MedVrsticami

Ministrstvo razglasilo prejemnike Zoisovih in Puhovih nagrad za leto 2026 13.10.2026

Analizirano 10 od 12 virov Slovenščina

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino je razglasilo dobitnike najvišjih državnih priznanj za izjemne znanstvenoraziskovalne in razvojne dosežke v letu 2026. Odbor je izbral 15 nagrajencev izmed 72 predlaganih kandidatov, pri čemer so podelili nagrade za življenjsko delo, vrhunske dosežke, pomembne dosežke ter priznanje ambasador znanosti. Letošnji izbor zaznamuje večje število nagrajenk kot nagrajencev. Zoisovi nagradi za življenjsko delo prejmeta komunikolog Slavko Splichal in kemičarka Milena Horvat, Puhovo nagrado za življenjsko delo pa strokovnjak za elektroenergetske sisteme Ferdinand Gubina. Slavnostna podelitev nagrad, katerih denarni zneski so izenačeni s Prešernovimi nagradami, bo potekala 8. novembra v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Infografika

image url: /static/img/infographics/slv-129068_sl_bc8121a649f37f1d.webp

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	Delo	Mladina	Dnevnik	Večer	SiOL	Žurnal24	Svet24	Primorski Dnevnik
Slavko Splichal je pomembno prispeval k uveljavitvi komunikologije v Sloveniji.	Trije viri izrecno potrjujejo, ostali le namigujejo.	Delno: Članek ga imenuje komunikolog, kar implicira njegovo strokovno področje.	Da: Članek izrecno navaja ta prispevek v utemeljitvi nagrade.	Da: Članek dobesedno navaja ta prispevek Slavka Splichala.	Da: Članek izrecno navaja ta prispevek v utemeljitvi.	Delno: Članek omenja njegov doprinos k raziskovanju javnosti.	Delno: Članek ga omenja kot prejemnika nagrade na področju komunikologije.	Delno: Članek ga imenuje komunikolog in omenja raziskovanje javnosti.	Delno: Članek ga omenja kot mednarodno uveljavljenega komunikologa.	Delno: Članek ga opisuje kot komunikologa in navaja raziskovanje intelektualne zgodovine.	Delno: Članek ga imenuje komunikolog, a ne navaja podrobnosti o prispevku.
Milena Horvat je mednarodno uveljavljena raziskovalka kroženja živega srebra v okolju.	Nihče ne zanika; STA in drugi jo omenjajo le kot kemičarko.	Delno: Članek jo imenuje kemičarka, kar je širša kategorija njenega dela.	Da: Članek potrjuje njeno mednarodno uveljavljenost na tem področju.	Da: Članek potrjuje njeno mednarodno uveljavljenost na tem področju.	Da: Članek potrjuje njeno mednarodno uveljavljenost na tem področju.	Delno: Članek navaja, da je raziskovalka na področju okoljskih znanosti.	Delno: Članek jo omenja kot prejemnico nagrade na področju okoljskih znanosti.	Delno: Članek jo navaja kot kemičarko na področju okoljskih znanosti.	Delno: Omenjena je kot kemičarka na področju okoljskih znanosti.	Delno: Članek navaja, da je kemičarka in prejemnica nagrade za okoljske znanosti.	Delno: Članek jo imenuje kemičarka, a ne navaja podrobnosti o raziskavah.
Višina nagrad za življenjsko delo in vrhunske dosežke znaša 30.000 evrov.	Večina virov potrjuje znesek, STA in Večer ga ne omenjata.	Ni omenjeno	Delno: Članek navaja 30.000 evrov za nagrade in priznanje ambasador znanosti.	Da: Članek navaja, da dobitniki nagrad prejmejo po 30.000 evrov.	Da: Članek navaja, da dobitniki nagrad prejmejo po 30.000 evrov.	Delno: Članek navaja 30.000 evrov za nagrade in ambasadorja znanosti.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da dobitniki nagrad prejmejo po 30.000 evrov.	Da: Članek navaja, da dobitniki nagrad prejmejo po 30.000 evrov.	Delno: Članek navaja, da nagrade za življenjsko delo in ambasador znanosti prejmejo 30.000 evrov.	Da: Članek navaja znesek 30.000 evrov za nagrade.
Ferdinand Gubina je ključno prispeval k zanesljivosti slovenskega elektroenergetskega sistema.	Večina virov podpira trditev, Žurnal24 je ne omenja.	Delno: Članek ga imenuje strokovnjak na področju elektroenergetskih sistemov.	Da: Članek navaja, da je soustvarjal temelje zanesljivega sistema.	Da: Članek navaja, da je zaradi njegovih rešitev oskrba z elektriko zanesljiva.	Da: Članek navaja, da je soustvarjal temelje zanesljive oskrbe.	Da: Članek navaja soustvarjanje temeljev slovenskega elektroenergetskega sistema.	Da: Članek navaja, da je nagrajen za soustvarjanje temeljev tega sistema.	Da: Članek navaja, da je nagrajen za soustvarjanje temeljev sistema.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja prispevek k oblikovanju temeljev sodobnega slovenskega elektroenergetskega sistema.	Delno: Članek ga imenuje strokovnjak za elektroenergetske sisteme.
Odbor za podelitev nagrad je za leto 2026 izbral 15 nagrajencev.	Večina virov potrjuje, STA in Žurnal24 ne omenjata, Večer navaja 17 nagrajencev.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da se v letu 2026 podeli 15 nagrad.	Ne: Članek ne navaja letnice 2026 in število nagrajencev je večje od 15.	Da: Članek navaja, da bo odbor v letu 2026 podelil 15 nagrad.	Da: Članek navaja, da bo odbor v letu 2026 podelil 15 nagrad.	Delno: Članek navaja 15 nagrad za 17 nagrajencev, a ne omenja leta 2026.	Da: Članek navaja, da bo odbor v letu 2026 podelil 15 nagrad.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da je odbor za leto 2026 izbral skupno 15 nagrad in priznanj.	Da: Članek navaja, da se v letu 2026 podeli 15 nagrad.
Na razpis za znanstvene nagrade je prispelo rekordnih 62 vlog s 72 kandidati.	Večina virov trditev potrjuje, Večer pa ne omenja rekorda.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja 62 vlog in 72 kandidatov, kar je največ doslej.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje število vlog in kandidatov ter da je to rekord.	Ni omenjeno	Delno: Članek potrjuje 62 vlog in 72 kandidatov, a ne omenja, da je rekordno.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje 62 vlog in 72 kandidatov, kar je največ doslej.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Slavko Splichal in Milena Horvat sta prejemnika Zoisove nagrade za življenjsko delo.	Vsi viri soglasno potrjujejo trditev brez razlik.	Da: Članek potrjuje, da sta prejemnika Zoisove nagrade za življenjsko delo.	Da: Članek potrjuje, da sta prejemnika Zoisove nagrade za življenjsko delo.	Da: Članek potrjuje, da oba prejemata Zoisovo nagrado za življenjsko delo.	Da: Članek potrjuje, da oba prejemata to nagrado.	Da: Članek potrjuje, da sta oba prejemnika te nagrade.	Da: Članek potrjuje oba kot prejemnika Zoisove nagrade za življenjsko delo.	Da: Članek potrjuje, da sta oba prejemnika te nagrade.	Da: Članek navaja, da oba prejmeta Zoisovo nagrado za življenjsko delo.	Da: Članek potrjuje, da sta oba prejemnika Zoisove nagrade za življenjsko delo.	Da: Članek navaja, da sta prejemnika Zoisove nagrade za življenjsko delo.
Ferdinand Gubina je prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo.	Vsi viri razen Žurnal24 potrjujejo trditev.	Da: Članek potrjuje, da je prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo.	Da: Članek potrjuje, da je prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo.	Da: Članek navaja, da Ferdinand Gubina prejme Puhovo nagrado za življenje.	Da: Članek navaja, da je prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo.	Da: Članek navaja, da je prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo.	Da: Članek ga navaja kot prejemnika Puhove nagrade za življenjsko delo.	Da: Članek navaja, da je prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da bo Ferdinand Gubina prejel Puhovo nagrado za življenjsko delo.	Da: Članek navaja, da je prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo.
Podelitev znanstvenih nagrad in priznanj bo potekala 8. novembra v Cankarjevem domu.	Večina virov potrjuje, STA in Večer ne omenjata.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja datum 8. november in lokacijo Cankarjev dom.	Da: Članek navaja datum 8. november in lokacijo Cankarjev dom.	Da: Članek navaja datum in lokacijo podelitve.	Da: Članek navaja datum in lokacijo podelitve.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja točen datum in lokacijo podelitve.	Da: Članek navaja datum 8. november in lokacijo Cankarjev dom.	Da: Članek navaja datum 8. november in lokacijo Cankarjev dom.	Da: Članek potrjuje datum in lokacijo podelitve.
Višina Zoisovih in Puhovih priznanj znaša 10.000 evrov.	Večina virov potrjuje, STA in Večer ne omenjata.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje, da dobitniki priznanj prejmejo po 10.000 evrov.	Da: Članek navaja, da dobitniki priznanj prejmejo po 10.000 evrov.	Da: Članek navaja, da dobitniki priznanj prejmejo po 10.000 evrov.	Da: Članek potrjuje višino priznanj.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da dobitniki priznanj prejmejo po 10.000 evrov.	Da: Članek navaja, da dobitniki priznanj prejmejo po 10.000 evrov.	Da: Članek navaja, da prejemniki Zoisovih in Puhovih priznanj prejmejo po 10.000 evrov.	Da: Članek navaja znesek 10.000 evrov za priznanja.
Borut Klabjan je nagrajen za raziskovanje meja in spomina v sodobni Evropi.	Večina virov potrjuje, STA in Večer ne omenjata.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje, da je prejel nagrado za to področje raziskovanja.	Da: Članek navaja, da prejme Zoisovo nagrado za to raziskovanje.	Da: Članek navaja, da prejme nagrado za te dosežke.	Da: Članek potrjuje razlog za njegovo nagrado.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje razlog za njegovo nagrado.	Da: Članek potrjuje to utemeljitev za njegovo Zoisovo nagrado.	Da: Članek potrjuje, da je Borut Klabjan nagrajen za raziskovanje meja in spomina.	Da: Članek potrjuje razlog za prejem nagrade.
Slovenija 10. novembra obeležuje državni praznik, dan znanosti.	Večina virov potrjuje, STA in Delo ne omenjata.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da se dan znanosti v Sloveniji zaznamuje 10. novembra.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje datum in ime praznika.	Da: Članek potrjuje datum državnega praznika.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje, da je 10. november dan znanosti.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje, da se dan znanosti v Sloveniji zaznamuje 10. novembra.	Da: Članek navaja, da se dan znanosti v Sloveniji zaznamuje 10. novembra.
Andreja Gomboc prejme priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije.	Večina virov potrjuje, STA in Večer ne omenjata.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje, da je prejela priznanje ambasadorka znanosti.	Da: Članek potrjuje, da prejme priznanje ambasadorka znanosti RS.	Da: Članek navaja, da je prejela priznanje ambasadorka znanosti.	Da: Članek potrjuje, da prejme priznanje ambasadorke znanosti.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje, da prejme priznanje ambasadorka znanosti.	Da: Članek navaja, da si je to priznanje prislužila astrofizičarka.	Da: Članek navaja, da naziv ambasadorka znanosti prejme Andreja Gomboc.	Ni omenjeno
Prvič po letu 2015 je med prejemniki nagrad več žensk kot moških.	Večer potrjuje, Žurnal24 navaja "prvič v zgodovini".	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek navaja izjavo predsednice odbora, da je prvič po 2015 tako.	Ni omenjeno	Delno: Članek navaja, da je prvič v zgodovini več žensk kot moških.	Ni omenjeno	Ni omenjeno

claims

Slavko Splichal je pomembno prispeval k uveljavitvi komunikologije v Sloveniji.
Milena Horvat je mednarodno uveljavljena raziskovalka kroženja živega srebra v okolju.
Višina nagrad za življenjsko delo in vrhunske dosežke znaša 30.000 evrov.
Ferdinand Gubina je ključno prispeval k zanesljivosti slovenskega elektroenergetskega sistema.
Odbor za podelitev nagrad je za leto 2026 izbral 15 nagrajencev.
Na razpis za znanstvene nagrade je prispelo rekordnih 62 vlog s 72 kandidati.
Slavko Splichal in Milena Horvat sta prejemnika Zoisove nagrade za življenjsko delo.
Ferdinand Gubina je prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo.
Podelitev znanstvenih nagrad in priznanj bo potekala 8. novembra v Cankarjevem domu.
Višina Zoisovih in Puhovih priznanj znaša 10.000 evrov.
Borut Klabjan je nagrajen za raziskovanje meja in spomina v sodobni Evropi.
Slovenija 10. novembra obeležuje državni praznik, dan znanosti.
Andreja Gomboc prejme priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije.
Prvič po letu 2015 je med prejemniki nagrad več žensk kot moških.

key differences

Andreja Gomboc prejme priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije.: Večina virov potrjuje, STA in Večer ne omenjata.
Borut Klabjan je nagrajen za raziskovanje meja in spomina v sodobni Evropi.: Večina virov potrjuje, STA in Večer ne omenjata.
Ferdinand Gubina je ključno prispeval k zanesljivosti slovenskega elektroenergetskega sistema.: Večina virov podpira trditev, Žurnal24 je ne omenja.
Ferdinand Gubina je prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo.: Vsi viri razen Žurnal24 potrjujejo trditev.
Milena Horvat je mednarodno uveljavljena raziskovalka kroženja živega srebra v okolju.: Nihče ne zanika; STA in drugi jo omenjajo le kot kemičarko.
Na razpis za znanstvene nagrade je prispelo rekordnih 62 vlog s 72 kandidati.: Večina virov trditev potrjuje, Večer pa ne omenja rekorda.
Odbor za podelitev nagrad je za leto 2026 izbral 15 nagrajencev.: Večina virov potrjuje, STA in Žurnal24 ne omenjata, Večer navaja 17 nagrajencev.
Podelitev znanstvenih nagrad in priznanj bo potekala 8. novembra v Cankarjevem domu.: Večina virov potrjuje, STA in Večer ne omenjata.
Prvič po letu 2015 je med prejemniki nagrad več žensk kot moških.: Večer potrjuje, Žurnal24 navaja "prvič v zgodovini".
Slavko Splichal in Milena Horvat sta prejemnika Zoisove nagrade za življenjsko delo.: Vsi viri soglasno potrjujejo trditev brez razlik.
Slavko Splichal je pomembno prispeval k uveljavitvi komunikologije v Sloveniji.: Trije viri izrecno potrjujejo, ostali le namigujejo.
Slovenija 10. novembra obeležuje državni praznik, dan znanosti.: Večina virov potrjuje, STA in Delo ne omenjata.
Višina Zoisovih in Puhovih priznanj znaša 10.000 evrov.: Večina virov potrjuje, STA in Večer ne omenjata.
Višina nagrad za življenjsko delo in vrhunske dosežke znaša 30.000 evrov.: Večina virov potrjuje znesek, STA in Večer ga ne omenjata.

