MedVrsticami

Slovenija na referendumu podprla odvzem volilne pravice tujcem iz tretjih držav 9.10.2026

Analiziranih 5 virov Slovenščina

Na posvetovalnem referendumu 11. oktobra 2026 so slovenski volivci z 59,65 odstotka glasov podprli zakonsko novelo, ki državljanom tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji odvzema volilno pravico na lokalnih volitvah. Referendum je potekal po tem, ko je državni zbor novelo zakona o lokalnih volitvah sprejel že junija 2026, kar je sprožilo kritike o ustavni spornosti postopka. Volilna udeležba je bila 37,67 odstotka, skupaj je glasovalo 639.374 volivcev. Zakon, ki ga je vložila koalicija SDS, NSi, SLS, Fokus in Resnica, je bil sprejet po skrajšanem postopku, brez širše javne razprave. Pravna stroka in nevladne organizacije so izrazile pomisleke glede ustavnosti, saj gre za odvzem že pridobljene pravice iz leta 2002. Ustavno sodišče je sicer že zavrnilo zahtevo za začasno zadržanje, vendar je bila vložena nova pobuda za oceno ustavnosti, ki jo je podal norveški državljan Christian Moe, ki v Ljubljani živi več kot 20 let.

Infografika

image url: /static/img/infographics/slv-128977_sl_e3544e2bd79a0a43.webp

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	Dnevnik	Domovina	Slovenske Novice
Referendum je bil posvetovalen in njegov izid ni pravno zavezujoč.	Večina potrjuje, Domovina le omenja, STA molči.	Ni omenjeno	Da: Članek izrecno navaja, da je bil referendum posvetovalen.	Da: Članek izrecno navaja, da je referendum posvetovalen in nezavezujoč.	Delno: Članek omenja, da gre za posvetovalni referendum.	Da: Članek izrecno navaja, da je referendum posvetovalen in nezavezujoč.
Na referendumu je 55 odstotkov volivcev podprlo ukinitev volilne pravice tujcev iz tretjih držav na lokalnih volitvah.	STA, Dnevnik in Domovina ne omenjajo; RTV potrjuje; Slovenske Novice zanikajo z 59,65 %.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da je ZA glasovalo 55 od 100 volivcev.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ne: Članek navaja 59,65 odstotka za omejitev, ne 55 odstotkov.
Na zadnjih lokalnih volitvah leta 2022 je glasovalo le 7.354 tujcev iz tretjih držav, kar je 0,84 odstotka vseh glasov.	Večina virov trditve ne omenja; RTV in Domovina jo delno potrjujeta.	Ni omenjeno	Delno: Članek potrjuje leto 2022 in delež manj kot 1 odstotek.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje te podatke za leto 2022.	Ni omenjeno
Pobudi za oceno ustavnosti novele sta bili vloženi: ena s strani opozicije septembra, druga s strani Christiana Moeja pred referendumom.	Dnevnik potrjuje obe pobudi, Domovina le Moejevo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje obe pobudi in njuna vlagatelja.	Delno: Članek omenja pobudo Christiana Moeja, ne pa tudi septembrske pobude opozicije.	Ni omenjeno
Tujci iz tretjih držav so imeli volilno pravico na lokalnih volitvah od leta 2002.	Trije viri potrjujejo, dva molčita.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje, da so lahko glasovali od leta 2002.	Da: Članek navaja, da imajo tujci pravico voliti od leta 2002.	Da: Članek navaja, da je bilo sodelovanje uzakonjeno leta 2002.	Ni omenjeno
Novela zakona o lokalnih volitvah je bila sprejeta sredi junija 2026.	Noben vir ne potrjuje letnice 2026; STA in SN je sploh ne omenjata.	Ni omenjeno	Delno: Članek navaja, da je državni zbor zakon spremenil junija 2026.	Delno: Članek navaja sprejetje sredi junija, a ne potrdi letnice 2026.	Delno: Članek navaja, da je bila novela sprejeta sredi junija, a ne navaja letnice 2026.	Ni omenjeno
Število tujcev iz tretjih držav s stalnim prebivališčem se je povečalo s 76.773 leta 2022 na skoraj 104.000 leta 2026.	Večina virov trditve ne omenja; RTV in Domovina jo delno navajata, a brez konteksta.	Ni omenjeno	Delno: Članek omenja le število 104.000 tujcev v letu 2026.	Ni omenjeno	Delno: Članek navaja te številke, a leto 2026 omenja kot leto volitev.	Ni omenjeno
Koalicija je referendum razpisala kljub že sprejetemu zakonu, kar je v nasprotju z institutom posvetovalnega referenduma.	Dnevnik in Domovina trditev podpirata, STA, RTV in Slovenske Novice je ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da je razpis v nasprotju z institutom referenduma.	Da: Članek navaja, da je koalicija referendum razpisala po sprejetju zakona, kar strokovnjak ocenjuje kot zlorabo.	Ni omenjeno
Ustavno sodišče ni začasno zadržalo izvajanja novele zakona.	Dnevnik in Domovina potrjujeta, STA, RTV in Slovenske novice molčijo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da je sodišče zavrnilo predlog za zadržanje.	Da: Članek navaja, da ustavno sodišče izvajanja ni zadržalo.	Ni omenjeno
Volilna udeležba na referendumu je bila 37,67 odstotka.	Samo Slovenske novice navajajo številko; ostali jo ignorirajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek navaja točno to številko volilne udeležbe.
Predlog za spremembo zakona so maja vložili SDS, NSi, SLS, Fokus in Resnica.	Samo Dnevnik potrjuje trditev; ostali je ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje vložitev predloga s strani teh strank v maju.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je opozorila, da je odvzem volilne pravice ustavnopravno sporen.	Samo Dnevnik potrjuje ustavnopravno spornost.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da je služba opozorila na ustavnopravno spornost.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Slovenija ni izjema v EU, saj v 12 od 27 držav članic tujci iz tretjih držav ne smejo voliti na lokalnih volitvah.	Domovina edina omenja trditev; ostali jo ignorirajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da v 12 od 27 držav članic EU tujci ne volijo.	Ni omenjeno

claims

Referendum je bil posvetovalen in njegov izid ni pravno zavezujoč.
Na referendumu je 55 odstotkov volivcev podprlo ukinitev volilne pravice tujcev iz tretjih držav na lokalnih volitvah.
Na zadnjih lokalnih volitvah leta 2022 je glasovalo le 7.354 tujcev iz tretjih držav, kar je 0,84 odstotka vseh glasov.
Pobudi za oceno ustavnosti novele sta bili vloženi: ena s strani opozicije septembra, druga s strani Christiana Moeja pred referendumom.
Tujci iz tretjih držav so imeli volilno pravico na lokalnih volitvah od leta 2002.
Novela zakona o lokalnih volitvah je bila sprejeta sredi junija 2026.
Število tujcev iz tretjih držav s stalnim prebivališčem se je povečalo s 76.773 leta 2022 na skoraj 104.000 leta 2026.
Koalicija je referendum razpisala kljub že sprejetemu zakonu, kar je v nasprotju z institutom posvetovalnega referenduma.
Ustavno sodišče ni začasno zadržalo izvajanja novele zakona.
Volilna udeležba na referendumu je bila 37,67 odstotka.
Predlog za spremembo zakona so maja vložili SDS, NSi, SLS, Fokus in Resnica.
Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je opozorila, da je odvzem volilne pravice ustavnopravno sporen.
Slovenija ni izjema v EU, saj v 12 od 27 držav članic tujci iz tretjih držav ne smejo voliti na lokalnih volitvah.

