MedVrsticami

Slovenija-transplant ob evropskem dnevu darovanja organov poziva k vpisu v register 9.10.2026

Analiziranih 5 virov Slovenščina

Ob evropskem dnevu darovanja organov, ki ga Slovenija obeležuje 10. oktobra, je Zavod RS za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant na novinarski konferenci na Bledu predstavil aktualne podatke o darovanju in presaditvah v državi ter pozval javnost k razmisleku in pogovoru o tej temi. Letos je do konca septembra organe po smrti darovalo 34 oseb, v UKC Ljubljana pa so opravili 80 presaditev, med njimi 33 ledvic, 19 src, 15 jeter in 13 pljuč. Kljub temu na presaditev čaka 260 bolnikov. Slovenija-transplant poudarja, da darovanje temelji na prostovoljnosti in solidarnosti ter da je zdravljenje in darovanje strogo ločena postopka, pri čemer se o darovanju razmišlja šele po potrjeni smrti.

Infografika

image url: /static/img/infographics/slv-128996_sl_a661f452db703ec3.webp

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	24ur	Slovenske Novice	Gorenjski Glas	Lokalec.si
V UKC Ljubljana so letos presadili 80 organov: 33 ledvic, 19 src, 15 jeter in 13 pljuč.	STA ne omenja, 24ur in Lokalec potrjujeta, SN in Gorenjski Glas navajata drugačne podatke.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje te številke za UKC Ljubljana v navedenem obdobju.	Ne: Članek navaja podatke za lansko leto, ne za letošnje.	Ne: Članek navaja okoli 110 presaditev organov na leto.	Da: Članek potrjuje te podatke za UKC Ljubljana v istem obdobju.
Na čakalnem seznamu za presaditev organa je 260 bolnikov.	Večina potrjuje 260, SN navaja 256, STA molči.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da je na seznamu 260 bolnikov.	Delno: Članek navaja 256 pacientov na čakalnem seznamu.	Da: Članek navaja 260 oseb na čakalnem seznamu.	Da: Članek navaja, da je bilo na dan 2. oktobra 260 bolnikov na seznamu.
Darovanje organov podpira več kot 80 odstotkov ljudi, a je v nacionalnem registru opredeljenih le okoli 18.500 oseb.	24ur in Lokalc potrjujeta, Slovenske novice navajajo druge številke.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja oba podatka o podpori in številu vpisanih v register.	Delno: Podpira 85 %, v registru je bilo konec lani 17.765 oseb.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja podporo nad 80 % in 18.478 oseb v registru.
Bolnika vedno zdravijo z namenom, da ga pozdravijo; osebje ne pozna njegove opredelitve o darovanju.	STA in Gorenjski Glas trditve ne omenjata, 24ur in Lokalec.si delno potrjujeta.	Ni omenjeno	Delno: Članek potrjuje zdravljenje kot prioriteto, a ne omenja nevednosti osebja.	Da: Članek navaja, da osebje ne pozna opredelitve darovalca.	Ni omenjeno	Delno: Članek potrjuje zdravljenje z namenom reševanja življenja, a ne omenja nevednosti osebja.
Slovenija je po številu presaditev srca na milijon prebivalcev med vodilnimi državami.	Slovenske novice potrjujejo, drugi molčijo, Lokalec le delno.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek to navaja kot dejstvo.	Ni omenjeno	Delno: Članek navaja, da je Slovenija med najuspešnejšimi po številu darovalcev na milijon prebivalcev.
Zdravljenje in darovanje sta strogo ločena postopka; o darovanju se razmišlja šele po potrjeni smrti.	Trije viri potrjujejo ločenost, dva ne omenjata.	Ni omenjeno	Da: Članek dobesedno navaja to trditev kot ločena postopka.	Da: Članek potrjuje ločenost in preverjanje po smrti.	Ni omenjeno	Da: Članek izrecno navaja, da sta postopka ločena in se o darovanju razmišlja po smrti.
Slovenski sistem darovanja temelji na jasnih strokovnih in etičnih pravilih ter večplastnih varovalkah.	Nekateri viri potrjujejo trditev, drugi je ne omenjajo.	Ni omenjeno	Da: Članek dobesedno navaja to trditev.	Da: Članek omenja zanesljive in večplastne varovalke.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da sistem temelji na strogih strokovnih in etičnih pravilih.
Letos je do konca septembra organe po smrti darovalo 34 oseb.	Dva vira potrjujeta, trije ne omenjajo.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da je do konca septembra organe darovalo 34 oseb.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da je do konca septembra organe darovalo 34 ljudi.
Za darovanje organov ni določene zgornje starostne meje.	Le 24ur in Lokalec.si trditev potrjujeta; ostali je ne omenjajo.	Ni omenjeno	Da: Članek izrecno navaja, da ni določene zgornje starostne meje.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek izrecno navaja, da za darovanje ni določene zgornje starostne meje.
V Sloveniji do danes ni nihče umrl zaradi želje, da bi postal darovalec organov.	Samo Slovenske novice potrjujejo trditev, ostali je ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Citiran direktor Slovenija-transplanta to izrecno potrjuje.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
V prvem četrtletju leta 2025 je bilo 12 primernih darovalcev, osem jih je darovalo 23 organov.	Le Slovenske Novice poročajo o podatku.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek navaja te podatke za prvo četrtletje letošnjega leta.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Stopnja soglasja svojcev za darovanje je bila v letu 2025 70-odstotna.	STA, 24ur, Gorenjski Glas in Lokalec.si ne omenjajo; Slovenske Novice potrjujejo 70-odstotno stopnjo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ne: Članek navaja, da je bila 70-odstotna stopnja lani.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
V nacionalnem registru je opredeljenih le okoli 1,5 odstotka prebivalcev.	Le Slovenske novice podpirajo trditev, ostali je ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek eksplicitno navaja ta podatek.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
En človek lahko z darovanjem organov po smrti reši devet življenj.	Samo Gorenjski Glas trditev podpira; ostali jo ignorirajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Navedeno v citatu Jelke Kramarič.	Ni omenjeno
Statistično je trikrat večja verjetnost, da bomo sami potrebovali zdravljenje, kot da bomo darovali organe.	Samo Gorenjski Glas navaja trditev, ostali je ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Navedeno v citatu Jelke Kramarič.	Ni omenjeno

claims

V UKC Ljubljana so letos presadili 80 organov: 33 ledvic, 19 src, 15 jeter in 13 pljuč.
Na čakalnem seznamu za presaditev organa je 260 bolnikov.
Darovanje organov podpira več kot 80 odstotkov ljudi, a je v nacionalnem registru opredeljenih le okoli 18.500 oseb.
Bolnika vedno zdravijo z namenom, da ga pozdravijo; osebje ne pozna njegove opredelitve o darovanju.
Slovenija je po številu presaditev srca na milijon prebivalcev med vodilnimi državami.
Zdravljenje in darovanje sta strogo ločena postopka; o darovanju se razmišlja šele po potrjeni smrti.
Slovenski sistem darovanja temelji na jasnih strokovnih in etičnih pravilih ter večplastnih varovalkah.
Letos je do konca septembra organe po smrti darovalo 34 oseb.
Za darovanje organov ni določene zgornje starostne meje.
V Sloveniji do danes ni nihče umrl zaradi želje, da bi postal darovalec organov.
V prvem četrtletju leta 2025 je bilo 12 primernih darovalcev, osem jih je darovalo 23 organov.
Stopnja soglasja svojcev za darovanje je bila v letu 2025 70-odstotna.
V nacionalnem registru je opredeljenih le okoli 1,5 odstotka prebivalcev.
En človek lahko z darovanjem organov po smrti reši devet življenj.
Statistično je trikrat večja verjetnost, da bomo sami potrebovali zdravljenje, kot da bomo darovali organe.

