Slovenski kmetje zanikajo krivdo za podražitev hrane 7.10.2026

Slovenski kmetje zanikajo krivdo za podražitev hrane
Analiziranih 7 virov Slovenščina

Predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in Sindikata kmetov Slovenije (SKS) so na novinarski konferenci na kmetiji Žabje v Domžalah 7. oktobra odločno zanikali, da so slovenski kmetje krivi za napovedane podražitve hrane v trgovinah. Opozorili so na paradoks v prehranski verigi: medtem ko stroški vhodnih surovin naraščajo, odkupne cene kmetijskih proizvodov padajo. Kot primer so navedli, da se je cena odkupnega mleka v zadnjem letu znižala za četrtino, cena govejega mesa pa je v treh mesecih padla za skoraj 40 odstotkov. Kmetje so izpostavili, da se soočajo s posledicami naravnih nesreč (suša, neurja), naraščajočimi stroški pridelave in hkratnim padcem odkupnih cen, kar je po besedah predsednika sindikata Ivana Brodnjaka najhujša situacija v zgodovini slovenskega kmetijstva. Obenem so poudarili, da bi morale maloprodajne cene slediti gibanju cen na kmetijah, kar bi pomenilo, da bi bila hrana cenejša, ne dražja.

Analiza trditev

TrditevKljučne razlikeSTARTV Slovenija24urNova24TVN1DomovinaSvet24
Letošnja suša in neurja so uničili krmo, zato bodo kmetje morali zmanjšati število glav živine.Večina virov trditev potrjuje, Domovina in Svet24 le delno.Ni omenjenoDa: Hribar potrjuje pomanjkanje krme in nujno zmanjšanje števila živali.Da: Hribar je potrdil pomanjkanje krme in zmanjšanje števila živali.Da: Kmetje zaradi pomanjkanja krme zmanjšujejo število živali.Da: Kmetje zaradi pomanjkanja krme zmanjšujejo število živine.Delno: Omenjeno je pomanjkanje krme, a neposredna povezava z zmanjšanjem živine ni potrjena.Delno: Omenjeno je pomanjkanje krme in odprodaja živine, ne pa suša in neurja.
Kmetje v Italiji, Avstriji, Nemčiji in na Hrvaškem prejmejo višje plačilo za meso kot slovenski kmetje.Večina virov trditev podpira, dva je ne omenjata, dva delno.Ni omenjenoDa: Hribar se sprašuje, zakaj kmetje v teh državah dobijo več.Da: Kmet Hribar je izpostavil, da v teh državah prejmejo boljše plačilo.Ni omenjenoDa: Kmetje so izpostavili, da v teh državah prejmejo boljše plačilo.Delno: Omenjene so sosednje države in primerjava z nemškim kmetom, ne pa vse naštete.Delno: Omenjen je nekonkurenčen položaj v primerjavi s sosednjimi državami, a brez imen.
Mladi se zaradi težkih razmer vse pogosteje odločajo za odhod s kmetij.Večina virov potrjuje, Svet24 zanika.Ni omenjenoDa: Brodnjak je izpostavil, da mladi vse pogosteje zapuščajo kmetije.Da: Članek navaja, da se mladi zaradi razmer odločajo za odhod.Da: Članek potrjuje, da se mladi zaradi razmer odločajo za odhod.Da: Članek navaja, da se mladi zaradi razmer odločajo za odhod.Delno: Kmet se sprašuje, ali bodo otroci sploh še želeli delati na kmetiji.Ne: Članek navaja, da kmetje kljub težavam ostajajo na zemlji.
Stroški vhodnih surovin so se zvišali, odkupne cene kmetijskih proizvodov pa padle.Svet24 izpušča stroške surovin, drugi viri jih potrjujejo.Da: Članek dobesedno navaja to trditev kot razlog za stanje.Da: Članek potrjuje zvišanje stroškov in padec odkupnih cen.Da: Članek navaja zvišanje stroškov in padec odkupnih cen.Da: Članek navaja zvišanje stroškov in padec odkupnih cen.Da: Članek navaja zvišanje stroškov in padec odkupnih cen.Da: Članek navaja višje stroške pridelave in padanje odkupnih cen.Delno: Omenjen je padec odkupnih cen, stroški surovin niso eksplicitno navedeni.
Cena odkupnega mleka se je v zadnjem letu znižala za četrtino.Domovina izpusti časovni okvir, ostali potrjujejo padec.Ni omenjenoDa: Podatek je naveden v članku kot primer padca cen.Da: Članek eksplicitno navaja znižanje za četrtino.Da: Članek potrjuje znižanje cene mleka za okoli četrtino.Da: Članek potrjuje znižanje cene mleka za okoli četrtino.Delno: Članek navaja padec cene mleka za 25 odstotkov, a ne omenja časovnega okvira enega leta.Da: Znižanje s 52 na 40 centov predstavlja 23-odstotni padec, kar je blizu četrtine.
Če bi maloprodajne cene spremljale cene na kmetijah, bi bila hrana cenejša.Večina virov podpira trditev, Domovina jo le delno.Ni omenjenoDa: Podgoršek je izpostavil, da bi bila hrana v tem primeru cenejša.Da: Podgorošek je izjavil, da bi bila hrana v tem primeru cenejša.Da: Podgoršek je izjavil, da bi bila hrana cenejša v tem primeru.Da: Podgorošek je izjavil, da bi bila hrana v tem primeru cenejša.Delno: Hribar pričakuje, da bi bile posledično cene nižje na trgovskih policah.Da: Podgoršek trdi, da bi se morale maloprodajne cene znižati.
Kmet Andrej Hribar je maja za kilogram govejega mesa dobil 5,55 evra, avgusta pa le še 3,50 evra.Svet24 navaja 5,50 €, drugi 5,55 €.Ni omenjenoDa: Hribar je s temi številkami ponazoril padec cen mesa.Da: Podatek je naveden kot primer v izjavi kmeta Hribarja.Ni omenjenoDa: Podatek je naveden kot primer kmeta Andreja Hribarja.Da: Podatki se ujemajo z navedbami kmeta Hribarja v članku.Delno: Članek navaja 5,50 evra maja, ne 5,55 evra.
Lani je bila povprečna cena kilograma kruha 3,84 evra, kmet pa je od tega dobil le 20 centov.Večina virov podatke navaja, Svet24 pa navaja nižjo ceno kruha.Ni omenjenoDa: Podatek je navedel Ivan Brodnjak.Da: Podatek je naveden v izjavi Ivana Brodnjaka.Da: Podatek je naveden v izjavi Ivana Brodnjaka.Da: Podatek je naveden v izjavi Ivana Brodnjaka.Ni omenjenoDelno: Članek navaja ceno kruha 3 evre, ne 3,84 evra.
Slovenski kmet ni kriv za podražitev hrane v Sloveniji.Vsi viri podpirajo trditev, le Svet24 krivdo prelaga na trgovce.Da: Kmetje so poudarili, da niso krivi za podražitev hrane.Da: Podgoršek poudarja, da kmetije niso razlog za podražitve hrane.Da: Kmetje so poudarili, da niso razlog za podražitev hrane.Da: Kmetje so poudarili, da niso razlog za podražitve hrane.Da: Kmetje so poudarili, da niso krivi za podražitev hrane.Da: Predsednik KGZS je poudaril, da kmet ni kriv za podražitve hrane.Da: Članek implicira, da so za visoke cene krivi trgovci, ne kmetje.
Trenutna situacija v slovenskem kmetijstvu je najhujša v zgodovini Slovenije.Večina virov navaja sindikalno trditev, STA in Domovina je ne omenjata.Ni omenjenoDa: To trditev je podčrtal Ivan Brodnjak.Da: To trditev je podal predsednik Sindikata kmetov Slovenije.Da: Navedeno kot citat predsednika Sindikata kmetov Slovenije.Da: To trditev je podal predsednik Sindikata kmetov Slovenije.Ni omenjenoNi omenjeno
Kmetje predlagajo dosledno označevanje porekla na trgovskih policah.Samo Svet24 omenja trditev; ostali viri je ne.Ni omenjenoNi omenjenoNi omenjenoNi omenjenoNi omenjenoNi omenjenoDa: To je navedeno kot ena izmed rešitev kmetov.