key differences

Koalicija je referendum razpisala kljub že sprejetemu zakonu, kar je v nasprotju z institutom posvetovalnega referenduma.: Dnevnik in Domovina trditev podpirata, STA, RTV in Slovenske Novice je ne omenjajo.
Na referendumu je 55 odstotkov volivcev podprlo ukinitev volilne pravice tujcev iz tretjih držav na lokalnih volitvah.: STA, Dnevnik in Domovina ne omenjajo; RTV potrjuje; Slovenske Novice zanikajo z 59,65 %.
Na zadnjih lokalnih volitvah leta 2022 je glasovalo le 7.354 tujcev iz tretjih držav, kar je 0,84 odstotka vseh glasov.: Večina virov trditve ne omenja; RTV in Domovina jo delno potrjujeta.
Novela zakona o lokalnih volitvah je bila sprejeta sredi junija 2026.: Noben vir ne potrjuje letnice 2026; STA in SN je sploh ne omenjata.
Pobudi za oceno ustavnosti novele sta bili vloženi: ena s strani opozicije septembra, druga s strani Christiana Moeja pred referendumom.: Dnevnik potrjuje obe pobudi, Domovina le Moejevo.
Predlog za spremembo zakona so maja vložili SDS, NSi, SLS, Fokus in Resnica.: Samo Dnevnik potrjuje trditev; ostali je ne omenjajo.
Referendum je bil posvetovalen in njegov izid ni pravno zavezujoč.: Večina potrjuje, Domovina le omenja, STA molči.
Slovenija ni izjema v EU, saj v 12 od 27 držav članic tujci iz tretjih držav ne smejo voliti na lokalnih volitvah.: Domovina edina omenja trditev; ostali jo ignorirajo.
Tujci iz tretjih držav so imeli volilno pravico na lokalnih volitvah od leta 2002.: Trije viri potrjujejo, dva molčita.
Ustavno sodišče ni začasno zadržalo izvajanja novele zakona.: Dnevnik in Domovina potrjujeta, STA, RTV in Slovenske novice molčijo.
Volilna udeležba na referendumu je bila 37,67 odstotka.: Samo Slovenske novice navajajo številko; ostali jo ignorirajo.
Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je opozorila, da je odvzem volilne pravice ustavnopravno sporen.: Samo Dnevnik potrjuje ustavnopravno spornost.
Število tujcev iz tretjih držav s stalnim prebivališčem se je povečalo s 76.773 leta 2022 na skoraj 104.000 leta 2026.: Večina virov trditve ne omenja; RTV in Domovina jo delno navajata, a brez konteksta.

source analyses

Dnevnik

Koalicija je referendum razpisala kljub že sprejetemu zakonu, kar je v nasprotju z institutom posvetovalnega referenduma.: Da: Članek navaja, da je razpis v nasprotju z institutom referenduma.
Na referendumu je 55 odstotkov volivcev podprlo ukinitev volilne pravice tujcev iz tretjih držav na lokalnih volitvah.: Ni omenjeno
Na zadnjih lokalnih volitvah leta 2022 je glasovalo le 7.354 tujcev iz tretjih držav, kar je 0,84 odstotka vseh glasov.: Ni omenjeno
Novela zakona o lokalnih volitvah je bila sprejeta sredi junija 2026.: Delno: Članek navaja sprejetje sredi junija, a ne potrdi letnice 2026.
Pobudi za oceno ustavnosti novele sta bili vloženi: ena s strani opozicije septembra, druga s strani Christiana Moeja pred referendumom.: Da: Članek potrjuje obe pobudi in njuna vlagatelja.
Predlog za spremembo zakona so maja vložili SDS, NSi, SLS, Fokus in Resnica.: Da: Članek potrjuje vložitev predloga s strani teh strank v maju.
Referendum je bil posvetovalen in njegov izid ni pravno zavezujoč.: Da: Članek izrecno navaja, da je referendum posvetovalen in nezavezujoč.
Slovenija ni izjema v EU, saj v 12 od 27 držav članic tujci iz tretjih držav ne smejo voliti na lokalnih volitvah.: Ni omenjeno
Tujci iz tretjih držav so imeli volilno pravico na lokalnih volitvah od leta 2002.: Da: Članek navaja, da imajo tujci pravico voliti od leta 2002.
Ustavno sodišče ni začasno zadržalo izvajanja novele zakona.: Da: Članek navaja, da je sodišče zavrnilo predlog za zadržanje.
Volilna udeležba na referendumu je bila 37,67 odstotka.: Ni omenjeno
Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je opozorila, da je odvzem volilne pravice ustavnopravno sporen.: Da: Članek navaja, da je služba opozorila na ustavnopravno spornost.
Število tujcev iz tretjih držav s stalnim prebivališčem se je povečalo s 76.773 leta 2022 na skoraj 104.000 leta 2026.: Ni omenjeno

