ponovno glasovanje, hkrati pa okrepi diplomatske odnose in zmanjša politične napetosti.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  long

  title

  Vzpostavitev recipročnih sporazumov z državami

  valence

  positive

• description

  Po referendumu koalicija (SDS, NSi, SLS) sproži postopek za ustavno spremembo, ki bi volilno pravico na lokalnih ravneh omejila na državljane. Postopek se zavleče zaradi nasprotovanja opozicije in civilne družbe, kar pusti zakon v negotovosti do volitev 2030.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  long

  title

  Pobuda za spremembo ustave o volilni pravici

  valence

  neutral

• description

  Zaradi občutka izključenosti se številni tujci iz tretjih držav (zlasti iz BiH, Srbije) odselijo iz občin, kot sta Celje in Maribor. To povzroči pomanjkanje delovne sile v storitvenem sektorju in gradbeništvu, kar negativno vpliva na lokalno gospodarstvo.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Beg tujih delavcev iz občin z visokim deležem

  valence

  negative

• description

  Svet EU in Amnesty International sprožita mednarodno kampanjo proti Sloveniji zaradi kršitve demokratičnih standardov. Slovenija pod pritiskom uvede nov zakon, ki tujcem iz tretjih držav ponovno podeli volilno pravico, kar okrepi njen ugled v EU.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  mid

  title

  Mednarodni pritisk vodi do ponovne uvedbe pravice

  valence

  positive

• description

  Zaradi zmede okoli referenduma in ustavnih postopkov se udeležba na lokalnih volitvah 2026 močno zmanjša. Tako državljani kot tujci so demotivirani, kar vodi do zmage manjšinskih strank in povečanega vpliva posameznih županov.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  short

  title

  Lokalne volitve 2026 z rekordno nizko udeležbo

  valence

  neutral

• description

  Po referendumu se okrepi desni populizem (SDS, Demokrati), kar spodbudi nastanek nove stranke, ki zagovarja še strožje omejitve za tujce. To vodi do polarizacije družbe in povečanja sovražnega govora, zlasti proti priseljencem iz nekdanje Jugoslavije.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Politična radikalizacija in nastanek novih strank

  valence

  negative

Viri

articles

• article order

  9

  body

  Ljubljana, 07. oktobra (STA) - Organizatorji kampanje pred nedeljskim referendumom, ki so za to, da tujci tretjih držav na lokalnih volitvah nimajo volilne pravice, menijo, da naj bo volilna pravica vezana na državljanstvo. Tisti, ki so proti, pa opominjajo, da gre za odvzem več kot 20 let stare ...

  language

  slv

  published at

  2026-10-07T05:52:49

  source

  STA

  title

  STA soočenje: stališča o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah

  url

  https://www.sta.si/3606928/

• article order

  9

  body

  V nedeljo, 11. oktobra, bo referendum o tem, ali smejo tujci iz držav zunaj Evropske unije glasovati na lokalnih volitvah. Referendum je glasovanje, na katerem ljudje odločamo o pomembni zadevi. V nedeljo, 11. oktobra, bodo v Sloveniji štirje referendumi. Eden od referendumov je o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah. Ta referendum je posvetovalni. To pomeni, da rezultat referenduma ni obvezujoč. Zaradi rezultata referenduma ni potrebno spremeniti zakona. Volilna pravica za tujce na lokalnih volitvah Od leta 2002 so tujci, ki živijo v Sloveniji vsaj pet let, smeli glasovati na lokalnih volitvah. Lokalne volitve so volitve v občinah. Junija 2026 je parlament sprejel nov zakon. Po novem zakonu tujci iz držav zunaj Evropske unije ne smejo več glasovati na lokalnih volitvah. Večina teh tujcev prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije. Tujci so prej to pravico imeli, novi zakon jim je to pravico vzel. TV soočenje pred referendumom Pred referendumom so se na soočenju na TV Slovenija srečali tisti, ki podpirajo zakon, in tisti, ki so proti zakonu. TV soočenje je vodila Tanja Starič. TV soočenje je bilo v ponedeljek, 5. oktobra, na TV Slovenija 1. Mnenja podpornikov zakona o volilni pravici tujcev Andrej Kosi iz stranke SDS je rekel: Število tujcev, ki smejo glasovati, se je zelo povečalo, zato imajo državljani manj vpliva na volitve. Aleksander Gungl iz stranke NSi je rekel: Tujci, ki se odločijo živeti v Sloveniji, si lahko pridobijo slovensko državljanstvo. Elena Zavadlav Ušaj iz stranke Demokrati je rekla: Zakon smo sprejeli, ker želimo dati več moči slovenskim državljanom. Rok Šimenc iz stranke Fokus je rekel: V zadnjih 20 letih nobena država ni dala tujcem iz tretjih držav pravice glasovati. Srečko Ocvirk iz stranke SLS je rekel: Kdor želi živeti v Sloveniji, si lahko po desetih letih pridobi državljanstvo. Mnenja nasprotnikov zakona o volilni pravici za tujce Christian Moe iz organizacije Amnesty International je rekel: Boli me, da so nam odvzeli to osnovno pravico. Moe je Norvežan in živi v Ljubljani že 24 let. Doslej je na lokalnih volitvah glasoval štirikrat. Flurina Ametaj iz Kulturnega društva Gmajna je rekla: Ta pravica nikomur ni škodovala. To ni vključevanje v družbo, to je izključevanje. Sara Žibrat iz Gibanja Svoboda meni, da oblast s spremembo zakona izključuje ljudi, ki živijo in delajo v Sloveniji. Filip Dobranič iz organizacije Danes je nov dan meni, da referendum ni zakonit, ker je bil zakon že sprejet. Miha Blažič iz sindikata Zasuk opozarja, da bi lahko po odvzemu volilne pravice sledile še druge omejitve za tuje delavce in njihove družine. Miha Kordiš iz stranke Mi, socialisti je rekel: Tujci so pomagali zgraditi Slovenijo, pa nimajo demokratičnih pravic. Jasmin Feratović iz Piratske stranke je rekel: Tujci ne smejo soodločati o cestah, vrtcih in šolah v kraju, kjer živijo. Jaša Jenull je rekel: To so naši sosedje, ki z nami ustvarjajo prihodnost. Dan Juvan iz stranke Levica je rekel: Večina ne sme odločati o demokratičnih pravicah manjšine. Dušan Vučko iz Preroda meni, da referenduma sploh ne bi smelo biti, ker je bil zakon že sprejet. Darko Hribar iz Stranke Nič od tega meni, da referendum ustvarja razdor med ljudmi in da je število teh volivcev zelo majhno. Barbara Strajnar iz Vesne pravi, da je volilna pravica tujcev pomembna pridobitev in da tujci sodelujejo v življenju slovenskih krajev. Aigul Hakimova iz Zavoda Open meni, da referendum razdvaja družbo in lahko povzroči, da bodo nekateri tujce videli kot manj vredne ljudi. Darko Ratajc iz SD pravi, da je zakon že v postopku pred ustavnim sodiščem in da po njihovem mnenju ni v skladu z ustavo. Katja Utroša iz Zavoda PLC meni, da odvzem volilne pravice ni v interesu Slovenije, ampak v interesu političnih skupin, ki želijo omejiti pravice tujcev.

  language

  slv

  published at

  2026-10-06T09:25:48

  source

  RTV Slovenija

  title

  TV soočenje: Referendum o volilni pravici tujcev, 5. 10. 2026

  url

  https://www.rtvslo.si/enostavno/referendumi-2026/tv-soocenje-referendum-o-volilni-pravici-tujcev-5-10-2026/795923