key differences

Bolnika vedno zdravijo z namenom, da ga pozdravijo; osebje ne pozna njegove opredelitve o darovanju.: STA in Gorenjski Glas trditve ne omenjata, 24ur in Lokalec.si delno potrjujeta.
Darovanje organov podpira več kot 80 odstotkov ljudi, a je v nacionalnem registru opredeljenih le okoli 18.500 oseb.: 24ur in Lokalc potrjujeta, Slovenske novice navajajo druge številke.
En človek lahko z darovanjem organov po smrti reši devet življenj.: Samo Gorenjski Glas trditev podpira; ostali jo ignorirajo.
Letos je do konca septembra organe po smrti darovalo 34 oseb.: Dva vira potrjujeta, trije ne omenjajo.
Na čakalnem seznamu za presaditev organa je 260 bolnikov.: Večina potrjuje 260, SN navaja 256, STA molči.
Slovenija je po številu presaditev srca na milijon prebivalcev med vodilnimi državami.: Slovenske novice potrjujejo, drugi molčijo, Lokalec le delno.
Slovenski sistem darovanja temelji na jasnih strokovnih in etičnih pravilih ter večplastnih varovalkah.: Nekateri viri potrjujejo trditev, drugi je ne omenjajo.
Statistično je trikrat večja verjetnost, da bomo sami potrebovali zdravljenje, kot da bomo darovali organe.: Samo Gorenjski Glas navaja trditev, ostali je ne omenjajo.
Stopnja soglasja svojcev za darovanje je bila v letu 2025 70-odstotna.: STA, 24ur, Gorenjski Glas in Lokalec.si ne omenjajo; Slovenske Novice potrjujejo 70-odstotno stopnjo.
V Sloveniji do danes ni nihče umrl zaradi želje, da bi postal darovalec organov.: Samo Slovenske novice potrjujejo trditev, ostali je ne omenjajo.
V UKC Ljubljana so letos presadili 80 organov: 33 ledvic, 19 src, 15 jeter in 13 pljuč.: STA ne omenja, 24ur in Lokalec potrjujeta, SN in Gorenjski Glas navajata drugačne podatke.
V nacionalnem registru je opredeljenih le okoli 1,5 odstotka prebivalcev.: Le Slovenske novice podpirajo trditev, ostali je ne omenjajo.
V prvem četrtletju leta 2025 je bilo 12 primernih darovalcev, osem jih je darovalo 23 organov.: Le Slovenske Novice poročajo o podatku.
Za darovanje organov ni določene zgornje starostne meje.: Le 24ur in Lokalec.si trditev potrjujeta; ostali je ne omenjajo.
Zdravljenje in darovanje sta strogo ločena postopka; o darovanju se razmišlja šele po potrjeni smrti.: Trije viri potrjujejo ločenost, dva ne omenjata.

source analyses

24ur

Bolnika vedno zdravijo z namenom, da ga pozdravijo; osebje ne pozna njegove opredelitve o darovanju.: Delno: Članek potrjuje zdravljenje kot prioriteto, a ne omenja nevednosti osebja.
Darovanje organov podpira več kot 80 odstotkov ljudi, a je v nacionalnem registru opredeljenih le okoli 18.500 oseb.: Da: Članek navaja oba podatka o podpori in številu vpisanih v register.
En človek lahko z darovanjem organov po smrti reši devet življenj.: Ni omenjeno
Letos je do konca septembra organe po smrti darovalo 34 oseb.: Da: Članek navaja, da je do konca septembra organe darovalo 34 oseb.
Na čakalnem seznamu za presaditev organa je 260 bolnikov.: Da: Članek navaja, da je na seznamu 260 bolnikov.
Slovenija je po številu presaditev srca na milijon prebivalcev med vodilnimi državami.: Ni omenjeno
Slovenski sistem darovanja temelji na jasnih strokovnih in etičnih pravilih ter večplastnih varovalkah.: Da: Članek dobesedno navaja to trditev.
Statistično je trikrat večja verjetnost, da bomo sami potrebovali zdravljenje, kot da bomo darovali organe.: Ni omenjeno
Stopnja soglasja svojcev za darovanje je bila v letu 2025 70-odstotna.: Ni omenjeno
V Sloveniji do danes ni nihče umrl zaradi želje, da bi postal darovalec organov.: Ni omenjeno
V UKC Ljubljana so letos presadili 80 organov: 33 ledvic, 19 src, 15 jeter in 13 pljuč.: Da: Članek potrjuje te številke za UKC Ljubljana v navedenem obdobju.
V nacionalnem registru je opredeljenih le okoli 1,5 odstotka prebivalcev.: Ni omenjeno
V prvem četrtletju leta 2025 je bilo 12 primernih darovalcev, osem jih je darovalo 23 organov.: Ni omenjeno
Za darovanje organov ni določene zgornje starostne meje.: Da: Članek izrecno navaja, da ni določene zgornje starostne meje.
Zdravljenje in darovanje sta strogo ločena postopka; o darovanju se razmišlja šele po potrjeni smrti.: Da: Članek dobesedno navaja to trditev kot ločena postopka.

Gorenjski Glas

Bolnika vedno zdravijo z namenom, da ga pozdravijo; osebje ne pozna njegove opredelitve o darovanju.: Ni omenjeno
Darovanje organov podpira več kot 80 odstotkov ljudi, a je v nacionalnem registru opredeljenih le okoli 18.500 oseb.: Ni omenjeno
En človek lahko z darovanjem organov po smrti reši devet življenj.: Da: Navedeno v citatu Jelke Kramarič.
Letos je do konca septembra organe po smrti darovalo 34 oseb.: Ni omenjeno
Na čakalnem seznamu za presaditev organa je 260 bolnikov.: Da: Članek navaja 260 oseb na čakalnem seznamu.
Slovenija je po številu presaditev srca na milijon prebivalcev med vodilnimi državami.: Ni omenjeno
Slovenski sistem darovanja temelji na jasnih strokovnih in etičnih pravilih ter večplastnih varovalkah.: Ni omenjeno
Statistično je trikrat večja verjetnost, da bomo sami potrebovali zdravljenje, kot da bomo darovali organe.: Da: Navedeno v citatu Jelke Kramarič.
Stopnja soglasja svojcev za darovanje je bila v letu 2025 70-odstotna.: Ni omenjeno
V Sloveniji do danes ni nihče umrl zaradi želje, da bi postal darovalec organov.: Ni omenjeno
V UKC Ljubljana so letos presadili 80 organov: 33 ledvic, 19 src, 15 jeter in 13 pljuč.: Ne: Članek navaja okoli 110 presaditev organov na leto.
V nacionalnem registru je opredeljenih le okoli 1,5 odstotka prebivalcev.: Ni omenjeno
V prvem četrtletju leta 2025 je bilo 12 primernih darovalcev, osem jih je darovalo 23 organov.: Ni omenjeno
Za darovanje organov ni določene zgornje starostne meje.: Ni omenjeno
Zdravljenje in darovanje sta strogo ločena postopka; o darovanju se razmišlja šele po potrjeni smrti.: Ni omenjeno