Domovina

Koalicija je referendum razpisala kljub že sprejetemu zakonu, kar je v nasprotju z institutom posvetovalnega referenduma.: Da: Članek navaja, da je koalicija referendum razpisala po sprejetju zakona, kar strokovnjak ocenjuje kot zlorabo.
Na referendumu je 55 odstotkov volivcev podprlo ukinitev volilne pravice tujcev iz tretjih držav na lokalnih volitvah.: Ni omenjeno
Na zadnjih lokalnih volitvah leta 2022 je glasovalo le 7.354 tujcev iz tretjih držav, kar je 0,84 odstotka vseh glasov.: Da: Članek potrjuje te podatke za leto 2022.
Novela zakona o lokalnih volitvah je bila sprejeta sredi junija 2026.: Delno: Članek navaja, da je bila novela sprejeta sredi junija, a ne navaja letnice 2026.
Pobudi za oceno ustavnosti novele sta bili vloženi: ena s strani opozicije septembra, druga s strani Christiana Moeja pred referendumom.: Delno: Članek omenja pobudo Christiana Moeja, ne pa tudi septembrske pobude opozicije.
Predlog za spremembo zakona so maja vložili SDS, NSi, SLS, Fokus in Resnica.: Ni omenjeno
Referendum je bil posvetovalen in njegov izid ni pravno zavezujoč.: Delno: Članek omenja, da gre za posvetovalni referendum.
Slovenija ni izjema v EU, saj v 12 od 27 držav članic tujci iz tretjih držav ne smejo voliti na lokalnih volitvah.: Da: Članek navaja, da v 12 od 27 držav članic EU tujci ne volijo.
Tujci iz tretjih držav so imeli volilno pravico na lokalnih volitvah od leta 2002.: Da: Članek navaja, da je bilo sodelovanje uzakonjeno leta 2002.
Ustavno sodišče ni začasno zadržalo izvajanja novele zakona.: Da: Članek navaja, da ustavno sodišče izvajanja ni zadržalo.
Volilna udeležba na referendumu je bila 37,67 odstotka.: Ni omenjeno
Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je opozorila, da je odvzem volilne pravice ustavnopravno sporen.: Ni omenjeno
Število tujcev iz tretjih držav s stalnim prebivališčem se je povečalo s 76.773 leta 2022 na skoraj 104.000 leta 2026.: Delno: Članek navaja te številke, a leto 2026 omenja kot leto volitev.

RTV Slovenija

Koalicija je referendum razpisala kljub že sprejetemu zakonu, kar je v nasprotju z institutom posvetovalnega referenduma.: Ni omenjeno
Na referendumu je 55 odstotkov volivcev podprlo ukinitev volilne pravice tujcev iz tretjih držav na lokalnih volitvah.: Da: Članek navaja, da je ZA glasovalo 55 od 100 volivcev.
Na zadnjih lokalnih volitvah leta 2022 je glasovalo le 7.354 tujcev iz tretjih držav, kar je 0,84 odstotka vseh glasov.: Delno: Članek potrjuje leto 2022 in delež manj kot 1 odstotek.
Novela zakona o lokalnih volitvah je bila sprejeta sredi junija 2026.: Delno: Članek navaja, da je državni zbor zakon spremenil junija 2026.
Pobudi za oceno ustavnosti novele sta bili vloženi: ena s strani opozicije septembra, druga s strani Christiana Moeja pred referendumom.: Ni omenjeno
Predlog za spremembo zakona so maja vložili SDS, NSi, SLS, Fokus in Resnica.: Ni omenjeno
Referendum je bil posvetovalen in njegov izid ni pravno zavezujoč.: Da: Članek izrecno navaja, da je bil referendum posvetovalen.
Slovenija ni izjema v EU, saj v 12 od 27 držav članic tujci iz tretjih držav ne smejo voliti na lokalnih volitvah.: Ni omenjeno
Tujci iz tretjih držav so imeli volilno pravico na lokalnih volitvah od leta 2002.: Da: Članek potrjuje, da so lahko glasovali od leta 2002.
Ustavno sodišče ni začasno zadržalo izvajanja novele zakona.: Ni omenjeno
Volilna udeležba na referendumu je bila 37,67 odstotka.: Ni omenjeno
Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je opozorila, da je odvzem volilne pravice ustavnopravno sporen.: Ni omenjeno
Število tujcev iz tretjih držav s stalnim prebivališčem se je povečalo s 76.773 leta 2022 na skoraj 104.000 leta 2026.: Delno: Članek omenja le število 104.000 tujcev v letu 2026.

STA

Koalicija je referendum razpisala kljub že sprejetemu zakonu, kar je v nasprotju z institutom posvetovalnega referenduma.: Ni omenjeno
Na referendumu je 55 odstotkov volivcev podprlo ukinitev volilne pravice tujcev iz tretjih držav na lokalnih volitvah.: Ni omenjeno
Na zadnjih lokalnih volitvah leta 2022 je glasovalo le 7.354 tujcev iz tretjih držav, kar je 0,84 odstotka vseh glasov.: Ni omenjeno
Novela zakona o lokalnih volitvah je bila sprejeta sredi junija 2026.: Ni omenjeno
Pobudi za oceno ustavnosti novele sta bili vloženi: ena s strani opozicije septembra, druga s strani Christiana Moeja pred referendumom.: Ni omenjeno
Predlog za spremembo zakona so maja vložili SDS, NSi, SLS, Fokus in Resnica.: Ni omenjeno
Referendum je bil posvetovalen in njegov izid ni pravno zavezujoč.: Ni omenjeno
Slovenija ni izjema v EU, saj v 12 od 27 držav članic tujci iz tretjih držav ne smejo voliti na lokalnih volitvah.: Ni omenjeno
Tujci iz tretjih držav so imeli volilno pravico na lokalnih volitvah od leta 2002.: Ni omenjeno
Ustavno sodišče ni začasno zadržalo izvajanja novele zakona.: Ni omenjeno
Volilna udeležba na referendumu je bila 37,67 odstotka.: Ni omenjeno
Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je opozorila, da je odvzem volilne pravice ustavnopravno sporen.: Ni omenjeno
Število tujcev iz tretjih držav s stalnim prebivališčem se je povečalo s 76.773 leta 2022 na skoraj 104.000 leta 2026.: Ni omenjeno

Slovenske Novice

Koalicija je referendum razpisala kljub že sprejetemu zakonu, kar je v nasprotju z institutom posvetovalnega referenduma.: Ni omenjeno
Na referendumu je 55 odstotkov volivcev podprlo ukinitev volilne pravice tujcev iz tretjih držav na lokalnih volitvah.: Ne: Članek navaja 59,65 odstotka za omejitev, ne 55 odstotkov.
Na zadnjih lokalnih volitvah leta 2022 je glasovalo le 7.354 tujcev iz tretjih držav, kar je 0,84 odstotka vseh glasov.: Ni omenjeno
Novela zakona o lokalnih volitvah je bila sprejeta sredi junija 2026.: Ni omenjeno
Pobudi za oceno ustavnosti novele sta bili vloženi: ena s strani opozicije septembra, druga s strani Christiana Moeja pred referendumom.: Ni omenjeno
Predlog za spremembo zakona so maja vložili SDS, NSi, SLS, Fokus in Resnica.: Ni omenjeno
Referendum je bil posvetovalen in njegov izid ni pravno zavezujoč.: Da: Članek izrecno navaja, da je referendum posvetovalen in nezavezujoč.
Slovenija ni izjema v EU, saj v 12 od 27 držav članic tujci iz tretjih držav ne smejo voliti na lokalnih volitvah.: Ni omenjeno
Tujci iz tretjih držav so imeli volilno pravico na lokalnih volitvah od leta 2002.: Ni omenjeno
Ustavno sodišče ni začasno zadržalo izvajanja novele zakona.: Ni omenjeno
Volilna udeležba na referendumu je bila 37,67 odstotka.: Da: Članek navaja točno to številko volilne udeležbe.
Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je opozorila, da je odvzem volilne pravice ustavnopravno sporen.: Ni omenjeno
Število tujcev iz tretjih držav s stalnim prebivališčem se je povečalo s 76.773 leta 2022 na skoraj 104.000 leta 2026.: Ni omenjeno