• article order

  6

  body

  Pred ljudskim odločanjem: V opoziciji so prepričani, da gre za zamegljevanje pomembnejšega vprašanja o zakonu o parlamentarni preiskavi. Čeprav novela zakona o lokalnih volitvah, po kateri tujci iz tretjih držav ne bodo mogli več oddati glasu za župana in občinske svetnike, že velja, se je koalicija odločila, da bo o tem vprašala še volivce na enem od treh posvetovalnih referendumov, ki bodo prihodnjo nedeljo spremljali zakonodajnega o zakonu o parlamentarni preiskavi. V Delovem studiu smo na to temo soočili predstavnika predlagateljev in nasprotnikov ljudskega izrekanja, Srečka Ocvirka iz poslanske skupine NSi, SLS, Fokus in Terezo Novak iz Gibanja Svoboda. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve ima dovoljenje za stalno bivanje 103.769 polnoletnih državljanov tretjih držav, daleč največ med njimi, 21.918, v Ljubljani, sledijo Maribor (9050), Celje (4056), Koper (3852), Kranj (3777) in Velenje (3014). Na prejšnjih lokalnih volitvah leta 2022 jih je bilo skupaj 76.773, svoj glas je oddala slaba desetina med njimi, kar je takrat predstavljalo 0,84 odstotka vseh, ki so prišli na volišča. "Ali ste za to, da imajo pravico voliti na lokalnih volitvah v Republiki Sloveniji državljani Republike Slovenije ali druge države članice Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav, ki niso državljani Republike Slovenije?" je vprašanje, na katerega bodo lahko odgovarjali volivci, ki se bodo referenduma udeležili. 103.769 polnoletnih državljanov iz tretjih držav ima dovoljenje za stalno bivanje, leta 2022 jih je bilo 76.773 Zakaj se koalicija zavzema za omejitev volilne pravice tujcev? "Volilna pravica je posledica državljanstva. Tako je na državni ravni in zdaj tudi v lokalni skupnosti. Od leta 2002, ko je bila ta pravica uvedena, so se razmere zelo spremenile. Bil je drug čas," je odgovoril Srečko Ocvirk iz poslanske skupine NSi, SLS in Fokus, ki je bil pred vstopom v državni zbor kar 18 let župan Sevnice. Po njegovih besedah je državljanstvo tisti dogovor posameznika z državo, s katerim v polni meri sodeluje pri gradnji skupnosti. "Tujec s stalnim prebivališčem resda sodeluje pri delu in gradnji te države, vendar se k temu ne zaveže polno kot državljan. Prav je, da v tem spremenjenem času, ko so migracije hitre, ko se različni ljudje selijo, iščejo optimalna območja za svoje bivanje in se ne opredelijo, v kateri državi bi živeli, na neki način lahko rečemo, da delno celo špekulirajo s krajem bivanja, dobijo na lokalni ravni volilno pravico takrat, ko se polno odločijo za bivanje v tej državi. In to je državljanstvo," je pojasnil Ocvirk. Novak: Ta referendum je zavajanje "To so ljudje, ki v Sloveniji živijo neprekinjeno najmanj pet let. Tu delajo in prispevajo v skupno dobrobit. To niso prišleki, ki so šele prestopili mejo. In zato ker soustvarjajo, jim je naša država pred več kot 20 leti dodelila pravico voliti izključno na lokalnih volitvah. Mislim, da se s tem kaže odnos do ljudi, ki so pripravljeni participirati," se je odzvala Tereza Novak in dodala, da velja volilna pravica za tujce na lokalnih volitvah v veliko državah v EU, s katerimi se radi primerjamo, denimo v Belgiji, na Danskem, v Estoniji, na Irskem, v Španiji, Litvi, Luksemburgu, na Madžarskem. O pravicah lahko razpravljamo, a se v letu, ko so lokalne volitve, sistemi praviloma ne menjajo. Poleg tega pa gre, je prepričana sogovornica, pri tem posvetovalnem referendumu za zavajanje, saj je koalicija z zakonom pravico že odvzela, zdaj pa ljudi naknadno sprašuje, kaj si mislijo. Tereza Novak meni, da je koalicija temo tujcev na referendumsko odločanje pripeljala, da se ne pogovarjamo o tem, kaj pomeni politična policija. FOTO: Neža Kralj "Namen je, da se ta tema pripelje na referendumski dan, ko odločamo o zelo pomembnem zakonodajnem predlogu o parlamentarni preiskavi, da se ne bi pogovarjali, kaj pomeni politična policija, ampak da vnesemo element tujcev, ki vedno znova angažira predvsem volivce sedanje koalicije ... To temo ste na mizo prinesli zato, da se ne pogovarjamo o tem, kar je zelo bistveno za vse nas v Sloveniji. Z zakonom, ki uvaja politično policijo, se dopušča, da bo vsakega Slovenca in Slovenko - tu ne govorimo o tujcih - lahko preiskovala parlamentarna komisija, če se jim bo zdel sumljiv, ter da ljudje ne bodo imeli ustreznega sodnega varstva, da bi dokazali, da jih preiskava sploh ne zadeva. Na dokončanje preiskave - do česar pogosto niti ne pride - bodo morali počakati, da bodo lahko mogoče oprali svoje nedolžno ime," je kritična poslanka Gibanja Svoboda. 0,84 odstotka vseh udeležencev na lokalnih volitvah leta 2022 so bili tujci s stalnim prebivališčem Ocvirk ocenjuje, da bo z zadnjimi dogodki v Gen-I in povezavami s politiko, referendum o preiskovalni komisiji dobil precej večji pomen, kar pa zadeva volilne pravice tujcev, je spomnil, da imajo po desetih letih bivanja možnost pridobiti državljanstvo, s čimer sprejmejo polnopravno partnerstvo s to državo ter lahko uveljavljajo vse pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz tega. Polnopravni državljani imajo po njegovem mnenju večjo odgovornost do okolja, v katerem živijo. Ocvirk: Integracija po pravilih Vsa Evropa potrebuje priselitve, ugotavlja. Zdaj ko ne prihajajo samo ljudje iz bližnjih balkanskih držav, ampak z vsega sveta, je integracija, ki bo potekala po pravilih, bistvena. "Tujci prihajajo zaradi primernega načina življenja in dela. To je treba ohraniti, kajti če razgradimo to družbo, ne bodo imeli več razloga za prihod," je dejal Ocvirk. Vsa Evropa tudi zaostruje in močneje regulira prihod tujih delavcev ter same postopke integracije, zato je prav, da tudi Slovenija to stori. S pomenom vključevanja tujcev v družbo se predstavnica opozicije popolnoma strinja, saj je le tako družba lahko kohezivna, vendar poteze sedanje oblasti niso usmerjene v to. "Po eni strani ste prinesli to temo na referendum, po drugi pa se pospešeno pripravlja tujska zakonodaja, ki bo omogočila večji prihod tujih delavcev, in to ne iz našega zaledja, temveč predvsem iz Azije, prek agencijskih zaposlitev, hkrati pa omejujete sredstva za integracijo," je Tereza Novak vladi očitala dvoličnost. Pri teh referendumih gre, po njeni oceni, za ustvarjanje megle, da se pogovarjamo o nekaj več kot 7000 tujcih, ki so glasovali na lokalnih volitvah, ne pa o tem, da je gorivo bistveno dražje, kot je bilo, da je pred nami kurilna sezona, ki bo očitno tudi zelo draga. Srečko Ocvirk pravi, da so se za referendum po tem, ko zakon že velja, odločili zaradi pritiskov, dvomov in očitkov ter zato ker je to zelo pomembno vprašanje. FOTO: Neža Kralj "Ne govorimo samo o nekaj tisoč tujcih, ki so izkoristili to volilno pravico, ampak o tem, kako bomo 200.000 tujcev vključevali v družbo, primerno upravljali, jim dajali pravice in sodelovali z njimi v Republiki Sloveniji. Imamo izkušnje s tujci iz povsem drugega kulturnozgodovinskega temelja, ki se zelo počasi integrirajo. To je treba pospešiti," napoveduje Ocvirk. Zakaj so se odločili za referendum po tem, ko zakon že velja? "Zaradi pritiskov, dvomov in očitkov ter zato, ker je to izredno pomembno vprašanje. Razprava v družbi bo prinesla določen rezultat. Da soočimo stališča, ljudje bodo gotovo kritično presodili, kje je zdrava meja za to, da bomo kot srednjeevropska država lahko ohranili srednjeevropsko kulturo," je odgovoril predstavnik koalicije. "Ljudem zdaj zatiskate oči s tem, da bodo odločali o nečem, o čemer ste odločili že vi, zato da se ne pogovarjajo o stvareh, ki so res bistvene," pa položaj interpretira poslanka opozicije. Zakon o lokalnih volitvah bo sicer obravnavalo tudi ustavno sodišče - nanj so se obrnili poslanci opozicije in s pomočjo Pravne mreže za varstvo demokracije tudi norveški državljan, ki že 28 let živi v Sloveniji.

  language

  slv

  published at

  2026-10-06T02:03:27

  source

  Delo

  title

  Volilna pravica tujcev na referendum, čeprav jo je zakon že odpravil

  url

  https://www.delo.si/novice/slovenija/volilna-pravica-tujcev-na-referendum-ceprav-jo-je-zakon-ze-odpravil