Lokalec.si

Bolnika vedno zdravijo z namenom, da ga pozdravijo; osebje ne pozna njegove opredelitve o darovanju.: Delno: Članek potrjuje zdravljenje z namenom reševanja življenja, a ne omenja nevednosti osebja.
Darovanje organov podpira več kot 80 odstotkov ljudi, a je v nacionalnem registru opredeljenih le okoli 18.500 oseb.: Da: Članek navaja podporo nad 80 % in 18.478 oseb v registru.
En človek lahko z darovanjem organov po smrti reši devet življenj.: Ni omenjeno
Letos je do konca septembra organe po smrti darovalo 34 oseb.: Da: Članek navaja, da je do konca septembra organe darovalo 34 ljudi.
Na čakalnem seznamu za presaditev organa je 260 bolnikov.: Da: Članek navaja, da je bilo na dan 2. oktobra 260 bolnikov na seznamu.
Slovenija je po številu presaditev srca na milijon prebivalcev med vodilnimi državami.: Delno: Članek navaja, da je Slovenija med najuspešnejšimi po številu darovalcev na milijon prebivalcev.
Slovenski sistem darovanja temelji na jasnih strokovnih in etičnih pravilih ter večplastnih varovalkah.: Da: Članek navaja, da sistem temelji na strogih strokovnih in etičnih pravilih.
Statistično je trikrat večja verjetnost, da bomo sami potrebovali zdravljenje, kot da bomo darovali organe.: Ni omenjeno
Stopnja soglasja svojcev za darovanje je bila v letu 2025 70-odstotna.: Ni omenjeno
V Sloveniji do danes ni nihče umrl zaradi želje, da bi postal darovalec organov.: Ni omenjeno
V UKC Ljubljana so letos presadili 80 organov: 33 ledvic, 19 src, 15 jeter in 13 pljuč.: Da: Članek potrjuje te podatke za UKC Ljubljana v istem obdobju.
V nacionalnem registru je opredeljenih le okoli 1,5 odstotka prebivalcev.: Ni omenjeno
V prvem četrtletju leta 2025 je bilo 12 primernih darovalcev, osem jih je darovalo 23 organov.: Ni omenjeno
Za darovanje organov ni določene zgornje starostne meje.: Da: Članek izrecno navaja, da za darovanje ni določene zgornje starostne meje.
Zdravljenje in darovanje sta strogo ločena postopka; o darovanju se razmišlja šele po potrjeni smrti.: Da: Članek izrecno navaja, da sta postopka ločena in se o darovanju razmišlja po smrti.

STA

Bolnika vedno zdravijo z namenom, da ga pozdravijo; osebje ne pozna njegove opredelitve o darovanju.: Ni omenjeno
Darovanje organov podpira več kot 80 odstotkov ljudi, a je v nacionalnem registru opredeljenih le okoli 18.500 oseb.: Ni omenjeno
En človek lahko z darovanjem organov po smrti reši devet življenj.: Ni omenjeno
Letos je do konca septembra organe po smrti darovalo 34 oseb.: Ni omenjeno
Na čakalnem seznamu za presaditev organa je 260 bolnikov.: Ni omenjeno
Slovenija je po številu presaditev srca na milijon prebivalcev med vodilnimi državami.: Ni omenjeno
Slovenski sistem darovanja temelji na jasnih strokovnih in etičnih pravilih ter večplastnih varovalkah.: Ni omenjeno
Statistično je trikrat večja verjetnost, da bomo sami potrebovali zdravljenje, kot da bomo darovali organe.: Ni omenjeno
Stopnja soglasja svojcev za darovanje je bila v letu 2025 70-odstotna.: Ni omenjeno
V Sloveniji do danes ni nihče umrl zaradi želje, da bi postal darovalec organov.: Ni omenjeno
V UKC Ljubljana so letos presadili 80 organov: 33 ledvic, 19 src, 15 jeter in 13 pljuč.: Ni omenjeno
V nacionalnem registru je opredeljenih le okoli 1,5 odstotka prebivalcev.: Ni omenjeno
V prvem četrtletju leta 2025 je bilo 12 primernih darovalcev, osem jih je darovalo 23 organov.: Ni omenjeno
Za darovanje organov ni določene zgornje starostne meje.: Ni omenjeno
Zdravljenje in darovanje sta strogo ločena postopka; o darovanju se razmišlja šele po potrjeni smrti.: Ni omenjeno

Slovenske Novice

Bolnika vedno zdravijo z namenom, da ga pozdravijo; osebje ne pozna njegove opredelitve o darovanju.: Da: Članek navaja, da osebje ne pozna opredelitve darovalca.
Darovanje organov podpira več kot 80 odstotkov ljudi, a je v nacionalnem registru opredeljenih le okoli 18.500 oseb.: Delno: Podpira 85 %, v registru je bilo konec lani 17.765 oseb.
En človek lahko z darovanjem organov po smrti reši devet življenj.: Ni omenjeno
Letos je do konca septembra organe po smrti darovalo 34 oseb.: Ni omenjeno
Na čakalnem seznamu za presaditev organa je 260 bolnikov.: Delno: Članek navaja 256 pacientov na čakalnem seznamu.
Slovenija je po številu presaditev srca na milijon prebivalcev med vodilnimi državami.: Da: Članek to navaja kot dejstvo.
Slovenski sistem darovanja temelji na jasnih strokovnih in etičnih pravilih ter večplastnih varovalkah.: Da: Članek omenja zanesljive in večplastne varovalke.
Statistično je trikrat večja verjetnost, da bomo sami potrebovali zdravljenje, kot da bomo darovali organe.: Ni omenjeno
Stopnja soglasja svojcev za darovanje je bila v letu 2025 70-odstotna.: Ne: Članek navaja, da je bila 70-odstotna stopnja lani.
V Sloveniji do danes ni nihče umrl zaradi želje, da bi postal darovalec organov.: Da: Citiran direktor Slovenija-transplanta to izrecno potrjuje.
V UKC Ljubljana so letos presadili 80 organov: 33 ledvic, 19 src, 15 jeter in 13 pljuč.: Ne: Članek navaja podatke za lansko leto, ne za letošnje.
V nacionalnem registru je opredeljenih le okoli 1,5 odstotka prebivalcev.: Da: Članek eksplicitno navaja ta podatek.
V prvem četrtletju leta 2025 je bilo 12 primernih darovalcev, osem jih je darovalo 23 organov.: Da: Članek navaja te podatke za prvo četrtletje letošnjega leta.
Za darovanje organov ni določene zgornje starostne meje.: Ni omenjeno
Zdravljenje in darovanje sta strogo ločena postopka; o darovanju se razmišlja šele po potrjeni smrti.: Da: Članek potrjuje ločenost in preverjanje po smrti.