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	Dnevnik	Domovina	Slovenske Novice
Državni zbor Republike Slovenije	Dnevnik kritizira, drugi nevtralno poročajo.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot organ, ki je spremenil zakon, brez vrednotenja	Negativno: avtor kritizira zakonodajni postopek kot ustavno sporen in samovoljen	Nevtralno: omenjen kot zakonodajalec, ki je sprejel novelo.	Nevtralno: omenjen kot organ, ki ni pravno zavezan izidu referenduma
SDS	Dnevnik kritičen, Domovina nevtralna; ostali molčijo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Negativno: avtor kritizira vložitev spornega predloga brez tehtnih razlogov	Nevtralno: poslanec SDS utemeljuje zakon, ni meta-vrednotenja stranke.	Ni omenjeno
NSi	Dnevnik negativno, Domovina nevtralno; drugi ga ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Negativno: omenjen kot del koalicije, ki je sprejela ustavno sporne spremembe	Nevtralno: predstavnik NSi pojasnjuje stališče, ni meta-vrednotenja.	Ni omenjeno
Slovenija	Vsi viri so nevtralni, brez bistvenih razlik.	Nevtralno: omenjena kot država, kjer poteka referendum	Nevtralno: omenjena kot država referenduma in lokalnih volitev, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot država, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot država z zakonodajo, brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjena kot država, kjer poteka referendum
Evropska unija	Vsi viri poročajo nevtralno, brez bistvenih razlik.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot referenčna kategorija državljanstva, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena v kontekstu direktive in prakse držav članic, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena v kontekstu direktive in primerjalnih ureditev.	Nevtralno: omenjena kot okvir za državljanstvo, brez vrednotenja
Christian Moe	Viri ga enotno nevtralno omenjajo, brez vrednotenj.	Nevtralno: citiran kot ocenjevalec, brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot pobudnik ustavne presoje, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot vlagatelj pobude, brez meta-vrednotenja.	Ni omenjeno
Ustavno sodišče Republike Slovenije	Dnevnik in Domovina nevtralno; drugi viri ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjeno v zvezi s pobudami in zavrnitvijo zadržanja, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjeno v kontekstu presoje in pritiskov, brez vrednotenja.	Ni omenjeno
Pravna mreža za varstvo demokracije	Večina virov je ne omenja; dva jo navajata nevtralno.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot podpornica pobude, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot vlagateljica pobude, brez vrednotenja.	Ni omenjeno
SLS	Dnevnik negativno, ostali viri SLS ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Negativno: omenjen kot del koalicije, ki je sprejela ustavno sporne spremembe	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Fokus	Večina virov molči; Dnevnik edini negativno poroča.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Negativno: omenjen kot del koalicije, ki je sprejela ustavno sporne spremembe	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Resnica	Samo Dnevnik omenja entiteto, in to negativno.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Negativno: označena kot kvaziopozicijska, ki asistira pri spornih dejanjih	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Demokrati (Logarjevi demokrati)	Dnevnik edini omenja entiteto, in sicer negativno.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Negativno: omenjeni kot del koalicije, ki je uzakonila spremembe brez tehtnih razlogov	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Avstrija	Domovina edina omenja Avstrijo kot restriktivno.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot država z restriktivno ureditvijo.	Ni omenjeno
Francija	Samo Domovina omenja Francijo, in sicer nevtralno.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot država z restriktivno ureditvijo.	Ni omenjeno
Nemčija	Domovina edina omenja Nemčijo, in sicer nevtralno.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot država, kjer tujci ne volijo.	Ni omenjeno

entities

Državni zbor Republike Slovenije
SDS
NSi
Slovenija
Evropska unija
Christian Moe
Ustavno sodišče Republike Slovenije
Pravna mreža za varstvo demokracije
SLS
Fokus
Resnica
Demokrati (Logarjevi demokrati)
Avstrija
Francija
Nemčija

key differences

Avstrija: Domovina edina omenja Avstrijo kot restriktivno.
Christian Moe: Viri ga enotno nevtralno omenjajo, brez vrednotenj.
Demokrati (Logarjevi demokrati): Dnevnik edini omenja entiteto, in sicer negativno.
Državni zbor Republike Slovenije: Dnevnik kritizira, drugi nevtralno poročajo.
Evropska unija: Vsi viri poročajo nevtralno, brez bistvenih razlik.
Fokus: Večina virov molči; Dnevnik edini negativno poroča.
Francija: Samo Domovina omenja Francijo, in sicer nevtralno.
NSi: Dnevnik negativno, Domovina nevtralno; drugi ga ne omenjajo.
Nemčija: Domovina edina omenja Nemčijo, in sicer nevtralno.
Pravna mreža za varstvo demokracije: Večina virov je ne omenja; dva jo navajata nevtralno.
Resnica: Samo Dnevnik omenja entiteto, in to negativno.
SDS: Dnevnik kritičen, Domovina nevtralna; ostali molčijo.
SLS: Dnevnik negativno, ostali viri SLS ne omenjajo.
Slovenija: Vsi viri so nevtralni, brez bistvenih razlik.
Ustavno sodišče Republike Slovenije: Dnevnik in Domovina nevtralno; drugi viri ne omenjajo.

source analyses

Dnevnik

Avstrija: Ni omenjeno
Christian Moe: Nevtralno: omenjen kot pobudnik ustavne presoje, brez meta-vrednotenja
Demokrati (Logarjevi demokrati): Negativno: omenjeni kot del koalicije, ki je uzakonila spremembe brez tehtnih razlogov
Državni zbor Republike Slovenije: Negativno: avtor kritizira zakonodajni postopek kot ustavno sporen in samovoljen
Evropska unija: Nevtralno: omenjena v kontekstu direktive in prakse držav članic, brez vrednotenja
Fokus: Negativno: omenjen kot del koalicije, ki je sprejela ustavno sporne spremembe
Francija: Ni omenjeno
NSi: Negativno: omenjen kot del koalicije, ki je sprejela ustavno sporne spremembe
Nemčija: Ni omenjeno
Pravna mreža za varstvo demokracije: Nevtralno: omenjena kot podpornica pobude, brez meta-vrednotenja
Resnica: Negativno: označena kot kvaziopozicijska, ki asistira pri spornih dejanjih
SDS: Negativno: avtor kritizira vložitev spornega predloga brez tehtnih razlogov
SLS: Negativno: omenjen kot del koalicije, ki je sprejela ustavno sporne spremembe
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot država, brez meta-vrednotenja
Ustavno sodišče Republike Slovenije: Nevtralno: omenjeno v zvezi s pobudami in zavrnitvijo zadržanja, brez vrednotenja