claims

  • Letošnja suša in neurja so uničili krmo, zato bodo kmetje morali zmanjšati število glav živine.
  • Kmetje v Italiji, Avstriji, Nemčiji in na Hrvaškem prejmejo višje plačilo za meso kot slovenski kmetje.
  • Mladi se zaradi težkih razmer vse pogosteje odločajo za odhod s kmetij.
  • Stroški vhodnih surovin so se zvišali, odkupne cene kmetijskih proizvodov pa padle.
  • Cena odkupnega mleka se je v zadnjem letu znižala za četrtino.
  • Če bi maloprodajne cene spremljale cene na kmetijah, bi bila hrana cenejša.
  • Kmet Andrej Hribar je maja za kilogram govejega mesa dobil 5,55 evra, avgusta pa le še 3,50 evra.
  • Lani je bila povprečna cena kilograma kruha 3,84 evra, kmet pa je od tega dobil le 20 centov.
  • Slovenski kmet ni kriv za podražitev hrane v Sloveniji.
  • Trenutna situacija v slovenskem kmetijstvu je najhujša v zgodovini Slovenije.
  • Kmetje predlagajo dosledno označevanje porekla na trgovskih policah.

key differences

Cena odkupnega mleka se je v zadnjem letu znižala za četrtino.
Domovina izpusti časovni okvir, ostali potrjujejo padec.
Kmet Andrej Hribar je maja za kilogram govejega mesa dobil 5,55 evra, avgusta pa le še 3,50 evra.
Svet24 navaja 5,50 €, drugi 5,55 €.
Kmetje predlagajo dosledno označevanje porekla na trgovskih policah.
Samo Svet24 omenja trditev; ostali viri je ne.
Kmetje v Italiji, Avstriji, Nemčiji in na Hrvaškem prejmejo višje plačilo za meso kot slovenski kmetje.
Večina virov trditev podpira, dva je ne omenjata, dva delno.
Lani je bila povprečna cena kilograma kruha 3,84 evra, kmet pa je od tega dobil le 20 centov.
Večina virov podatke navaja, Svet24 pa navaja nižjo ceno kruha.
Letošnja suša in neurja so uničili krmo, zato bodo kmetje morali zmanjšati število glav živine.
Večina virov trditev potrjuje, Domovina in Svet24 le delno.
Mladi se zaradi težkih razmer vse pogosteje odločajo za odhod s kmetij.
Večina virov potrjuje, Svet24 zanika.
Slovenski kmet ni kriv za podražitev hrane v Sloveniji.
Vsi viri podpirajo trditev, le Svet24 krivdo prelaga na trgovce.
Stroški vhodnih surovin so se zvišali, odkupne cene kmetijskih proizvodov pa padle.
Svet24 izpušča stroške surovin, drugi viri jih potrjujejo.
Trenutna situacija v slovenskem kmetijstvu je najhujša v zgodovini Slovenije.
Večina virov navaja sindikalno trditev, STA in Domovina je ne omenjata.
Če bi maloprodajne cene spremljale cene na kmetijah, bi bila hrana cenejša.
Večina virov podpira trditev, Domovina jo le delno.