source analyses

Delo

Andreja Gomboc prejme priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije.: Da: Članek potrjuje, da prejme priznanje ambasadorka znanosti RS.
Borut Klabjan je nagrajen za raziskovanje meja in spomina v sodobni Evropi.: Da: Članek navaja, da prejme Zoisovo nagrado za to raziskovanje.
Ferdinand Gubina je ključno prispeval k zanesljivosti slovenskega elektroenergetskega sistema.: Da: Članek navaja, da je zaradi njegovih rešitev oskrba z elektriko zanesljiva.
Ferdinand Gubina je prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo.: Da: Članek navaja, da Ferdinand Gubina prejme Puhovo nagrado za življenje.
Milena Horvat je mednarodno uveljavljena raziskovalka kroženja živega srebra v okolju.: Da: Članek potrjuje njeno mednarodno uveljavljenost na tem področju.
Na razpis za znanstvene nagrade je prispelo rekordnih 62 vlog s 72 kandidati.: Ni omenjeno
Odbor za podelitev nagrad je za leto 2026 izbral 15 nagrajencev.: Ne: Članek ne navaja letnice 2026 in število nagrajencev je večje od 15.
Podelitev znanstvenih nagrad in priznanj bo potekala 8. novembra v Cankarjevem domu.: Da: Članek navaja datum 8. november in lokacijo Cankarjev dom.
Prvič po letu 2015 je med prejemniki nagrad več žensk kot moških.: Ni omenjeno
Slavko Splichal in Milena Horvat sta prejemnika Zoisove nagrade za življenjsko delo.: Da: Članek potrjuje, da oba prejemata Zoisovo nagrado za življenjsko delo.
Slavko Splichal je pomembno prispeval k uveljavitvi komunikologije v Sloveniji.: Da: Članek dobesedno navaja ta prispevek Slavka Splichala.
Slovenija 10. novembra obeležuje državni praznik, dan znanosti.: Ni omenjeno
Višina Zoisovih in Puhovih priznanj znaša 10.000 evrov.: Da: Članek navaja, da dobitniki priznanj prejmejo po 10.000 evrov.
Višina nagrad za življenjsko delo in vrhunske dosežke znaša 30.000 evrov.: Da: Članek navaja, da dobitniki nagrad prejmejo po 30.000 evrov.

Dnevnik

Andreja Gomboc prejme priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije.: Da: Članek potrjuje, da prejme priznanje ambasadorke znanosti.
Borut Klabjan je nagrajen za raziskovanje meja in spomina v sodobni Evropi.: Da: Članek potrjuje razlog za njegovo nagrado.
Ferdinand Gubina je ključno prispeval k zanesljivosti slovenskega elektroenergetskega sistema.: Da: Članek navaja soustvarjanje temeljev slovenskega elektroenergetskega sistema.
Ferdinand Gubina je prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo.: Da: Članek navaja, da je prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo.
Milena Horvat je mednarodno uveljavljena raziskovalka kroženja živega srebra v okolju.: Delno: Članek navaja, da je raziskovalka na področju okoljskih znanosti.
Na razpis za znanstvene nagrade je prispelo rekordnih 62 vlog s 72 kandidati.: Ni omenjeno
Odbor za podelitev nagrad je za leto 2026 izbral 15 nagrajencev.: Da: Članek navaja, da bo odbor v letu 2026 podelil 15 nagrad.
Podelitev znanstvenih nagrad in priznanj bo potekala 8. novembra v Cankarjevem domu.: Da: Članek navaja datum in lokacijo podelitve.
Prvič po letu 2015 je med prejemniki nagrad več žensk kot moških.: Ni omenjeno
Slavko Splichal in Milena Horvat sta prejemnika Zoisove nagrade za življenjsko delo.: Da: Članek potrjuje, da sta oba prejemnika te nagrade.
Slavko Splichal je pomembno prispeval k uveljavitvi komunikologije v Sloveniji.: Delno: Članek omenja njegov doprinos k raziskovanju javnosti.
Slovenija 10. novembra obeležuje državni praznik, dan znanosti.: Da: Članek potrjuje datum državnega praznika.
Višina Zoisovih in Puhovih priznanj znaša 10.000 evrov.: Da: Članek potrjuje višino priznanj.
Višina nagrad za življenjsko delo in vrhunske dosežke znaša 30.000 evrov.: Delno: Članek navaja 30.000 evrov za nagrade in ambasadorja znanosti.

Mladina

Andreja Gomboc prejme priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije.: Da: Članek navaja, da je prejela priznanje ambasadorka znanosti.
Borut Klabjan je nagrajen za raziskovanje meja in spomina v sodobni Evropi.: Da: Članek navaja, da prejme nagrado za te dosežke.
Ferdinand Gubina je ključno prispeval k zanesljivosti slovenskega elektroenergetskega sistema.: Da: Članek navaja, da je soustvarjal temelje zanesljive oskrbe.
Ferdinand Gubina je prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo.: Da: Članek navaja, da je prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo.
Milena Horvat je mednarodno uveljavljena raziskovalka kroženja živega srebra v okolju.: Da: Članek potrjuje njeno mednarodno uveljavljenost na tem področju.
Na razpis za znanstvene nagrade je prispelo rekordnih 62 vlog s 72 kandidati.: Da: Članek potrjuje število vlog in kandidatov ter da je to rekord.
Odbor za podelitev nagrad je za leto 2026 izbral 15 nagrajencev.: Da: Članek navaja, da bo odbor v letu 2026 podelil 15 nagrad.
Podelitev znanstvenih nagrad in priznanj bo potekala 8. novembra v Cankarjevem domu.: Da: Članek navaja datum in lokacijo podelitve.
Prvič po letu 2015 je med prejemniki nagrad več žensk kot moških.: Ni omenjeno
Slavko Splichal in Milena Horvat sta prejemnika Zoisove nagrade za življenjsko delo.: Da: Članek potrjuje, da oba prejemata to nagrado.
Slavko Splichal je pomembno prispeval k uveljavitvi komunikologije v Sloveniji.: Da: Članek izrecno navaja ta prispevek v utemeljitvi.
Slovenija 10. novembra obeležuje državni praznik, dan znanosti.: Da: Članek potrjuje datum in ime praznika.
Višina Zoisovih in Puhovih priznanj znaša 10.000 evrov.: Da: Članek navaja, da dobitniki priznanj prejmejo po 10.000 evrov.
Višina nagrad za življenjsko delo in vrhunske dosežke znaša 30.000 evrov.: Da: Članek navaja, da dobitniki nagrad prejmejo po 30.000 evrov.

Primorski Dnevnik

Andreja Gomboc prejme priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije.: Ni omenjeno
Borut Klabjan je nagrajen za raziskovanje meja in spomina v sodobni Evropi.: Da: Članek potrjuje razlog za prejem nagrade.
Ferdinand Gubina je ključno prispeval k zanesljivosti slovenskega elektroenergetskega sistema.: Delno: Članek ga imenuje strokovnjak za elektroenergetske sisteme.
Ferdinand Gubina je prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo.: Da: Članek navaja, da je prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo.
Milena Horvat je mednarodno uveljavljena raziskovalka kroženja živega srebra v okolju.: Delno: Članek jo imenuje kemičarka, a ne navaja podrobnosti o raziskavah.
Na razpis za znanstvene nagrade je prispelo rekordnih 62 vlog s 72 kandidati.: Ni omenjeno
Odbor za podelitev nagrad je za leto 2026 izbral 15 nagrajencev.: Da: Članek navaja, da se v letu 2026 podeli 15 nagrad.
Podelitev znanstvenih nagrad in priznanj bo potekala 8. novembra v Cankarjevem domu.: Da: Članek potrjuje datum in lokacijo podelitve.
Prvič po letu 2015 je med prejemniki nagrad več žensk kot moških.: Ni omenjeno
Slavko Splichal in Milena Horvat sta prejemnika Zoisove nagrade za življenjsko delo.: Da: Članek navaja, da sta prejemnika Zoisove nagrade za življenjsko delo.
Slavko Splichal je pomembno prispeval k uveljavitvi komunikologije v Sloveniji.: Delno: Članek ga imenuje komunikolog, a ne navaja podrobnosti o prispevku.
Slovenija 10. novembra obeležuje državni praznik, dan znanosti.: Da: Članek navaja, da se dan znanosti v Sloveniji zaznamuje 10. novembra.
Višina Zoisovih in Puhovih priznanj znaša 10.000 evrov.: Da: Članek navaja znesek 10.000 evrov za priznanja.
Višina nagrad za življenjsko delo in vrhunske dosežke znaša 30.000 evrov.: Da: Članek navaja znesek 30.000 evrov za nagrade.

RTV Slovenija

Andreja Gomboc prejme priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije.: Da: Članek potrjuje, da je prejela priznanje ambasadorka znanosti.
Borut Klabjan je nagrajen za raziskovanje meja in spomina v sodobni Evropi.: Da: Članek potrjuje, da je prejel nagrado za to področje raziskovanja.
Ferdinand Gubina je ključno prispeval k zanesljivosti slovenskega elektroenergetskega sistema.: Da: Članek navaja, da je soustvarjal temelje zanesljivega sistema.
Ferdinand Gubina je prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo.: Da: Članek potrjuje, da je prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo.
Milena Horvat je mednarodno uveljavljena raziskovalka kroženja živega srebra v okolju.: Da: Članek potrjuje njeno mednarodno uveljavljenost na tem področju.
Na razpis za znanstvene nagrade je prispelo rekordnih 62 vlog s 72 kandidati.: Da: Članek navaja 62 vlog in 72 kandidatov, kar je največ doslej.
Odbor za podelitev nagrad je za leto 2026 izbral 15 nagrajencev.: Da: Članek navaja, da se v letu 2026 podeli 15 nagrad.
Podelitev znanstvenih nagrad in priznanj bo potekala 8. novembra v Cankarjevem domu.: Da: Članek navaja datum 8. november in lokacijo Cankarjev dom.
Prvič po letu 2015 je med prejemniki nagrad več žensk kot moških.: Ni omenjeno
Slavko Splichal in Milena Horvat sta prejemnika Zoisove nagrade za življenjsko delo.: Da: Članek potrjuje, da sta prejemnika Zoisove nagrade za življenjsko delo.
Slavko Splichal je pomembno prispeval k uveljavitvi komunikologije v Sloveniji.: Da: Članek izrecno navaja ta prispevek v utemeljitvi nagrade.
Slovenija 10. novembra obeležuje državni praznik, dan znanosti.: Da: Članek navaja, da se dan znanosti v Sloveniji zaznamuje 10. novembra.
Višina Zoisovih in Puhovih priznanj znaša 10.000 evrov.: Da: Članek potrjuje, da dobitniki priznanj prejmejo po 10.000 evrov.
Višina nagrad za življenjsko delo in vrhunske dosežke znaša 30.000 evrov.: Delno: Članek navaja 30.000 evrov za nagrade in priznanje ambasador znanosti.

STA

Andreja Gomboc prejme priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije.: Ni omenjeno
Borut Klabjan je nagrajen za raziskovanje meja in spomina v sodobni Evropi.: Ni omenjeno
Ferdinand Gubina je ključno prispeval k zanesljivosti slovenskega elektroenergetskega sistema.: Delno: Članek ga imenuje strokovnjak na področju elektroenergetskih sistemov.
Ferdinand Gubina je prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo.: Da: Članek potrjuje, da je prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo.
Milena Horvat je mednarodno uveljavljena raziskovalka kroženja živega srebra v okolju.: Delno: Članek jo imenuje kemičarka, kar je širša kategorija njenega dela.
Na razpis za znanstvene nagrade je prispelo rekordnih 62 vlog s 72 kandidati.: Ni omenjeno
Odbor za podelitev nagrad je za leto 2026 izbral 15 nagrajencev.: Ni omenjeno
Podelitev znanstvenih nagrad in priznanj bo potekala 8. novembra v Cankarjevem domu.: Ni omenjeno
Prvič po letu 2015 je med prejemniki nagrad več žensk kot moških.: Ni omenjeno
Slavko Splichal in Milena Horvat sta prejemnika Zoisove nagrade za življenjsko delo.: Da: Članek potrjuje, da sta prejemnika Zoisove nagrade za življenjsko delo.
Slavko Splichal je pomembno prispeval k uveljavitvi komunikologije v Sloveniji.: Delno: Članek ga imenuje komunikolog, kar implicira njegovo strokovno področje.
Slovenija 10. novembra obeležuje državni praznik, dan znanosti.: Ni omenjeno
Višina Zoisovih in Puhovih priznanj znaša 10.000 evrov.: Ni omenjeno
Višina nagrad za življenjsko delo in vrhunske dosežke znaša 30.000 evrov.: Ni omenjeno

SiOL

Andreja Gomboc prejme priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije.: Da: Članek potrjuje, da prejme priznanje ambasadorka znanosti.
Borut Klabjan je nagrajen za raziskovanje meja in spomina v sodobni Evropi.: Da: Članek potrjuje razlog za njegovo nagrado.
Ferdinand Gubina je ključno prispeval k zanesljivosti slovenskega elektroenergetskega sistema.: Da: Članek navaja, da je nagrajen za soustvarjanje temeljev sistema.
Ferdinand Gubina je prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo.: Da: Članek navaja, da je prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo.
Milena Horvat je mednarodno uveljavljena raziskovalka kroženja živega srebra v okolju.: Delno: Članek jo navaja kot kemičarko na področju okoljskih znanosti.
Na razpis za znanstvene nagrade je prispelo rekordnih 62 vlog s 72 kandidati.: Ni omenjeno
Odbor za podelitev nagrad je za leto 2026 izbral 15 nagrajencev.: Da: Članek navaja, da bo odbor v letu 2026 podelil 15 nagrad.
Podelitev znanstvenih nagrad in priznanj bo potekala 8. novembra v Cankarjevem domu.: Da: Članek navaja točen datum in lokacijo podelitve.
Prvič po letu 2015 je med prejemniki nagrad več žensk kot moških.: Ni omenjeno
Slavko Splichal in Milena Horvat sta prejemnika Zoisove nagrade za življenjsko delo.: Da: Članek potrjuje, da sta oba prejemnika te nagrade.
Slavko Splichal je pomembno prispeval k uveljavitvi komunikologije v Sloveniji.: Delno: Članek ga imenuje komunikolog in omenja raziskovanje javnosti.
Slovenija 10. novembra obeležuje državni praznik, dan znanosti.: Da: Članek potrjuje, da je 10. november dan znanosti.
Višina Zoisovih in Puhovih priznanj znaša 10.000 evrov.: Da: Članek navaja, da dobitniki priznanj prejmejo po 10.000 evrov.
Višina nagrad za življenjsko delo in vrhunske dosežke znaša 30.000 evrov.: Da: Članek navaja, da dobitniki nagrad prejmejo po 30.000 evrov.