Domovina

Avstrija: Nevtralno: omenjena kot država z restriktivno ureditvijo.
Christian Moe: Nevtralno: omenjen kot vlagatelj pobude, brez meta-vrednotenja.
Demokrati (Logarjevi demokrati): Ni omenjeno
Državni zbor Republike Slovenije: Nevtralno: omenjen kot zakonodajalec, ki je sprejel novelo.
Evropska unija: Nevtralno: omenjena v kontekstu direktive in primerjalnih ureditev.
Fokus: Ni omenjeno
Francija: Nevtralno: omenjena kot država z restriktivno ureditvijo.
NSi: Nevtralno: predstavnik NSi pojasnjuje stališče, ni meta-vrednotenja.
Nemčija: Nevtralno: omenjena kot država, kjer tujci ne volijo.
Pravna mreža za varstvo demokracije: Nevtralno: omenjena kot vlagateljica pobude, brez vrednotenja.
Resnica: Ni omenjeno
SDS: Nevtralno: poslanec SDS utemeljuje zakon, ni meta-vrednotenja stranke.
SLS: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot država z zakonodajo, brez vrednotenja.
Ustavno sodišče Republike Slovenije: Nevtralno: omenjeno v kontekstu presoje in pritiskov, brez vrednotenja.

RTV Slovenija

Avstrija: Ni omenjeno
Christian Moe: Ni omenjeno
Demokrati (Logarjevi demokrati): Ni omenjeno
Državni zbor Republike Slovenije: Nevtralno: omenjen kot organ, ki je spremenil zakon, brez vrednotenja
Evropska unija: Nevtralno: omenjena kot referenčna kategorija državljanstva, brez vrednotenja
Fokus: Ni omenjeno
Francija: Ni omenjeno
NSi: Ni omenjeno
Nemčija: Ni omenjeno
Pravna mreža za varstvo demokracije: Ni omenjeno
Resnica: Ni omenjeno
SDS: Ni omenjeno
SLS: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot država referenduma in lokalnih volitev, brez vrednotenja
Ustavno sodišče Republike Slovenije: Ni omenjeno

STA

Avstrija: Ni omenjeno
Christian Moe: Nevtralno: citiran kot ocenjevalec, brez meta-vrednotenja
Demokrati (Logarjevi demokrati): Ni omenjeno
Državni zbor Republike Slovenije: Ni omenjeno
Evropska unija: Ni omenjeno
Fokus: Ni omenjeno
Francija: Ni omenjeno
NSi: Ni omenjeno
Nemčija: Ni omenjeno
Pravna mreža za varstvo demokracije: Ni omenjeno
Resnica: Ni omenjeno
SDS: Ni omenjeno
SLS: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot država, kjer poteka referendum
Ustavno sodišče Republike Slovenije: Ni omenjeno

Slovenske Novice

Avstrija: Ni omenjeno
Christian Moe: Ni omenjeno
Demokrati (Logarjevi demokrati): Ni omenjeno
Državni zbor Republike Slovenije: Nevtralno: omenjen kot organ, ki ni pravno zavezan izidu referenduma
Evropska unija: Nevtralno: omenjena kot okvir za državljanstvo, brez vrednotenja
Fokus: Ni omenjeno
Francija: Ni omenjeno
NSi: Ni omenjeno
Nemčija: Ni omenjeno
Pravna mreža za varstvo demokracije: Ni omenjeno
Resnica: Ni omenjeno
SDS: Ni omenjeno
SLS: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot država, kjer poteka referendum
Ustavno sodišče Republike Slovenije: Ni omenjeno

Scenariji

scenarios

description
Ustavno sodišče sprejme pobudi opozicije in Christiana Moeja ter razveljavi novelo zakona o lokalnih volitvah, ker je bil postopek sprejema ustavno sporen. Tujci iz tretjih držav ohranijo volilno pravico, kar poveča zaupanje v pravno državo in vključenost priseljencev.
plausibility
realistic
time horizon
mid
title
Ustavno sodišče razveljavi odvzem volilne pravice
valence
positive
description
Kljub referendumski podpori (55% ZA) koalicija nadaljuje z izvajanjem zakona, vendar se sooča s pravnimi izzivi in kritikami. Ustavno sodišče ne razveljavi zakona, a poudari potrebo po bolj premišljenem zakonodajnem postopku v prihodnje.
plausibility
realistic
time horizon
short
title
Referendumski izid potrdi zakon, a spori ostajajo
valence
neutral
description
Zaradi odvzema volilne pravice se zmanjša politična participacija tujcev iz tretjih držav, kar poglablja njihovo socialno izključenost in nezadovoljstvo. Lokalne skupnosti z visokim deležem teh prebivalcev, kot so Ljubljana, Maribor in Koper, beležijo večje napetosti in manjšo integracijo.
plausibility
realistic
time horizon
mid
title
Padec volilne udeležbe in socialna izključenost
valence
negative
description
Po referendumu koalicija sproži širšo javno razpravo o integraciji tujcev in njihovih pravicah ter poišče kompromis, ki vključuje druge oblike sodelovanja (npr. posvetovalna telesa). To izboljša dialog med priseljenci in večinsko družbo ter zmanjša polarizacijo.
plausibility
plausible
time horizon
mid
title
Politična razprava o širši vključenosti tujcev
valence
positive
description
Ustavno sodišče začasno zadrži izvajanje novele tik pred lokalnimi volitvami, kar povzroči zmedo in pravne zaplete. Volitve potečejo po starem zakonu, vendar koalicija napove novo novelo, kar ohranja negotovost.
plausibility
plausible
time horizon
short
title
Ustavno sodišče odloči o začasnem zadržanju zakona
valence
neutral
description
Če ustavno sodišče razveljavi zakon, koalicija vztraja s ponovnim sprejemom po hitrem postopku, kar sproži ostre kritike doma in v tujini. Slovenija dobi oznako nespoštovanja ustavne demokracije, kar škoduje njenemu ugledu in odnosom z EU.
plausibility
plausible
time horizon
long
title
Pravni kaos in mednarodna kritika
valence
negative
description
Odvzem volilne pravice mobilizira tujce iz tretjih držav in njihove podpornike, ki ustanovijo civilne iniciative in lobirajo za vrnitev pravice. Sčasoma dosežejo spremembo zakona z novo koalicijo, ki ceni raznolikost in vključenost.
plausibility
speculative
time horizon
long
title
Priseljenci postanejo politično aktivni in pridobijo podporo
valence
positive
description
Uspeh referenduma spodbudi podobne predloge v drugih srednjeevropskih državah, kjer desne stranke zahtevajo omejitev volilnih pravic tujcev. To vodi v širšo razpravo o migracijah in državljanstvu v EU, vendar brez enotnega izida.
plausibility
speculative
time horizon
long
title
Referendum sproži val podobnih pobud v regiji
valence
neutral
description
Če ustavno sodišče zakon razveljavi, koalicija in desne stranke sprožijo kampanjo proti sodstvu, kar spodkoplje zaupanje v institucije. Povečajo se etnične napetosti, pojavijo se protesti tako zagovornikov kot nasprotnikov, kar vodi v politično krizo.
plausibility
speculative
time horizon
long
title
Povečanje družbenih napetosti in upad zaupanja v institucije
valence
negative