• article order

  4

  body

  Lokalne odločitve po besedah poslanca SDS Andreja Kosija neposredno vplivajo na naše vsakdanje življenje. "Referendum odpira vprašanje, kdo naj ima volilno pravico na lokalnih volitvah v Sloveniji. 11. oktobra odločamo, komu naj pripada ta pravica," izpostavlja poslanec, stranka SDS pa ob tem opominja, da volilna pravica ni le pravica, ampak tudi odgovornost do skupnosti, v kateri živiš in o kateri odločaš. Vse do četrtka se lahko volilni upravičenci pred nedeljskim glasovanjem predčasno odpravijo na volišča in se opredelijo glede novele zakona o parlamentarni preiskavi in treh posvetovalnih referendumov (o ukinitvi prispevka za RTVS, o pogojevanju denarne socialne pomoči z družbenokoristnim delom ter o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah). "Ali ste za to, da imajo pravico voliti na lokalnih volitvah v Republiki Sloveniji državljani Republike Slovenije ali druge države članice Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav, ki niso državljani Republike Slovenije?" se glasi referendumsko vprašanje, v zvezi s katerim smo se pogovarjali s poslancem Andrejem Kosijem. Najprej nas je zanimalo, zakaj se sam zavzema ZA to, da se državljanom tretjih držav odvzame volilno pravico na lokalnih volitvah. Od leta 2002, ko je bilo s spremembo zakona o lokalnih volitvah tem tujcem omogočeno glasovanje na lokalnih volitvah, do letos se je po njegovih besedah število volilnih upravičencev, državljanov tako imenovanih tretjih držav, znatno povečalo. "Če je bilo teh državljanov leta 2002 10.000, je letos teh upravičencev 103.000. Nekje v povprečju znaša delež teh državljanov z volilno pravico na lokalnih volitvah približno šest odstotkov. Leta 2002 pa je bilo to nekje pol odstotka vseh volilnih upravičencev." Omenil je primerjavo med letoma 2022 in 2026, torej od predzadnjih volitev do letos, in sicer, da se je število teh volilnih upravičencev, torej državljanov iz tretjih držav, povečalo za 35 odstotkov. "Torej se znatno povečuje in v nekaterih lokalnih skupnostih ta odstotek volilnih upravičencev znotraj vseh volilnih upravičencev znaša približno že od deset pa tam do 12 in celo nekoliko več odstotkov v nekaterih občinah, kar pomeni, da se je vpliv teh tujcev na izid lokalnih volitev drastično povečal." Kosi poudarja, da je s tem zmanjšan vpliv državljank in državljanov, "kar pa je nekako v nasprotju z Ustavo RS, kajti ta jasno govori, da ima oblast ljudstvo, ki jo državljanke in državljani izražajo neposredno z volitvami in dejansko imajo tudi Slovenke in Slovenci, torej državljanke in državljani RS, pravico do samoodločbe." Kar se tiče volilne pravice, pravi, da je v 43. členu ustave jasno zapisano, da zakon lahko določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci. "Takrat so to omogočili na lokalnih volitvah, v kolikor pa se situacija zaradi takšnih ali drugačnih razmer spremeni, pa se lahko to tudi ukine. Dejansko smo mi šli v ukinitev, ker hočemo ohraniti dejansko tisto ustavno izvornost, torej samoodločbo slovenskega naroda, in predvsem zato, da ohranimo vpliv državljanov in državljank na izid na lokalnih volitvah. Mislim, da je neprimerno, da tujci, ki sicer res imajo prebivališče v Republiki Sloveniji, odločajo o tem, kdo bo vodil lokalno skupnost." Ne širijo sovraštva do tujcev Ker lahko poslušamo očitke, da se v zvezi s tem vprašanjem razdvaja in širi sovraštvo, smo ga povprašali za komentar glede tega. Po besedah Kosija se pojavljajo očitki, kot so, da gre za sovraštvo, ksenofobijo in da s tem širijo ali skušajo povzročati sovraštvo. Očitke nasprotnikov označuje kot neustrezne. "Ne širimo sovraštva do tujcev," pravi in dodaja, da so tujci vedno dobrodošli, konec koncev so pomemben del sedaj pri pomanjkanju delovne sile. Vendar je po njegovih besedah potrebno razumeti, da nekdo, ki živi v državi, še ne pomeni, da ima zagotovljene kar vse pravice. "Torej tujci imajo vse pravice, kar se tiče zdravstvenega varstva, izobraževanja, dela, pravnega varstva, bivanja, kot vsi državljani, razlika pa je v tem, da nimajo pravice voliti in odločati o tem, kdo dejansko bo na oblasti v lokalni skupnosti, tako kot tudi ne odločajo na državnem nivoju, in seveda dejstvo je, da s tem ohranjamo tisto razliko med tistimi, ki so državljani, in med tistimi, ki samo na nekem področju, lokalni skupnosti, živijo," je pojasnil. 14 evropskih držav tujcem tudi ne omogoča voliti na lokalnih volitvah Prav tako pa je potrebno po besedah Kosija tukaj izpostaviti, da kar 14 evropskih držav tujcem tudi ne omogoča voliti na lokalnih volitvah. Tudi tri sosednje: Avstrija, Italija in Hrvaška. Od evropskih pa tudi Nemčija, Francija in nekatere države, ki imajo že dolgoletno tradicijo demokracije. Španija in Portugalska pa omogočata samo nekaterim državljanom držav, s katerimi imajo sklenjen bilateralni sporazum, da lahko volijo na lokalnih volitvah. "Tako da v bistvu s tem sledimo tudi nekako evropskim načelom, ampak dejstvo je, da se je situacija, kar se tiče števila tujcev in pa vpliva, izdatno spremenila. Prepričan sem, da če bi bila takšna situacija leta 2002, da se takratna oblast ne bi odločila za to, da bi tudi tujci imeli volilno pravico na lokalnih volitvah," pravi. Zanimalo nas je še, kako pomembno se mu zdi, da se ljudje odpravijo na referendume in se opredelijo glede tega kot tudi ostalih treh vprašanj. "Zelo pomembno je, da gredo na referendum, kajti to je ena demokratična možnost, da lahko odločamo o konkretnih vprašanjih." Opomnil je, da bodo lahko 11. oktobra vsi volilni upravičenci opredelili glede štirih referendumskih vprašanj. Na zakonodajnem referendumu se bo odločalo, ali smo za večjo učinkovitost preiskovanja korupcije. "Tukaj pozivam, da smo ZA," pravi. Ker bi nacionalna televizija morala predstavljati neodvisen medij, sedaj pa nekako postaja medij leve politične opcije, se bo ljudi po njegovih besedah povprašalo glede ukinitve obveznega RTV prispevka. "Odločali se bomo o tem, ali naj delo postane vrednota in da se naj zloraba socialne pomoči za nedelo ukine, in se dejansko tistim, ki so zmožni in zdravi za delo, pomoč pogojuje z družbeno koristnim delom. S tem se nekako nazaj uvaja tistega, ki je dolga leta na sociali, da začne z delom. Seveda pa se bo odločalo tudi o tem, da se tujcem onemogoči voliti na lokalnih volitvah in se s tem uveljavi večjo veljavo državljankam in državljanom RS."

  language

  slv

  published at

  2026-10-06T22:08:58

  source

  Nova24TV

  title

  Poslanec: "Neprimerno je, da tujci odločajo, kdo bo vodil lokalno skupnost"

  url

  https://nova24tv.si/o-poslanec-kosi-neprimerno-je-da-tujci-odlocajo-kdo-bo-vodil-lokalno-skupnost/