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	24ur	Slovenske Novice	Gorenjski Glas	Lokalec.si
Slovenija-transplant	Večina virov nevtralna, 24ur in Lokalec.si izrazito pozitivna.	Nevtralno: omenjen kot organizator dogodka brez vrednotenja	Pozitivno: organizacija je predstavljena kot zaupanja vredna, ki zagotavlja verodostojne informacije in krepi zaupanje v sistem.	Nevtralno: omenjen kot vir podatkov in informacij, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: omenjen kot organizator dogodka, brez meta-vrednotenja	Pozitivno: avtor opisuje njihovo opozarjanje in spodbujanje kot pomembno, zahvaljuje se jim.
Zavod RS za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant	Večina virov nevtralna, 24ur in Lokalec izpostavljata zaupanje.	Nevtralno: omenjen kot vir informacij brez vrednotenja	Pozitivno: enako kot Slovenija-transplant, poudarjeno zaupanje in strokovnost.	Nevtralno: navedeni podatki in pojasnila, brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjen kot organizator, brez vrednotenja	Pozitivno: avtor poudarja njihovo vlogo pri ozaveščanju in zahvaljuje se jim.
Slovenija	Nekateri viri jo hvalijo, drugi le omenjajo.	Nevtralno: omenjena kot država dogodka brez vrednotenja	Pozitivno: opisana kot država s prostovoljnim, zaupanja vrednim sistemom darovanja.	Pozitivno: opisana kot uspešna pri presaditvah srca, med vodilnimi.	Nevtralno: omenjena v imenu zavoda, brez vrednotenja	Pozitivno: avtor poudarja, da se uvršča med najuspešnejše države.
UKC Ljubljana	24ur pozitivno, ostali nevtralno; izstopa poudarek na uspehu.	Ni omenjeno	Pozitivno: omenjen kot uspešen center, kjer so presadili 80 organov, kar kaže na uspešno delo.	Nevtralno: navedeni statistični podatki o presaditvah, brez vrednotenja.	Nevtralno: informativno naveden kot kraj presaditev	Nevtralno: informativno navedeni podatki o številu presaditev.
Jelka Kramarič	STA in Slovenske novice je ne omenjata, 24ur jo hvali, ostali nevtralni.	Ni omenjeno	Pozitivno: predstavljena kot strokovnjakinja, ki pojasnjuje in poudarja etična pravila ter varovalke sistema.	Ni omenjeno	Nevtralno: citirana kot govorka brez meta-vrednotenja	Nevtralno: citirana kot strokovnjakinja, brez meta-vrednotenja.
Center za transplantacijsko dejavnost v UKC Ljubljana	24ur pozitivno, SN nevtralno; drugi viri molčijo.	Ni omenjeno	Pozitivno: omenjen kot uspešen, saj so izvedli 80 presaditev.	Nevtralno: omenjen kot izvajalec presaditev, brez vrednotenja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Nacionalni register darovalcev organov	Viri so enotno nevtralni, brez kritike ali pohvale.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot register z nizkim številom vpisanih, brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjen kot evidenca, brez vrednotenja.	Ni omenjeno	Nevtralno: informativno omenjen z statističnimi podatki.
Bled	Nevtralno; večina virov ga ne omenja.	Nevtralno: omenjen kot kraj dogodka brez vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot kraj dogodka	Ni omenjeno
Andrej Gadžijev	Edini vir (SN) ga omenja nevtralno; drugi ga ignorirajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: kot govorec citiran, ni meta-vrednotenja njegove vloge.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Romana Srinjar Alauf	Edini vir, ki jo omenja, jo prikazuje pozitivno in navdihujoče.	Ni omenjeno	Pozitivno: njena zgodba je predstavljena kot navdihujoča, hvaležna in pozitivna izkušnja darovanja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Eurotransplant	Edini vir z omembo je nevtralen; ostali molčijo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen v kontekstu uspešnosti Slovenije, brez vrednotenja.
Medgeneracijski center Vezenine Bled	Edini vir (Gorenjski Glas) ga omenja nevtralno kot prizorišče.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot prizorišče razstave	Ni omenjeno

entities

Slovenija-transplant
Zavod RS za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant
Slovenija
UKC Ljubljana
Jelka Kramarič
Center za transplantacijsko dejavnost v UKC Ljubljana
Nacionalni register darovalcev organov
Bled
Andrej Gadžijev
Romana Srinjar Alauf
Eurotransplant
Medgeneracijski center Vezenine Bled

key differences

Andrej Gadžijev: Edini vir (SN) ga omenja nevtralno; drugi ga ignorirajo.
Bled: Nevtralno; večina virov ga ne omenja.
Center za transplantacijsko dejavnost v UKC Ljubljana: 24ur pozitivno, SN nevtralno; drugi viri molčijo.
Eurotransplant: Edini vir z omembo je nevtralen; ostali molčijo.
Jelka Kramarič: STA in Slovenske novice je ne omenjata, 24ur jo hvali, ostali nevtralni.
Medgeneracijski center Vezenine Bled: Edini vir (Gorenjski Glas) ga omenja nevtralno kot prizorišče.
Nacionalni register darovalcev organov: Viri so enotno nevtralni, brez kritike ali pohvale.
Romana Srinjar Alauf: Edini vir, ki jo omenja, jo prikazuje pozitivno in navdihujoče.
Slovenija: Nekateri viri jo hvalijo, drugi le omenjajo.
Slovenija-transplant: Večina virov nevtralna, 24ur in Lokalec.si izrazito pozitivna.
UKC Ljubljana: 24ur pozitivno, ostali nevtralno; izstopa poudarek na uspehu.
Zavod RS za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant: Večina virov nevtralna, 24ur in Lokalec izpostavljata zaupanje.

source analyses

24ur

Andrej Gadžijev: Ni omenjeno
Bled: Ni omenjeno
Center za transplantacijsko dejavnost v UKC Ljubljana: Pozitivno: omenjen kot uspešen, saj so izvedli 80 presaditev.
Eurotransplant: Ni omenjeno
Jelka Kramarič: Pozitivno: predstavljena kot strokovnjakinja, ki pojasnjuje in poudarja etična pravila ter varovalke sistema.
Medgeneracijski center Vezenine Bled: Ni omenjeno
Nacionalni register darovalcev organov: Nevtralno: omenjen kot register z nizkim številom vpisanih, brez vrednotenja.
Romana Srinjar Alauf: Pozitivno: njena zgodba je predstavljena kot navdihujoča, hvaležna in pozitivna izkušnja darovanja.
Slovenija: Pozitivno: opisana kot država s prostovoljnim, zaupanja vrednim sistemom darovanja.
Slovenija-transplant: Pozitivno: organizacija je predstavljena kot zaupanja vredna, ki zagotavlja verodostojne informacije in krepi zaupanje v sistem.
UKC Ljubljana: Pozitivno: omenjen kot uspešen center, kjer so presadili 80 organov, kar kaže na uspešno delo.
Zavod RS za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant: Pozitivno: enako kot Slovenija-transplant, poudarjeno zaupanje in strokovnost.