Viri

articles

article order
6
body
Ljubljana, 12. oktobra (STA) - Norvežan Christian Moe je ob rezultatih nedeljskega referenduma, na katerem so volivci podprli že uzakonjeno ukinitev volilne pravice državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah, ocenil, da koalicija rezultata ne more šteti za uspeh. "Ne splača se ...
language
slv
published at
2026-10-11T23:00:47
source
STA
title
Norvežan Christian Moe ob referendumu o volilni pravici tujcev koaliciji pripisal neuspeh
url
https://www.sta.si/3609284/
article order
5
body
Na referendumu so volivci podprli, da tujci iz držav zunaj Evropske unije ne smejo več glasovati na lokalnih volitvah v Sloveniji. V nedeljo, 11. oktobra 2026, je bil v Sloveniji referendum. Referendum je glasovanje, na katerem ljudje odgovorijo na eno vprašanje. Ta referendum je bil posvetovalen, kar pomeni, da je vlada vprašala ljudi za mnenje. Volivci so odgovarjali na vprašanje, ali lahko na lokanih volitvah glasujejo le tisti, ki so državljani Slovenije in držav Evropske unije. Se pravi, ali so za to, da na lokalnih volitvah ljudje iz drugih držav ne bi smeli glasovati. Rezultat glasovanja ZA to je glasovalo 55 od 100 volivcev. PROTI je glasovalo 45 od 100 volivcev. Večina volivcev je torej podprla, da tujci iz držav zunaj Evropske unije ne smejo glasovati na lokalnih volitvah. Pravica do glasovanja za tujce iz tretjih držav Tujci s stalnim prebivališčem v Sloveniji so lahko glasovali na lokalnih volitvah od leta 2002. Junija 2026 je državni zbor spremenil zakon o lokalnih volitvah. Ta zakon je tujcem iz držav zunaj Evropske unije odvzel pravico glasovati na lokalnih volitvah. Kdo so tujci iz tretjih držav Gre za malo manj kot 104. tisoč tujcev iz držav zunaj Evropske unije. Ti tujci imajo dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji. Na zadnjih lokalnih volitvah leta 2022 je glasovalo zelo malo tujcev iz teh držav. Njihovi glasovi so takrat predstavljali manj kot 1 od 100 vseh glasov. Volitve v novembru Lokalne volitve v Sloveniji bodo novembra 2026. Tujci iz držav zunaj Evropske unije na teh volitvah ne bodo smeli glasovati.
language
slv
published at
2026-10-12T07:49:51
source
RTV Slovenija
title
Referendum o volilni pravici tujcev
url
https://www.rtvslo.si/enostavno/referendumi-2026/referendum-o-volilni-pravici-tujcev/796602
article order
8
body
Na superreferendumski dan smo na enem izmed posvetovalnih referendumov odločali tudi o tem, ali naj imajo na lokalnih volitvah pravico glasovati državljani tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji. V SDS, trojčku NSi, SLS in Fokus ter Resnici so maja vložili predlog sprememb zakona o lokalnih volitvah, po katerem tujci rezidenti iz tretjih držav na lokalnih volitvah ne bi imeli več volilne pravice. Pri tem so predlagali, da bi spremembe veljale že na prvih lokalnih volitvah po uveljavitvi zakona, ob tem pa predlagali sprejem novele po skrajšanem postopku, saj da gre za manjšo spremembo veljavnega zakona. Predlagatelji pa so z glasovi Logarjevih Demokratov svojo voljo uzakonili sredi junija, torej manj kot pol leta pred novembrskimi volitvami. Pri tem za predlagano rešitev niso navedli nobenih tehtnih razlogov, kar je v mnenju k predlogu zakona opozorila zakonodajno-pravna služba državnega zbora. Ta je sicer še ugotovila, da gre za ustavnopravno sporen ukrep, ki nedopustno arbitrarno znižuje doseženo raven splošnosti volilne pravice. Tujci iz tretjih držav imajo namreč pravico voliti od leta 2002. K zagotovitvi volilne pravice državljanom EU nas zavezuje direktiva, vprašanje dodelitve volilne pravice tudi drugim tujcem pa smo takrat označili za stvar civilizacijskih, kulturnih in političnih standardov oziroma politične presoje. Tudi večina držav članic Evropske unije daje volilno pravico na lokalnih volitvah vsem tujcem, ki z zakonom določen čas prebivajo v tej državi. Pod do odločanja Pot do tega odločanja je bila tlakovana s številnimi ustavno spornimi dejanji in politično samovoljo koalicijske večine ob asistenci kvaziopozicijske Resnice. Najprej je bila v spornih okoliščinah brez ustreznih pojasnil in javne razprave sprejeta že novela zakona o lokalnih volitvah, sporen pa je tudi sam posvetovalni referendum, saj so se na njem državljani odločali o nečem, o čemer je parlament že odločil. Ne le da koalicija pred sprejemom spornih sprememb volilne zakonodaje ni omogočila širše javne in strokovne razprave, od državljanov zdaj želi slišati mnenje o nečem, o čemer je že odločila. Kar je v očitnem nasprotju z institutom posvetovalnega referenduma, ki je po naravi stvari lahko le predhoden, saj volilci vnaprej izrazijo svojo voljo oziroma stališče do določenega vprašanja. V skladu s parlamentarno prakso bi se moral zato postopek sprejemanja predloga zakona v primeru posvetovalnega referenduma prekiniti do zaključka referendumskega postopka. Ne le da je torej ustavno sporen že sam odvzem volilne pravice tujcem tretjih držav, ampak je z vidika referendumske zakonodaje sporen tudi sam razpis posvetovalnega referenduma. Današnja odločitev volilcev tako pravno ni zavezujoča, zavezuje pa politično. Ocena ustavnosti Nad referendumom visita tudi dve pobudi za oceno ustavnosti novele. Prvo pobudo je septembra vložila opozicija, drugo pa pred dnevi Norvežan Christian Moe, ki že več kot 20 let živi v Ljubljani. Pravna mreža za varstvo demokracije je podprla njegovo pobudo za oceno ustavnosti 1. in 3. člena novele zakona o lokalnih volitvah. Izpodbijana člena po njihovi oceni kršita načelo pravne države ter pobudnikovo pravico do osebnega dostojanstva in volilno pravico. Čeprav je ustavno sodišče v povezani zadevi že zavrnilo predlog skupine opozicijskih poslancev DZ za začasno zadržanje, ustavnemu sodišču v pravni mreži predlagajo ponovno odločanje o začasnem zadržanju izvajanja zakona in absolutno prednostno obravnavo zadeve.