• article order

  4

  body

  V nedeljo bomo na posvetovalnem referendumu med drugim odločali, ali naj imajo na lokalnih volitvah volilno pravico tudi državljani tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Sporni referendum prihaja po sporni spremembi zakona, odločanje državljanov pa poteka v luči dveh pobud za oceno ustavnosti na ustavnem sodišču. Na superreferendumski dan bomo na enem izmed posvetovalnih referendumov v nedeljo odločali tudi o tem, ali naj imajo na lokalnih volitvah pravico glasovati državljani tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Pot do tega odločanja je označena s številnimi ustavno spornimi dejanji in politično samovoljo koalicijske večine ob asistenci kvaziopozicijske Resnice. Ne le da je bila v spornih okoliščinah brez ustreznih pojasnil in javne razprave sprejeta že sama novela zakona o lokalnih volitvah, ki je odvzela volilno pravico tujcem tretjih držav, sporen je tudi razpis posvetovalnega referenduma - predlagatelji bi se namreč z državljani posvetovali o nečem, o čemer so že odločili. Nad referendumom za nameček visita dve pobudi za oceno ustavnosti novele. Prvo pobudo je septembra vložila opozicija, drugo pa pred dnevi Norvežan Christian Moe, ki že več kot 20 let živi v Ljubljani. Pravna mreža za varstvo demokracije je podprla njegovo pobudo za oceno ustavnosti 1. in 3. člena novele zakona o lokalnih volitvah. Izpodbijana člena po njihovi oceni kršita načelo pravne države ter pobudnikovo pravico do osebnega dostojanstva in volilno pravico. Čeprav je ustavno sodišče v povezani zadevi že zavrnilo predlog skupine opozicijskih poslancev DZ za začasno zadržanje, ustavnemu sodišču v pravni mreži predlagajo ponovno odločanje o začasnem zadržanju izvajanja zakona in absolutno prednostno obravnavo zadeve. "Če je mogoče tujcem tako hitro in arbitrarno odvzeti osnovno politično pravico, ki jo imamo skoraj četrt stoletja, potem se postavlja vprašanje, kaj to pomeni za pravice drugih in kdo bo naslednji," meni Moe. Poseg v pravico brez pojasnil Zaradi sočasnih več postopkov na mizi ustavnih sodnikov, dosedanjega dogajanja okoli referendumov in hitenja koalicije, ki bi lahko veljavnost sprememb zakona zamaknila na prihodnje lokalne volitve, je v javnosti kar nekaj zmede tako glede tekočih postopkov kot samega zakona, kar je voda na mlin političnemu populizmu, ki prevladuje v dosedanji kampanji. Da bi razumeli, o čem bomo glasovali konec tedna in v kakšnih okoliščinah prihaja do odločanja na referendumu, ki sicer ni zavezujoč pravno, zavezuje pa politično, je treba torej dogajanje pogledati pobližje in od samega začetka. V SDS, trojčku NSi, SLS in Fokus ter Resnici so namreč že maja vložili predlog sprememb zakona o lokalnih volitvah, po katerem tujci rezidenti iz tretjih držav na lokalnih volitvah ne bi imeli več volilne pravice. Pri tem so predlagali, da bi spremembe veljale že na prvih lokalnih volitvah po uveljavitvi zakona, ob tem pa predlagali sprejem novele po skrajšanem postopku, saj da gre za manjšo spremembo veljavnega zakona. Ta navidezni manjši poseg, kot pravilno ugotavlja tudi omenjeni Norvežan, sicer pomeni poseg v temeljno politično človekovo pravico, predlagatelji pa so z glasovi Logarjevih Demokratov svojo voljo uzakonili sredi junija, torej manj kot pol leta pred novembrskimi volitvami. Pri tem za predlagano rešitev niso navedli nobenih tehtnih razlogov, kar je v mnenju k predlogu zakona opozorila zakonodajno-pravna služba državnega zbora. Ta je sicer še ugotovila, da gre za ustavnopravno sporen ukrep, ki nedopustno arbitrarno znižuje doseženo raven splošnosti volilne pravice. Tujci iz tretjih držav imajo namreč pravico voliti od leta 2002, ko je bila ta pravica tedaj utemeljena z naslednjo obrazložitvijo: "Medtem ko nas k zagotovitvi volilne pravice državljanom EU zavezuje direktiva, je vprašanje dodelitve volilne pravice tudi drugim tujcem stvar civilizacijskih, kulturnih in političnih standardov oziroma politične presoje. Večina držav članic Evropske unije daje volilno pravico na lokalnih volitvah vsem tujcem, ki z zakonom določen čas prebivajo v tej državi." To, da je predlog v nasprotju z evropskimi smernicami, konkretno v nasprotju z ratificirano Konvencijo Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni, so pred meseci poudarili tudi v SD: "In zdaj bomo po 24 letih prekinili dobro prakso, brez kakršnega koli razumnega razloga. Gre za nevaren poskus, da se z nacionalizmom in omejevanjem volilne pravice podredi urbana središča, kjer določene stranke ne prodrejo." Temeljna ideja je skratka, da državljan, ki se preseli v drugo državo članico, ni "politično izključen". Če nekdo živi, dela in plačuje davke v občini, kjer živi, naj ima tudi vpliv na lokalne odločitve. Lokalne volitve namreč niso vezane na državljanstvo v klasičnem nacionalnem smislu, ampak na stalno življenje v skupnosti. Novele v luči hitenja in nazadovanja pri pravicah tujcev sicer ni kritizirala le opozicija, temveč tudi varuhinja človekovih pravic, zagovornik načela enakosti, pravna stroka in nekatere nevladne organizacije. Odklonilno stališče so podala tudi združenja občin, ki so opozorila predvsem na nesprejemljivost spreminjanja volilne zakonodaje le nekaj mesecev pred volitvami brez široke razprave. Na to so opozorili tudi parlamentarni pravniki, ki so v mnenju zapisali, da je pri odvzemu aktivne volilne pravice treba ustrezno upoštevati spremembe v okviru evidence volilne pravice, ki je podlaga za pripravo volilnih imenikov. Povedano enostavneje: volilni organi in njihovi udeleženci morajo imeti dovolj časa za ustrezno pripravo na volitve. Pri tem spomnimo, da je bilo v razpravi okoli uvedbe preferenčnega glasu v prejšnjem mandatu od nekaterih strank desnice, tudi NSi, slišati sklicevanje na načelo, da ne gre spreminjati volilnih pravil tik pred volitvami. Pa čeprav je bilo predvideno, da uvedba prednostnega glasu ne bi veljala že na letošnjih volitvah. Najprej sprememba zakona, nato referendum V zvezi z novelo zakona (ZLV-M) je bila za nameček v juniju, teden dni po sprejetju zakona, v luči naštetih pomislekov vložena pobuda za naknadni zakonodajni referendum. Takšna pobuda zadrži veljavnost novele, zaradi česar je v vmesnem času veljal stari zakon. Zbiranje 40.000 podpisov volilcev v podporo zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma bi se moralo začeti 1. septembra, a so dan pred začetkom zbiranja podpisov predlagatelji nazadnje od pobude odstopili, zaradi česar je znova začel veljati zakon aktualne koalicije. Že pred tem pa je koalicija skupaj z glasovi Resnice konec avgusta razpisala še posvetovalni referendum o volilni pravici tujcev, ki je poleg očitnih političnih pomislekov, kot že omenjeno, tudi pravno sporen. Ne le da koalicija pred sprejemom spornih sprememb volilne zakonodaje ni omogočila širše javne in strokovne razprave, od državljanov zdaj želi slišati mnenje o nečem, o čemer je že odločila. Kar je v očitnem nasprotju z institutom posvetovalnega referenduma, ki je po naravi stvari lahko le predhoden, saj volilci vnaprej izrazijo svojo voljo oziroma stališče do določenega vprašanja. V skladu s parlamentarno prakso bi se moral zato postopek sprejemanja predloga zakona v primeru posvetovalnega referenduma prekiniti do zaključka referendumskega postopka. Ne le da je torej ustavno sporen že sam odvzem volilne pravice tujcem tretjih držav, ampak je z vidika referendumske zakonodaje sporen tudi sam razpis posvetovalnega referenduma. Se pa po drugi strani referendum sklada z željami koalicije, ki na tak način s čustveno nabitimi vprašanji o tujcih, RTV-prispevku in socialni pomoči pred nedeljo mobilizira svoje volilno telo. V nedeljo bomo namreč odločali tudi o usodi sporne koalicijske novele o parlamentarni preiskavi. Ta referendum bo pravno zavezujoč.

  language

  slv

  published at

  2026-10-05T22:05:33

  source

  Dnevnik

  title

  Od sporne novele do spornega referenduma: sprašujejo, o čemer so že odločili

  url

  https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/a-2700-l9rem-ip5um-p95krbite-da-b95te-pri-razv9ju-re5itev-up95tevali-zahteve-zal-mi-je-2831856/

• article order

  7

  body

  Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. "Zakon je vlada že sprejela in ljudi v zvezi s tem ni nič vprašala. Zdaj pa hoče z zavajanjem in strahom na volišča pripeljati čim več ljudi zato, da bo večina odločala o demokratičnih pravicah manjšine. To ni izraz demokracije, ampak je strahopetna politika, ki širi laži in sovraštvo. In kakšen problem hoče domnevno ta vlada rešiti? Vpliv tujcev na demokratične procese na volitve v Sloveniji? Resno? Ne tuji obveščevalci? Ne podrejanje Slovenije tujim interesom? Slab odstotek (0,84 odstotka) ljudi, ki volijo na lokalnih volitvah, ima tukaj stalno bivališče. Žrtve te politike bodo ljudje, ki so že leta del naših krajev." S temi besedami je član Levice Dan Juvan na soočenju RTV Slovenija soočil predstavnika SDS Andreja Kosija. K posnetku je pripisal: "Skrbi vas vpliv 0,84 odstotka tujih volivcev na volitve? Resno? Ne pa izraelski obveščevalci, ne podrejanje Slovenije tujim interesom?" Zagovorniki ohranitve volilne pravice tujcev na lokalnih volitvah so na soočenju na TV Slovenija opozarjali na spornost ukinjanja pravice, ki je veljala od leta 2002, vladajočim pa očitali razdvajanje ljudi. Zagovorniki spremembe pa so poudarjali, da želijo ob znatnem povečanju števila tujcev zagotoviti večjo težo državljank in državljanov. Volivci bodo na posvetovalnem referendumu odgovarjali na vprašanje: "Ali ste za to, da imajo pravico voliti na lokalnih volitvah v Republiki Sloveniji državljani Republike Slovenije ali druge države članice Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav, ki niso državljani Republike Slovenije?" Referendum bo sočasno s še tremi potekal v nedeljo. Tujci iz tretjih držav, ki imajo v Sloveniji dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče, so imeli pravico voliti na lokalnih volitvah od leta 2002, na letošnjih pa je nimajo več, saj jim jo je DZ letos s spremembo zakona odvzel.

  language

  slv

  published at

  2026-10-06T10:35:51

  source

  Večer

  title

  Ostre besede, namenjene Kosiju: Skrbi vas vpliv 0,84 % tujih volivcev na volitve? Resno? Ne pa izraelski obveščevalci?

  url

  https://vecer.com/slovenija/andrej-kosi-dan-juvan-levica-sds-tujci-volitve-10429467