Gorenjski Glas

Andrej Gadžijev: Ni omenjeno
Bled: Nevtralno: omenjen kot kraj dogodka
Center za transplantacijsko dejavnost v UKC Ljubljana: Ni omenjeno
Eurotransplant: Ni omenjeno
Jelka Kramarič: Nevtralno: citirana kot govorka brez meta-vrednotenja
Medgeneracijski center Vezenine Bled: Nevtralno: omenjen kot prizorišče razstave
Nacionalni register darovalcev organov: Ni omenjeno
Romana Srinjar Alauf: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: omenjena v imenu zavoda, brez vrednotenja
Slovenija-transplant: Nevtralno: omenjen kot organizator dogodka, brez meta-vrednotenja
UKC Ljubljana: Nevtralno: informativno naveden kot kraj presaditev
Zavod RS za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant: Nevtralno: omenjen kot organizator, brez vrednotenja

Lokalec.si

Andrej Gadžijev: Ni omenjeno
Bled: Ni omenjeno
Center za transplantacijsko dejavnost v UKC Ljubljana: Ni omenjeno
Eurotransplant: Nevtralno: omenjen v kontekstu uspešnosti Slovenije, brez vrednotenja.
Jelka Kramarič: Nevtralno: citirana kot strokovnjakinja, brez meta-vrednotenja.
Medgeneracijski center Vezenine Bled: Ni omenjeno
Nacionalni register darovalcev organov: Nevtralno: informativno omenjen z statističnimi podatki.
Romana Srinjar Alauf: Ni omenjeno
Slovenija: Pozitivno: avtor poudarja, da se uvršča med najuspešnejše države.
Slovenija-transplant: Pozitivno: avtor opisuje njihovo opozarjanje in spodbujanje kot pomembno, zahvaljuje se jim.
UKC Ljubljana: Nevtralno: informativno navedeni podatki o številu presaditev.
Zavod RS za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant: Pozitivno: avtor poudarja njihovo vlogo pri ozaveščanju in zahvaljuje se jim.

STA

Andrej Gadžijev: Ni omenjeno
Bled: Nevtralno: omenjen kot kraj dogodka brez vrednotenja
Center za transplantacijsko dejavnost v UKC Ljubljana: Ni omenjeno
Eurotransplant: Ni omenjeno
Jelka Kramarič: Ni omenjeno
Medgeneracijski center Vezenine Bled: Ni omenjeno
Nacionalni register darovalcev organov: Ni omenjeno
Romana Srinjar Alauf: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot država dogodka brez vrednotenja
Slovenija-transplant: Nevtralno: omenjen kot organizator dogodka brez vrednotenja
UKC Ljubljana: Ni omenjeno
Zavod RS za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant: Nevtralno: omenjen kot vir informacij brez vrednotenja

Slovenske Novice

Andrej Gadžijev: Nevtralno: kot govorec citiran, ni meta-vrednotenja njegove vloge.
Bled: Ni omenjeno
Center za transplantacijsko dejavnost v UKC Ljubljana: Nevtralno: omenjen kot izvajalec presaditev, brez vrednotenja.
Eurotransplant: Ni omenjeno
Jelka Kramarič: Ni omenjeno
Medgeneracijski center Vezenine Bled: Ni omenjeno
Nacionalni register darovalcev organov: Nevtralno: omenjen kot evidenca, brez vrednotenja.
Romana Srinjar Alauf: Ni omenjeno
Slovenija: Pozitivno: opisana kot uspešna pri presaditvah srca, med vodilnimi.
Slovenija-transplant: Nevtralno: omenjen kot vir podatkov in informacij, brez meta-vrednotenja.
UKC Ljubljana: Nevtralno: navedeni statistični podatki o presaditvah, brez vrednotenja.
Zavod RS za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant: Nevtralno: navedeni podatki in pojasnila, brez vrednotenja.

Scenariji

scenarios

description
Zaradi obsežne medijske kampanje ob evropskem dnevu darovanja organov in prizadevanj Slovenija-transplant se v nacionalni register vpiše več tisoč novih darovalcev. To poveča število razpoložljivih organov, skrajša čakalne dobe za 260 bolnikov in poveča število letnih presaditev v UKC Ljubljana.
plausibility
realistic
time horizon
mid
title
Več vpisov v register skrajša čakalne vrste
valence
positive
description
Kljub kampanji ostane število dejanskih darovalcev podobno kot prej (okoli 40–50 letno), vendar se poveča javna razprava in zaupanje v sistem. Slovenija-transplant nadaljuje z izobraževanjem, a čakalna lista ostaja dolga, saj se število bolnikov ne zmanjša bistveno.
plausibility
realistic
time horizon
short
title
Stalno število darovalcev, a večja ozaveščenost
valence
neutral
description
Kljub pojasnilom Andreja Gadžijeva se na družbenih omrežjih še okrepijo teorije zarote o nepravilnostih pri darovanju organov. To poveča nezaupanje med prebivalstvom, zmanjša število vpisov v register in posledično zmanjša število darovanj ter podaljša čakalne dobe.
plausibility
realistic
time horizon
mid
title
Teorije zarote zmanjšajo število darovalcev
valence
negative
description
Po vzoru nekaterih evropskih držav Slovenija razmisli o spremembi zakonodaje na področju darovanja organov, pri čemer bi veljalo domnevno soglasje, razen če posameznik izrecno nasprotuje. To bi znatno povečalo število darovalcev in omogočilo več presaditev, hkrati pa bi sprožilo razpravo o etiki in avtonomiji posameznika.
plausibility
plausible
time horizon
long
title
Uvedba domnevnega soglasja poveča število organov
valence
positive
description
Zaradi uspešne kampanje se v register vpiše več ljudi, vendar se zaradi staranja prebivalstva in povečanega števila kroničnih bolezni poveča tudi število bolnikov, ki potrebujejo presaditev. Čakalna lista se tako ne skrajša bistveno, kljub večjemu številu darovanj.
plausibility
plausible
time horizon
long
title
Povečano število darovalcev, a tudi bolnikov
valence
neutral
description
Če bi v javnost prišel domnevni primer nepravilnosti pri dodeljevanju organov ali kršitve protokolov v UKC Ljubljana, bi to povzročilo veliko negativno publiciteto. Kljub morebitni neutemeljenosti bi to okrepilo dvom v strokovnost in etičnost sistema, kar bi zmanjšalo število darovalcev in podaljšalo čakalne dobe.
plausibility
plausible
time horizon
mid
title
Medijski škandal spodkoplje zaupanje v sistem
valence
negative
description
Če se nadaljuje trend naraščanja vpisov v register in uspešnih presaditev, bi Slovenija lahko postala zgled drugim državam v Eurotransplantu. To bi pritegnilo mednarodno sodelovanje, več sredstev za transplantacijsko dejavnost in omogočilo razvoj novih metod, kot je presaditev tkiv, kar bi koristilo več bolnikom.
plausibility
speculative
time horizon
long
title
Slovenija postane evropski vzor v darovanju organov
valence
positive
description
V daljni prihodnosti bi lahko napredek v biotehnologiji in 3D-tiskanju organov zmanjšal potrebo po darovanih organih. To bi spremenilo vlogo Slovenija-transplant, a bi hkrati zahtevalo prestrukturiranje sistema in morebitno opuščanje nekaterih programov, kar bi imelo mešane posledice za bolnike in zdravstveno osebje.
plausibility
speculative
time horizon
long
title
Razvoj umetnih organov zmanjša pomen darovanja
valence
neutral
description
Če bi prišlo do vdora v nacionalni register darovalcev in bi bili razkriti občutljivi podatki o posameznikih, bi to povzročilo resno kršitev zasebnosti in zaupanja. Javnost bi lahko množično izstopila iz registra, kar bi močno zmanjšalo število darovanj in ogrozilo celoten transplantacijski program v Sloveniji.
plausibility
speculative
time horizon
mid
title
Huda kriza zaupanja zaradi zlorabe podatkov
valence
negative