language
slv
published at
2026-10-11T17:50:49
source
Dnevnik
title
Bodo tujci s stalnim prebivališčem še imeli volilno pravico na lokalnih volitvah?
url
https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/bodo-tujci-s-stalnim-prebivaliscem-se-imeli-volilno-pravico-na-lokalnih-volitvah-2833101/
article order
4
body
Sredi junija sprejeta novela zakona o lokalnih volitvah je državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah odvzela volilno pravico. Koalicija se je kljub že sprejetemu zakonu, katerega izvajanje ustavno sodišče ni zadržalo, odločila, da naklonjenost tej rešitvi preveri še na nedeljskem referendumu. Kopja se v kampanji lomijo zlasti okoli vprašanja odvzema že pridobljenih pravic tujcem, a pravna stroka poudarja: vprašanje volilne pravice državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah ni materija, ki bi sodila v krog ustavno zagotovljenih človekovih pravic, pač pa gre izključno za zakonodajno materijo. Sodelovanje državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah je bilo v Sloveniji uzakonjeno leta 2002. Tisti, ki so imeli dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, so lahko volili člane občinskega sveta in župana. Od sprejetja novele ta pravica velja le še za slovenske državljane in - v skladu z evropsko direktivo - tudi državljane drugih držav članic Evropske unije. Slovenija ni izjema Takšna ureditev v mednarodnem prostoru ni izjema in jo pozna skoraj polovica držav članic EU. Na lokalnih volitvah tako državljani tretjih držav ne volijo v Avstriji, Bolgariji, na Hrvaškem, Češkem, Cipru, v Franciji, Nemčiji, Grčiji, Italiji, Latviji, Malti in na Poljskem; torej v 12 od 27 držav. Sicer so sistemi po državah zelo različni in vezani na trajanje stalnega bivanja tujca. Razmeroma širokogrudne so v tem pogledu predvsem Švedska, Finska in Luksemburg, medtem ko Avstrija, Romunija in Francija ohranjajo restriktivne ureditve. Nekatere države, med njimi Portugalska in Španija, pa uporabljajo recipročni model, torej priznavanje volilne pravice državljanom tistih tretjih držav, s katerimi imajo sklenjene sporazume. Na Portugalskem so to denimo Zelenortski otoki in Brazilija, državi, kjer govorijo portugalsko. Na lokalnih volitvah državljani tretjih držav ne volijo v 12 od 27 članic EU. Leta 2022 skromna udeležba Nova ureditev, ki je ustavno sodišče kljub pobudi ni začasno zadržalo, torej v evropskem merilu ni izjema. A njeni nasprotniki se pogosto sklicujejo na zelo omejeno sodelovanje državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah. Leta 2022 so namreč po podatkih ministrstva za notranje zadeve prispevali manj kot odstotek vseh oddanih glasov oziroma 0,84 odstotka. Na volišča je prišel le vsak deseti upravičenec, saj je glasovalo 7.354 državljanov tretjih držav od 76.773 upravičencev. Skupaj je na volitvah sicer glasovalo nekaj čez 870.000 ljudi oziroma 51,2 odstotka. Toda število državljanov tretjih držav se z leti pri nas izrazito povečuje. Kot zapisano, je imelo leta 2022 volilno pravico nekaj manj kot 77.000 ljudi, na letošnjih pa bi jih imelo že skoraj 104.000. Ti, kot kaže za zdaj, na lokalnih volitvah ne bodo mogli glasovati, razen če bi izvajanje zakona zadržalo ustavno sodišče. Krepitev pritiska na ustavno sodišče T. i. nevladniki iz vrst Pravne mreže za varstvo demokracije so namreč pred dnevi, potem ko je ustavno sodišče enkrat že zavrnilo zahtevo za začasno zadržanje, predstavili novo pobudo za oceno ustavnosti novele. Pobudo je vložil Norvežan Christian Moe iz še ene 'nevladne' organizacije - Amnesty International Slovenije - ki v Ljubljani živi že več kot dvajset let. S tem zaledje levice krepi pritisk na ustavno sodišče, ki mu predlagajo, naj sprejme odločitev, nasprotno tisti, ki jo je že sprejelo. Nasprotniki zakona se med drugim sklicujejo na to, da pravica državljanov tretjih držav do sodelovanja na volitvah lokalnih veljakov ni nikomur škodovala. Kot je v soočenju na nacionalni televiziji dejala Flurina Ametaj iz Kulturnega društva Gmajna, to ni integracija, pač pa izključevanje. Že sicer se je lokalnih volitev udeleževalo zelo malo državljanov tretjih držav. "Naše gospodarstvo temelji na tuji delovni sili. Ti ljudje pogosto delajo v zelo slabih pogojih in zdaj jim želimo še dodatno kratiti pravice," je med drugim opomnil Jasmin Feratović iz Piratov. Referendum o tem vprašanju tudi sicer vidijo kot manipulacijo, saj je bil zakon že sprejet. Lahko pridobijo državljanstvo in s tem pravice Na drugi strani na koalicijski stranki v tem ne vidijo nič slabega. Poslanec SDS Andrej Kosi je to potezo utemeljil z dejstvom, da se je število volilnih upravičencev iz t. i. tretjih držav znatno povečalo, "kar pomeni, da je vpliv na izid teh lokalnih volitev pravzaprav znatno večji, s tem pa je zmanjšan vpliv državljank in državljanov na lokalne volitve in zmanjšana tudi ustavna pravica, da imajo državljanke in državljani oblast, ki jo izvajajo neposredno z volitvami". Kot je dodal Aleksander Gungl iz NSi, nimajo nič proti tujcem. "Ampak vseeno razlikujemo med tistimi, ki pridejo k nam delat začasno, in med tistimi, ki se odločijo pri nas tudi ostati in živeti," je pojasnil. Tisti pa, ki se odločijo tukaj živeti in ustvariti svojo družino, si lahko pridobijo državljanstvo, z njim pa tudi vse državljanske pravice, vključno s sodelovanjem ne le na lokalnih, pač pa tudi na državnozborskih volitvah. Tisti, ki se odločijo tukaj živeti in ustvariti svojo družino, si lahko pridobijo državljanstvo, z