Svet24

Andreja Gomboc prejme priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije.: Da: Članek navaja, da naziv ambasadorka znanosti prejme Andreja Gomboc.
Borut Klabjan je nagrajen za raziskovanje meja in spomina v sodobni Evropi.: Da: Članek potrjuje, da je Borut Klabjan nagrajen za raziskovanje meja in spomina.
Ferdinand Gubina je ključno prispeval k zanesljivosti slovenskega elektroenergetskega sistema.: Da: Članek navaja prispevek k oblikovanju temeljev sodobnega slovenskega elektroenergetskega sistema.
Ferdinand Gubina je prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo.: Da: Članek navaja, da bo Ferdinand Gubina prejel Puhovo nagrado za življenjsko delo.
Milena Horvat je mednarodno uveljavljena raziskovalka kroženja živega srebra v okolju.: Delno: Članek navaja, da je kemičarka in prejemnica nagrade za okoljske znanosti.
Na razpis za znanstvene nagrade je prispelo rekordnih 62 vlog s 72 kandidati.: Ni omenjeno
Odbor za podelitev nagrad je za leto 2026 izbral 15 nagrajencev.: Da: Članek navaja, da je odbor za leto 2026 izbral skupno 15 nagrad in priznanj.
Podelitev znanstvenih nagrad in priznanj bo potekala 8. novembra v Cankarjevem domu.: Da: Članek navaja datum 8. november in lokacijo Cankarjev dom.
Prvič po letu 2015 je med prejemniki nagrad več žensk kot moških.: Ni omenjeno
Slavko Splichal in Milena Horvat sta prejemnika Zoisove nagrade za življenjsko delo.: Da: Članek potrjuje, da sta oba prejemnika Zoisove nagrade za življenjsko delo.
Slavko Splichal je pomembno prispeval k uveljavitvi komunikologije v Sloveniji.: Delno: Članek ga opisuje kot komunikologa in navaja raziskovanje intelektualne zgodovine.
Slovenija 10. novembra obeležuje državni praznik, dan znanosti.: Da: Članek potrjuje, da se dan znanosti v Sloveniji zaznamuje 10. novembra.
Višina Zoisovih in Puhovih priznanj znaša 10.000 evrov.: Da: Članek navaja, da prejemniki Zoisovih in Puhovih priznanj prejmejo po 10.000 evrov.
Višina nagrad za življenjsko delo in vrhunske dosežke znaša 30.000 evrov.: Delno: Članek navaja, da nagrade za življenjsko delo in ambasador znanosti prejmejo 30.000 evrov.

Večer

Andreja Gomboc prejme priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije.: Ni omenjeno
Borut Klabjan je nagrajen za raziskovanje meja in spomina v sodobni Evropi.: Ni omenjeno
Ferdinand Gubina je ključno prispeval k zanesljivosti slovenskega elektroenergetskega sistema.: Da: Članek navaja, da je nagrajen za soustvarjanje temeljev tega sistema.
Ferdinand Gubina je prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo.: Da: Članek ga navaja kot prejemnika Puhove nagrade za življenjsko delo.
Milena Horvat je mednarodno uveljavljena raziskovalka kroženja živega srebra v okolju.: Delno: Članek jo omenja kot prejemnico nagrade na področju okoljskih znanosti.
Na razpis za znanstvene nagrade je prispelo rekordnih 62 vlog s 72 kandidati.: Delno: Članek potrjuje 62 vlog in 72 kandidatov, a ne omenja, da je rekordno.
Odbor za podelitev nagrad je za leto 2026 izbral 15 nagrajencev.: Delno: Članek navaja 15 nagrad za 17 nagrajencev, a ne omenja leta 2026.
Podelitev znanstvenih nagrad in priznanj bo potekala 8. novembra v Cankarjevem domu.: Ni omenjeno
Prvič po letu 2015 je med prejemniki nagrad več žensk kot moških.: Da: Članek navaja izjavo predsednice odbora, da je prvič po 2015 tako.
Slavko Splichal in Milena Horvat sta prejemnika Zoisove nagrade za življenjsko delo.: Da: Članek potrjuje oba kot prejemnika Zoisove nagrade za življenjsko delo.
Slavko Splichal je pomembno prispeval k uveljavitvi komunikologije v Sloveniji.: Delno: Članek ga omenja kot prejemnika nagrade na področju komunikologije.
Slovenija 10. novembra obeležuje državni praznik, dan znanosti.: Ni omenjeno
Višina Zoisovih in Puhovih priznanj znaša 10.000 evrov.: Ni omenjeno
Višina nagrad za življenjsko delo in vrhunske dosežke znaša 30.000 evrov.: Ni omenjeno

Žurnal24

Andreja Gomboc prejme priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije.: Da: Članek navaja, da si je to priznanje prislužila astrofizičarka.
Borut Klabjan je nagrajen za raziskovanje meja in spomina v sodobni Evropi.: Da: Članek potrjuje to utemeljitev za njegovo Zoisovo nagrado.
Ferdinand Gubina je ključno prispeval k zanesljivosti slovenskega elektroenergetskega sistema.: Ni omenjeno
Ferdinand Gubina je prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo.: Ni omenjeno
Milena Horvat je mednarodno uveljavljena raziskovalka kroženja živega srebra v okolju.: Delno: Omenjena je kot kemičarka na področju okoljskih znanosti.
Na razpis za znanstvene nagrade je prispelo rekordnih 62 vlog s 72 kandidati.: Da: Članek potrjuje 62 vlog in 72 kandidatov, kar je največ doslej.
Odbor za podelitev nagrad je za leto 2026 izbral 15 nagrajencev.: Ni omenjeno
Podelitev znanstvenih nagrad in priznanj bo potekala 8. novembra v Cankarjevem domu.: Da: Članek navaja datum 8. november in lokacijo Cankarjev dom.
Prvič po letu 2015 je med prejemniki nagrad več žensk kot moških.: Delno: Članek navaja, da je prvič v zgodovini več žensk kot moških.
Slavko Splichal in Milena Horvat sta prejemnika Zoisove nagrade za življenjsko delo.: Da: Članek navaja, da oba prejmeta Zoisovo nagrado za življenjsko delo.
Slavko Splichal je pomembno prispeval k uveljavitvi komunikologije v Sloveniji.: Delno: Članek ga omenja kot mednarodno uveljavljenega komunikologa.
Slovenija 10. novembra obeležuje državni praznik, dan znanosti.: Ni omenjeno
Višina Zoisovih in Puhovih priznanj znaša 10.000 evrov.: Da: Članek navaja, da dobitniki priznanj prejmejo po 10.000 evrov.
Višina nagrad za življenjsko delo in vrhunske dosežke znaša 30.000 evrov.: Da: Članek navaja, da dobitniki nagrad prejmejo po 30.000 evrov.

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	Delo	Mladina	Dnevnik	Večer	SiOL	Žurnal24	Svet24	Primorski Dnevnik
Slavko Splichal	Večina virov nevtralna; STA, RTV, Mladina, Dnevnik izpostavljajo mednarodni ugled.	Pozitivno: prejemnik Zoisove nagrade za življenjsko delo, izrecna pohvala	Pozitivno: avtor ga opisuje kot mednarodno uveljavljenega komunikologa s pomembnim prispevkom	Nevtralno: opisan kot nagrajenec z utemeljitvijo dosežkov, brez meta-vrednotenja	Pozitivno: avtor ga opisuje kot mednarodno uveljavljenega komunikologa in poudarja njegov pomemben prispevek	Pozitivno: opisan kot mednarodno uveljavljen komunikolog, prejemnik nagrade za življenjsko delo	Nevtralno: citiran kot prejemnik nagrade, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot prejemnik nagrade, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot prejemnik Zoisove nagrade za življenjsko delo	Nevtralno: omenjen kot prejemnik Zoisove nagrade za življenjsko delo	Nevtralno: omenjen kot prejemnik Zoisove nagrade za življenjsko delo
Ferdinand Gubina	Večina virov pozitivna, nekateri nevtralni; noben negativen.	Pozitivno: prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo, izrecna pohvala	Pozitivno: avtor ga opisuje kot soustvarjalca temeljev sodobnega elektroenergetskega sistema	Nevtralno: opisan kot nagrajenec z utemeljitvijo dosežkov, brez meta-vrednotenja	Pozitivno: avtor ga opisuje kot soustvarjalca temeljev sodobnega slovenskega elektroenergetskega sistema	Pozitivno: prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo, soustvarjalec temeljev elektroenergetskega sistema	Nevtralno: citiran kot prejemnik nagrade, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot prejemnik nagrade, brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo	Nevtralno: omenjen kot prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo
Milena Horvat	Večina virov nevtralna, STA in Mladina izrazito pohvalna.	Pozitivno: prejemnica Zoisove nagrade za življenjsko delo, izrecna pohvala	Pozitivno: avtor poudarja njeno mednarodno uveljavljenost in posebno vrednost dela	Nevtralno: opisan kot nagrajenka z utemeljitvijo dosežkov, brez meta-vrednotenja	Pozitivno: avtor poudarja njeno mednarodno uveljavljenost in posebno vrednost njenega dela	Pozitivno: prejemnica Zoisove nagrade za življenjsko delo na področju okoljskih znanosti	Nevtralno: citirana kot prejemnica nagrade, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot prejemnica nagrade, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot prejemnica Zoisove nagrade za življenjsko delo	Nevtralno: omenjena kot prejemnica Zoisove nagrade za življenjsko delo	Nevtralno: omenjena kot prejemnica Zoisove nagrade za življenjsko delo
Borut Klabjan	Večina virov nevtralno ali pozitivno, brez negativnih prikazov.	Ni omenjeno	Pozitivno: avtor ga opisuje kot prejemnika Zoisove nagrade za vrhunske dosežke	Nevtralno: naveden kot prejemnik Zoisove nagrade, brez meta-vrednotenja	Pozitivno: avtor poudarja njegove vrhunske dosežke pri zgodovinskem raziskovanju	Pozitivno: prejemnik Zoisove nagrade za vrhunske dosežke	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot prejemnik nagrade, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot prejemnik Zoisove nagrade za vrhunske dosežke	Nevtralno: omenjen kot prejemnik Zoisove nagrade za vrhunske dosežke	Pozitivno: avtor ga opisuje z 'vrhunski dosežki', 'odmevne raziskave', 'pomembno krepi mednarodno vlogo'
Andreja Gomboc	Večina virov nevtralna ali pozitivna; nobenega negativnega prikaza.	Ni omenjeno	Pozitivno: avtor poudarja njen prispevek k prepoznavnosti Slovenije v astronomiji	Nevtralno: opisan kot nagrajenka z utemeljitvijo dosežkov, brez meta-vrednotenja	Pozitivno: avtor poudarja njen prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju astronomije	Pozitivno: prejemnica priznanja ambasadorka znanosti za prispevek k prepoznavnosti Slovenije	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot prejemnica priznanja, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot prejemnica priznanja ambasadorka znanosti	Nevtralno: omenjena kot ambasadorka znanosti	Ni omenjeno
Cankarjev dom	Vsi viri ga omenjajo nevtralno kot prizorišče.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot prizorišče podelitve brez vrednotenja	Nevtralno: naveden kot prizorišče slovesnosti, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot prizorišče slovesnosti brez vrednotenja	Nevtralno: naveden kot prizorišče podelitve nagrad	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot prizorišče podelitve, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot prizorišče slovesne podelitve	Nevtralno: omenjen kot prizorišče podelitve	Nevtralno: omenjen kot prizorišče podelitve nagrad
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino	Vsi viri so nevtralni, brez izrazitih razlik v prikazu.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjeno kot vir informacije brez vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjeno kot vir informacije brez vrednotenja	Nevtralno: navedeno kot vir informacije o nagradah	Nevtralno: omenjeno preko državnega sekretarja, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjeno kot vir informacije, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: državni sekretar Rok Strašek citiran brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: navedeno kot vir informacij o nagradah
Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani	Vsi viri nevtralni, brez razlik.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot institucija nagrajenca brez vrednotenja	Nevtralno: navedena kot pripadnost nagrajenca, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot pripadnost nagrajenca brez vrednotenja	Nevtralno: navedena kot pripadnost Slavka Splichala	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot pripadnost nagrajenca, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot pripadnost Slavka Splichala	Nevtralno: omenjena kot pripadnost Slavka Splichala	Ni omenjeno
Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani	Vsi viri jo omenjajo nevtralno, brez razlik.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot institucija nagrajenca brez vrednotenja	Nevtralno: navedena kot pripadnost nagrajenca, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot pripadnost nagrajenca brez vrednotenja	Nevtralno: navedena kot pripadnost Ferdinanda Gubine	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot pripadnost nagrajenca, brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot pripadnost Ferdinanda Gubine	Ni omenjeno
Elektroinštitut Milan Vidmar	Vsi viri so nevtralni; noben ne izraža sentimenta ali nasprotij.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot sodelavčeva institucija brez vrednotenja	Nevtralno: naveden kot pripadnost nagrajenca, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot sodelavčeva institucija brez vrednotenja	Nevtralno: naveden kot sodelovanje Ferdinanda Gubine	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot sodelovanje nagrajenca, brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot sodelovanje Ferdinanda Gubine	Ni omenjeno
Univerza v Novi Gorici	Viri enotno nevtralni, brez vrednotenja ali poudarkov.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot institucija nagrajenke brez vrednotenja	Nevtralno: navedena kot pripadnost nagrajenke, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot pripadnost nagrajenke brez vrednotenja	Nevtralno: navedena kot pripadnost Andreje Gomboc	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot pripadnost nagrajenke, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot pripadnost Andreje Gomboc	Nevtralno: omenjena kot pripadnost Andreje Gomboc	Ni omenjeno
Institut Jožef Stefan	Vsi viri ga omenjajo nevtralno, brez razlik.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot institucija nagrajenke brez vrednotenja	Nevtralno: naveden kot pripadnost nagrajenke, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot pripadnost nagrajenke brez vrednotenja	Nevtralno: naveden kot pripadnost Milene Horvat	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot pripadnost nagrajenke, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot pripadnost Milene Horvat	Nevtralno: omenjen kot pripadnost Milene Horvat	Ni omenjeno
Maja Ravnikar	Viri enotno nevtralni, brez razlik v prikazu.	Ni omenjeno	Nevtralno: le citirana kot predsednica odbora brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: le citirana kot predsednica odbora brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: citirana kot predsednica odbora, brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: citirana kot predsednica odbora brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Rok Strašek	Vsi viri ga prikazujejo nevtralno, brez razlik.	Ni omenjeno	Nevtralno: le citiran kot državni sekretar brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: le citiran kot državni sekretar brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: citiran kot državni sekretar, brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: citiran kot državni sekretar brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Znanstvenoraziskovalno središče Koper	Večina virov ne omenja; Primorski Dnevnik nevtralno.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjeno kot delodajalec Boruta Klabjana