• article order

  8

  body

  "Manj kot odstotek." Ta podatek je v ponedeljkovem referendumskem soočenju na RTV Slovenija postal eden glavnih argumentov nasprotnikov odvzema lokalne volilne pravice državljanom tretjih držav. Če je njihov vpliv tako zanemarljiv, zakaj jim pravico sploh jemati? Težava je, da 0,84 odstotka ni pomenilo tega, kar je bilo mogoče večkrat razumeti iz razprave. Leta 2022 je na lokalnih volitvah res glasovalo 7.354 državljanov tretjih držav in predstavljali so 0,84 odstotka vseh, ki so prišli na volišča. Toda njihova volilna udeležba ni bila 0,84-odstotna. Med 76.773 upravičenci jih je glasovalo približno 9,6 odstotka. Če zakon letos ne bi bil spremenjen, bi bilo takšnih upravičencev že 103.793, dobrih 35 odstotkov več kot pred štirimi leti. To ni bila edina trditev, pri kateri je bilo vredno poslušati nekoliko bolj pozorno. V dveh urah soočenja smo slišali, da je bila tujcem odvzeta ustavno varovana pravica, da njihov vpliv tako rekoč ne obstaja, da Slovenija z novo ureditvijo odstopa od evropskih demokratičnih standardov in da je sprememba začetek širšega odvzemanja pravic. Ko se je razprava razgrela, so se lokalnim volitvam pridružili še 'politična policija', Nato, Izrael, Washington in orožarske korporacije. Toda ko odstranimo politične parole in pogledamo številke ter pravne določbe, je slika precej manj dramatična. Majhen vpliv danes, bistveno večje volilno telo jutri Najpogosteje ponovljen argument strani proti je bil preprost. Na zadnjih lokalnih volitvah je glasovalo le nekaj več kot 7.000 državljanov tretjih držav, torej 0,84 odstotka vseh volivcev. Toda 0,84 odstotka je njihov delež med vsemi, ki so oddali glas, ne njihova volilna udeležba. V oddaji pa je bilo mogoče slišati tudi formulacijo, da je bila njihova "volilna udeležba manj kot odstotna". Ni bila. Glasovalo jih je 7.354 od 76.773 upravičencev, kar je približno 9,6 odstotka. To še vedno pomeni nizko udeležbo in majhen delež vseh oddanih glasov, vendar gre za dve različni stvari. Prav tu je številka 0,84 odstotka učinkovala bolje, kot je dejansko povedala. Na drugi strani je držal tudi podatek strani za. Če spremembe ne bi bilo, bi bilo letos v volilne imenike vpisanih 103.793 državljanov tretjih držav, kar je 27.020 več kot leta 2022 oziroma 35,2-odstotna rast v enem volilnem ciklu. Prav tu sta strani govorili ena mimo druge. Stran proti je poudarjala, koliko tujcev je dejansko glasovalo, za pa, koliko jih volilno pravico ima in kako hitro se ta skupina povečuje. Obe številki sta pravilni, politični zaključki iz njiju pa niso samoumevni. Iz 103.793 potencialnih volivcev seveda ni mogoče narediti 103.793 dejanskih glasov. Nihče ne ve, koliko bi jih novembra prišlo na volišča, in še manj, za koga bi glasovali. Toda prav tako iz nizke udeležbe leta 2022 ni mogoče sklepati, da je njihova volilna pravica zato nepomembna ali da njihov vpliv v prihodnje ne more biti večji, zlasti v posameznih občinah. Lokalne volitve namreč niso ene same nacionalne volitve. Odločajo se v posameznih občinah, kjer je delež tujcev zelo različen in kjer lahko nekaj sto glasov pomeni bistveno več kot na ravni celotne države. Argument proti, da je šlo doslej za majhen delež vseh oddanih glasov, drži. Iz tega pa ne sledi, da je razprava o več kot sto tisoč potencialnih volivcih brezpredmetna. Kaj ustava res pravi in česa ustavno sodišče še ni odločilo Nasprotniki spremembe so se sklicevali na 138. člen ustave, po katerem prebivalci Slovenije uresničujejo lokalno samoupravo, in volilno pravico tujcev predstavljali kot ustavno varovano. Toda 43. člen, ki posebej ureja volilno pravico, je precej konkreten. Vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, ima pravico voliti in biti voljen, zakon pa lahko določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci. Beseda "lahko" je pomembna. Ustava zakonodajalcu dovoljuje, da tujcem volilno pravico podeli, ne določa pa, da jo državljani tretjih držav morajo imeti. Končne vsebinske presoje torej še ni in zato trenutno nihče ne more sodbe ustavnega sodišča uporabljati kot dokaz, da je njegova stran že dobila ustavnopravni spor. To seveda še ne pomeni, da je bilo pravico, ki je obstajala od leta 2002, mogoče po 24 letih odvzeti na kakršenkoli način. Ali pač? Prav to je vprašanje, o katerem bo moralo vsebinsko odločiti ustavno sodišče. Septembra je zavrnilo le predlog za začasno zadržanje novele. Ni odločilo, da je sprememba ustavna. Predsednik sodišča Rok Čeferin je v ločenem mnenju izrecno zapisal, da se sodišče z vprašanjem, ali je bil odvzem volilne pravice skladen z ustavo, še ni ukvarjalo. Sodnici Neža Kogovšek Šalamon in Barbara Kresal sta bili pri začasnem zadržanju v manjšini in opozorili sta na posledice posega v pravico ljudi, ki so jo do takrat imeli. Končne vsebinske presoje torej še ni in zato trenutno nihče ne more sodbe ustavnega sodišča uporabljati kot dokaz, da je njegova stran že dobila ustavnopravni spor. Pomislek obstaja tudi pri časovnici samega posvetovalnega referenduma. Zakon določa, da lahko državni zbor tak referendum razpiše, preden dokončno odloči o posameznem vprašanju, tokrat pa je bila sprememba zakona o lokalnih volitvah že sprejeta in je 2. septembra začela veljati. Rezultat posvetovalnega referenduma za državni zbor tudi ni pravno zavezujoč. To je legitimen argument kritikov glede načina sprejemanja zakonodaje. Ni pa isto vprašanje kot tisto, o katerem bodo odločali volivci. Iz pravnega zapleta okoli postopka namreč še ne sledi odgovor, ali naj državljan tretje države brez slovenskega državljanstva na lokalnih volitvah glasuje ali ne. Prav ta meja med kritiko postopka in vsebino se je v oddaji pogosto zabrisala. Meja med kritiko postopka in vsebino se je v oddaji pogosto zabrisala. Evropa nima enega pravila, Slovenija pa konvencije ni ratificirala Tudi evropske primerjave so bile v studiu priročno selektivne. Nekatere članice EU državljanom tretjih držav lokalno volilno pravico priznavajo po določenem času prebivanja, druge jo vežejo na vzajemnost, tretje je ne priznavajo. Evropski parlament je maja letos med države, ki so takšno pravico v določeni obliki omogočale, štel tudi Slovenijo. Nizozemska in Belgija jo denimo vežeta na petletno prebivanje, Finska na dve leti, Švedska na tri, Španija in Portugalska pa uporabljata tudi sporazume o vzajemnosti. Na drugi strani Francija, Nemčija, Italija, Avstrija, Poljska, Hrvaška in več drugih članic državljanom tretjih držav lokalne volilne pravice praviloma ne priznavajo. Enotnega evropskega standarda torej ni in Slovenija niti s staro niti z novo ureditvijo ni evropska posebnost. V oddaji je bila kot argument proti spremembi omenjena tudi konvencija Sveta Evrope o sodelovanju tujcev v javnem življenju na lokalni ravni. Slovenija jo je podpisala 23. novembra 2006, ni pa je ratificirala, zato zanjo ni začela veljati. Zanimivo je, da dokumenta ni podpisala levosredinska vlada, temveč Slovenija v času prve vlade Janeza Janše, ko so koalicijo sestavljali SDS, NSi, SLS in DeSUS, zunanje ministrstvo pa je vodil Dimitrij Rupel. Podpis torej ni brez političnega pomena, ni pa enak ratifikaciji in iz njega ni mogoče narediti pravno zavezujoče obveznosti, ki je Slovenija nikoli ni prevzela. Od lokalne volilne pravice do Nata, Izraela in skoraj vseh drugih pravic Ko je zmanjkalo številk in členov, je razprava postajala vse širša. Slišali smo, da odvzem ene pravice pomeni začetek odvzemanja drugih, da oblast ustvarja "drugorazredne prebivalce" in da je referendum predvsem način mobilizacije zaradi "politične policije". Miha Kordiš je razpravo o tujem vplivu prestavil k zvezi Nato, vojni v Ukrajini, Izraelu, Washingtonu, Berlinu in Bruslju. Nevladnik Filip Dobranić je gledalce že uvodoma pozval, naj predstavnike druge strani poslušajo, saj bodo po njegovem ugotovili, "da to niso dobri ljudje". Takšne izjave so lahko učinkovite v politični kampanji, težko pa jih je predstavljati kot dokaz o posledicah spremembe zakona o lokalnih volitvah. Še bolj izrazit je bil poskus, da bi se vprašanje ene konkretne politične pravice zlilo s skoraj celotnim položajem tujcev v Sloveniji. V razpravi so se pojavljali vrtci, šole, zdravstvo, socialna pomoč, ceste, lekarne, prodajalke, hišniki in delavci na gradbiščih. Miha Kordiš je govoril o "drugorazrednih" delavcih, Jasmin Feratović iz Piratov je našteval lokalno infrastrukturo, ki jo tujci uporabljajo in financirajo, drugi so opozarjali, da jim oblast jemlje eno pravico za drugo. Ustvarjal se je vtis, da izguba volilne pravice na lokalnih volitvah tujca skoraj izriva iz slovenske družbe. Toda referendum o tem ne odloča. Ustvarjal se je vtis, da izguba volilne pravice na lokalnih volitvah tujca skoraj izriva iz slovenske družbe. Državljanu tretje države zaradi izgube lokalne volilne pravice ne preneha pravica do dela, zdravstvenega zavarovanja, šolanja njegovih otrok, vrtca ali dostopa do socialnih transferjev, kadar izpolnjuje zakonske pogoje. Tuji delavec, ki je zakonito zaposlen v Sloveniji, ima iz delovnega razmerja enake pravice in obveznosti kot domači delavec. Delodajalec ga mora vključiti v obvezno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za primer brezposelnosti. Ob izpolnjenih pogojih lahko uveljavlja tudi denarno nadomestilo za brezposelnost. Slovenska delovna zakonodaja ga torej ne obravnava kot človeka brez pravic do trenutka, ko dobi slovenski potni list ali glasovnico. Enako velja za druga področja. Otroci, ki prebivajo v Sloveniji, imajo dostop do osnovnošolskega izobraževanja pod pogoji slovenskega sistema, starši jih lahko vpisujejo v vrtce. Tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje so lahko ob izpolnjevanju materialnih in drugih pogojev upravičeni do denarne socialne pomoči. Sistem pravic iz javnih sredstev pozna tudi druge prejemke in subvencije, pri katerih veljajo posebni pogoji. Niti slovenski državljan niti tujec teh pravic ne prejme avtomatično, toda lokalna volilna pravica ni vstopnica v slovensko socialno državo in njen odvzem sam po sebi teh pravic ne ukinja. Seveda je mogoče politično zagovarjati stališče, da bi moral človek, ki tu dela, plačuje davke, vzgaja otroke in leta živi v neki občini, sodelovati tudi pri izbiri njenega župana in občinskega sveta. To je legitimen argument za lokalno volilno pravico. Nekaj povsem drugega pa je ustvarjati vtis, da človek brez te pravice ostaja brez zdravnika, šole, vrtca, socialne zaščite ali varstva slovenskega delovnega prava. Ne ostaja. Referendum mu ne jemlje statusa delavca, starša, pacienta, zavarovanca ali prebivalca občine. Nekaj povsem drugega je ustvarjati vtis, da človek brez volilne pravice ostaja brez zdravnika, šole, vrtca, socialne zaščite ali varstva slovenskega delovnega prava. Odloča o eni specifični politični pravici, pravici sodelovati pri izbiri lokalne oblasti brez slovenskega državljanstva. Zato je bila tudi pogosto ponovljena formula, da so tujci "dovolj dobri za delo in davke, ne pa za pravice", potrebna pomembnega dodatka. Tujci v Sloveniji že imajo širok sklop delovnih, socialnih, zdravstvenih, izobraževalnih in civilnih pravic. Spor je o tem, ali naj imajo poleg njih tudi konkretno politično pravico do glasovanja na lokalnih volitvah. To je dovolj resno vprašanje samo po sebi in zanj ni treba ustvarjati vtisa, da se v nedeljo odloča o celotnem položaju tujcev v državi.