njim pa tudi vse državljanske pravice. DZ ima široko polje presoje Volilna pravica tujcev na lokalnih volitvah je stvar zakonodajalca, pritrjuje nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec. Kot je poudaril za Domovino, ne gre za ustavno materijo in ne za človekovo pravico. "Tu ima zakonodajalec široko polje presoje in to pravico lahko prizna ali pa je ne prizna, lahko jo tudi odvzame." Dejstvo, da je bila volilna pravica tej skupini v preteklosti že priznana, po njegovi oceni ne pomeni, da je s tem pridobila status ustavno varovane pravice. Ustavno varstvo bi lahko nastopilo kvečjemu v primeru, če bi k takšnemu varstvu zavezovalo mednarodno pravo. Slovenija je sicer podpisnica Evropske konvencije o udeležbi tujcev pri javnem življenju na lokalni ravni, vendar ta konvencija še ni stopila v veljavo. Po pravu mednarodnih pogodb velja, da podpisnica ne sme sprejemati zakonodaje, ki bi bila v očitnem nasprotju s cilji in predmetom pogodbe. Vendar pa je Slovenija ob podpisu te konvencije podala izrecno rezervacijo ravno glede volilne pravice tujcev. Posledično mednarodnopravne obveznosti ne predstavljajo ovire za zakonodajalčevo odločitev o ukinitvi te pravice, pojasnjuje Zobec. Nevladne organizacije sicer odpirajo vprašanje sklicevanja na ustavno načelo največjega varstva človekovih pravic, po katerem nobene človekove pravice, priznane v kakršnemkoli pravnem redu v Sloveniji, ni mogoče omejevati ali zmanjševati ali izničiti z izgovorom, da je ta ustava ne pozna. Ustavnopravnega jamstva ni "Vendar te določbe ni mogoče razlagati na način, da bi kakršnokoli pravico, ki je pač ustava ne pozna, pa bi jo zakon v širšem obsegu dajal, ne bilo mogoče kasneje zožiti. Ta določba je mišljena predvsem za mednarodne instrumente, kot je Evropsko sodišče za človekove pravice," pravi Zobec. Če bi ustavo razlagali na ta način, bi po njegovih besedah praktično onemogočili zakonodajalcu, da opravlja eno od svojih temeljnih funkcij. "To pa je tudi ustavno načelo pravne države," poudarja. Ko bo ustavno sodišče presojalo ustavnost navedene novele, se bo moralo po besedah Zobca vprašati o obstoju razumnih in s predmetom urejanja povezanih vsebinskih razlogov za poseg. Ker gre v konkretnem primeru za popoln odvzem, ne pa zgolj za ožanje ali poseg v obstoječo pravico, odpadejo argumenti o uporabi strogega testa sorazmernosti, nam je pojasnil nekdanji ustavni sodnik. Ker ustavnopravnega jamstva za to pravico ni, pa je zakonodajalčevo ravnanje v okviru njegovega polja proste presoje utemeljeno z vidika razumnosti. Kritično do referenduma po sprejetju zakona Je pa Zobec kljub temu kritičen do načina, na katerega je koalicija šele po sprejemu zakona za to isto rešitev dala še referendumsko pobudo. Vprašanje volilne pravice državljanov tretjih držav je namreč s sprejemom zakonske novele dejansko pravno že rešila. Po zakonu o referendumu in ljudski iniciativi lahko državni zbor razpiše posvetovalni referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti takrat, ko potrebuje mnenje ljudstva glede odprtih, še nerazrešenih vprašanj. Razpisovanje posvetovalnega referenduma na to temo po sprejetju odločitve je zato po besedah Zobca "nonsens" in "zloraba referenduma za politične namene", torej za aktivacijo volilne baze. Temu pa institut posvetovalnega referenduma v ustavnem sistemu ni namenjen, še pravi nekdanji ustavni sodnik Zobec.
language
slv
published at
2026-10-09T06:59:05
source
Domovina
title
Pred referendumom o volilni pravici: zakon sprejet, pritiski na ustavno sodišče se stopnjujejo
url
https://www.domovina.je/pred-referendumom-o-volilni-pravici-zakon-sprejet-pritiski-na-ustavno-sodisce-se-stopnjujejo
article order
7
body
Skupno je glasovalo 639.374 volilnih upravičencev, volilna udeležba pa je znašala 37,67 odstotka. Na današnjem posvetovalnem referendumu o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah je po neuradnih rezultatih večina volivcev podprla omejitev te pravice. Po podatkih, objavljenih ob 20.35, je ZA glasovalo 59,65 odstotka volivcev, PROTI pa 40,35 odstotka. Skupno je glasovalo 639.374 volilnih upravičencev, volilna udeležba pa je znašala 37,67 odstotka. Doslej je bilo preštetih 19,63 odstotka glasov, zato se lahko razmerje med glasovi še spremeni. Na posvetovalnem referendumu o volilni pravici tujcev so se volivci izrekli o tem, ali naj imajo državljani držav zunaj Evropske unije, ki stalno prebivajo v Sloveniji, pravico glasovati na lokalnih volitvah. Gre torej za možnost sodelovanja pri izbiri županov in občinskih svetnikov, ne pa za glasovanje na državnozborskih volitvah. Po dosedanji ureditvi so lahko na lokalnih volitvah glasovali tudi tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje v Sloveniji, nova zakonodaja pa je to pravico državljanom tretjih držav omejila. Zagovorniki omejitve menijo, da bi morala biti volilna pravica vezana na slovensko državljanstvo oziroma državljanstvo EU. Nasprotniki poudarjajo, da bi morali o lokalnih zadevah soodločati tudi ljudje, ki v Sloveniji že vrsto let živijo, delajo ter plačujejo davke. Ker gre za posvetovalni referendum, njegov izid za državni zbor ni pravno zavezujoč, predstavlja pa pomembno sporočilo volivcev o tem, kdo naj ima pravico sodelovati pri odločanju o lokalnih zadevah.
language
slv
published at
2026-10-11T18:42:25
source
Slovenske Novice
title
Slovenci odločali o volilni pravici tujcev: preverite, koliko jih je glasovalo ZA!
url
https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/slovenci-odlocali-o-volilni-pravici-tujcev-preverite-koliko-jih-je-glasovalo-za

source scope

analyzed source count

omitted articles

omitted source count

total source count