source analyses

24ur
Cena odkupnega mleka se je v zadnjem letu znižala za četrtino.
Da: Članek eksplicitno navaja znižanje za četrtino.
Kmet Andrej Hribar je maja za kilogram govejega mesa dobil 5,55 evra, avgusta pa le še 3,50 evra.
Da: Podatek je naveden kot primer v izjavi kmeta Hribarja.
Kmetje predlagajo dosledno označevanje porekla na trgovskih policah.
Ni omenjeno
Kmetje v Italiji, Avstriji, Nemčiji in na Hrvaškem prejmejo višje plačilo za meso kot slovenski kmetje.
Da: Kmet Hribar je izpostavil, da v teh državah prejmejo boljše plačilo.
Lani je bila povprečna cena kilograma kruha 3,84 evra, kmet pa je od tega dobil le 20 centov.
Da: Podatek je naveden v izjavi Ivana Brodnjaka.
Letošnja suša in neurja so uničili krmo, zato bodo kmetje morali zmanjšati število glav živine.
Da: Hribar je potrdil pomanjkanje krme in zmanjšanje števila živali.
Mladi se zaradi težkih razmer vse pogosteje odločajo za odhod s kmetij.
Da: Članek navaja, da se mladi zaradi razmer odločajo za odhod.
Slovenski kmet ni kriv za podražitev hrane v Sloveniji.
Da: Kmetje so poudarili, da niso razlog za podražitev hrane.
Stroški vhodnih surovin so se zvišali, odkupne cene kmetijskih proizvodov pa padle.
Da: Članek navaja zvišanje stroškov in padec odkupnih cen.
Trenutna situacija v slovenskem kmetijstvu je najhujša v zgodovini Slovenije.
Da: To trditev je podal predsednik Sindikata kmetov Slovenije.
Če bi maloprodajne cene spremljale cene na kmetijah, bi bila hrana cenejša.
Da: Podgorošek je izjavil, da bi bila hrana v tem primeru cenejša.
Domovina
Cena odkupnega mleka se je v zadnjem letu znižala za četrtino.
Delno: Članek navaja padec cene mleka za 25 odstotkov, a ne omenja časovnega okvira enega leta.
Kmet Andrej Hribar je maja za kilogram govejega mesa dobil 5,55 evra, avgusta pa le še 3,50 evra.
Da: Podatki se ujemajo z navedbami kmeta Hribarja v članku.
Kmetje predlagajo dosledno označevanje porekla na trgovskih policah.
Ni omenjeno
Kmetje v Italiji, Avstriji, Nemčiji in na Hrvaškem prejmejo višje plačilo za meso kot slovenski kmetje.
Delno: Omenjene so sosednje države in primerjava z nemškim kmetom, ne pa vse naštete.
Lani je bila povprečna cena kilograma kruha 3,84 evra, kmet pa je od tega dobil le 20 centov.
Ni omenjeno
Letošnja suša in neurja so uničili krmo, zato bodo kmetje morali zmanjšati število glav živine.
Delno: Omenjeno je pomanjkanje krme, a neposredna povezava z zmanjšanjem živine ni potrjena.
Mladi se zaradi težkih razmer vse pogosteje odločajo za odhod s kmetij.
Delno: Kmet se sprašuje, ali bodo otroci sploh še želeli delati na kmetiji.
Slovenski kmet ni kriv za podražitev hrane v Sloveniji.
Da: Predsednik KGZS je poudaril, da kmet ni kriv za podražitve hrane.
Stroški vhodnih surovin so se zvišali, odkupne cene kmetijskih proizvodov pa padle.
Da: Članek navaja višje stroške pridelave in padanje odkupnih cen.
Trenutna situacija v slovenskem kmetijstvu je najhujša v zgodovini Slovenije.
Ni omenjeno
Če bi maloprodajne cene spremljale cene na kmetijah, bi bila hrana cenejša.
Delno: Hribar pričakuje, da bi bile posledično cene nižje na trgovskih policah.
N1
Cena odkupnega mleka se je v zadnjem letu znižala za četrtino.
Da: Članek potrjuje znižanje cene mleka za okoli četrtino.
Kmet Andrej Hribar je maja za kilogram govejega mesa dobil 5,55 evra, avgusta pa le še 3,50 evra.
Da: Podatek je naveden kot primer kmeta Andreja Hribarja.
Kmetje predlagajo dosledno označevanje porekla na trgovskih policah.
Ni omenjeno
Kmetje v Italiji, Avstriji, Nemčiji in na Hrvaškem prejmejo višje plačilo za meso kot slovenski kmetje.
Da: Kmetje so izpostavili, da v teh državah prejmejo boljše plačilo.
Lani je bila povprečna cena kilograma kruha 3,84 evra, kmet pa je od tega dobil le 20 centov.
Da: Podatek je naveden v izjavi Ivana Brodnjaka.
Letošnja suša in neurja so uničili krmo, zato bodo kmetje morali zmanjšati število glav živine.
Da: Kmetje zaradi pomanjkanja krme zmanjšujejo število živine.
Mladi se zaradi težkih razmer vse pogosteje odločajo za odhod s kmetij.
Da: Članek navaja, da se mladi zaradi razmer odločajo za odhod.
Slovenski kmet ni kriv za podražitev hrane v Sloveniji.
Da: Kmetje so poudarili, da niso krivi za podražitev hrane.
Stroški vhodnih surovin so se zvišali, odkupne cene kmetijskih proizvodov pa padle.
Da: Članek navaja zvišanje stroškov in padec odkupnih cen.
Trenutna situacija v slovenskem kmetijstvu je najhujša v zgodovini Slovenije.
Da: To trditev je podal predsednik Sindikata kmetov Slovenije.
Če bi maloprodajne cene spremljale cene na kmetijah, bi bila hrana cenejša.
Da: Podgorošek je izjavil, da bi bila hrana v tem primeru cenejša.
Nova24TV
Cena odkupnega mleka se je v zadnjem letu znižala za četrtino.
Da: Članek potrjuje znižanje cene mleka za okoli četrtino.
Kmet Andrej Hribar je maja za kilogram govejega mesa dobil 5,55 evra, avgusta pa le še 3,50 evra.
Ni omenjeno
Kmetje predlagajo dosledno označevanje porekla na trgovskih policah.
Ni omenjeno
Kmetje v Italiji, Avstriji, Nemčiji in na Hrvaškem prejmejo višje plačilo za meso kot slovenski kmetje.
Ni omenjeno
Lani je bila povprečna cena kilograma kruha 3,84 evra, kmet pa je od tega dobil le 20 centov.
Da: Podatek je naveden v izjavi Ivana Brodnjaka.
Letošnja suša in neurja so uničili krmo, zato bodo kmetje morali zmanjšati število glav živine.
Da: Kmetje zaradi pomanjkanja krme zmanjšujejo število živali.
Mladi se zaradi težkih razmer vse pogosteje odločajo za odhod s kmetij.
Da: Članek potrjuje, da se mladi zaradi razmer odločajo za odhod.
Slovenski kmet ni kriv za podražitev hrane v Sloveniji.
Da: Kmetje so poudarili, da niso razlog za podražitve hrane.
Stroški vhodnih surovin so se zvišali, odkupne cene kmetijskih proizvodov pa padle.
Da: Članek navaja zvišanje stroškov in padec odkupnih cen.
Trenutna situacija v slovenskem kmetijstvu je najhujša v zgodovini Slovenije.
Da: Navedeno kot citat predsednika Sindikata kmetov Slovenije.
Če bi maloprodajne cene spremljale cene na kmetijah, bi bila hrana cenejša.
Da: Podgoršek je izjavil, da bi bila hrana cenejša v tem primeru.
RTV Slovenija
Cena odkupnega mleka se je v zadnjem letu znižala za četrtino.
Da: Podatek je naveden v članku kot primer padca cen.
Kmet Andrej Hribar je maja za kilogram govejega mesa dobil 5,55 evra, avgusta pa le še 3,50 evra.
Da: Hribar je s temi številkami ponazoril padec cen mesa.
Kmetje predlagajo dosledno označevanje porekla na trgovskih policah.
Ni omenjeno
Kmetje v Italiji, Avstriji, Nemčiji in na Hrvaškem prejmejo višje plačilo za meso kot slovenski kmetje.
Da: Hribar se sprašuje, zakaj kmetje v teh državah dobijo več.
Lani je bila povprečna cena kilograma kruha 3,84 evra, kmet pa je od tega dobil le 20 centov.
Da: Podatek je navedel Ivan Brodnjak.
Letošnja suša in neurja so uničili krmo, zato bodo kmetje morali zmanjšati število glav živine.
Da: Hribar potrjuje pomanjkanje krme in nujno zmanjšanje števila živali.
Mladi se zaradi težkih razmer vse pogosteje odločajo za odhod s kmetij.
Da: Brodnjak je izpostavil, da mladi vse pogosteje zapuščajo kmetije.
Slovenski kmet ni kriv za podražitev hrane v Sloveniji.
Da: Podgoršek poudarja, da kmetije niso razlog za podražitve hrane.
Stroški vhodnih surovin so se zvišali, odkupne cene kmetijskih proizvodov pa padle.
Da: Članek potrjuje zvišanje stroškov in padec odkupnih cen.
Trenutna situacija v slovenskem kmetijstvu je najhujša v zgodovini Slovenije.
Da: To trditev je podčrtal Ivan Brodnjak.
Če bi maloprodajne cene spremljale cene na kmetijah, bi bila hrana cenejša.
Da: Podgoršek je izpostavil, da bi bila hrana v tem primeru cenejša.
STA
Cena odkupnega mleka se je v zadnjem letu znižala za četrtino.
Ni omenjeno
Kmet Andrej Hribar je maja za kilogram govejega mesa dobil 5,55 evra, avgusta pa le še 3,50 evra.
Ni omenjeno
Kmetje predlagajo dosledno označevanje porekla na trgovskih policah.
Ni omenjeno
Kmetje v Italiji, Avstriji, Nemčiji in na Hrvaškem prejmejo višje plačilo za meso kot slovenski kmetje.
Ni omenjeno
Lani je bila povprečna cena kilograma kruha 3,84 evra, kmet pa je od tega dobil le 20 centov.
Ni omenjeno
Letošnja suša in neurja so uničili krmo, zato bodo kmetje morali zmanjšati število glav živine.
Ni omenjeno
Mladi se zaradi težkih razmer vse pogosteje odločajo za odhod s kmetij.
Ni omenjeno
Slovenski kmet ni kriv za podražitev hrane v Sloveniji.
Da: Kmetje so poudarili, da niso krivi za podražitev hrane.
Stroški vhodnih surovin so se zvišali, odkupne cene kmetijskih proizvodov pa padle.
Da: Članek dobesedno navaja to trditev kot razlog za stanje.
Trenutna situacija v slovenskem kmetijstvu je najhujša v zgodovini Slovenije.
Ni omenjeno
Če bi maloprodajne cene spremljale cene na kmetijah, bi bila hrana cenejša.
Ni omenjeno
Svet24
Cena odkupnega mleka se je v zadnjem letu znižala za četrtino.
Da: Znižanje s 52 na 40 centov predstavlja 23-odstotni padec, kar je blizu četrtine.
Kmet Andrej Hribar je maja za kilogram govejega mesa dobil 5,55 evra, avgusta pa le še 3,50 evra.
Delno: Članek navaja 5,50 evra maja, ne 5,55 evra.
Kmetje predlagajo dosledno označevanje porekla na trgovskih policah.
Da: To je navedeno kot ena izmed rešitev kmetov.
Kmetje v Italiji, Avstriji, Nemčiji in na Hrvaškem prejmejo višje plačilo za meso kot slovenski kmetje.
Delno: Omenjen je nekonkurenčen položaj v primerjavi s sosednjimi državami, a brez imen.
Lani je bila povprečna cena kilograma kruha 3,84 evra, kmet pa je od tega dobil le 20 centov.
Delno: Članek navaja ceno kruha 3 evre, ne 3,84 evra.
Letošnja suša in neurja so uničili krmo, zato bodo kmetje morali zmanjšati število glav živine.
Delno: Omenjeno je pomanjkanje krme in odprodaja živine, ne pa suša in neurja.
Mladi se zaradi težkih razmer vse pogosteje odločajo za odhod s kmetij.
Ne: Članek navaja, da kmetje kljub težavam ostajajo na zemlji.
Slovenski kmet ni kriv za podražitev hrane v Sloveniji.
Da: Članek implicira, da so za visoke cene krivi trgovci, ne kmetje.
Stroški vhodnih surovin so se zvišali, odkupne cene kmetijskih proizvodov pa padle.
Delno: Omenjen je padec odkupnih cen, stroški surovin niso eksplicitno navedeni.
Trenutna situacija v slovenskem kmetijstvu je najhujša v zgodovini Slovenije.
Ni omenjeno
Če bi maloprodajne cene spremljale cene na kmetijah, bi bila hrana cenejša.
Da: Podgoršek trdi, da bi se morale maloprodajne cene znižati.