entities

Slavko Splichal
Ferdinand Gubina
Milena Horvat
Borut Klabjan
Andreja Gomboc
Cankarjev dom
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino
Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani
Elektroinštitut Milan Vidmar
Univerza v Novi Gorici
Institut Jožef Stefan
Maja Ravnikar
Rok Strašek
Znanstvenoraziskovalno središče Koper

key differences

Andreja Gomboc: Večina virov nevtralna ali pozitivna; nobenega negativnega prikaza.
Borut Klabjan: Večina virov nevtralno ali pozitivno, brez negativnih prikazov.
Cankarjev dom: Vsi viri ga omenjajo nevtralno kot prizorišče.
Elektroinštitut Milan Vidmar: Vsi viri so nevtralni; noben ne izraža sentimenta ali nasprotij.
Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani: Vsi viri nevtralni, brez razlik.
Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani: Vsi viri jo omenjajo nevtralno, brez razlik.
Ferdinand Gubina: Večina virov pozitivna, nekateri nevtralni; noben negativen.
Institut Jožef Stefan: Vsi viri ga omenjajo nevtralno, brez razlik.
Maja Ravnikar: Viri enotno nevtralni, brez razlik v prikazu.
Milena Horvat: Večina virov nevtralna, STA in Mladina izrazito pohvalna.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino: Vsi viri so nevtralni, brez izrazitih razlik v prikazu.
Rok Strašek: Vsi viri ga prikazujejo nevtralno, brez razlik.
Slavko Splichal: Večina virov nevtralna; STA, RTV, Mladina, Dnevnik izpostavljajo mednarodni ugled.
Univerza v Novi Gorici: Viri enotno nevtralni, brez vrednotenja ali poudarkov.
Znanstvenoraziskovalno središče Koper: Večina virov ne omenja; Primorski Dnevnik nevtralno.

source analyses

Delo

Andreja Gomboc: Nevtralno: opisan kot nagrajenka z utemeljitvijo dosežkov, brez meta-vrednotenja
Borut Klabjan: Nevtralno: naveden kot prejemnik Zoisove nagrade, brez meta-vrednotenja
Cankarjev dom: Nevtralno: naveden kot prizorišče slovesnosti, brez vrednotenja
Elektroinštitut Milan Vidmar: Nevtralno: naveden kot pripadnost nagrajenca, brez vrednotenja
Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani: Nevtralno: navedena kot pripadnost nagrajenca, brez vrednotenja
Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani: Nevtralno: navedena kot pripadnost nagrajenca, brez vrednotenja
Ferdinand Gubina: Nevtralno: opisan kot nagrajenec z utemeljitvijo dosežkov, brez meta-vrednotenja
Institut Jožef Stefan: Nevtralno: naveden kot pripadnost nagrajenke, brez vrednotenja
Maja Ravnikar: Ni omenjeno
Milena Horvat: Nevtralno: opisan kot nagrajenka z utemeljitvijo dosežkov, brez meta-vrednotenja
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino: Ni omenjeno
Rok Strašek: Ni omenjeno
Slavko Splichal: Nevtralno: opisan kot nagrajenec z utemeljitvijo dosežkov, brez meta-vrednotenja
Univerza v Novi Gorici: Nevtralno: navedena kot pripadnost nagrajenke, brez vrednotenja
Znanstvenoraziskovalno središče Koper: Ni omenjeno

Dnevnik

Andreja Gomboc: Pozitivno: prejemnica priznanja ambasadorka znanosti za prispevek k prepoznavnosti Slovenije
Borut Klabjan: Pozitivno: prejemnik Zoisove nagrade za vrhunske dosežke
Cankarjev dom: Nevtralno: naveden kot prizorišče podelitve nagrad
Elektroinštitut Milan Vidmar: Nevtralno: naveden kot sodelovanje Ferdinanda Gubine
Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani: Nevtralno: navedena kot pripadnost Slavka Splichala
Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani: Nevtralno: navedena kot pripadnost Ferdinanda Gubine
Ferdinand Gubina: Pozitivno: prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo, soustvarjalec temeljev elektroenergetskega sistema
Institut Jožef Stefan: Nevtralno: naveden kot pripadnost Milene Horvat
Maja Ravnikar: Ni omenjeno
Milena Horvat: Pozitivno: prejemnica Zoisove nagrade za življenjsko delo na področju okoljskih znanosti
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino: Nevtralno: navedeno kot vir informacije o nagradah
Rok Strašek: Ni omenjeno
Slavko Splichal: Pozitivno: opisan kot mednarodno uveljavljen komunikolog, prejemnik nagrade za življenjsko delo
Univerza v Novi Gorici: Nevtralno: navedena kot pripadnost Andreje Gomboc
Znanstvenoraziskovalno središče Koper: Ni omenjeno

Mladina

Andreja Gomboc: Pozitivno: avtor poudarja njen prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju astronomije
Borut Klabjan: Pozitivno: avtor poudarja njegove vrhunske dosežke pri zgodovinskem raziskovanju
Cankarjev dom: Nevtralno: omenjen kot prizorišče slovesnosti brez vrednotenja
Elektroinštitut Milan Vidmar: Nevtralno: omenjen kot sodelavčeva institucija brez vrednotenja
Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani: Nevtralno: omenjena kot pripadnost nagrajenca brez vrednotenja
Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani: Nevtralno: omenjena kot pripadnost nagrajenca brez vrednotenja
Ferdinand Gubina: Pozitivno: avtor ga opisuje kot soustvarjalca temeljev sodobnega slovenskega elektroenergetskega sistema
Institut Jožef Stefan: Nevtralno: omenjen kot pripadnost nagrajenke brez vrednotenja
Maja Ravnikar: Nevtralno: le citirana kot predsednica odbora brez meta-vrednotenja
Milena Horvat: Pozitivno: avtor poudarja njeno mednarodno uveljavljenost in posebno vrednost njenega dela
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino: Nevtralno: omenjeno kot vir informacije brez vrednotenja
Rok Strašek: Nevtralno: le citiran kot državni sekretar brez meta-vrednotenja
Slavko Splichal: Pozitivno: avtor ga opisuje kot mednarodno uveljavljenega komunikologa in poudarja njegov pomemben prispevek
Univerza v Novi Gorici: Nevtralno: omenjena kot pripadnost nagrajenke brez vrednotenja
Znanstvenoraziskovalno središče Koper: Ni omenjeno

Primorski Dnevnik

Andreja Gomboc: Ni omenjeno
Borut Klabjan: Pozitivno: avtor ga opisuje z 'vrhunski dosežki', 'odmevne raziskave', 'pomembno krepi mednarodno vlogo'
Cankarjev dom: Nevtralno: omenjen kot prizorišče podelitve nagrad
Elektroinštitut Milan Vidmar: Ni omenjeno
Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani: Ni omenjeno
Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani: Ni omenjeno
Ferdinand Gubina: Nevtralno: omenjen kot prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo
Institut Jožef Stefan: Ni omenjeno
Maja Ravnikar: Ni omenjeno
Milena Horvat: Nevtralno: omenjena kot prejemnica Zoisove nagrade za življenjsko delo
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino: Nevtralno: navedeno kot vir informacij o nagradah
Rok Strašek: Ni omenjeno
Slavko Splichal: Nevtralno: omenjen kot prejemnik Zoisove nagrade za življenjsko delo
Univerza v Novi Gorici: Ni omenjeno
Znanstvenoraziskovalno središče Koper: Nevtralno: omenjeno kot delodajalec Boruta Klabjana

RTV Slovenija

Andreja Gomboc: Pozitivno: avtor poudarja njen prispevek k prepoznavnosti Slovenije v astronomiji
Borut Klabjan: Pozitivno: avtor ga opisuje kot prejemnika Zoisove nagrade za vrhunske dosežke
Cankarjev dom: Nevtralno: omenjen kot prizorišče podelitve brez vrednotenja
Elektroinštitut Milan Vidmar: Nevtralno: omenjen kot sodelavčeva institucija brez vrednotenja
Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani: Nevtralno: omenjena kot institucija nagrajenca brez vrednotenja
Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani: Nevtralno: omenjena kot institucija nagrajenca brez vrednotenja
Ferdinand Gubina: Pozitivno: avtor ga opisuje kot soustvarjalca temeljev sodobnega elektroenergetskega sistema
Institut Jožef Stefan: Nevtralno: omenjen kot institucija nagrajenke brez vrednotenja
Maja Ravnikar: Nevtralno: le citirana kot predsednica odbora brez meta-vrednotenja
Milena Horvat: Pozitivno: avtor poudarja njeno mednarodno uveljavljenost in posebno vrednost dela
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino: Nevtralno: omenjeno kot vir informacije brez vrednotenja
Rok Strašek: Nevtralno: le citiran kot državni sekretar brez meta-vrednotenja
Slavko Splichal: Pozitivno: avtor ga opisuje kot mednarodno uveljavljenega komunikologa s pomembnim prispevkom
Univerza v Novi Gorici: Nevtralno: omenjena kot institucija nagrajenke brez vrednotenja
Znanstvenoraziskovalno središče Koper: Ni omenjeno

STA

Andreja Gomboc: Ni omenjeno
Borut Klabjan: Ni omenjeno
Cankarjev dom: Ni omenjeno
Elektroinštitut Milan Vidmar: Ni omenjeno
Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani: Ni omenjeno
Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani: Ni omenjeno
Ferdinand Gubina: Pozitivno: prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo, izrecna pohvala
Institut Jožef Stefan: Ni omenjeno
Maja Ravnikar: Ni omenjeno
Milena Horvat: Pozitivno: prejemnica Zoisove nagrade za življenjsko delo, izrecna pohvala
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino: Ni omenjeno
Rok Strašek: Ni omenjeno
Slavko Splichal: Pozitivno: prejemnik Zoisove nagrade za življenjsko delo, izrecna pohvala
Univerza v Novi Gorici: Ni omenjeno
Znanstvenoraziskovalno središče Koper: Ni omenjeno

SiOL

Andreja Gomboc: Nevtralno: omenjena kot prejemnica priznanja, brez meta-vrednotenja
Borut Klabjan: Nevtralno: omenjen kot prejemnik nagrade, brez meta-vrednotenja
Cankarjev dom: Nevtralno: omenjen kot prizorišče podelitve, brez meta-vrednotenja
Elektroinštitut Milan Vidmar: Nevtralno: omenjen kot sodelovanje nagrajenca, brez meta-vrednotenja
Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani: Nevtralno: omenjena kot pripadnost nagrajenca, brez meta-vrednotenja
Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani: Nevtralno: omenjena kot pripadnost nagrajenca, brez meta-vrednotenja
Ferdinand Gubina: Nevtralno: omenjen kot prejemnik nagrade, brez meta-vrednotenja
Institut Jožef Stefan: Nevtralno: omenjen kot pripadnost nagrajenke, brez meta-vrednotenja
Maja Ravnikar: Ni omenjeno
Milena Horvat: Nevtralno: omenjena kot prejemnica nagrade, brez meta-vrednotenja
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino: Nevtralno: omenjeno kot vir informacije, brez meta-vrednotenja
Rok Strašek: Ni omenjeno
Slavko Splichal: Nevtralno: omenjen kot prejemnik nagrade, brez meta-vrednotenja
Univerza v Novi Gorici: Nevtralno: omenjena kot pripadnost nagrajenke, brez meta-vrednotenja
Znanstvenoraziskovalno središče Koper: Ni omenjeno

Svet24

Andreja Gomboc: Nevtralno: omenjena kot ambasadorka znanosti
Borut Klabjan: Nevtralno: omenjen kot prejemnik Zoisove nagrade za vrhunske dosežke
Cankarjev dom: Nevtralno: omenjen kot prizorišče podelitve
Elektroinštitut Milan Vidmar: Nevtralno: omenjen kot sodelovanje Ferdinanda Gubine
Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani: Nevtralno: omenjena kot pripadnost Slavka Splichala
Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani: Nevtralno: omenjena kot pripadnost Ferdinanda Gubine
Ferdinand Gubina: Nevtralno: omenjen kot prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo
Institut Jožef Stefan: Nevtralno: omenjen kot pripadnost Milene Horvat
Maja Ravnikar: Ni omenjeno
Milena Horvat: Nevtralno: omenjena kot prejemnica Zoisove nagrade za življenjsko delo
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino: Ni omenjeno
Rok Strašek: Ni omenjeno
Slavko Splichal: Nevtralno: omenjen kot prejemnik Zoisove nagrade za življenjsko delo
Univerza v Novi Gorici: Nevtralno: omenjena kot pripadnost Andreje Gomboc
Znanstvenoraziskovalno središče Koper: Ni omenjeno

Večer

Andreja Gomboc: Ni omenjeno
Borut Klabjan: Ni omenjeno
Cankarjev dom: Ni omenjeno
Elektroinštitut Milan Vidmar: Ni omenjeno
Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani: Ni omenjeno
Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani: Ni omenjeno
Ferdinand Gubina: Nevtralno: citiran kot prejemnik nagrade, brez meta-vrednotenja
Institut Jožef Stefan: Ni omenjeno
Maja Ravnikar: Nevtralno: citirana kot predsednica odbora, brez meta-vrednotenja
Milena Horvat: Nevtralno: citirana kot prejemnica nagrade, brez meta-vrednotenja
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino: Nevtralno: omenjeno preko državnega sekretarja, brez meta-vrednotenja
Rok Strašek: Nevtralno: citiran kot državni sekretar, brez meta-vrednotenja
Slavko Splichal: Nevtralno: citiran kot prejemnik nagrade, brez meta-vrednotenja
Univerza v Novi Gorici: Ni omenjeno
Znanstvenoraziskovalno središče Koper: Ni omenjeno