Viri

articles

article order
3
body
Bled, 09. oktobra (STA) - Prihajajoči Evropski dan darovanja organov, ki ga obeležujemo v soboto, je priložnost za pogovor o odločitvah, ki lahko pomembno vplivajo na življenja drugih, so na današnji novinarski konferenci na Bledu povedali predstavniki slovenskega zavoda za presaditve organov ...
language
slv
published at
2026-10-09T12:50:10
source
STA
title
Evropski dan darovanja organov priložnost za pogovor in premislek
url
https://www.sta.si/3608492/
article order
2
body
Letos je v Sloveniji do konca septembra organe po smrti darovalo 34 oseb. V UKC Ljubljana so presadili 80 organov: 33 ledvic, 19 src, 15 jeter in 13 pljuč. Vseeno pa na presaditev še vedno čaka približno 260 bolnikov. Ob evropskem dnevu darovanja Slovenija-transplant poziva k razmisleku, pogovoru z bližnjimi in, če se posameznik tako odloči, k vpisu v register. Z darovanjem lahko namreč nekomu podariš novo življenje, kot ga je prejela tudi Romana Srinjar Alauf. Evropski dan darovanja organov letos poteka pod geslom "Delimo si življenja", ki sporoča, da darovanje organov povezuje ljudi ter spreminja in rešuje življenja. Darovanje v Sloveniji temelji na prostovoljnosti, zaupanju in solidarnosti. Kot poudarjajo v organizaciji Slovenija-ttransplant, njihov namen zato ni prepričevati ljudi, kako naj se odločijo, temveč jim omogočiti, da odločitev sprejmejo odgovorno in na podlagi preverjenih informacij. V Sloveniji je do konca letošnjega septembra organe po smrti darovalo 34 darovalcev. V Centru za transplantacijsko dejavnost v UKC Ljubljana so v tem času presadili 80 organov oz. 33 ledvic, 19 src, 15 jeter in 13 pljuč. Običajno sicer na letni ravni opravijo med 100 in 110 presaditev organov. Na čakalnem seznamu za presaditev organa je bilo medtem 2. oktobra še 260 bolnikov. "Za vsako od teh številk je oseba, ki potrebujejo udravljenje," poudarjajo v organizaciji, kjer se obenem zahvaljujejo vsem darovalcev in njihovim svojcem: "Zaradi njihove humane odločitve so številni bolniki dobili možnost nadaljevanja življenja. Posebno pomen ima zavedanje, da lahko v trenutkih največje izgube in žalosti nastane upanje za drugega človeka." 'Zdravljenje in darovanje sta strogo ločena postopka' Čeprav po raziskavaj darovanje organov podpira več kot 80 odstotkov ljudi, pa je v nacionalnem registru opredeljenih le približno 18.500 oseb. "Razlogov za to je več," pojasnjuje odgovorna zdravnica za donorsko dejavnost v Slovenija-transplantu razlaga Jelka Kramarič. "Pogosto odlašamo, ne poznamo postopka vpisa ali pa se preprosto težko pogovarjamo o smrti in lastni minljivosti," doda. Darovanje organov je namreč še vedno tema, ki odpira številna vprašanja, dvome in tudi strahove. "Nekateri temeljijo na nepoznavanju področja, drugi na zmotnih predstavah in neresničnih informacijah, ki krožijo v javnosti. Zato je ena naših pomembnih nalog, da ljudem zagotavljamo verodostojne informacije, odgovarjamo na njihova vprašanja in krepimo zaupanje v sistem darovanja organov," pravi Kramaričeva. Preberi še Slovenska vojska obeležuje 10 let prevozov organov za presaditve Poudarja, da je sicer prva in najpomembnejša naloga zdravstvenih ekip vedno zdravljenje in reševanje bolnikovega življenja. "Zdravljenje in darovanje sta strogo ločena postopka. O možnosti darovanja organov se začne razmišljati šele po potrjeni smrti," pojasnjuje. Slovenski sistem po njenih besedah temelji na jasnih strokovnih in etičnih pravilih, številnih varovalkah ter doslednem spoštovanju volje posameznika in dostojanstva umrlega. Pomembno pa je tudi, da za darovanje organov ni določene zgornje starostne meje. Starost ali kronična bolezen tako sami po sebi še ne pomenita, da človek ne more biti darovalec. 'V najtežjem trenutku svojega življenja je družina sprejela odločitev, ki mi je dala življenje' Kako zelo konkretno lahko darovanje spremeni življenje, kaže zgodba Romane Skrinjar Alauf. Pri 36 letih so ji diagnosticirali Wilsonovo bolezen, redko dedno bolezen, pri kateri se v telesu kopiči baker in lahko povzroči hude poškodbe jeter. Bolezen so pri njej odkrili pozno, jetra pa so bila tako poškodovana, da je potrebovala presaditev. Od diagnoze do transplantacije so minili le štirje meseci. "Nenadoma nisem več razmišljala o tem, kaj bom počela čez nekaj mesecev ali let. Razmišljala sem predvsem o tem, ali bom sploh še imela prihodnost," se spominja. Nato pa je prišel klic, da so se "našla" jetra. "In s tem klicem se je začelo moje drugo življenje," pravi. Presaditev je uspela. Danes, deset let po presaditvi, živi, dela, potuje, uživa z družino in lahko znova dela načrte za prihodnost. A ob vsem se vedno znova vrača k eni misli: "Nekje je družina v najtežjem trenutku svojega življenja sprejela odločitev, ki je meni omogočila življenje. Te družine ne poznam. Ne poznam imena svojega darovalca. Ne vem, kakšen človek je bil. Vem pa nekaj - brez njegovega daru danes mene ne bi bilo tukaj." Na Caminu z mislijo na svojega darovalca Zato je svojo desetletnico transplantacije obeležila na prav poseben način. - odpravila se je na Camino. Iz Portugalske se je podala proti Santiagu de Compostela in v 15 dneh prehodila 282 kilometrov. Zame to ni bil samo pohod. Ni šlo samo za kilometre, utrujene noge in bolečine. "Vsak dan sem imela v mislih svojega darovalca. Vsak korak je bil zanj. Na poti sem pustila tudi kamenček z napisom 'Za darovalca'. To je bila moja tiha zahvala človeku, ki mi je omogočil, da danes lahko naredim vse te korake," pravi. Preberi še 'Ko eno življenje ugasne, se lahko odpre možnost za novo' Jo je pa obenem Camino naučil tudi, da življenja ne sme jemati kot nekaj samoumevnega: "Ko enkrat dobiš novo priložnost za življenje, začneš drugače gledati na vsakdan. Na jutra. Na družino. Na potovanja. Na čisto običajne stvari, ki jih prej mogoče sploh ne opaziš." Zanjo darovanje organov ni samo medicinski postopek, temveč je odločitev, ki lahko nekomu podari prihodnost, še eno jutro, še en objem, še eno potovanje, še en rojstni dan, še en Camino. "Jaz sem ena izmed teh ljudi. In zato bom za vedno hvaležna. Hvaležna svojemu darovalcu. Hvaležna njegovi družini," še pove in doda, da je seveda hvaležna tudi zdravnikom in vsem, ki so jopripeljali do tega, da je danes tukaj.