Analiza sentimenta

EntitetaKljučne razlikeSTARTV Slovenija24urNova24TVN1DomovinaSvet24
SlovenijaVsi viri Slovenijo prikazujejo nevtralno, brez razlik v sentimentu.Nevtralno: omenjena kot država, kjer se podražitve dogajajo, brez vrednotenjaNevtralno: omenjena kot država, kjer potekajo dogodki.Nevtralno: omenjena kot država, brez meta-vrednotenja.Nevtralno: omenjena kot država, brez vrednotenja.Nevtralno: omenjena v kontekstu cen in kmetijstva, brez vrednotenja.Nevtralno: omenjena kot država, kjer padajo cene, brez vrednotenja.Nevtralno: omenjena kot država, kjer kmetje delujejo.
Jože PodgoršekVsi viri ga omenjajo nevtralno kot predsednika KGZS; ni razlik v sentimentu.Ni omenjenoNevtralno: citiran kot predsednik KGZS, brez meta-vrednotenja.Nevtralno: citiran kot predsednik KGZS, brez meta-vrednotenja.Nevtralno: citiran kot predsednik KGZS, brez meta-vrednotenja.Nevtralno: citiran kot predsednik KGZS, brez meta-vrednotenja.Nevtralno: kot predsednik KGZS podaja izjave, ni meta-vrednotenja.Nevtralno: kot predsednik KGZS opozarja na paradoks, ni meta-vrednotenja.
Andrej HribarVsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu.Ni omenjenoNevtralno: citiran s primeri in vprašanji, brez meta-vrednotenja.Nevtralno: predstavljen z izračuni in citati, brez meta-vrednotenja.Nevtralno: citiran kot kmet, brez meta-vrednotenja.Nevtralno: citiran s primeri in vprašanji, brez meta-vrednotenja.Nevtralno: kot kmet opisuje svojo situacijo, ni meta-vrednotenja.Nevtralno: kot kmet podaja izjave in kritike, ni meta-vrednotenja.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS)Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu.Ni omenjenoNevtralno: omenjena kot organizacija, ki jo vodi Podgoršek.Nevtralno: omenjena prek predsednika, brez meta-vrednotenja.Nevtralno: omenjena kot organizacija, brez vrednotenja.Nevtralno: omenjena kot organizacija, ki jo vodi Podgoršek.Nevtralno: organizator novinarske konference, informativno omenjena.Nevtralno: omenjena kot organizacija, ki opozarja na razmere.
Sindikat kmetov Slovenije (SKS)Vsi viri poročajo nevtralno, brez bistvenih razlik.Ni omenjenoNevtralno: omenjen prek predsednika, brez vrednotenja.Nevtralno: omenjen prek predsednika, brez meta-vrednotenja.Nevtralno: omenjen kot sindikat, brez vrednotenja.Nevtralno: omenjen prek predsednika Brodnjaka, brez vrednotenja.Nevtralno: organizator novinarske konference, informativno omenjen.Nevtralno: omenjen preko predsednika, ni meta-vrednotenja.
DomžaleVsi viri obravnavajo nevtralno, brez razlik.Nevtralno: kraj dogodka, omenjen brez vrednotenjaNevtralno: kraj dogodka, brez vrednotenja.Nevtralno: omenjene kot kraj, brez meta-vrednotenja.Nevtralno: omenjene kot kraj, brez vrednotenja.Nevtralno: omenjene kot kraj kmetije, brez vrednotenja.Nevtralno: omenjene kot kraj, brez vrednotenja.Ni omenjeno
Ivan BrodnjakViri enotno nevtralni; ni bistvenih razlik.Ni omenjenoNevtralno: citiran s kritiko razmer, a ni meta-vrednoten.Nevtralno: citiran kot predsednik SKS, brez meta-vrednotenja.Nevtralno: citiran kot predsednik SKS, brez meta-vrednotenja.Nevtralno: citiran s kritiko razmer, a ni meta-vrednoten.Ni omenjenoNevtralno: kot predsednik SKS pojasnjuje deleže, ni meta-vrednotenja.
kmetija ŽabjeViri enotno nevtralni; edina razlika: Domovina dodaja lastniški pridevek "Hribarjeva".Ni omenjenoNevtralno: kraj novinarske konference, brez vrednotenja.Nevtralno: omenjena kot lokacija, brez meta-vrednotenja.Nevtralno: omenjena kot lokacija dogodka.Nevtralno: omenjena kot lokacija novinarske konference.Nevtralno: omenjena kot Hribarjeva kmetija, brez vrednotenja.Ni omenjeno
NemčijaVsi viri poročajo nevtralno, brez izrazitega sentimenta.Ni omenjenoNevtralno: omenjena kot primer višjih plačil kmetom.Nevtralno: omenjena v primerjavi plačil, brez meta-vrednotenja.Ni omenjenoNevtralno: omenjena kot država z višjimi plačili kmetom.Nevtralno: omenjena v primerjavi cen, brez vrednotenja.Ni omenjeno
ItalijaViri enotno nevtralni, brez razlik.Ni omenjenoNevtralno: omenjena kot primer višjih plačil kmetom.Nevtralno: omenjena v primerjavi plačil, brez meta-vrednotenja.Ni omenjenoNevtralno: omenjena kot država z višjimi plačili kmetom.Ni omenjenoNi omenjeno
AvstrijaViri enotno nevtralni, brez razlik v prikazu.Ni omenjenoNevtralno: omenjena kot primer višjih plačil kmetom.Nevtralno: omenjena v primerjavi plačil, brez meta-vrednotenja.Ni omenjenoNevtralno: omenjena kot država z višjimi plačili kmetom.Ni omenjenoNi omenjeno
HrvaškaNevtralna omemba v 3 virih; ostali je ne omenjajo.Ni omenjenoNevtralno: omenjena kot primer višjih plačil kmetom.Nevtralno: omenjena v primerjavi plačil, brez meta-vrednotenja.Ni omenjenoNevtralno: omenjena kot država z višjimi plačili kmetom.Ni omenjenoNi omenjeno

entities

  • Slovenija
  • Jože Podgoršek
  • Andrej Hribar
  • Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS)
  • Sindikat kmetov Slovenije (SKS)
  • Domžale
  • Ivan Brodnjak
  • kmetija Žabje
  • Nemčija
  • Italija
  • Avstrija
  • Hrvaška

key differences

Andrej Hribar
Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu.
Avstrija
Viri enotno nevtralni, brez razlik v prikazu.
Domžale
Vsi viri obravnavajo nevtralno, brez razlik.
Hrvaška
Nevtralna omemba v 3 virih; ostali je ne omenjajo.
Italija
Viri enotno nevtralni, brez razlik.
Ivan Brodnjak
Viri enotno nevtralni; ni bistvenih razlik.
Jože Podgoršek
Vsi viri ga omenjajo nevtralno kot predsednika KGZS; ni razlik v sentimentu.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS)
Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu.
Nemčija
Vsi viri poročajo nevtralno, brez izrazitega sentimenta.
Sindikat kmetov Slovenije (SKS)
Vsi viri poročajo nevtralno, brez bistvenih razlik.
Slovenija
Vsi viri Slovenijo prikazujejo nevtralno, brez razlik v sentimentu.
kmetija Žabje
Viri enotno nevtralni; edina razlika: Domovina dodaja lastniški pridevek "Hribarjeva".