  language

  slv

  published at

  2026-10-06T08:31:27

  source

  Domovina

  title

  Ko zmanjka argumentov, prideta Nato in Izrael ali kaj je pokazalo včerajšnje soočenje o volilni pravici državljanov tretjih držav

  url

  https://www.domovina.je/ko-zmanjka-argumentov-prideta-nato-in-izrael-ali-kaj-je-pokazalo-vcerajsnje-soocenje-o-volilni-pravici-drzavljanov-tretjih-drzav

• article order

  5

  body

  Volivci bodo 11. oktobra odločali o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah. Posebnost referenduma je, da je pravilo, o katerem bodo glasovali, že začelo veljati. Državljani držav zunaj Evropske unije brez slovenskega državljanstva na novembrskih lokalnih volitvah po sedanjem zakonu ne bodo mogli glasovati. Referendum tega pravila ne bo niti samodejno potrdil niti odpravil. Novela Zakona o lokalnih volitvah je bila objavljena 1. septembra in je začela veljati dan pozneje. Prvič se bo uporabila že na lokalnih volitvah 15. novembra. Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo je zato ob začetku volilnih opravil 7. septembra državljane tretjih držav že izločilo iz števila lokalnih volilnih upravičencev. Referendum 11. oktobra je posvetovalen. Zakon o referendumu in ljudski iniciativi določa, da državni zbor na njegov izid ni vezan. Glas za torej pravila ne bo šele uvedel, saj že velja, glas proti pa prejšnje ureditve ne bo samodejno vrnil. Na glasovnici bo vprašanje, ali naj imajo pravico voliti na lokalnih volitvah slovenski državljani in državljani drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav, ki niso slovenski državljani. Predčasno glasovanje bo 6., 7. in 8. oktobra, splošno pa v nedeljo, 11. oktobra. Posebnost referenduma: zakon že velja Časovno zaporedje je pomembno, saj je bilo okoli spremembe volilne zakonodaje več različnih postopkov. Pred uveljavitvijo novele je obstajala pobuda za zakonodajni referendum, ki bi lahko vplivala na njeno uveljavitev. Ta postopek se ni nadaljeval, zakon pa je bil nato objavljen in je 2. septembra začel veljati. Oktobrsko glasovanje je drug postopek. Državni zbor je 28. avgusta razpisal posvetovalni referendum, zato njegov rezultat zakona neposredno ne spreminja. Državni zbor je posvetovalni referendum razpisal 28. avgusta, novela je začela veljati 2. septembra, lokalna volilna opravila so se začela 7. septembra, Ustavno sodišče pa je 10. septembra zavrnilo predlog za začasno zadržanje nove ureditve. Referendum bo 11. oktobra, lokalne volitve pa 15. novembra. Kaj v praksi pomenita za oziroma proti Glas za pomeni podporo sedanjemu pravilu, po katerem lahko na lokalnih volitvah glasujejo slovenski državljani in upravičeni državljani drugih članic EU, državljani tretjih držav brez slovenskega državljanstva pa ne. Glas proti pomeni nasprotovanje takšni izključitvi državljanov tretjih držav iz lokalne volilne pravice. Ker gre za posvetovalni referendum, glas protisam po sebi ne obnovi prejšnjega 5. člena Zakona o lokalnih volitvah. Referendum ne posega v pravico tujcev do glasovanja na državnozborskih volitvah ali državnih referendumih, saj teh pravic državljani tretjih držav tudi po prejšnji ureditvi niso imeli. Prav tako se vprašanje ne nanaša na odvzem lokalne volilne pravice državljanom drugih držav EU. Pred letošnjo spremembo so lahko državljani tretjih držav pod zakonskimi pogoji glasovali za občinske svete in župane. Ustavno sodišče pri opisu prejšnje ureditve navaja, da je bila ta pravica vezana na dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Takšna ureditev ni bila nova. Državni zbor jo je uvedel že leta 2002, ko je v Zakon o lokalnih volitvah zapisal, da imajo pravico voliti člana občinskega sveta tudi tujci s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Ko govorimo o "tujcih", ne govorimo o vseh tujcih Referendumsko vprašanje med tujimi državljani razlikuje glede na njihovo državljanstvo. Državljani drugih članic EU imajo poseben položaj, saj njihovo pravico do glasovanja in kandidiranja na lokalnih volitvah v državi članici, v kateri prebivajo, zagotavlja pravo EU. Zato tudi po spremembi slovenskega zakona na lokalnih volitvah ne bodo glasovali samo slovenski državljani. Ločnica, ki jo je uvedla novela, je tako med slovenskimi in drugimi državljani EU na eni strani ter državljani tretjih držav brez slovenskega državljanstva na drugi. Tudi pred spremembo glasovalne pravice ni imel vsak državljan tretje države, ki je začasno prebival v Sloveniji. Ustavno sodišče pri opisu stare ureditve navaja dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče. Pri običajni poti do dovoljenja za stalno prebivanje zakon zahteva pet let neprekinjenega zakonitega prebivanja. Za prošnje po tej poti velja tudi pogoj znanja slovenščine na osnovni ravni A2, zakon pa za nekatere skupine določa izjeme oziroma posebna pravila. Referendum torej ne zadeva kratkotrajnih obiskovalcev, ampak skupino tujih državljanov, ki je imela po prejšnji ureditvi pravico glasovati zaradi svojega statusa stalnega prebivalca. Ljudje, na katere se referendumsko vprašanje neposredno nanaša, pa na državnem referendumu praviloma sami nimajo glasovalne pravice. Za referendume 11. oktobra je bilo na dan razpisa evidentiranih 1.698.526 volilnih upravičencev. Koliko ljudi sprememba zadeva Po podatkih, ki jih je portal 24ur pridobil za stanje 2. julija, je bilo v Sloveniji 103.863 državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem, ki bi lahko po prejšnji ureditvi sodelovali na letošnjih lokalnih volitvah. Ker gre za podatke iz evidence, se število skozi čas spreminja. Po začetku veljavnosti novele je ministrstvo 7. septembra objavilo novo število lokalnih volilnih upravičencev. Na prvih letošnjih lokalnih volitvah bo po takratnem stanju lahko glasovalo 1.605.948 ljudi. Državljani tretjih držav v to število niso več vključeni. Če bi zgolj za ponazoritev sešteli septembrsko število volilnih upravičencev in julijski podatek o izločeni skupini, bi državljani tretjih držav predstavljali približno šest odstotkov tako sestavljenega hipotetičnega volilnega telesa. Ker podatka izhajata iz različnih datumov, takšnega izračuna ni mogoče predstavljati kot uradni delež. Po podatkih, ki jih je objavil 24ur, je bilo v poletnem posnetku največ takšnih potencialnih volivcev v Ljubljani, in sicer 21.942. Sledili so Maribor z 9031, Celje s 4055, Koper s 3857, Kranj s 3778, Velenje s 3022, Novo mesto z 2619 in Jesenice z 2169. Gre za poletni posnetek evidence, ne dokončni volilni imenik za november. Število potencialnih volivcev pa še ne pove, koliko jih dejansko glasuje. Po podatkih, ki jih je pridobil 24ur, se je lokalnih volitev leta 2022 udeležilo 7354 državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Tega podatka ni mogoče primerjati z