Žurnal24

Andreja Gomboc: Nevtralno: omenjena kot prejemnica priznanja ambasadorka znanosti
Borut Klabjan: Nevtralno: omenjen kot prejemnik Zoisove nagrade za vrhunske dosežke
Cankarjev dom: Nevtralno: omenjen kot prizorišče slovesne podelitve
Elektroinštitut Milan Vidmar: Ni omenjeno
Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani: Nevtralno: omenjena kot pripadnost Slavka Splichala
Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani: Ni omenjeno
Ferdinand Gubina: Ni omenjeno
Institut Jožef Stefan: Nevtralno: omenjen kot pripadnost Milene Horvat
Maja Ravnikar: Nevtralno: citirana kot predsednica odbora brez meta-vrednotenja
Milena Horvat: Nevtralno: omenjena kot prejemnica Zoisove nagrade za življenjsko delo
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino: Nevtralno: državni sekretar Rok Strašek citiran brez meta-vrednotenja
Rok Strašek: Nevtralno: citiran kot državni sekretar brez meta-vrednotenja
Slavko Splichal: Nevtralno: omenjen kot prejemnik Zoisove nagrade za življenjsko delo
Univerza v Novi Gorici: Nevtralno: omenjena kot pripadnost Andreje Gomboc
Znanstvenoraziskovalno središče Koper: Ni omenjeno

Scenariji

scenarios

description
Podelitev nagrad v Cankarjevem domu pod vodstvom Maje Ravnikar bo povečala medijsko pozornost na znanstvenike, kot sta Milena Horvat in Slavko Splichal. To bo spodbudilo javno razpravo o pomenu raziskovalne odličnosti in povečalo ugled slovenskih institucij, kot sta IJS in UL.
plausibility
realistic
time horizon
short
title
Večja prepoznavnost znanosti v slovenski družbi
valence
positive
description
Podelitev nagrad sledi ustaljenemu protokolu ministrstva pod vodstvom Roka Straška, pri čemer se potrjuje status quo v financiranju in raziskovalni politiki. Nagrajenci bodo prejeli finančna sredstva, vendar se širši strukturni pogoji za raziskovalce ne bodo bistveno spremenili.
plausibility
realistic
time horizon
mid
title
Rutinska potrditev stanja v slovenski znanosti
valence
neutral
description
Kljub izpostavitvi Ferdinanda Gubine in drugih, bodo visoki življenjski stroški in negotove zaposlitvene možnosti na univerzah prevladali nad simbolnim pomenom nagrad. Mladi raziskovalci bodo še naprej odhajali v tujino zaradi pomanjkanja dolgoročnih investicij.
plausibility
realistic
time horizon
long
title
Omejen vpliv nagrad na mlade raziskovalce
valence
negative
description
Priznanje za Ferdinanda Gubino bo spodbudilo Elektroinštitut Milan Vidmar k tesnejšemu povezovanju z mlajšo generacijo inženirjev. To bo vodilo do hitrejšega prenosa inovacij v avtomatizacijo energetskih omrežij in večje učinkovitosti oskrbe z elektriko.
plausibility
plausible
time horizon
mid
title
Okrepljeno sodelovanje med znanostjo in energetiko
valence
positive
description
Priznanje za Andrejo Gomboc bo okrepilo njeno vlogo pri povezovanju Centra za astrofiziko z globalnimi institucijami. S tem se bo povečal pretok znanja, vendar bo neposreden učinek na slovenski nacionalni BDP ostal nevtralen.
plausibility
plausible
time horizon
long
title
Znanstvena diaspora in mednarodno mreženje
valence
neutral
description
Visoko število vlog (72 kandidatov) bo povzročilo večjo obremenjenost odbora Maje Ravnikar v prihodnjih letih. To bo vodilo do bolj zapletenih postopkov ocenjevanja, kar bo odvrnilo nekatere vrhunske raziskovalce od kandidiranja.
plausibility
plausible
time horizon
mid
title
Povečana birokracija pri razdeljevanju sredstev
valence
negative
description
Slavko Splichal bo s svojim vplivom prepričal odločevalce na ministrstvu, da povečajo sredstva za komunikologijo in kritično teorijo. To bo pripeljalo do nove strategije za digitalno pismenost in večjo odpornost javnosti na dezinformacije.
plausibility
speculative
time horizon
long
title
Nova nacionalna strategija za družboslovno raziskovanje
valence
positive
description
Zaradi pritiska javnosti in spremenjene strukture nagrajencev (več žensk) bo ministrstvo leta 2027 popolnoma prenovilo merila za nagrajevanje. To bo prineslo večjo raznolikost, a tudi nezadovoljstvo med tradicionalnimi akademskimi krogi.
plausibility
speculative
time horizon
mid
title
Sprememba kriterijev za podeljevanje Zoisovih nagrad
valence
neutral
description
Politični akterji bodo poskušali dosežke nagrajencev, kot je Borut Klabjan, izkoristiti za dnevno-politične namene glede mejnih vprašanj. To bo razvrednotilo znanstveno neodvisnost in povzročilo konflikte znotraj akademske skupnosti.
plausibility
speculative
time horizon
short
title
Politična instrumentalizacija znanstvenih dosežkov
valence
negative