source analyses

24ur
Andrej Hribar
Nevtralno: predstavljen z izračuni in citati, brez meta-vrednotenja.
Avstrija
Nevtralno: omenjena v primerjavi plačil, brez meta-vrednotenja.
Domžale
Nevtralno: omenjene kot kraj, brez meta-vrednotenja.
Hrvaška
Nevtralno: omenjena v primerjavi plačil, brez meta-vrednotenja.
Italija
Nevtralno: omenjena v primerjavi plačil, brez meta-vrednotenja.
Ivan Brodnjak
Nevtralno: citiran kot predsednik SKS, brez meta-vrednotenja.
Jože Podgoršek
Nevtralno: citiran kot predsednik KGZS, brez meta-vrednotenja.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS)
Nevtralno: omenjena prek predsednika, brez meta-vrednotenja.
Nemčija
Nevtralno: omenjena v primerjavi plačil, brez meta-vrednotenja.
Sindikat kmetov Slovenije (SKS)
Nevtralno: omenjen prek predsednika, brez meta-vrednotenja.
Slovenija
Nevtralno: omenjena kot država, brez meta-vrednotenja.
kmetija Žabje
Nevtralno: omenjena kot lokacija, brez meta-vrednotenja.
Domovina
Andrej Hribar
Nevtralno: kot kmet opisuje svojo situacijo, ni meta-vrednotenja.
Avstrija
Ni omenjeno
Domžale
Nevtralno: omenjene kot kraj, brez vrednotenja.
Hrvaška
Ni omenjeno
Italija
Ni omenjeno
Ivan Brodnjak
Ni omenjeno
Jože Podgoršek
Nevtralno: kot predsednik KGZS podaja izjave, ni meta-vrednotenja.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS)
Nevtralno: organizator novinarske konference, informativno omenjena.
Nemčija
Nevtralno: omenjena v primerjavi cen, brez vrednotenja.
Sindikat kmetov Slovenije (SKS)
Nevtralno: organizator novinarske konference, informativno omenjen.
Slovenija
Nevtralno: omenjena kot država, kjer padajo cene, brez vrednotenja.
kmetija Žabje
Nevtralno: omenjena kot Hribarjeva kmetija, brez vrednotenja.
N1
Andrej Hribar
Nevtralno: citiran s primeri in vprašanji, brez meta-vrednotenja.
Avstrija
Nevtralno: omenjena kot država z višjimi plačili kmetom.
Domžale
Nevtralno: omenjene kot kraj kmetije, brez vrednotenja.
Hrvaška
Nevtralno: omenjena kot država z višjimi plačili kmetom.
Italija
Nevtralno: omenjena kot država z višjimi plačili kmetom.
Ivan Brodnjak
Nevtralno: citiran s kritiko razmer, a ni meta-vrednoten.
Jože Podgoršek
Nevtralno: citiran kot predsednik KGZS, brez meta-vrednotenja.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS)
Nevtralno: omenjena kot organizacija, ki jo vodi Podgoršek.
Nemčija
Nevtralno: omenjena kot država z višjimi plačili kmetom.
Sindikat kmetov Slovenije (SKS)
Nevtralno: omenjen prek predsednika Brodnjaka, brez vrednotenja.
Slovenija
Nevtralno: omenjena v kontekstu cen in kmetijstva, brez vrednotenja.
kmetija Žabje
Nevtralno: omenjena kot lokacija novinarske konference.
Nova24TV
Andrej Hribar
Nevtralno: citiran kot kmet, brez meta-vrednotenja.
Avstrija
Ni omenjeno
Domžale
Nevtralno: omenjene kot kraj, brez vrednotenja.
Hrvaška
Ni omenjeno
Italija
Ni omenjeno
Ivan Brodnjak
Nevtralno: citiran kot predsednik SKS, brez meta-vrednotenja.
Jože Podgoršek
Nevtralno: citiran kot predsednik KGZS, brez meta-vrednotenja.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS)
Nevtralno: omenjena kot organizacija, brez vrednotenja.
Nemčija
Ni omenjeno
Sindikat kmetov Slovenije (SKS)
Nevtralno: omenjen kot sindikat, brez vrednotenja.
Slovenija
Nevtralno: omenjena kot država, brez vrednotenja.
kmetija Žabje
Nevtralno: omenjena kot lokacija dogodka.
RTV Slovenija
Andrej Hribar
Nevtralno: citiran s primeri in vprašanji, brez meta-vrednotenja.
Avstrija
Nevtralno: omenjena kot primer višjih plačil kmetom.
Domžale
Nevtralno: kraj dogodka, brez vrednotenja.
Hrvaška
Nevtralno: omenjena kot primer višjih plačil kmetom.
Italija
Nevtralno: omenjena kot primer višjih plačil kmetom.
Ivan Brodnjak
Nevtralno: citiran s kritiko razmer, a ni meta-vrednoten.
Jože Podgoršek
Nevtralno: citiran kot predsednik KGZS, brez meta-vrednotenja.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS)
Nevtralno: omenjena kot organizacija, ki jo vodi Podgoršek.
Nemčija
Nevtralno: omenjena kot primer višjih plačil kmetom.
Sindikat kmetov Slovenije (SKS)
Nevtralno: omenjen prek predsednika, brez vrednotenja.
Slovenija
Nevtralno: omenjena kot država, kjer potekajo dogodki.
kmetija Žabje
Nevtralno: kraj novinarske konference, brez vrednotenja.
STA
Andrej Hribar
Ni omenjeno
Avstrija
Ni omenjeno
Domžale
Nevtralno: kraj dogodka, omenjen brez vrednotenja
Hrvaška
Ni omenjeno
Italija
Ni omenjeno
Ivan Brodnjak
Ni omenjeno
Jože Podgoršek
Ni omenjeno
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS)
Ni omenjeno
Nemčija
Ni omenjeno
Sindikat kmetov Slovenije (SKS)
Ni omenjeno
Slovenija
Nevtralno: omenjena kot država, kjer se podražitve dogajajo, brez vrednotenja
kmetija Žabje
Ni omenjeno
Svet24
Andrej Hribar
Nevtralno: kot kmet podaja izjave in kritike, ni meta-vrednotenja.
Avstrija
Ni omenjeno
Domžale
Ni omenjeno
Hrvaška
Ni omenjeno
Italija
Ni omenjeno
Ivan Brodnjak
Nevtralno: kot predsednik SKS pojasnjuje deleže, ni meta-vrednotenja.
Jože Podgoršek
Nevtralno: kot predsednik KGZS opozarja na paradoks, ni meta-vrednotenja.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS)
Nevtralno: omenjena kot organizacija, ki opozarja na razmere.
Nemčija
Ni omenjeno
Sindikat kmetov Slovenije (SKS)
Nevtralno: omenjen preko predsednika, ni meta-vrednotenja.
Slovenija
Nevtralno: omenjena kot država, kjer kmetje delujejo.
kmetija Žabje
Ni omenjeno

Scenariji

scenarios
  • description
    Po pritiskih KGZS in Sindikata kmetov Slovenije ter medijski pozornosti trgovci kot so Mercator, Spar in Tuš delno zvišajo odkupne cene slovenskim kmetom, kar izboljša dohodkovni položaj kmetov, kot je Andrej Hribar. Cene na policah ostanejo nespremenjene, ker trgovci znižajo lastne marže.
    plausibility
    realistic
    time horizon
    mid
    title
    Odkupne cene kmetom se zvišajo
    valence
    positive
  • description
    Ministrstvo za kmetijstvo pod vodstvom Iztoka Šiška napove analizo celotne prehranske verige od kmeta do police. Ugotovitve pokažejo, da si največji delež dodane vrednosti prisvajajo predelovalci in trgovci, vendar do konkretnih ukrepov ne pride, saj vlada nima vzvodov za regulacijo marž.
    plausibility
    realistic
    time horizon
    mid
    title
    Državna preiskava prehranske verige
    valence
    neutral
  • description
    Zaradi vztrajno nizkih odkupnih cen in visokih stroškov pridelave se vedno več mladih, kot opozarja Ivan Brodnjak, odloči za opustitev kmetovanja. Kmetije propadajo, slovenska samooskrba z mlekom in mesom pade, poveča se uvoz iz Nemčije in Avstrije.
    plausibility
    realistic
    time horizon
    long
    title
    Množičen odhod mladih s kmetij
    valence
    negative
  • description
    Po zahtevah KGZS in Sindikata kmetov Slovenije vlada uvede obvezno označevanje porekla za meso in mleko v trgovinah. Potrošniki začnejo bolj ozaveščeno izbirati slovensko hrano, kar poveča povpraševanje in omogoči kmetom višje odkupne cene.
    plausibility
    plausible
    time horizon
    mid
    title
    Obvezno označevanje porekla hrane
    valence
    positive
  • description
    KGZS in Sindikat kmetov Slovenije organizirata večje proteste pred sedeži večjih trgovskih verig, kot so Mercator, Spar in Tuš. Protesti pritegnejo medijsko pozornost, vendar trgovci zavrnejo pogajanja o višjih odkupnih cenah, sklicujoč se na konkurenco na trgu.
    plausibility
    plausible
    time horizon
    short
    title
    Kmetje protestirajo pred trgovskimi centri
    valence
    neutral
  • description
    Zaradi pritiskov na znižanje marž trgovci, kot sta Spar in Tuš, še povečajo delež uvoza cenejšega mesa iz Nemčije in Italije. Slovenski kmetje, kot je Andrej Hribar, izgubijo še večji del trga, njihovi prihodki padejo pod vzdržno raven.
    plausibility
    plausible
    time horizon
    mid
    title
    Trgovci povečajo uvoz cenejšega mesa
    valence
    negative
  • description
    Po dolgotrajnih pogajanjih in pritiskih javnosti državni zbor sprejme zakon, ki prepove prodajo kmetijskih proizvodov pod ceno in določi najnižji delež odkupne cene v končni maloprodajni ceni. Zakon začne veljati v enem letu, kar stabilizira dohodke kmetov.
    plausibility
    speculative
    time horizon
    long
    title
    Zakon o pošteni prehranski verigi
    valence
    positive
  • description
    Več slovenskih kmetov, povezanih v KGZS, ustanovi lastno zadrugo in blagovno znamko za neposredno prodajo potrošnikom prek spleta in tržnic. S tem zaobidejo trgovce in povečajo svoj delež v ceni, vendar je obseg prodaje skromen in ne vpliva na celoten trg.
    plausibility
    speculative
    time horizon
    long
    title
    Ustanovitev kmetijske zadružne blagovne znamke
    valence
    neutral
  • description
    Zaradi pomanjkanja krme po suši in nizkih odkupnih cen so kmetje, kot je Andrej Hribar, prisiljeni prodati večino plemenske živine, kar v nekaj letih povzroči strm padec domače govedoreje. Slovenija postane skoraj popolnoma odvisna od uvoza mesa in mleka.
    plausibility
    speculative
    time horizon
    long
    title
    Kmetje množično prodajajo plemensko živino
    valence
    negative