današnjimi 103.863 potencialnimi volivci in iz tega izračunati udeležbe, saj se številki nanašata na različni leti. Razlike med občinami so bile precejšnje. V Ljubljani je leta 2022 glasovalo 1506 državljanov tretjih držav, kar je predstavljalo 1,47 odstotka vseh, ki so glasovali. Zoran Janković je na takratnih županskih volitvah prejel 54.680 glasov, Nataša Sukič pa 8495. Na Ravnah na Koroškem je glasovalo 621 državljanov tretjih držav, kar je predstavljalo 11,86 odstotka vseh glasujočih. Tomaž Rožen je bil na županskih volitvah edini kandidat. Podatka kažeta predvsem, da se delež teh volivcev med občinami razlikuje. Iz njihovega državljanstva pa ni mogoče sklepati, katerega kandidata ali politično opcijo podpirajo. Zagovorniki spremembe volilno pravico povezujejo z državljanstvom Zagovorniki nove ureditve poudarjajo, da je volilna pravica politična pravica in da naj bo pri državljanih tretjih držav povezana s pridobitvijo slovenskega državljanstva. Poslanec SDS Andrej Kosi je med razlogi za spremembo izpostavljal rast števila tujcev in vprašanje prijav prebivališča. Janez Žakelj iz NSi je poudarjal razliko med vključevanjem tujcev v družbo in podelitvijo volilne pravice. Predsednica SLS Tina Bregant ter predsednik Fokusa Marko Lotrič sta kot primernejšo podlago za politično odločanje izpostavljala državljanstvo. Po argumentaciji zagovornikov stalno prebivanje predstavlja močno povezavo s Slovenijo, vendar ni enako državljanstvu. Kdor želi sodelovati pri izbiri lokalne oblasti, lahko po njihovem izpolni pogoje za pridobitev državljanstva. Zagovorniki ob tem opozarjajo tudi, da lokalna volilna pravica državljanov tretjih držav po Evropi ni enotno urejena in da obstajajo države oziroma deli držav, kjer je omejena na domače državljane in državljane EU. V Spodnji Saški lahko denimo na lokalnih volitvah glasujejo nemški državljani in državljani drugih članic EU, ne pa splošno državljani tretjih držav. Nasprotniki takšne argumentacije opozarjajo, da tudi sedanja slovenska ureditev ni sistem, po katerem bi lokalno volilno pravico imeli samo slovenski državljani. Državljani drugih članic EU jo imajo zaradi evropskega prava, zato državljanstvo v tem primeru pomeni slovensko ali drugo državljanstvo EU. Nasprotniki poudarjajo stalno življenje v lokalni skupnosti Nasprotniki spremembe izhajajo iz drugačnega merila. Poudarjajo, da občine odločajo o cestah, vrtcih, javnem prometu, komunalni infrastrukturi, prostorskem razvoju in drugih vprašanjih, ki vplivajo na vse stalne prebivalce občine. Po njihovem mnenju je zato pomembna tudi dolgotrajna dejanska povezanost človeka s krajem, kjer živi, dela in uporablja javne storitve. V javni razpravi so takšne argumente predstavljali tudi stalni prebivalci, ki so z letošnjo spremembo volilno pravico izgubili. Nasprotniki posebej opozarjajo, da ne gre za odločanje o uvedbi nove pravice, ampak za odpravo pravice, ki je v slovenski zakonodaji obstajala od leta 2002. Na čas spremembe sta opozorili tudi ustavni sodnici Neža Kogovšek Šalamon in Barbara Kresal. V odklonilnem ločenem mnenju sta poudarili možnost težko popravljivih posledic, če bi ljudje novembra izgubili možnost glasovanja, ustavno sodišče pa bi pozneje ugotovilo, da je bila ureditev protiustavna. To je njuno ločeno mnenje, ne odločitev večine sodišča o ustavnosti novele. Zagovorniki nove ureditve na drugi strani poudarjajo, da samo dolgoletno prebivanje še ne pomeni, da mora človeku pripadati tudi volilna pravica. Evropsko pravo državam članicam pri volilni pravici državljanov tretjih držav ne nalaga enake ureditve, kot jo zahteva za državljane EU. V Evropi obstajata oba modela Pravo EU državljanom Unije zagotavlja pravico do glasovanja in kandidiranja na lokalnih volitvah v državi članici, kjer prebivajo, tudi če niso njeni državljani. Pri državljanih tretjih držav pa evropska zakonodaja državam takšne enotne ureditve ne nalaga. Zato so po Evropi sistemi različni. Irska lokalno glasovanje omogoča ljudem vseh državljanstev, Nizozemska za državljane držav zunaj EU zahteva pet let zakonitega prebivanja, Danska pa štiri leta. Spodnja Saška lokalno volilno pravico omejuje na Nemce in državljane drugih držav EU. Evropske primerjave tako uporabljajo tudi zagovorniki in nasprotniki slovenske spremembe, vendar posamezne države uporabljajo različna merila. Ustavno sodišče še ni odločilo, ali je odvzem pravice ustaven Pomemben del razprave je tudi odločitev ustavnega sodišča z 10. septembra. Sodišče je s šestimi glasovi proti dvema zavrnilo predlog, naj do končne ustavne presoje začasno zadrži izvajanje novele. To pomeni, da zakon med postopkom ostaja v veljavi. Sklep pa ni odločitev o tem, ali je odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav skladen z ustavo. Predsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin je v pritrdilnem ločenem mnenju izrecno pojasnil, da se sodišče v tej fazi s tem vprašanjem še ni ukvarjalo. Presojalo je posledice, ki bi nastale ob začasnem zadržanju zakona, in posledice njegovega nadaljnjega izvajanja. Čeferin je podprl odločitev, da se izvajanje ne zadrži. Sodnici Kogovšek Šalamon in Kresal sta ji nasprotovali in v ločenem mnenju opozorili, da izgubljene možnosti glasovanja na že izvedenih volitvah pozneje ni mogoče povrniti. Končna vsebinska odločitev o ustavnosti zakonske spremembe zato ostaja odprta. Kaj bo glas 11. oktobra dejansko pomenil Na referendumu bo tako mogoče izbrati med dvema stališčema do sedanje zakonske ureditve. Glas za pomeni podporo pravilu, po katerem lokalno volilno pravico ohranijo slovenski državljani in upravičeni državljani drugih držav EU, državljani tretjih držav brez slovenskega državljanstva pa je nimajo. Glas proti pomeni nasprotovanje takšni izključitvi državljanov tretjih držav. Ne pomeni pa, da se bo po razglasitvi referendumskega rezultata avtomatično vrnila ureditev, po kateri so lahko glasovali stalni prebivalci iz teh držav. Za morebitno spremembo bi moral znova ukrepati državni zbor. Neodvisno od referendumskega izida lahko na položaj vpliva tudi končna odločitev ustavnega sodišča o ustavnosti novele. Razlika med stališčema je zato predvsem v merilu, ki mu strani pripisujeta večjo težo. Zagovorniki nove ureditve poudarjajo državljanstvo kot podlago političnega članstva. Nasprotniki poudarjajo stalno prebivanje in dolgotrajno vključenost v lokalno skupnost. O tem načelu bodo volivci odločali 11. oktobra. Zakon, ki ga zadeva razprava, pa bo takrat že več kot mesec dni v veljavi.

  language

  slv

  published at

  2026-10-07T03:27:05

  source

  Svet24

  title

  Kaj pomeni glas ZA in kaj PROTI na referendumu o volilni pravici tujcev?

  url

  https://svet24.si/novice/slovenija/referendum-tujci-lokalne-volitve-za-proti-1930439