Viri

articles

article order
7
body
z dodatnimi informacijami po celotni vesti Ljubljana, 14. oktobra (STA) - Prejemnika Zoisove nagrade za življenjsko delo sta komunikolog Slavko Splichal in kemičarka Milena Horvat, prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo pa strokovnjak na področju elektroenergetskih sistemov Ferdinand ...
language
slv
published at
2026-10-14T09:30:49
source
STA
title
Zoisovi nagradi za življenjsko delo Slavku Splichalu in Mileni Horvat, Puhova Ferdinandu Gubini (dopolnjeno)
url
https://www.sta.si/3610338/
article order
4
body
Prejemnika Zoisove nagrade za življenjsko delo sta komunikolog Slavko Splichal in kemičarka Milena Horvat, prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo pa je strokovnjak na področju elektroenergetskih sistemov Ferdinand Gubina. Odbor se je odločil, da v letu 2026 podeli 15 nagrad. Med njimi sta dve Zoisovi nagradi za življenjsko delo in štiri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke, šest Zoisovih priznanj za pomembne dosežke, Puhova nagrada za življenjsko delo in Puhova nagrada za vrhunske dosežke ter priznanje ambasador znanosti. Nagrade in priznanja bodo podelili na slovesnosti 8. novembra v Cankarjevem domu, pred državnim praznikom dnevom znanosti, ki ga v Sloveniji zaznamujemo 10. novembra, so sporočili z ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino. Prejemnikom in prejemnicam nagrad in priznanj je danes na novinarski konferenci čestital državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino Rok Strašek. V svojem nagovoru je poudaril, da nagrade opozarjajo na pomembno mesto znanosti v družbi in so priznanje ljudem, ki z dolgoletnim raziskovanjem, vztrajnostjo in ustvarjalnim pogumom prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja. Slovenska znanost se po njegovih besedah enakovredno kosa z mednarodno, znanje, raziskovanje in inovacije pa morajo imeti pomembno mesto tudi v prihodnje. Prejemnike in prejemnice nagrad in priznanj je danes razglasila predsednica odbora za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti Maja Ravnikar. Kot je povedala, so letos prejeli 62 vlog z različnih znanstvenih področij, v katerih je bilo predlaganih skupno 72 kandidatov, kar je največ doslej. "Zaradi visoke kakovosti predlogov je bila izbira zahtevna," je dejala. Ob čestitkah nagrajencem je poudarila tudi prispevek njihovih raziskovalnih skupin, institucij in družin ter pomen jasnega obveščanja o znanstvenih dosežkih. Dve Zoisovi in Puhova nagrada za življenjsko delo Mednarodno uveljavljeni komunikolog Slavko Splichal s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani (UL) prejme Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju raziskovanja intelektualne zgodovine in razvojnih perspektiv javnosti, kemičarka Milena Horvat z Instituta Jožef Stefan (IJS) pa Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju okoljskih znanosti. Splichal je s svojim delom pomembno prispeval k razumevanju razvoja javnosti od razsvetljenstva do digitalne dobe in k uveljavitvi komunikologije v Sloveniji, ki jo je povezal z vodilnimi svetovnimi raziskovalnimi tokovi. S povezovanjem kritične teorije, empiričnega raziskovanja in družbene angažiranosti je trajno zaznamoval razumevanje komuniciranja kot enega od temeljev demokratične družbe, so zapisali v utemeljitvi. Milena Horvat, ki raziskuje, kako kemijske snovi krožijo v okolju ter po različnih poteh dosežejo človeka, pa se je mednarodno uveljavila predvsem z raziskavami živega srebra ter njegovega kopičenja v hrani in ljudeh. Posebna vrednost njenega dela je v povezovanju celotne poti od tega, kar izmerimo, do tega, kako ukrepamo. Razvijala je metode, s katerimi lahko v okolju in človeku določimo tudi zelo nizke koncentracije škodljivih snovi, in poskrbela, da so meritve med laboratoriji in državami primerljive. Ferdinand Gubina, upokojeni profesor Fakultete za elektrotehniko UL in sodelavec Elektroinštituta Milan Vidmar, Puhovo nagrado za življenjsko delo prejme za soustvarjanje temeljev sodobnega slovenskega elektroenergetskega sistema. Oblikoval je koncepte njihovega vodenja ter razvijal rešitve, zaradi katerih je danes oskrba z električno energijo v Sloveniji zanesljiva, varna in prilagojena potrebam sodobne družbe. Njegove raziskave niso ostale le v akademskem okolju, temveč so bile uporabljene pri razvoju in avtomatizaciji energetskih objektov ter pri načrtovanju in upravljanju električnih omrežij. Ambasadorka znanosti Priznanje ambasadorka znanosti si je za prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju astronomije in odpiranje priložnosti novim generacijam prislužila astrofizičarka Andreja Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici. Zoisova nagrada Zoisovo nagrado prejmejo Ingrid Milošev za vrhunske dosežke pri študiju mehanizmov korozije in zaščite materialov pred korozijo, Borut Klabjan za vrhunske dosežke pri zgodovinskem raziskovanju meja in spomina v sodobni Evropi, Sašo Džeroski za vrhunske dosežke na področju razvoja metod umetne inteligence in njihove uporabe v znanosti in Nataša Poklar Ulrih za vrhunske dosežke pri raziskavah bioaktivnih spojin iz naravnih rastlinskih virov. Priznanja Zoisova priznanja prejmejo Denis Golež za pomembne dosežke na področju teorije kvantnih materialov izven ravnovesja, Mateja Sedmak, Barbara Gornik in Zorana Medarić za razvoj in utemeljitev otrokosrediščnega pristopa k integraciji priseljenih otrok, Hana Uršič Nemevšek za pomembne dosežke na področju keramičnih plasti za shranjevanje in pretvorbo energije, Kristina Sepčić za uporabo proteinov iz ostrigarjev v biomedicini in trajnostnem varstvu rastlin, Ademir Hujdurović za pomembne dosežke na področju algebraične in strukturne teorije grafov ter Irena Mlinarič Raščan za pomembne dosežke na področju farmakogenomike in tarčnih zdravil pri levkemijah. Puhovo priznanje je šlo v roke Aleksandri Lobnik, in sicer za razvoj prebojnih senzorskih in reciklirnih tehnologij ter njihov prenos v prakso. Višina nagrad in priznanj je izenačena z višino najvišjih državnih priznanj za dosežke na področju umetnosti, Prešernovih nagrad. Dobitniki Zoisovih in Puhovih nagrad ter priznanja ambasador znanosti bodo prejeli po 30.000 evrov, dobitniki Zoisovih in Puhovih priznanj pa po 10.000 evrov.
language
slv
published at
2026-10-14T11:49:48
source
RTV Slovenija
title
Zoisovi nagradi za življenjsko delo Slavku Splichalu in Mileni Horvat, Puhova pa Ferdinandu Gubini
url
https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/zoisovi-nagradi-za-zivljenjsko-delo-slavku-splichalu-in-mileni-horvat-puhova-pa-ferdinandu-gubini/796840
article order
9
body
Zoisovo nagrado za življenjsko delo prejmeta Milena Horvat in Slavko Splichal; Puhovo Ferdinand Gubina. Priznanje ambasadorka znanosti prejme Andreja Gomboc. Razglasili so dobitnike Zoisovih in Puhovih nagrad, Zoisovih in Puhovih priznanj ter priznanja ambasador znanosti. Gre za najvišja in najbolj prestižna priznanja v Sloveniji za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti. Podelili jih bodo na slovesnosti, ki bo 8. novembra potekala v Cankarjevem domu. Zoisovo nagrado za življenjsko delo sta prejela prof. dr. Milena Horvat z Instituta Jožef Stefan in akad. prof. dr. Slavko Splichal s Fakultete za družbene vede UL. Milena Horvat več kot štiri desetletja raziskuje, kako kemijske snovi krožijo v okolju ter po različnih poteh dosežejo človeka. Mednarodno se je uveljavila predvsem z raziskavami živega srebra ter njegovega kopičenja v hrani in ljudeh. Razvijala je metode, s katerimi lahko v okolju in človeku določimo tudi zelo nizke koncentracije škodljivih snovi, in poskrbela, da so meritve med laboratoriji in državami primerljive. Tako lahko spremljamo spremembe v okolju skozi čas, ugotavljamo, kako so jim izpostavljeni ljudje, in presojamo, ali ukrepi za zmanjševanje onesnaževanja dejansko delujejo. V raziskave vključuje tudi prebivalce obravnavanih območij in skrbi, da so izsledki odprti in dostopni vsem. Akad. prof. dr. Slavko Splichal je med najvidnejšimi slovenskimi in mednarodno uveljavljenimi kritičnimi teoretiki javnosti, javnega mnenja in družbenega komuniciranja. Več kot pet desetletij raziskuje pogoje in ovire podružbljanja medijev in demokratizacije javnosti ter kako nanje vplivajo politika, kapital, tehnologija in ideologija. Njegovo delo je pomembno prispevalo k razumevanju razvoja javnosti od razsvetljenstva do digitalne dobe. Kot profesor, mentor, publicist, znanstveni urednik in pobudnik mednarodnega znanstvenega sodelovanja je odločilno prispeval k uveljavitvi komunikologije v Sloveniji ter jo povezal z vodilnimi svetovnimi raziskovalnimi tokovi. S povezovanjem kritične teorije, empiričnega raziskovanja in družbene angažiranosti je trajno zaznamoval razumevanje komuniciranja kot enega od temeljev demokratične družbe. Prof. dr. Ferdinand Gubina prejme Puhovo nagrado za življenjsko delo. Upokojeni profesor Fakultete za elektrotehniko UL in Elektroinštituta Milan Vidmar je eden ključnih strokovnjakov na področju elektroenergetskih sistemov. Oblikoval je koncepte njihovega vodenja ter razvijal rešitve, zaradi katerih je danes oskrba z električno energijo v Sloveniji zanesljiva, varna in prilagojena potrebam sodobne družbe. Njegove raziskave niso ostale le v akademskem okolju, temveč so bile uporabljene pri razvoju in avtomatizaciji energetskih objektov ter pri načrtovanju in upravljanju električnih omrežij. Ustanovil je raziskovalni oddelek za vodenje elektroenergetskih sistemov na Elektroinštitutu Milan Vidmar. Podpisal se je še pod dva pionirska dosežka: elektronski model živčne celice s karakteristikami žive ter matematični model hoje dvonožnega robota. Po njem so fizični model razvili šele 40 let kasneje. Priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije za mednarodno uveljavljanje slovenske astronomije ter odpiranje priložnosti novim generacijam pa je prejela prof. dr. Andreja Gomboc z Univerze v Novi Gorici. Kot pobudnica vključitve Slovenije v Mednarodno astronomsko zvezo (IAU) in Evropsko astronomsko društvo (EAS) je slovenskim raziskavam omogočila globalno prepoznavnost. Prek svojih raziskovalnih povezav odpira vrata do najpomembnejših mednarodnih sodelovanj, podatkov in priložnosti. S svojim raziskovalnim, povezovalnim in organizacijskim delom je pomembno prispevala, da je slovenska astronomija postala prepoznaven del mednarodne znanstvene skupnosti, so zapisali v obrazložitvi. Sodeluje pri največjih svetovnih astronomskih projektih, npr. pri pregledu neba LSST na Observatoriju Vera Rubin in misiji Gaia. Zoisova nagrada za vrhunske dosežke na področju študija mehanizmov korozije in zaščite materialov pred korozijo gre v roke Ingrid Milošev; Borut Klabjan prejme Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke pri zgodovinskem raziskovanju meja in spomina v sodobni Evropi, Sašo Džeroski pa Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju razvoja metod umetne inteligence in njihove uporabe v znanosti; Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke pri raziskavah bioaktivnih spojin iz naravnih rastlinskih virov prejme Nataša Poklar Ulrih. Zoisova priznanja prejmejo: Denis Golež, Mateja Sedmak, Barbara Gornik, Zorana Medarić, Hana Uršič Nemevšek, Kristina Sepčić, Ademir Hujdurović, Irena Mlinarič-Raščan. Aleksandra Lobnik prejme Puhovo priznanje. Vsako leto odbor podeli največ 15 nagrad in priznanj, pri čemer lahko podeli največ dve Zoisovi nagradi za življenjsko delo, štiri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke, šest Zoisovih priznanj, eno priznanje ambasador znanosti RS, skupno do največ tri Puhove nagrade ali priznanja, od tega največ eno nagrado za življenjsko delo. Višina nagrad in priznanj je izenačena z višino najvišjih državnih priznanj za dosežke na področju umetnosti, Prešernovih nagrad. Dobitniki Zoisovih in Puhovih nagrad ter priznanja ambasador znanosti bodo prejeli po 30.000 evrov, dobitniki Zoisovih in Puhovih priznanj pa po 10.000 evrov. Slovenija izjemne dosežke na področju znanstveno-raziskovalne in razvojne dejavnosti nagrajuje že vse do leta 1998. O nagradah in priznanjih odloča odbor za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti, ki ga imenuje vlada izmed uveljavljenih raziskovalcev. Kandidate za člane odbora predlagajo Slovenska akademija znanosti in umetnosti, univerze in visokošolski zavodi, raziskovalni zavodi, gospodarske organizacije in posamezni raziskovalci.
language
slv
published at
2026-10-14T08:02:28
source
Delo
title
Nagradi za življenjsko delo okoljski znanstvenici in utemeljitelju komunikologije
url
https://www.delo.si/novice/znanoteh/nagradi-za-zivljenjsko-delo-okoljski-znanstvenici-in-komunikologu
article order
5
body
Prejemnika Zoisove nagrade za življenjsko delo sta komunikolog Slavko Splichal in kemičarka Milena Horvat, prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo pa strokovnjak na področju elektroenergetskih sistemov Ferdinand Gubina, so danes sporočili z ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino. Odbor se je odločil, da v letu 2026 podeli 15 nagrad. Med njimi sta dve Zoisovi nagradi za življenjsko delo in štiri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke, šest Zoisovih priznanj za pomembne dosežke, Puhova nagrada za življenjsko delo in Puhova nagrada za vrhunske dosežke ter priznanje ambasador znanosti. Nagrade in priznanja bodo podelili na slovesnosti 8. novembra v Cankarjevem domu, pred državnim praznikom dnevom znanosti, ki ga v Sloveniji zaznamujemo 10. novembra. Prejemnikom in prejemnicam nagrad in priznanj je danes na novinarski konferenci čestital državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino Rok Strašek. V svojem nagovoru je poudaril, da nagrade opozarjajo na pomembno mesto znanosti v družbi in so priznanje ljudem, ki z dolgoletnim raziskovanjem, vztrajnostjo in ustvarjalnim pogumom prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja. Slovenska znanost se po njegovih besedah enakovredno kosa z mednarodno, znanje, raziskovanje in inovacije pa morajo imeti pomembno mesto tudi v prihodnje. Prejemnike in prejemnice nagrad in priznanj je danes razglasila predsednica odbora za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti Maja Ravnikar. Kot je povedala, so letos prejeli 62 vlog z različnih znanstvenih področij, v katerih je bilo predlaganih skupno 72 kandidatov, kar je največ doslej. "Zaradi visoke kakovosti predlogov je bila izbira zahtevna," je dejala. Ob čestitkah nagrajencem je izpostavila tudi prispevek njihovih raziskovalnih skupin, institucij in družin ter pomen jasnega komuniciranja znanstvenih dosežkov. Mednarodno uveljavljeni komunikolog Slavko Splichal s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani (UL) prejme Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju raziskovanja intelektualne zgodovine in razvojnih perspektiv javnosti, kemičarka Milena Horvat z Instituta Jožef Stefan (IJS) pa Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju okoljskih znanosti. Splichal je s svojim delom pomembno prispeval k razumevanju razvoja javnosti od razsvetljenstva do digitalne dobe in k uveljavitvi komunikologije v Sloveniji, ki jo je povezal z vodilnimi svetovnimi raziskovalnimi tokovi. S povezovanjem kritične teorije, empiričnega raziskovanja in družbene angažiranosti je trajno zaznamoval razumevanje komuniciranja kot enega od temeljev demokratične družbe, so zapisali v utemeljitvi. Milena Horvat, ki raziskuje, kako kemijske snovi krožijo v okolju ter po različnih poteh dosežejo človeka, pa se je mednarodno uveljavila predvsem z raziskavami živega srebra ter njegovega kopičenja v hrani in ljudeh. Posebna vrednost njenega dela je v povezovanju celotne poti od tega, kar izmerimo, do tega, kako ukrepamo. Razvijala je metode, s katerimi lahko v okolju in človeku določimo tudi zelo nizke koncentracije škodljivih snovi, in poskrbela, da so meritve med laboratoriji in državami primerljive. Ferdinand Gubina, upokojeni profesor Fakultete za elektrotehniko UL in sodelavec Elektroinštituta Milan Vidmar, Puhovo nagrado za življenjsko delo prejme za soustvarjanje temeljev sodobnega slovenskega elektroenergetskega sistema. Oblikoval je koncepte njihovega vodenja ter razvijal rešitve, zaradi katerih je danes oskrba z električno energijo v Sloveniji zanesljiva, varna in prilagojena potrebam sodobne družbe. Njegove raziskave niso ostale le v akademskem okolju, temveč so bile uporabljene pri razvoju in avtomatizaciji energetskih objektov ter pri načrtovanju in upravljanju električnih omrežij. Priznanje ambasadorka znanosti si je za prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju astronomije in odpiranje priložnosti novim generacijam prislužila astrofizičarka Andreja Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici. Zoisovo nagrado prejmejo Ingrid Milošev za vrhunske dosežke na študija mehanizmov korozije in zaščite materialov pred korozijo, Borut Klabjan za vrhunske dosežke pri zgodovinskem raziskovanju meja in spomina v sodobni Evropi, Sašo Džeroski za vrhunske dosežke na področju razvoja metod umetne inteligence in njihove uporabe v znanosti in Nataša Poklar Ulrih za vrhunske dosežke pri raziskavah bioaktivnih spojin iz naravnih rastlinskih virov. Zoisova priznanja prejmejo Denis Golež za pomembne dosežke na področju teorije kvantnih materialov izven ravnovesja, Mateja Sedmak, Barbara Gornik in Zorana Medarić za razvoj in utemeljitev otrokosrediščnega pristopa k integraciji priseljenih otrok, Hana Uršič Nemevšek za pomembne dosežke na področju keramičnih plasti za shranjevanje in pretvorbo energije, Kristina Sepčić za uporabo proteinov iz ostrigarjev v biomedicini in trajnostnem varstvu rastlin, Ademir Hujdurović za pomembne dosežke na področju algebraične in strukturne teorije grafov ter Irena Mlinarič Raščan za pomembne dosežke na področju farmakogenomike in tarčnih zdravil pri levkemijah. Puhovo priznanje je šlo v roke Aleksandri Lobnik, in sicer za razvoj prebojnih senzorskih in reciklirnih tehnologij ter njihov prenos v prakso. Višina nagrad in priznanj je izenačena z višino najvišjih državnih priznanj za dosežke na področju umetnosti, Prešernovih nagrad. Dobitniki Zoisovih in Puhovih nagrad ter priznanja ambasador znanosti bodo prejeli po 30.000 evrov, dobitniki Zoisovih in Puhovih priznanj pa po 10.000 evrov.
language
slv
published at
2026-10-14T10:23:50
source
Mladina
title
Prejemnika Zoisove nagrade za življenjsko delo sta ...
url
https://www.mladina.si/251883/prejemnika-zoisove-nagrade-za-zivljenjsko-delo-sta/
article order
3
body
Prejemnika Zoisove nagrade za življenjsko delo sta komunikolog Slavko Splichal in kemičarka Milena Horvat, prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo pa strokovnjak na področju elektroenergetskih sistemov Ferdinand Gubina, so danes sporočili z ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino. Odbor se je odločil, da v letu 2026 podeli 15 nagrad. Med njimi sta dve Zoisovi nagradi za življenjsko delo in štiri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke. Prav tako bodo podelili šest Zoisovih priznanj za pomembne dosežke, Puhovo nagrado za življenjsko delo in Puhovo nagrado za vrhunske dosežke ter priznanje ambasador znanosti. Nagrade in priznanja bodo podelili na slovesnosti 8. novembra v Cankarjevem domu, pred državnim praznikom dnevom znanosti, ki ga v Sloveniji obeležujemo 10. novembra. Mednarodno uveljavljeni komunikolog Slavko Splichal s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani si je Zoisovo nagrado za življenjsko delo prislužil s svojim doprinosom na področju raziskovanja intelektualne zgodovine in razvojnih perspektiv javnosti. Kemičarka Milena Horvat z Instituta Jožef Stefan pa prejme Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju okoljskih znanosti. Puhovo nagrado za življenjsko delo za soustvarjanje temeljev sodobnega slovenskega elektroenergetskega sistema prejme Ferdinand Gubina, upokojeni profesor Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in sodelavec Elektroinštituta Milan Vidmar. Priznanje ambasadorke znanosti bodo za njen prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju astronomije in odpiranje priložnosti novim generacijam podelili astrofizičarki Andreji Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici. Zoisovo nagrado prejmejo tudi Ingrid Milošev za vrhunske dosežke na študija mehanizmov korozije in zaščite materialov pred korozijo, Borut Klabjan za vrhunske dosežke pri zgodovinskem raziskovanju meja in spomina v sodobni Evropi, Sašo Džeroski za vrhunske dosežke na področju razvoja metod umetne inteligence in njihove uporabe v znanosti ter Nataša Poklar Ulrih za vrhunske dosežke pri raziskavah bioaktivnih spojin iz naravnih rastlinskih virov. Zoisova nagrado priznanja bodo podelili Denisu Goležu za pomembne dosežke na področju teorije kvantnih materialov izven ravnovesja, Mateji Sedmak, Barbari Gornik in Zoranu Medariću za razvoj in utemeljitev otrokosrediščnega pristopa k integraciji priseljenih otrok, Hani Uršič Nemevšek za pomembne dosežke na področju keramičnih plasti za shranjevanje in pretvorbo energije, Kristini Sepčić za uporabo proteinov iz ostrigarjev v biomedicini in trajnostnem varstvu rastlin, Ademirju Hujduroviću za pomembne dosežke na področju algebraične in strukturne teorije grafov ter Ireni Mlinarič Raščan za pomembne dosežke na področju farmakogenomike in tarčnih zdravil pri levkemijah. Puhovo priznanje bo pripadlo Aleksandri Lobnik za razvoj prebojnih senzorskih in reciklirnih tehnologij ter njihov prenos v prakso. Višina nagrad in priznanj je izenačena z višino najvišjih državnih priznanj za dosežke na področju umetnosti, Prešernovih nagrad. Dobitniki Zoisovih in Puhovih nagrad ter priznanja ambasador znanosti bodo prejeli po 30.000 evrov, dobitniki Zoisovih in Puhovih priznanj pa po 10.000 evrov.