Viri

articles
  • article order
    9
    body
    Domžale, 07. oktobra (STA) Ob napovedih, da se bo hrana v bližnji prihodnosti še podražila, so kmetje danes poudarili, da niso oni krivi za podražitev hrane v slovenskih trgovinah. Stroški vhodnih surovin so se zvišali, medtem ko so odkupne cene kmetijskih proizvodov padle. Cena odkupnega ...
    language
    slv
    published at
    2026-10-07T14:42:16
    source
    STA
    title
    Kmetje: Mi nismo razlog za podražitev hrane (I)
    url
    https://www.sta.si/3607585/
  • article order
    3
    body
    Kmetje poudarjajo, da niso krivi za podražitev hrane v slovenskih trgovinah. Stroški vhodnih surovin so se zvišali, medtem ko so odkupne cene kmetijskih proizvodov padle, cena odkupnega mleka se je na primer v zadnjem letu znižala za četrtino. "Slovenski kmet ni kriv za podražitev hrane v Republiki Sloveniji," je na novinarski konferenci na kmetiji Žabje v Domžalah poudaril predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek in pojasnil, da se je cena mleka pri pridelovalcu v enem letu znižala za okoli četrtino, krompir se je pocenil za okoli šest odstotkov, sadje za osem odstotkov. Z veliko krizo pa se soočajo tudi pridelovalci svinjskega mesa, saj njegova cena pada že več kot eno leto. Kmet Andrej Hribar je s svojimi računi ponazoril, da je maja za kilogram kravjega mesa v klavnici dobil 5,55 evra, avgusta pa približno 3,50 evra. Sam ima v hlevu 40 krav molznic, zato je oddaja mleka pomemben prihodek, ki pa se je v zadnjem letu močno znižal. Lani avgusta je za liter mleka dobil približno 52 centov, letos avgusta pa nekaj manj kot 40 centov. Ob tem se je vprašal, kako je mogoče, da kmetje v Italiji, Avstriji, Nemčiji in na Hrvaškem prejmejo boljše višje plačilo za meso, a je potem uvoženo meso v slovenskih trgovinah cenejše od slovenskega. "Lani je bila povprečna cena kilograma kruha 3,84 evra, kmet pa je od tega dobil 20 centov. V kruhu je 80 odstotkov moke oz. pšenice, kmet pa dobi 20 centov," je bil kritičen predsednik Sindikata kmetov Slovenije Ivan Brodnjak in opozoril na vse težji gospodarski in psihološki položaj slovenskih kmetov, ki se soočajo s posledicami naravnih nesreč, naraščajočimi stroški pridelave in hkratnim občutnim padcem odkupnih cen. Izpostavil je, da se mladi zaradi vse težjih razmer vse pogosteje odločajo za odhod s kmetij, nekateri kmetje pa so prisiljeni prodajati tudi plemensko živino. "Trenutna situacija v slovenskem kmetijstvu je najhujša v zgodovini Slovenije," je podčrtal. "Kmetje smo tako vzgojeni, da kmetijo nekako moramo preživeti, tudi če sebi vzamemo, me pa moti, da v medijih poslušam, da se bo hrana zaradi suše podražila, medtem ko jaz kot kmet recimo dobim nižje plačilo za meso. V tem primeru bi pričakoval, da bo tudi potrošnik - tudi sam sem potrošnik - plačal nižjo ceno," je navedel Hribar. Če bi maloprodajne cene spremljale cene na kmetijah, bi bila hrana cenejša Kmetje so poudarili, da je za končno ceno treba pogledati celotno prehransko verigo. "Ne želimo kazati s prstom, kje v verigi se dodaja vrednost, želimo samo poudariti, da slovenske kmetije zagotovo niso razlog za morebitne podražitve hrane. Če bi namreč maloprodajne cene spremljale cene na kmetijah, bi bila hrana cenejša," je izpostavil Podgoršek. Letošnje vreme kmetom ni prizanašalo, krmo so jim uničila tako neurja kot suša. Kot je pojasnil Hribar, imajo sami zaradi suše občutno manj krme, zato bodo morali zmanjšati število glav. Naučili so ga namreč, naj ima kmet toliko živali, kolikor jih kmetija lahko preživi. Zagotovo bodo ohranili matično čredo, to je najboljše krave, prodali pa kakšno več, kot bi bila drugače predvidena za zakol. Prav tako bodo kakšnega bika dali iz hleva prej, kot bi ga običajno, in ga ne bodo toliko časa redili. Hribar je ob tem pozdravil odločitev ministrstva za kmetijstvo, da letos zaradi bistveno zmanjšane rasti travinja ter pomanjkanja krme za rejne živali izjemoma dovoli košnjo zelenega pokrova in uporabo pokošene biomase za krmo.
    language
    slv
    published at
    2026-10-07T12:49:35
    source
    RTV Slovenija
    title
    Podgoršek: Slovenski kmet ni kriv za podražitev hrane v Sloveniji
    url
    https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/podgorsek-slovenski-kmet-ni-kriv-za-podrazitev-hrane-v-sloveniji/796125
  • article order
    2
    body
    Ob napovedih, da se bo hrana v bližnji prihodnosti še podražila, so kmetje poudarili, da niso oni krivi za podražitev hrane v slovenskih trgovinah. Stroški vhodnih surovin so se zvišali, medtem ko so odkupne cene kmetijskih proizvodov padle - cena odkupnega mleka se je na primer v zadnjem letu znižala za četrtino, so izpostavili. "Slovenski kmet ni kriv za podražitev hrane v Republiki Sloveniji," je na današnji novinarski konferenci na kmetiji Žabje v Domžalah poudaril predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek. Kot je povedal, se je cena mleka pri pridelovalcu v enem letu znižala za okoli četrtino, krompir se je pocenil za okoli šest odstotkov, sadje za osem odstotkov. Z veliko krizo pa se soočajo tudi pridelovalci svinjskega mesa, saj njegova cena pada že več kot eno leto. Kot je s svojimi računi ponazoril kmet Andrej Hribar, je maja za kilogram govejega mesa v klavnici dobil 5,55 evra, avgusta pa približno 3,50 evra. Sam ima v hlevu 40 krav molznic, zato je oddaja mleka pomemben prihodek, ki pa se je v zadnjem letu močno znižal. Lani avgusta je za liter mleka dobil približno 52 centov, letos avgusta pa nekaj manj kot 40 centov. Ob tem se je vprašal, kako je mogoče, da kmetje v Italiji, Avstriji, Nemčiji in na Hrvaškem prejmejo boljše višje plačilo za meso, a je potem uvoženo meso v slovenskih trgovinah cenejše od slovenskega. "Lani je bila povprečna cena kilograma kruha 3,84 evra, kmet pa je od tega dobil 20 centov. V kruhu je 80 odstotkov moke oziroma pšenice, kmet pa dobi 20 centov," je bil kritičen predsednik Sindikata kmetov Slovenije Ivan Brodnjak. Ob tem je opozoril na vse težji gospodarski in psihološki položaj slovenskih kmetov, ki se soočajo s posledicami naravnih nesreč, naraščajočimi stroški pridelave in hkratnim občutnim padcem odkupnih cen. Izpostavil je, da se mladi zaradi vse težjih razmer vse pogosteje odločajo za odhod s kmetij, nekateri kmetje pa so prisiljeni prodajati tudi plemensko živino. "Trenutna situacija v slovenskem kmetijstvu je najhujša v zgodovini Slovenije," je podčrtal. "Kmetje smo tako vzgojeni, da kmetijo nekako moramo preživeti, tudi če sebi vzamemo, me pa moti, da v medijih poslušam, da se bo hrana zaradi suše podražila, medtem ko jaz kot kmet recimo dobim nižje plačilo za meso. V tem primeru bi pričakoval, da bo tudi potrošnik - tudi sam sem