• article order

  0

  body

  Zagovorniki spremembe pa so poudarjali, da želijo ob znatnem povečanju števila tujcev zagotovit večjo težo državljank in državljanov. Volivci bodo na posvetovalnem referendumu odgovarjali na vprašanje: "Ali ste za to, da imajo pravico voliti na lokalnih volitvah v Republiki Sloveniji državljani Republike Slovenije ali druge države članice Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav, ki niso državljani Republike Slovenije?" Referendum bo sočasno s še tremi potekal v nedeljo. Tujci iz tretjih držav, ki imajo v Sloveniji dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče, so imeli pravico voliti na lokalnih volitvah od leta 2002, na letošnjih pa je nimajo več, saj jim jo je DZ letos s spremembo zakona odvzel. Na TV Slovenija so argumente danes soočili zagovorniki ohranitve volilne pravice za državljane tretjih držav na lokalnih volitvah in njeni nasprotniki. K glasovanju za - da bi torej imeli pravico voliti na lokalnih volitvah slovenski državljani in državljani EU, ne pa tudi državljani tretjih držav -, so se danes zavzeli predstavniki strank SDS, NSi, Demokrati, SLS in Fokus. Poudarjali so, da želijo dati večjo težo državljankam in državljanom. Število volilnih upravičencev iz tretjih držav se je znatno povečalo, v nekaterih lokalnih skupnosti je njihov delež tudi 12-odstoten. Njihov vpliv na izid lokalnih volitev je tako lahko znatno večji, s tem pa je zmanjšan vpliv državljank in državljanov. Ob tem so izpostavili, da ustava določa, da ima oblast v državi ljudstvo, to oblast pa državljani izvajajo preko volitev, medtem ko zakon lahko določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci. Izpostavljali so tudi, da tujci po petih letih pridobijo pravico do stalnega prebivanja, so del lokalne skupnosti ter upravičeni do različnih pravic, na primer na področju izobraževanja, zdravstvenega varstva, sociale. Po desetih letih lahko pridobijo tudi državljanstvo ter s tem vse pravice. Če torej želijo odločati, bodo sprejeli slovensko državljanstvo, so menili. Kot je bilo slišati, se družbene, migracijske in geopolitične razmere spreminjajo. Volilne pravice na lokalnih volitvah pa državljanom tretjih držav ne priznava tudi večina držav EU oz. jo vežejo na vzajemnost, torej bilateralno medsebojno priznavanje. Nekateri so se zato zavzeli za recipročnost, torej priznavanje volilne pravice na podlagi takšnih sporazumov. Na strani tistih, ki se zavzemajo, da bi pravico voliti na lokalnih volitvah ohranili tudi državljani tretjih držav, so se soočenja udeležili predstavniki Gibanja svoboda, SD, Levice, Vesne, Piratov, Preroda, strank Mi, socialisti!, Nič od tega ter predstavniki Amnesty International Slovenije, Danes je nov dan, Kulturnega društva gmajna, sindikata Zasuk, Zavoda PLC ter Zavoda za kulturno raznolikost Open ter Jaša Jenull. Menili so, da posvetovalni referendum o tem vprašanju pomeni norčevanje iz ljudi, saj je bil zakon, ki državljanom tretjih držav odvzema volilno pravico na lokalnih volitvah, že uveljavljen in je v presoji na ustavnem sodišču. Vladajoči koaliciji so očitali, da se je tega lotila čez noč, tik pred volitvami in brez argumentiranih razlogov ter da se državljanom tretjih držav jemlje pravico, ki je del slovenskega pravnega reda že skoraj četrt stoletja in ni nikomur škodovala. Poudarjali so, da gre za ljudi, ki imajo v Sloveniji stalno prebivališče, tu živijo, delajo, plačujejo davke in so del skupnosti - za sosede, sodelavce in prijatelje. Ob tem so izpostavljali, da tujci v Sloveniji opravljajo različna dela, do gradbeništva do dela v zdravstvenih zavodih, in da Slovenija potrebuje tujo delovno silo. Ob tem pa je bilo slišati bojazen, da bo zakonodaja, ki je v pripravi, pogoje za tujce še zaostrila. Vladajoči politiki so očitali, da razdvaja in širi sovraštvo ter ljudi pozivali, naj ne nasedajo strahu. Na referendumu se bo po njihovem odločalo o tem, v kakšni družbi želimo živeti - takšni, ki ljudi ločuje po priimkih in potnih listih, ali takšni, ki dovoli tistim, ki tu bivajo, da prispevajo in v družbi tudi soodločajo. S posvetovalnimi referendumi pa po njihovem vladajoči tudi preusmerjajo pozornosti od drugih tem in zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.

  language

  slv

  published at

  2026-10-06T04:28:11

  source

  Reporter

  title

  Polemično o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah

  url

  https://reporter.si/clanek/slovenija/polemicno-o-volilni-pravici-tujcev-na-lokalnih-volitvah-1931387

• article order

  5

  body

  V torek se začenja predčasno glasovanje pred štirimi referendumi, ki bodo potekali v nedeljo, 11. oktobra. Volivci bodo odločali o zakonu o parlamentarni preiskavi ter o treh posvetovalnih vprašanjih - o družbeno-koristnem delu za zdrave prejemnike socialne pomoči, volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah in ukinitvi obveznega RTV-prispevka. Predčasno glasovanje bo potekalo od torka do četrtka med 7. in 19. uro. Za volivce z območja Mestne občine Celje je predčasno volišče na Upravni enoti Celje, Ljubljanska cesta 1. O čem bomo odločali? Eden od štirih referendumov je naknadni zakonodajni. Volivci bodo odločali, ali naj se uveljavi novela zakona o parlamentarni preiskavi. Preostali trije so posvetovalni. Volivci bodo povedali svoje mnenje o tem, ali naj se denarna socialna pomoč za delo sposobne osebe brez objektivnih ovir za delo pogojuje z aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela; ali naj imajo na lokalnih volitvah volilno pravico le državljani Slovenije in drugih članic EU, ne pa tudi državljani tretjih držav; ter ali naj se ukine obvezno plačevanje RTV-prispevka. Redno glasovanje bo v nedeljo, 11. oktobra, volišča pa bodo odprta med 7. in 19. uro. V Celju delež tujcev v 16 letih zrasel z 6,7 na 17,3 odstotka Prav vprašanje volilne pravice tujcev je za Celje zanimivo tudi zaradi precejšnjih demografskih sprememb v zadnjih letih. Podatki Statističnega urada RS kažejo, da je bilo na začetku leta 2010 med prebivalci Mestne občine Celje 6,7 odstotka tujih državljanov. Leta 2018 je delež presegel 10 odstotkov, leta 2024 je bilo tujih državljanov že 15,2 odstotka, leto pozneje 16,3 odstotka, na začetku letošnjega leta pa 17,3 odstotka vseh prebivalcev Celja. V primerjavi z letom 2010 se je tako delež tujih državljanov povečal za 10,6 odstotne točke oziroma za 158 odstotkov. Delež tujcev med prebivalci Celja je danes približno 2,6-krat tolikšen kot pred šestnajstimi leti. Celje izstopa tudi v primerjavi z okolico Rast deleža tujih državljanov beležijo tudi okoliške občine, vendar je njihov delež večinoma precej nižji kot v Celju. V Štorah se je med letoma 2010 in 2026 povečal s 5,6 na 13,0 odstotka, v Žalcu s 3,5 na 9,9 odstotka, v Šentjurju z 1,4 na 5,2 odstotka, v občini Dobrna z 1,1 na 5,0 odstotka, v Vojniku pa z 1,8 na 4,9 odstotka in v občini Laško iz 1,7 na 5,2 odstotka. Med primerjanimi občinami ima tako Celje s 17,3 odstotka največji delež tujih državljanov. V Celju brez volilne pravice na lokalnih volitvah ostalo skoraj tri tisoč državljanov tretjih držav Vprašanje volilne pravice tujcev je še posebej aktualno zaradi letošnje spremembe Zakona o lokalnih volitvah. Novela je začela veljati 2. septembra in se prvič uporablja že na letošnjih lokalnih volitvah. Po novi ureditvi imajo lokalno volilno pravico slovenski državljani in državljani drugih članic Evropske unije, ki izpolnjujejo zakonske pogoje. Državljani tretjih držav pa na lokalnih volitvah ne morejo več glasovati. Po prejšnji ureditvi so lahko na lokalnih volitvah glasovali tudi polnoletni državljani tretjih držav, ki so imeli v Sloveniji dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče. Sprememba bo na ravni države zajela precej veliko skupino prebivalcev. Na letošnjih lokalnih volitvah bo zaradi nje brez volilne pravice ostalo 103.796 državljanov tretjih držav, ki bi po prejšnji ureditvi izpolnjevali pogoje za glasovanje. V Mestni občini Celje je takšnih 2.973. Po aktualnih podatkih je v MO Celje po novi ureditvi 35.641 volilnih upravičencev za lokalne volitve. Če bi veljala prejšnja ureditev in k tej številki prištejemo 2.973 državljanov tretjih držav, bi potencialno volilno telo štelo okoli 38.614 ljudi. Skupina, ki je z novo ureditvijo izgubila lokalno volilno pravico, je tako po številu enaka približno 8,3 odstotka sedanjega celjskega volilnega telesa oziroma bi predstavljala približno 7,7 odstotka volilnih upravičencev po prejšnji ureditvi. Gre torej za spremembo, ki ima v Celju zaradi visokega in hitro rastočega deleža tujih državljanov precej konkreten obseg. Ali naj lokalno volilno pravico tudi v prihodnje ohranijo zgolj slovenski državljani in državljani drugih članic Evropske unije ali naj jo imajo pod določenimi pogoji tudi državljani tretjih držav, pa je eno od vprašanj, o katerih bodo volivci svoje mnenje izrazili na nedeljskem posvetovalnem referendumu, čeprav je zakon o tem že bil sprejet. A ustavno dopustnost spremembe presoja Ustavno sodišče, ki pa izvajanja zakona ni zadržalo.

  language

  slv

  published at

  2026-10-06T04:21:07

  source

  Celje.info

  title

  V MO Celje delež tujcev močno v porastu, a 3 tisoč jih po novem ne bo moglo voliti župana in mestnega sveta

  url

  https://www.celje.info/aktualno/v-mo-celje-delez-tujcev-mocno-v-porastu-a-3-tisoc-jih-po-novem-ne-bo-moglo-voliti-zupana-in-mestnega-sveta/

source scope

analyzed source count

10

omitted articles

omitted source count

0

total source count

10