language
slv
published at
2026-10-14T08:52:22
source
Dnevnik
title
Prejemnika Zoisovih nagrad za življenjsko delo komunikolog Slavko Splichal in kemičarka Milena Horvat
url
https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/prejemnika-zoisovih-nagrad-za-zivljenjsko-delo-komunikolog-slavko-splichal-in-kemicarka-milena-horvat-2833885/
article order
14
body
Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Znane so prejemnice in prejemniki Zoisovih nagrad in priznanj, Puhovih nagrad in priznanj ter priznanja ambasadorka znanosti Republike Slovenije. V letošnji izbor so prejeli 62 vlog iz različnih področij znanosti in razvoja, med skupno 72 kandidati - med njimi je bilo 39 moških in 35 žensk -, bodo podelili 15 nagrad in priznanj 17 nagrajenkam in nagrajencem. "Med njimi je prvič po letu 2015 več nagrajenk kakor nagrajencev," je pojasnila predsednica odbora za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti dr. Maja Ravnikar. Med nagrajenci so znanstveniki s področja astrofizike, energetike, komunikologije, okoljskih znanosti, naprednih materialov, matematike, zgodovine, migracij, umetne inteligence, biokemije, kvantne tehnologije, nanotehnologije, senzorskih tehnologij, biotehnologije in farmacije. "Znanstveniki smo kot športniki, ves čas izpostavljeni svetovni konkurenci. Slovenci smo lahko ponosni, da imamo v svojih vrstah veliko izjemnih znanstvenih skupin in posameznikov, ki so vpeti v svetovno znanost, pa tudi v izobraževanje, razvoj družbe in gospodarstvo," je še izpostavila predsednica odbora in dodala, da na prvi pogled delo znanstvenikov ni tako razburljivo za širšo javnost kot so športni prenosi, "a kvaliteta dela in trud, vložen v nova spoznanja in na znanosti temelječe inovacije, niso nič manjši". Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino, pristojen za področje visokega šolstva, znanosti in inovacij, dr. Rok Strašek je ob tem izpostavil, da z nagradami izkazujejo "priznanje izjemnim posameznicam in posameznikom, ki s svojim zgledom prispevajo k razvoju in mednarodni prepoznavnosti slovenske znanosti", so tudi "spoštovanje do vrhunskega znanja, raziskovalne odličnosti, ustvarjalnosti in vztrajnosti, obenem pa nas opominjajo, kako pomembno mesto ima znanost v naši družbi". Slovenci imamo v svojih vrstah veliko izjemnih znanstvenih skupin in posameznikov, ki so vpeti v svetovno znanost "Težko bi rekel, da je to pomembna spodbuda za nadaljnje delo, glede na to, da sem verjetno večino dela že opravil. Je pa to spodbuda za mlajše generacije, da vidijo, da trdo delo prinaša tudi uspehe. Zelo pomembno je, da se slovenska znanost, mlajši znanstveniki in znanstvenice uspešno povezujejo s kolegicami, kolegi po svetu in to je tudi meni osebno največ pomenilo," je dejal prejemnik Zoisove nagrade za življenjsko delo na področju raziskovanja intelektualne zgodovine in razvojnih perspektiv javnosti dr. Slavko Splichal. Da je nagrada, ki jo prejema, nagrada za vse, ki so z njo delili raziskovalno pot, je izpostavila prejemnica Zoisove nagrade za življenjsko delo na področju okoljskih znanosti dr. Milena Horvat. Da razisovalno delo bogati, je dodala, prepričana, da je prihodnosti znanosti svetla: "Družba vedno bolj prepoznava, da brez znanja ni razvoja. A priti do znanja ni nekaj, kar se zgodi čez noč. Moraš imeti okolje, ki te stimulira, da razmišljaš. Vsak človek je že po svoji naravi raziskovalec, samo okolje je treba vzpostaviti, da zaživi to svojo kreativnost in da lahko to demonstrira." Prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo za soustvarjanje temeljev sodobnega slovenskega elektroenergetskega sistema dr. Ferdinand Gubina pa je dejal, da se je v življenju držal maminega nasveta, "če imaš problem, ga reši", vzor za delo pa črpal iz Arhimedovega pristopa k znanosti, tudi sam je namreč rad reševal zastavljene izzive.
language
slv
published at
2026-10-14T12:06:35
source
Večer
title
Kdo bo prejel najpomembnejše nagrade na področju znanosti in raziskovanja? Med njimi je končno spet več ženskih imen
url
https://vecer.com/slovenija/zoisove-nagrade-ministrstvo-znanje-znanost-10430328
article order
1
body
Prejemnika Zoisove nagrade za življenjsko delo sta komunikolog Slavko Splichal in kemičarka Milena Horvat, prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo pa strokovnjak na področju elektroenergetskih sistemov Ferdinand Gubina, so danes sporočili z ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino. Odbor se je odločil, da v letu 2026 podeli 15 nagrad. Med njimi sta dve Zoisovi nagradi za življenjsko delo in štiri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke, šest Zoisovih priznanj za pomembne dosežke, Puhova nagrada za življenjsko delo in Puhova nagrada za vrhunske dosežke ter priznanje ambasador znanosti. Nagrade in priznanja bodo podelili na slovesnosti 8. novembra v Cankarjevem domu, pred državnim praznikom dnevom znanosti, ki ga v Sloveniji zaznamujemo 10. novembra. Zoisova nagrada za življenjsko delo v roke komunikologu in kemičarki Mednarodno uveljavljeni komunikolog Slavko Splichal s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani (UL) prejme Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju raziskovanja intelektualne zgodovine in razvojnih perspektiv javnosti, kemičarka Milena Horvat z Instituta Jožef Stefan (IJS) pa Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju okoljskih znanosti. Ferdinand Gubina, upokojeni profesor Fakultete za elektrotehniko UL in sodelavec Elektroinštituta Milan Vidmar, Puhovo nagrado za življenjsko delo prejme za soustvarjanje temeljev sodobnega slovenskega elektroenergetskega sistema. Priznanje ambasadorka znanosti si je za prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju astronomije in odpiranje priložnosti novim generacijam prislužila astrofizičarka Andreja Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici. Kdo so prejemniki Zoisove nagrade? Zoisovo nagrado prejmejo Ingrid Milošev za vrhunske dosežke na študija mehanizmov korozije in zaščite materialov pred korozijo, Borut Klabjan za vrhunske dosežke pri zgodovinskem raziskovanju meja in spomina v sodobni Evropi, Sašo Džeroski za vrhunske dosežke na področju razvoja metod umetne inteligence in njihove uporabe v znanosti in Nataša Poklar Ulrih za vrhunske dosežke pri raziskavah bioaktivnih spojin iz naravnih rastlinskih virov. Zoisova priznanja prejmejo Denis Golež za pomembne dosežke na področju teorije kvantnih materialov izven ravnovesja, Mateja Sedmak, Barbara Gornik in Zorana Medarić za razvoj in utemeljitev otrokosrediščnega pristopa k integraciji priseljenih otrok, Hana Uršič Nemevšek za pomembne dosežke na področju keramičnih plasti za shranjevanje in pretvorbo energije, Kristina Sepčić za uporabo proteinov iz ostrigarjev v biomedicini in trajnostnem varstvu rastlin, Ademir Hujdurović za pomembne dosežke na področju algebraične in strukturne teorije grafov ter Irena Mlinarič Raščan za pomembne dosežke na področju farmakogenomike in tarčnih zdravil pri levkemijah. Puhovo priznanje je šlo v roke Aleksandri Lobnik, in sicer za razvoj prebojnih senzorskih in reciklirnih tehnologij ter njihov prenos v prakso. Višina nagrad in priznanj je izenačena z višino najvišjih državnih priznanj za dosežke na področju umetnosti, Prešernovih nagrad. Dobitniki Zoisovih in Puhovih nagrad ter priznanja ambasador znanosti bodo prejeli po 30.000 evrov, dobitniki Zoisovih in Puhovih priznanj pa po 10.000 evrov.
language
slv
published at
2026-10-14T10:00:02
source
SiOL
title
Znana sta prejemnika Zoisove nagrade za življenjsko delo
url
https://siol.net/novice/slovenija/zoisovi-nagradi-za-zivljenjsko-delo-slavku-splichalu-in-mileni-horvat-puhova-ferdinandu-gubini-703937
article order
8
body
Danes je potekala razglasitev prejemnikov in prejemnic nagrad in priznanj za izjemne dosežke na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti v letu 2026. * Znani so dobitniki Zoisovih nagrad in priznanj, Puhovih nagrad in priznanj ter priznanja ambasadorka oz. ambasador znanosti Republike Slovenije. * Prvič v zgodovini Slovenije je med prejemniki več žensk kot moških. * Prof. dr. Kristina Sepčić, ki je prejela Zoisovo priznanje za uporabo proteinov iz ostrigarjev v biomedicini in trajnostnem varstvu rastlin, pravi, da je to vrhunec, ki ga lahko znanstvenik v Sloveniji doseže. Na slovesni novinarski konferenci v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani je bila v sredo, 14. oktobra, javna razglasitev prejemnic in prejemnikov Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj ter priznanja ambasadorka znanosti Republike Slovenije za leto 2026. Najvišje državne nagrade izpostavljajo izjemne raziskovalne in razvojne dosežke, znanstveno odličnost ter pomemben prispevek slovenskih raziskovalk in raziskovalcev k razvoju znanja, gospodarstva in družbe. Državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino dr. Rok Strašek je v nagovoru poudaril pomen prepoznavanja in spodbujanja znanstvene odličnosti ter odgovornost države za ustvarjanje spodbudnega raziskovalnega okolja: "Zoisove in Puhove nagrade ter priznanje ambasadorka znanosti so izraz spoštovanja do vrhunskega znanja, raziskovalne odličnosti, ustvarjalnosti in vztrajnosti. Z njimi ne prepoznavamo le izjemnih dosežkov posameznikov, temveč širši javnosti sporočamo, kako pomembno mesto ima znanost v naši družbi. Vlaganje v znanje in znanost je vlaganje v prihodnost Slovenije." Za letošnja priznanja prispelo 62 vlog Predsednica Odbora Republike Slovenije za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti prof. dr. Maja Ravnikar je predstavila postopek izbora letošnjih prejemnic in prejemnikov. Letos so prejeli 62 vlog z različnih znanstvenih področij, v katerih je bilo predlaganih skupno 72 kandidatov, kar je največ doslej. "V času, ko smo izpostavljeni množici informacij različne kakovosti, postajajo zanesljivi podatki, njihova znanstvena razlaga in jasna komunikacija raziskovalnih dosežkov še pomembnejši. Slovenska znanost premore številne izjemne raziskovalne skupine in posameznike, ki so enakovredno vključeni v svetovni znanstveni prostor. Prav državna priznanja imajo pomembno vlogo pri tem, da njihove dosežke približamo družbi," je poudarila prof. dr. Maja Ravnikar. Med prejemniki prvič več znanstvenic Mednarodno uveljavljeni komunikolog Slavko Splichal s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani (UL) prejme Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju raziskovanja intelektualne zgodovine in razvojnih perspektiv javnosti, kemičarka Milena Horvat z Instituta Jožef Stefan (IJS) pa Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju okoljskih znanosti. Priznanje ambasadorka znanosti si je za prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju astronomije in odpiranje priložnosti novim generacijam prislužila astrofizičarka Andreja Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici. Zoisovo nagrado prejmejo Ingrid Milošev za vrhunske dosežke na študija mehanizmov korozije in zaščite materialov pred korozijo, Borut Klabjan za vrhunske dosežke pri zgodovinskem raziskovanju meja in spomina v sodobni Evropi, Sašo Džeroski za vrhunske dosežke na področju razvoja metod umetne inteligence in njihove uporabe v znanosti in Nataša Poklar Ulrih za vrhunske dosežke pri raziskavah bioaktivnih spojin iz naravnih rastlinskih virov. Zoisova priznanja prejmejo Denis Golež za pomembne dosežke na področju teorije kvantnih materialov izven ravnovesja, Mateja Sedmak, Barbara Gornik in Zorana Medarić za razvoj in utemeljitev otrokosrediščnega pristopa k integraciji priseljenih otrok, Hana Uršič Nemevšek za pomembne dosežke na področju keramičnih plasti za shranjevanje in pretvorbo energije, Kristina Sepčić za uporabo proteinov iz ostrigarjev v biomedicini in trajnostnem varstvu rastlin, Ademir Hujdurović za pomembne dosežke na področju algebraične in strukturne teorije grafov ter Irena Mlinarič Raščan za pomembne dosežke na področju farmakogenomike in tarčnih zdravil pri levkemijah. Puhovo priznanje je šlo v roke Aleksandri Lobnik, in sicer za razvoj prebojnih senzorskih in reciklirnih tehnologij ter njihov prenos v prakso. Slovesna podelitev nagrad in priznanj bo potekala 8. novembra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Višina nagrad in priznanj je izenačena z višino najvišjih državnih priznanj za dosežke na področju umetnosti, Prešernovih nagrad. Dobitniki Zoisovih in Puhovih nagrad ter priznanja ambasador znanosti bodo prejeli po 30.000 evrov, dobitniki Zoisovih in Puhovih priznanj pa po 10.000 evrov. "To je vrhunec, ki ga lahko znanstvenik v Sloveniji doseže" Prof. dr. Kristina Sepčić, ki je prejela Zoisovo priznanje za uporabo proteinov iz ostrigarjev v biomedicini in trajnostnem varstvu rastlin, raziskuje proteine iz užitnih gob ostrigarjev, ki se vežejo na specifične lipide celičnih membran in lahko pomagajo pri spremljanju procesov v živih celicah ter boljšem razumevanju bolezni, kot so rak ter nevrodegenerativne in avtoimunske bolezni. Njene raziskave prispevajo k razvoju novih diagnostičnih pristopov, obenem pa je odkrila proteinske komplekse, ki kot okolju prijazen bioinsekticid učinkovito delujejo proti koloradskemu in koruznemu hrošču, pomembnima kmetijskima škodljivcema, pri tem pa so varni za človeka in večino drugih organizmov. Njeno delo tako povezuje na videz oddaljeni področji biomedicine in kmetijstva ter prispeva k boljšemu razumevanju celičnih mehanizmov in razvoju bolj trajnostnih načinov varstva rastlin. Vprašali smo jo tudi, če bi lahko s svojim znanjem danes rešila en problem, ki najbolj vpliva na življenje ljudi - z njenega področja- kaj bi to bilo? "Če premislim, se mi morda najbolj zanimiva zdi uporaba beljakovin, s katerimi delamo in ki so izolirane iz užitne gobe ostrigarja, kot bioinsekticidov." Dobitnica Zoisove nagrade pojasnjuje, da se današnje kmetijstvo sooča z velikimi problemi zaradi kopičenja strupenih kemikalij in pesticidov v okolju ter njihovega vpliva na človeka. Beljakovine iz ostrigarja delujejo selektivno na nekatere zelo pomembne rastlinske škodljivce, kot sta koloradski in koruzni hrošč, ne vplivajo pa na netarčne organizme, kot so različni nevretenčarji in tudi čebele, prav tako se ne kopičijo v okolju. "Morda bi to lahko predstavljalo eno od možnosti za rešitev tega problema tudi na globalni ravni - za povečanje kmetijske proizvodnje z namenom zmanjševanja lakote. Prebivalstvo se povečuje, potrebujemo čim več hrane, obenem pa čim manj uničevanja okolja zaradi pridelovanja te hrane in čim manj onesnaževanja," še dodaja prof. dr. Kristina Sepčić.
language
slv
published at
2026-10-14T13:17:54
source
Žurnal24
title
Slovenska znanost ima nove nagrajence, to se je zgodilo prvič ...
url
https://www.zurnal24.si/moj-sanjski-siht/slovenska-znanost-ima-nove-nagrajence-to-se-je-zgodilo-prvic-466720
article order
12
body
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije je danes razkrilo prejemnike najvišjih državnih nagrad in priznanj na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti. Letošnja prejemnika Zoisove nagrade za življenjsko delo sta komunikolog Slavko Splichal in kemičarka Milena Horvat, Puhovo nagrado za življenjsko delo pa bo prejel strokovnjak za elektroenergetske sisteme Ferdinand Gubina. Odbor je za leto 2026 izbral skupno 15 nagrad in priznanj, ki jih bodo nagrajencem podelili 8. novembra na slovesnosti v Cankarjevem domu. Podelitev bo potekala pred državnim praznikom, dnevom znanosti, ki ga v Sloveniji zaznamujemo 10. novembra. Tri nagrade za življenjsko delo Med letošnjimi nagrajenci je mednarodno priznani komunikolog Slavko Splichal s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Zoisovo nagrado za življenjsko delo prejme za raziskovanje intelektualne zgodovine in razvojnih perspektiv javnosti. Enako priznanje bo za življenjsko delo na področju okoljskih znanosti prejela Milena Horvat, kemičarka z Instituta Jožef Stefan. Puhovo nagrado za življenjsko delo si je prislužil Ferdinand Gubina, upokojeni profesor ljubljanske Fakultete za elektrotehniko in sodelavec Elektroinštituta Milan Vidmar. Nagrado prejme za svoj prispevek k oblikovanju temeljev sodobnega slovenskega elektroenergetskega sistema. Nagrajeni tudi dosežki na področju umetne inteligence Štiri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke bodo letos prejeli Ingrid Milošev, Borut Klabjan, Sašo Džeroski in Nataša Poklar Ulrih. Miloševa bo nagrajena za raziskovanje mehanizmov korozije in zaščite materialov pred njo, Klabjan za zgodovinsko raziskovanje meja in spomina v sodobni Evropi, Džeroski za razvoj metod umetne inteligence in njihovo uporabo v znanosti, Poklar Ulrihova pa za raziskave bioaktivnih spojin iz naravnih rastlinskih virov. Šest Zoisovih priznanj za pomembne dosežke prejmejo: * Denis Golež za raziskave na področju teorije kvantnih materialov izven ravnovesja. * Mateja Sedmak, Barbara Gornik in Zorana Medarić za razvoj in utemeljitev otrokosrediščnega pristopa k vključevanju priseljenih otrok. * Hana Uršič Nemevšek za dosežke na področju keramičnih plasti za shranjevanje in pretvorbo energije. * Kristina Sepčić za uporabo proteinov iz ostrigarjev v biomedicini in trajnostnem varstvu rastlin. * Ademir Hujdurović za raziskave algebraične in strukturne teorije grafov. * Irena Mlinarič Raščan za dosežke na področju farmakogenomike in tarčnih zdravil pri levkemijah. Puhovo priznanje bo prejela Aleksandra Lobnik za razvoj prebojnih senzorskih in reciklirnih tehnologij ter njihov prenos v prakso. Priznanje tudi slovenski astrofizičarki Naziv ambasadorka znanosti bo letos pripadel Andreji Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici. Priznanje prejme za prispevek k mednarodni prepoznavnosti Slovenije na področju astronomije in ustvarjanje novih priložnosti za prihodnje generacije znanstvenikov. Nagrajenci bodo prejeli do 30.000 evrov Denarni zneski Zoisovih in Puhovih nagrad so izenačeni z najvišjimi državnimi priznanji za umetniške dosežke, Prešernovimi nagradami. Prejemniki Zoisovih in Puhovih nagrad ter priznanja ambasador znanosti bodo prejeli vsak po 30.000 evrov, medtem ko bodo prejemniki Zoisovih in Puhovih priznanj prejeli po 10.000 evrov.
language
slv
published at
2026-10-14T08:59:50
source
Svet24
title
Znani prejemniki najvišjih znanstvenih nagrad: koliko denarja bodo prejeli?
url
https://svet24.si/novice/slovenija/zoisove-puhove-nagrade-prejemniki-znesek-1933417
article order
8
body
Danes so v Ljubljani razglasili prejemnike najvišjih državnih priznanj Republike Slovenije za izjemne dosežke na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti Danes so v Ljubljani razglasili prejemnike Zoisovih nagrad, najvišjih državnih priznanj Republike Slovenije za izjemne dosežke na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti. Med prejemniki nagrade je tudi Borut Klabjan, tržaški zgodovinar, zaposlen na ZRS Koper. Nagrado je dobil za vrhunske dosežke pri zgodovinskem raziskovanju meja in spomina v sodobni Evropi. Kot so pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino zapisali v utemeljitvi nagrade, prof. dr. Borut Klabjan raziskuje, kako meje, politične spremembe in spomini oblikujejo odnose med ljudmi in skupnostmi v Evropi. Njegovo delo je prineslo nova spoznanja o srednjeevropskem in severnojadranskem prostoru, s posebnim poudarkom na obmejnih območjih, kjer se prepletajo različne kulture in zgodovinske izkušnje. Odmevne so njegove raziskave severnega Jadrana, fašizma in antifašizma ter soavtorstvo monografije o Narodnem domu v Trstu, ki osvetljujejo kompleksno preteklost tega prostora. S povezovanjem politične, socialne in kulturne zgodovine je poglobil razumevanje, kako družbe ohranjajo, razlagajo in uporabljajo preteklost. Njegovo delo uspešno širi kompleksne znanstvene vsebine v javni prostor in spodbuja k razmisleku o skupni evropski preteklosti. Pomembno krepi mednarodno vlogo slovenskega zgodovinopisja in odpira nove možnosti za njegovo vključevanje v najpomembnejše sodobne znanstvene razprave. Odbor se je odločil, da v letu 2026 podeli 15 nagrad. Med njimi sta dve Zoisovi nagradi za življenjsko delo in štiri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke, šest Zoisovih priznanj za pomembne dosežke, Puhova nagrada za življenjsko delo in Puhova nagrada za vrhunske dosežke ter priznanje ambasador znanosti. Nagrade in priznanja bodo podelili na slovesnosti 8. novembra v Cankarjevem domu, pred državnim praznikom dnevom znanosti, ki ga v Sloveniji zaznamujemo 10. novembra. Dobitniki Zoisovih in Puhovih nagrad ter priznanja ambasador znanosti bodo prejeli po 30.000 evrov, dobitniki Zoisovih in Puhovih priznanj pa po 10.000 evrov. Prejemnika Zoisove nagrade za življenjsko delo sta komunikolog Slavko Splichal in kemičarka Milena Horvat, prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo pa strokovnjak na področju elektroenergetskih sistemov Ferdinand Gubina, so danes sporočili z ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino. Zoisovo nagrado prejmejo še Ingrid Milošev za vrhunske dosežke na študija mehanizmov korozije in zaščite materialov pred korozijo, Sašo Džeroski za vrhunske dosežke na področju razvoja metod umetne inteligence in njihove uporabe v znanosti in Nataša Poklar Ulrih za vrhunske dosežke pri raziskavah bioaktivnih spojin iz naravnih rastlinskih virov.
language
slv
published at
2026-10-14T08:59:42
source
Primorski Dnevnik
title
Borut Klabjan med prejemniki Zoisovih nagrad
url
https://www.primorski.eu/se/borut-klabjan-med-prejemniki-zoisovih-nagrad-KI2291783