potrošnik - plačal nižjo ceno," je bil jasen Hribar. Preberi še Katera živila so se v zadnjih letih najbolj podražila? Kmetje so poudarili, da je za končno ceno treba pogledati celotno prehransko verigo. "Ne želimo kazati s prstom, kje v verigi se dodaja vrednost, želimo samo poudariti, da slovenske kmetije zagotovo niso razlog za morebitne podražitve hrane. Če bi namreč maloprodajne cene spremljale cene na kmetijah, bi bila hrana cenejša," je podčrtal Podgorošek. Preberi še Ena najhujših letin zadnjega pol stoletja, kmetje obupani upajo na pomoč Letošnje vreme kmetom ni prizanašalo, krmo so jim uničila tako neurja kot suša. Kot je pojasnil Hribar, imajo sami zaradi suše občutno manj krme, zato bodo morali zmanjšati število glav. Naučili so ga namreč, naj ima kmet toliko živali, kolikor jih kmetija lahko preživi. Zagotovo bodo ohranili matično čredo, to je najboljše krave, prodali pa kakšno več, kot bi bila drugače predvidena za zakol. Prav tako bodo kakšnega bika dali iz hleva prej, kot bi ga običajno, in ga ne bodo toliko časa redili. Je pa Hribar ob tem pozdravil odločitev ministrstva za kmetijstvo, da letos zaradi bistveno zmanjšane rasti travinja ter pomanjkanja krme za rejne živali izjemoma dovoli košnjo zelenega pokrova in uporabo pokošene biomase za krmo.
    language
    slv
    published at
    2026-10-07T12:41:53
    source
    24ur
    title
    Kmetje: Nismo razlog za podražitev hrane
    url
    https://www.24ur.com/novice/slovenija/kmetje-nismo-razlog-za-podrazitev-hrane.html
  • article order
    4
    body
    Ob napovedih, da se bo hrana v bližnji prihodnosti še podražila, so kmetje danes poudarili, da niso oni krivi za podražitev hrane v slovenskih trgovinah. Stroški vhodnih surovin so se zvišali, medtem ko so odkupne cene kmetijskih proizvodov padle, cena odkupnega mleka se je na primer v zadnjem letu znižala za četrtino, so izpostavili. "Slovenski kmet ni kriv za podražitev hrane v Republiki Sloveniji," je na današnji novinarski konferenci na kmetiji Žabje v Domžalah poudaril predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek. Kot je povedal, se je cena mleka pri pridelovalcu v enem letu znižala za okoli četrtino, krompir se je pocenil za okoli šest odstotkov, sadje za osem odstotkov. Z veliko krizo pa se soočajo tudi pridelovalci svinjskega mesa, saj njegova cena pada že več kot eno leto. Tako hudo še ni bilo "Lani je bila povprečna cena kilograma kruha 3,84 evra, kmet pa je od tega dobil 20 centov. V kruhu je 80 odstotkov moke oz. pšenice, kmet pa dobi 20 centov," je bil kritičen predsednik Sindikata kmetov Slovenije Ivan Brodnjak. Ob tem je opozoril na vse težji gospodarski in psihološki položaj slovenskih kmetov, ki se soočajo s posledicami naravnih nesreč, naraščajočimi stroški pridelave in hkratnim občutnim padcem odkupnih cen. Izpostavil je, da se mladi zaradi vse težjih razmer vse pogosteje odločajo za odhod s kmetij, nekateri kmetje pa so prisiljeni prodajati tudi plemensko živino. "Trenutna situacija v slovenskem kmetijstvu je najhujša v zgodovini Slovenije," je podčrtal. "Kmetje smo tako vzgojeni, da kmetijo nekako moramo preživeti, tudi če sebi vzamemo, me pa moti, da v medijih poslušam, da se bo hrana zaradi suše podražila, medtem ko jaz kot kmet recimo dobim nižje plačilo za meso. V tem primeru bi pričakoval, da bo tudi potrošnik - tudi sam sem potrošnik - plačal nižjo ceno," je bil jasen Hribar. Kmetje so poudarili, da je za končno ceno treba pogledati celotno prehransko verigo. "Ne želimo kazati s prstom, kje v verigi se dodaja vrednost, želimo samo poudariti, da slovenske kmetije zagotovo niso razlog za morebitne podražitve hrane. Če bi namreč maloprodajne cene spremljale cene na kmetijah, bi bila hrana cenejša," je podčrtal Podgoršek. Letošnje vreme kmetom ni prizanašalo, krmo so jim uničila tako neurja kot suša. Kot je pojasnil Hribar, imajo sami zaradi suše občutno manj krme, zato bodo morali zmanjšati število glav. Naučili so ga namreč, naj ima kmet toliko živali, kolikor jih kmetija lahko preživi. Zagotovo bodo ohranili matično čredo, to je najboljše krave, prodali pa kakšno več, kot bi bila drugače predvidena za zakol. Prav tako bodo kakšnega bika dali iz hleva prej, kot bi ga običajno, in ga ne bodo toliko časa redili. Je pa Hribar ob tem pozdravil odločitev ministrstva za kmetijstvo, da letos zaradi bistveno zmanjšane rasti travinja ter pomanjkanja krme za rejne živali izjemoma dovoli košnjo zelenega pokrova in uporabo pokošene biomase za krmo.
    language
    slv
    published at
    2026-10-07T12:22:22
    source
    Nova24TV
    title
    Kmet ni kriv za podražitev hrane v Sloveniji
    url
    https://nova24tv.si/kmet-ni-kriv-za-podrazitev-hrane-v-sloveniji/
  • article order
    0
    body
    Ob napovedih, da se bo hrana v bližnji prihodnosti še podražila, so kmetje danes poudarili, da niso oni krivi za podražitev hrane v slovenskih trgovinah. Stroški vhodnih surovin so se zvišali, medtem ko so odkupne cene kmetijskih proizvodov padle, cena odkupnega mleka se je na primer v zadnjem letu znižala za četrtino, so izpostavili. "Slovenski kmet ni kriv za podražitev hrane v Republiki Sloveniji," je na današnji novinarski konferenci na kmetiji Žabje v Domžalah poudaril predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek. Kot je povedal, se je cena mleka pri pridelovalcu v enem letu znižala za okoli četrtino, krompir se je pocenil za okoli šest odstotkov, sadje za osem odstotkov. Z veliko krizo pa se soočajo tudi pridelovalci svinjskega mesa, saj njegova cena pada že več kot eno leto. Kot je s svojimi računi ponazoril kmet Andrej Hribar, je maja za kilogram kravjega mesa v klavnici dobil 5,55 evra, avgusta pa približno 3,50 evra. Sam ima v hlevu 40 krav molznic, zato je oddaja mleka pomemben prihodek, ki pa se je v zadnjem letu močno znižal. Lani avgusta je za liter mleka dobil približno 52 centov, letos avgusta pa nekaj manj kot 40 centov. Ob tem se je vprašal, kako je mogoče, da kmetje v Italiji, Avstriji, Nemčiji in na Hrvaškem prejmejo boljše višje plačilo za meso, a je potem uvoženo meso v slovenskih trgovinah cenejše od slovenskega. "Lani je bila povprečna cena kilograma kruha 3,84 evra, kmet pa je od tega dobil 20 centov. V kruhu je 80 odstotkov moke oz. pšenice, kmet pa dobi 20 centov," je bil kritičen predsednik Sindikata kmetov Slovenije Ivan Brodnjak. Ob tem je opozoril na vse težji gospodarski in psihološki položaj slovenskih kmetov, ki se soočajo s posledicami naravnih nesreč, naraščajočimi stroški pridelave in hkratnim občutnim padcem odkupnih cen. Izpostavil je, da se mladi zaradi vse težjih razmer vse pogosteje odločajo za odhod s kmetij, nekateri kmetje pa so prisiljeni prodajati