language
slv
published at
2026-10-10T07:38:58
source
24ur
title
'Odločitev, ki lahko podari še eno jutro, še en objem, še en rojstni dan'
url
https://www.24ur.com/novice/slovenija/odlocitev-ki-lahko-podari-se-eno-jutro-se-en-objem-se-en-rojstni-dan.html
article order
4
body
Darovanje organov je izjemno humano dejanje; prvi mož Slovenija-transplant Andrej Gadžijev opozarja na teorije zarote, zaradi katerih bomo počasi začeli plačevati vsi. V prvem četrtletju letošnjega leta so po podatkih Zavoda RS za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant v slovenskih donorskih centrih obravnavali 12 primernih darovalcev. "Po kliničnih ocenah in opravljenih pogovorih s svojci je osem darovalcev po smrti podarilo 23 organov za zdravljenje s presaditvijo. Stopnja soglasja svojcev za darovanje je bila 67-odstotna," so zapisali. Dodali so, da je bilo na področju roženic 34 podarjenih, 23 pa presajenih. "V transplantacijskem centru UKC Ljubljana so izvedli 25 presaditev solidnih organov. Na čakalnem seznamu za zdravljenje s presaditvijo je 256 pacientov. V prvem trimesečju se je v nacionalni register glede posmrtnega darovanja organov in tkiv vpisalo 306 ljudi (295 za darovanje, 11 proti darovanju)," so sklenili. Iz tragedije nastane nekaj dobrega, zelo humanega. V celotnem lanskem letu so v UKC Ljubljana opravili 103 presaditve organov: 44 ledvic, 25 src, 22 jeter, 10 pljuč in dve trebušni slinavki. Slovenija je še posebno uspešna pri presaditvah srca, saj je po številu presaditev na milijon prebivalcev med vodilnimi državami. V letu 2025 je bila stopnja soglasja svojcev za darovanje 70-odstotna. Do konca konca lanskega leta je bilo v nacionalnem registru opredeljenih 17.765 ljudi (med njimi 184 proti darovanju, preostali za darovanje). V nacionalnem registru je tako opredeljenih le okoli 1,5 odstotka prebivalcev, kar je zelo malo glede na to, da v Sloveniji 85 odstotkov ljudi načelno podpira darovanje. Zanesljive varovalke Travmatolog in direktor zavoda Slovenija-transplant Andrej Gadžijev je pred kratkim za Nedelo povedal, da je med ljudmi še vedno "zelo živa" teorija zarote, da se zdravniki, če se za časa življenja odločite za darovanje organov, nato pa v bolnišnico pridete poškodovani, za vas ne bodo borili tako dolgo, ker nekdo potrebuje vaše organe, ceno za to pa bomo "počasi začeli plačevati vsi". Dodal je, da ima že počasi dovolj vseh teorij zarot, ki se tako škodljivo in nonšalantno širijo. "Ljudje se niti ne potrudijo, ne želijo preveriti realnega stanja. Naj še enkrat jasno povem, da v Sloveniji do danes ni nihče umrl zaradi tega, ker bi želeli, da postane darovalec organov in tkiv po smrti. Bolnika vedno vse od začetka zdravimo z namenom, da ga pozdravimo. Nihče od osebja tudi ne pozna njegove opredelitve o darovanju po smrti, šele ko nekdo umre, lahko koordinator za transplantacije, ki je zaposlen na Slovenija-transplantu, s posebnim pooblastilom po vpisu ure smrti bolnika informacijo preveri v registru. Podatka o opredelitvi ni na zdravstveni, osebni izkaznici ali portalu zVem, opisana pot je edina mogoča. Redno, mesečno, izvajamo tudi notranje in zunanje revizije v celotni mreži donorskih bolnišnic. Varovalke so torej zanesljive in večplastne," je zagotovil. In poudaril, da je darovanje organov izjemno humano dejanje. "Svojci so z odločitvijo za darovanje pomirjeni in večinoma ponosni, da je njihov najbližji še po smrti pripravljen pomagati drugim. Darovanje lahko tudi pozitivno vpliva nanje, saj osmisli zelo hudo izgubo. Iz tragedije nastane nekaj dobrega, zelo humanega." 70 -odstotna je bila lani stopnja soglasja svojcev za darovanje. Po smrti lahko v Sloveniji darujemo srce, pljuča, jetra, trebušno slinavko in ledvice, za namen zdravljenja lahko po smrti darujemo tudi tkiva in celice, in sicer roženico, kožo, kosti, hrustanec, vezi, ligamente, krvotvorne matične celice, krvne celice, srčne zaklopke in žile. Za časa življenja lahko darujemo le ledvico, in sicer med sorodniki in čustveno povezanimi osebami. "Vsak primer presoja etična komisija za presaditve. Tveganje za zdravje darovalca/-ke mora biti sorazmerno s pričakovano koristjo za prejemnika/-co. Ključno je tudi, da pri darovanju za časa življenja ne gre za prisilno darovanje, denarno nadomestilo ali druge oblike zlorab darovalcev ledvic," poudarjajo na Slovenija-transplant. Aleksander Brudar
language
slv
published at
2026-10-12T10:02:21
source
Slovenske Novice
title
Po smrti rešujejo življenja
url
https://slovenskenovice.delo.si/lifestyle/aktivni-in-zdravi/po-smrti-resujejo-zivljenja
article order
1
body