source scope

analyzed source count

omitted articles

article order
2
body
Prejemnika Zoisove nagrade za življenjsko delo sta komunikolog Slavko Splichal in kemičarka Milena Horvat, prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo pa strokovnjak na področju elektroenergetskih sistemov Ferdinand Gubina, so sporočili z ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino. Nagrade in priznanja bodo podelili na slovesnosti 8. novembra v Cankarjevem domu, pred državnim praznikom dnevom znanosti, ki ga v Sloveniji zaznamujemo 10. novembra. Mednarodno uveljavljeni komunikolog Slavko Splichal s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani (UL) prejme Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju raziskovanja intelektualne zgodovine in razvojnih perspektiv javnosti. Splichal je s svojim delom pomembno prispeval k razumevanju razvoja javnosti od razsvetljenstva do digitalne dobe in k uveljavitvi komunikologije v Sloveniji, ki jo je povezal z vodilnimi svetovnimi raziskovalnimi tokovi. S povezovanjem kritične teorije, empiričnega raziskovanja in družbene angažiranosti je trajno zaznamoval razumevanje komuniciranja kot enega od temeljev demokratične družbe, so zapisali v utemeljitvi. Ferdinand Gubina, upokojeni profesor Fakultete za elektrotehniko UL in sodelavec Elektroinštituta Milan Vidmar, Puhovo nagrado za življenjsko delo prejme za soustvarjanje temeljev sodobnega slovenskega elektroenergetskega sistema. Oblikoval je koncepte njihovega vodenja ter razvijal rešitve, zaradi katerih je danes oskrba z električno energijo v Sloveniji zanesljiva, varna in prilagojena potrebam sodobne družbe. Njegove raziskave niso ostale le v akademskem okolju, temveč so bile uporabljene pri razvoju in avtomatizaciji energetskih objektov ter pri načrtovanju in upravljanju električnih omrežij. Ostala priznanja Priznanje ambasadorka znanosti si je za prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju astronomije in odpiranje priložnosti novim generacijam prislužila astrofizičarka Andreja Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici. Zoisovo nagrado prejmejo Ingrid Milošev za vrhunske dosežke na študija mehanizmov korozije in zaščite materialov pred korozijo, Borut Klabjan za vrhunske dosežke pri zgodovinskem raziskovanju meja in spomina v sodobni Evropi, Sašo Džeroski za vrhunske dosežke na področju razvoja metod umetne inteligence in njihove uporabe v znanosti in Nataša Poklar Ulrih za vrhunske dosežke pri raziskavah bioaktivnih spojin iz naravnih rastlinskih virov. Zoisova priznanja prejmejo Denis Golež za pomembne dosežke na področju teorije kvantnih materialov izven ravnovesja, Mateja Sedmak, Barbara Gornik in Zorana Medarić za razvoj in utemeljitev otrokosrediščnega pristopa k integraciji priseljenih otrok, Hana Uršič Nemevšek za pomembne dosežke na področju keramičnih plasti za shranjevanje in pretvorbo energije, Kristina Sepčić za uporabo proteinov iz ostrigarjev v biomedicini in trajnostnem varstvu rastlin, Ademir Hujdurović za pomembne dosežke na področju algebraične in strukturne teorije grafov ter Irena Mlinarič Raščan za pomembne dosežke na področju farmakogenomike in tarčnih zdravil pri levkemijah. Puhovo priznanje je šlo v roke Aleksandri Lobnik, in sicer za razvoj prebojnih senzorskih in reciklirnih tehnologij ter njihov prenos v prakso. Višina nagrad in priznanj je izenačena z višino najvišjih državnih priznanj za dosežke na področju umetnosti, Prešernovih nagrad. Dobitniki Zoisovih in Puhovih nagrad ter priznanja ambasador znanosti bodo prejeli po 30.000 evrov, dobitniki Zoisovih in Puhovih priznanj pa po 10.000 evrov.
language
slv
published at
2026-10-14T12:04:22
source
dolenjskilist
title
Zoisova nagrada Slavku Splichalu, Puhova Ferdinandu Gubini - Dolenjski list
url
https://dolenjskilist.svet24.si/novice/zoisova-nagrada-slavko-splichal-puhova-nagrada-ferdinand-gubina-1933519
article order
6
body
LJUBLJANA * Odbor se je odločil, da v letu 2026 podeli 15 nagrad. Med njimi sta dve Zoisovi nagradi za življenjsko delo in štiri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke, šest Zoisovih priznanj za pomembne dosežke, Puhova nagrada za življenjsko delo in Puhova nagrada za vrhunske dosežke ter priznanje ambasador znanosti. Nagrade in priznanja bodo podelili na slovesnosti 8. novembra v Cankarjevem domu, pred državnim praznikom dnevom znanosti, ki ga v Sloveniji zaznamujemo 10. novembra. Mednarodno uveljavljeni komunikolog Slavko Splichal s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani (UL) prejme Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju raziskovanja intelektualne zgodovine in razvojnih perspektiv javnosti, kemičarka Milena Horvat z Instituta Jožef Stefan (IJS) pa Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju okoljskih znanosti. Ferdinand Gubina, upokojeni profesor Fakultete za elektrotehniko UL in sodelavec Elektroinštituta Milan Vidmar, Puhovo nagrado za življenjsko delo prejme za soustvarjanje temeljev sodobnega slovenskega elektroenergetskega sistema. Priznanje ambasadorka znanosti si je za prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju astronomije in odpiranje priložnosti novim generacijam prislužila astrofizičarka Andreja Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici. Zoisovo nagrado prejmejo Ingrid Milošev za vrhunske dosežke na študija mehanizmov korozije in zaščite materialov pred korozijo, Borut Klabjan za vrhunske dosežke pri zgodovinskem raziskovanju meja in spomina v sodobni Evropi, Sašo Džeroski za vrhunske dosežke na področju razvoja metod umetne inteligence in njihove uporabe v znanosti in Nataša Poklar Ulrih za vrhunske dosežke pri raziskavah bioaktivnih spojin iz naravnih rastlinskih virov. Zoisova priznanja prejmejo Denis Golež za pomembne dosežke na področju teorije kvantnih materialov izven ravnovesja, Mateja Sedmak, Barbara Gornik in Zorana Medarić za razvoj in utemeljitev otrokosrediščnega pristopa k integraciji priseljenih otrok, Hana Uršič Nemevšek za pomembne dosežke na področju keramičnih plasti za shranjevanje in pretvorbo energije, Kristina Sepčić za uporabo proteinov iz ostrigarjev v biomedicini in trajnostnem varstvu rastlin, Ademir Hujdurović za pomembne dosežke na področju algebraične in strukturne teorije grafov ter Irena Mlinarič Raščan za pomembne dosežke na področju farmakogenomike in tarčnih zdravil pri levkemijah. Puhovo priznanje je šlo v roke Aleksandri Lobnik za razvoj prebojnih senzorskih in reciklirnih tehnologij ter njihov prenos v prakso.
language
slv
published at
2026-10-14T08:44:31
source
primorske.si
title
Zoisovi nagradi za življenjsko delo Slavku Splichalu in Mileni Horvat, Puhova Ferdinandu Gubini
url
https://primorske.si/slovenija/zoisovi-nagradi-za-zivljenjsko-delo-slavku-splichalu-in-mileni-horvat-puhova-ferdinandu-gubini/

omitted source count

total source count