tudi plemensko živino. "Trenutna situacija v slovenskem kmetijstvu je najhujša v zgodovini Slovenije," je podčrtal. "Kmetje smo tako vzgojeni, da kmetijo nekako moramo preživeti, tudi če sebi vzamemo, me pa moti, da v medijih poslušam, da se bo hrana zaradi suše podražila, medtem ko jaz kot kmet recimo dobim nižje plačilo za meso. V tem primeru bi pričakoval, da bo tudi potrošnik - tudi sam sem potrošnik - plačal nižjo ceno," je bil jasen Hribar. Kmetje so poudarili, da je za končno ceno treba pogledati celotno prehransko verigo. "Ne želimo kazati s prstom, kje v verigi se dodaja vrednost, želimo samo poudariti, da slovenske kmetije zagotovo niso razlog za morebitne podražitve hrane. Če bi namreč maloprodajne cene spremljale cene na kmetijah, bi bila hrana cenejša," je podčrtal Podgorošek. Letošnje vreme kmetom ni prizanašalo, krmo so jim uničila tako neurja kot suša. Kot je pojasnil Hribar, imajo sami zaradi suše občutno manj krme, zato bodo morali zmanjšati število glav. Naučili so ga namreč, naj ima kmet toliko živali, kolikor jih kmetija lahko preživi. Zagotovo bodo ohranili matično čredo, to je najboljše krave, prodali pa kakšno več, kot bi bila drugače predvidena za zakol. Prav tako bodo kakšnega bika dali iz hleva prej, kot bi ga običajno, in ga ne bodo toliko časa redili. Je pa Hribar ob tem pozdravil odločitev ministrstva za kmetijstvo, da letos zaradi bistveno zmanjšane rasti travinja ter pomanjkanja krme za rejne živali izjemoma dovoli košnjo zelenega pokrova in uporabo pokošene biomase za krmo.
    language
    slv
    published at
    2026-10-07T12:11:41
    source
    N1
    title
    "Kmet ni kriv za podražitev hrane v Sloveniji"
    url
    https://n1info.si/novice/slovenija/kmet-ni-kriv-za-podrazitev-hrane-v-sloveniji/
  • article order
    8
    body
    Kmet ni razlog za podražitve hrane - takšno je bilo glavno sporočilo novinarske konference, ki sta jo pripravila Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) in Sindikat kmetov Slovenije (SKS). Opozorili so, da se kljub zahtevni sezoni in višjim stroškom pridelave cene številnih kmetijskih proizvodov pri pridelovalcih znižujejo - česar pa potrošniki na trgovskih policah ne občutimo, prej nasprotno. Predsednik KGZS Jože Podgoršek je poudaril, da kmet ni kriv za kakršne koli podražitve hrane. Spomnil je na razne medijske objave, ki so kazale na to, da naj bi se hrana jeseni na trgovskih policah podražila zaradi suše, zaradi manjšega domačeha pridelka, zaradi podražitve gnojil in goriva. A je vse te razloge zavrnil - cene na kmetijah padajo in ta trend se ne ustavlja. Kmetje imajo težko situacijo, še tisto kar pridelajo, je na koncu težko prodati. Pojasnil je, da je cena mleka padla za 25 odstotkov, padajo cene prašičjega mesa, govedi, krompirja in sadja. Odkupne cene mesa v treh mesecih padle za okoli 40 odstotkov Andrej Hribar s kmetije Žabje z Brda pri Domžalah na družinski kmetiji dela sam. Kmetija predstavlja zaposlitev za celo družino, a daje dohodek samo za enega. Letos na dopust niso šli, enako velja za investicije. Maja so prodali dve kravi in dobili nekaj manj kot 5.000 evrov - kar pomeni ca. 5, 55 evra na kilo mesa. Avgusta so nato prodali tri večje krave, izkupička pa je bilo za 1.600 evrov manj - za kilo mesa so torej dobili le še 3, 50 evra. Hribar bi pričakoval, da bi bile posledično cene nižje tudi na trgovskih policah. Hribar je izpostavil, da že desetletja prodajamo slovenske proizvode za nižje cene kot vse naše sosednje države. Težko je razumeti, da kmet iz druge države proda kravo dražje kot naš kmet, v trgovini pa je uvoženo meso nato cenejše kot domače. "Če je nemški kmet meso prodal 30 odstotkov dražje kot jaz, me zanima, zakaj pride na naše trgovske police uvoženo meso za nižjo ceno kot slovensko," je dejal in dodal, da je naše meso prav gotovo bolj ekološko od tujega. Opozoril je tudi na pomanjkanje krme in se hkrati vprašal, ali bodo otroci sploh še želeli delati na kmetiji - se jim bo splačalo? Sam je sicer optimist, verjame, da bo njihova kmetija, ki šteje 80 glav govedi, preživela. "Moji predniki so preživeli pod cesarji, kralji in diktatorji. Da pa v demokraciji ne bi mogli preživeti, bi bilo pa tudi malo čudno," je pripomnnil.
    language
    slv
    published at
    2026-10-07T12:57:08
    source
    Domovina
    title
    Cene na kmetijah padajo, na policah pa je hrana vse dražja
    url
    https://www.domovina.je/cene-na-kmetijah-padajo-na-policah-pa-je-hrana-vse-drazja
  • article order
    7
    body
    Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek je na novinarski konferenci opozoril na paradoks v prehranski verigi. Poudaril je, da bi se morale maloprodajne cene na trgovskih policah celo znižati, če bi te dejansko sledile gibanju odkupnih cen na kmetijah. Za tri krave iztržili 1600 evrov manj kot maja za dve Predstavniki kmetov so nesorazmerja podkrepili s številkami iz prakse. Kmet Andrej Hribar je pojasnil, da so pri odkupnih cenah govedine v treh mesecih zabeležili skoraj 40-odstotni padec. Kmetje so maja za kilogram mesa starejših krav prejeli 5,50 evra, avgusta pa le še 3,50 evra. "Potem pa poslušamo, da bo treba hrano podražiti. Če sem jaz kot kmet dobil nižji izplen za meso, potem pričakujem, da bo tudi potrošnik dobil nižjo ceno," je jasen Hribar. Odkupna cena mleka se je v zadnjem letu znižala z 52 na 40 centov za liter. Cene prašičjega mesa so zdrsnile za do 15 odstotkov, za šest odstotkov so nižje odkupne cene krompirja, za osem odstotkov pa sadja. Kmetje ob tem izpostavljajo še nekonkurenčen položaj v primerjavi s sosednjimi državami. Zaradi pomanjkanja zimske krme so sicer številni prisiljeni v odprodajo plemenske živine, a ostajajo na zemlji. "Naši predniki so preživeli pod cesarji, kralji in diktatorji. Da pa zdaj v demokraciji ne bi mogli preživeti, bi bilo pa tudi malo čudno," meni Hribar. Od povprečne cene skoraj štirih evrov za kilogram kruha kmet dobi le 20 centov Absurdnost delitve dobička je na primeru pšenice ponazoril predsednik Sindikata kmetov Slovenije Ivan Brodnjak. Opozoril je, da pšenica predstavlja 80 odstotkov cene kilograma kruha, ki stane 3 evre, a kmet od tega dobi le 20 centov. "Kmetje bi bili zadovoljni že, če bi njihov delež znašal 30 centov," je poudaril Brodnjak. Kmetje kot eno izmed rešitev predlagajo dosledno označevanje porekla na trgovskih policah.
    language
    slv
    published at
    2026-10-07T11:29:24
    source
    Svet24
    title
    Kmetje: trgovci nas izžemajo, cene na policah pa vse višje
    url
    https://svet24.si/novice/kmetijstvo/kmetje-odkupne-cene-podrazitve-hrane-trgovci-1931812
source scope
analyzed source count
7
omitted articles
omitted source count
0
total source count
7