Ob evropskem dnevu darovanja organov, ki ga letos zaznamujemo 10. oktobra, je Zavod Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant danes na Bledu predstavil pomen darovanja organov in solidarnosti za zdravljenje s presaditvijo. Bled - Drugo soboto v oktobru zaznamujemo evropski dan darovanja organov. Po besedah Jelke Kramarič iz zavoda Slovenija-transplant je to vsako leto priložnost, da širimo zavedanje o pomenu darovanja. Zdravljenje s presaditvijo je po njenih besedah uveljavljena, uspešna, za številne bolezni edina metoda zdravljenja. Presaditev pa ni brez darovanja organov. "Zboli lahko vsak. Statistično je trikrat večja verjetnost, da bomo sami potrebovali zdravljenje, kot da bomo po smrti darovali organe," je navedla in dodala, da lahko en človek z darovanjem organov po smrti reši devet življenj. Opredelitev za darovanje je zato eno najbolj plemenitih dejanj, ki jih človek lahko sprejme. Letošnji evropski dan darovanja organov poteka pod geslom Delimo si življenja. S tem nas tem opominja, da darovanje povezuje ljudi in spreminja življenja, je poudarila Jelka Kramarič. Na leto v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana opravijo okoli 110 presaditev organov. Na čakalnem seznamu za presaditev je po njenih besedah ta čas 260 oseb, ki čakajo na priložnost za novo življenje. V Medgeneracijskem centru Vezenine Bled so danes odprli tudi potujočo razstavo Krog hvaležnosti in sodelovanja, ki osvetljuje različne vidike darovanja organov ter izraža hvaležnost darovalcem in njihovim svojcem. Razstavo si bo mogoče ogledati do konca novembra.
language
slv
published at
2026-10-09T17:40:03
source
Gorenjski Glas
title
Evropski dan darovanja organov
url
https://www.gorenjskiglas.si/aktualno/evropski-dan-darovanja-organov-409140/
article order
0
body
Vsak darovani organ lahko pomeni novo upanje, novo priložnost in nadaljevanje življenja. Ob evropskem dnevu darovanja organov, ki ga obeležujemo 10. oktobra, Slovenija-transplant opozarja na pomen solidarnosti, pogovora in osebne odločitve. Čeprav darovanje organov podpira več kot 80 odstotkov ljudi, je v nacionalnem registru opredeljenih manj kot 18.500 oseb. Medtem na presaditev organa čaka 260 bolnikov. Letošnji evropski dan darovanja organov poteka pod geslom "Delimo si življenja", ki poudarja izjemno človeško razsežnost darovanja. Za vsakim darovalcem je zgodba solidarnosti, za vsako uspešno presaditvijo pa človek, ki je dobil možnost nadaljevanja življenja. V Sloveniji darovanje organov temelji na prostovoljnosti, zaupanju in spoštovanju posameznikove odločitve. Namen ozaveščanja ni prepričevanje ljudi, temveč zagotavljanje preverjenih informacij, na podlagi katerih se lahko vsakdo odgovorno odloči. Letos 34 darovalcev, opravljenih že 80 presaditev Slovenija se po številu darovalcev na milijon prebivalcev redno uvršča med najuspešnejše države v okviru Eurotransplanta. Po podatkih zavoda Slovenija-transplant je od začetka letošnjega leta do konca septembra organe po smrti darovalo 34 ljudi. V UKC Ljubljana so v istem obdobju opravili 80 presaditev organov, med njimi 33 ledvic, 19 src, 15 jeter in 13 pljuč. Kljub uspešnemu transplantacijskemu programu potrebe ostajajo velike. Na dan 2. oktobra je bilo na čakalnem seznamu za presaditev organa 260 bolnikov. Za vsako številko se skriva človek, ki čaka na zdravljenje in upa na novo življenjsko priložnost. Večina podpira darovanje, a le redki svojo odločitev uradno zabeležijo Raziskave kažejo, da darovanje organov podpira več kot 80 odstotkov ljudi, vendar je v nacionalnem registru opredeljenih le 18.478 oseb. Od teh jih 215 darovanju nasprotuje. Samo v prvih devetih mesecih letošnjega leta se je v register na novo vpisalo 732 oseb, od tega 700 za darovanje in 32 proti. Zakaj je razlika med podporo in dejansko opredelitvijo tako velika? Jelka Kramarič, odgovorna zdravnica za donorsko dejavnost v Slovenija-transplantu, pojasnjuje, da ljudje pogosto odlašajo, ne poznajo postopka vpisa ali pa se težko pogovarjajo o smrti in lastni minljivosti. Na odločitev vplivajo tudi strahovi in napačne informacije o darovanju organov. Zdravniki najprej rešujejo življenje, šele nato se lahko odpre vprašanje darovanja Eden najpogostejših pomislekov je povezan z vprašanjem, ali lahko odločitev za darovanje vpliva na zdravljenje bolnika. Kramarič poudarja, da je prva in najpomembnejša naloga zdravstvenih ekip vedno zdravljenje in reševanje življenja. Zdravljenje in darovanje organov sta strogo ločena postopka. O možnosti darovanja začnejo zdravniki razmišljati šele po potrjeni smrti. Slovenski sistem temelji na strogih strokovnih in etičnih pravilih ter spoštovanju dostojanstva umrlega. Pomembno je tudi dejstvo, da za darovanje organov ni določene zgornje starostne meje. Tudi kronične bolezni ali višja starost ne pomenijo nujno, da posameznik ne more postati darovalec. Primernost organov vedno strokovno presodijo zdravniki. Za odločitev sta lahko dovolj že dve minuti Ob evropskem dnevu darovanja organov Slovenija-transplant spodbuja ljudi, naj razmislijo o svoji odločitvi in se o njej pogovorijo z najbližjimi. Vpis v nacionalni register je za registrirane uporabnike portala eUprava preprost in traja manj kot dve minuti. Posameznik lahko izrazi tako soglasje kot nasprotovanje darovanju. Pomembno je, da bližnji poznajo njegovo voljo, saj jim lahko to v težkih trenutkih olajša odločanje. Ko se iz največje izgube rodi upanje Ob evropskem dnevu darovanja se v Slovenija-transplantu posebej zahvaljujejo vsem darovalcem in njihovim svojcem, ki so s svojo odločitvijo omogočili nadaljevanje življenja drugim. Darovanje organov je namreč eno najmočnejših dejanj človeške solidarnosti. V trenutkih največje žalosti lahko za drugo družino pomeni upanje, novo prihodnost in neprecenljiv dar. "Poskrbimo za odtis našega življenja. Nekaj zelo humanega lahko pustimo za seboj," je sporočilo letošnjega evropskega dne darovanja organov. Morda prav pogovor, ki ga bomo danes opravili s svojimi najbližjimi, nekoč nekomu olajša najtežje trenutke. In morda bo odločitev, ki jo sprejmemo v nekaj minutah, nekomu pomenila leta življenja.
language
slv
published at
2026-10-10T02:46:20
source
Lokalec.si
title
Darovanje organov rešuje življenja: v Sloveniji na novo priložnost čaka 260 bolnikov
url
https://www.lokalec.si/darovanje-organov-resuje-zivljenja-v-sloveniji-na-novo-priloznost-caka-260-bolnikov/

source scope

analyzed source count

omitted articles

omitted source count

total source count