MedVrsticami

GURS: Slovenski nepremičninski trg v 1. polletju 2026 z rekordnimi cenami 19.10.2026

Analiziranih 8 virov Slovenščina

Geodetska uprava RS (GURS) je 19. oktobra objavila poročilo o slovenskem nepremičninskem trgu za prvo polletje 2026. Skupna vrednost prometa z nepremičninami je dosegla približno 1,8 milijarde evrov, kar je 13 odstotkov več kot v prejšnjem polletju, število poslov pa se je povečalo za šest odstotkov. Cene stanovanj so se na državni ravni zvišale za osem odstotkov, hiš za štiri odstotke, s čimer so dosegle nove rekordne vrednosti. Srednja cena rabljenega stanovanja je prvič presegla 3.500 evrov na kvadratni meter, v Ljubljani pa 5.600 evrov. Najvišja rast cen stanovanj je bila v Ljubljani (11 %), sledita Celje (9 %) in Kranj (8 %). Najdražje stanovanje je bilo prodano v Ljubljani za 1,3 milijona evrov, vila v Rožni dolini pa za 6,4 milijona evrov. GURS ne pričakuje obrata cen, napoveduje pa možno upadanje števila transakcij zaradi višjih obrestnih mer.

Infografika

image url: /static/img/infographics/slv-129233_sl_21ce3894c7b9de62.webp

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	24ur	Delo	Večer	Portal GOV.SI	Domovina	Žurnal24	Svet24
Število sklenjenih poslov z nepremičninami se je v prvem polletju 2026 povečalo za šest odstotkov.	Nekateri viri potrjujejo, drugi zanikajo ali navajajo padec.	Delno: Članek navaja letošnje leto, ne 2026.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje šestodstotno povečanje števila sklenjenih poslov.	Da: Članek potrjuje 6-odstotno povečanje števila poslov.	Ne: Članek navaja le 3-odstotno povečanje transakcij s stanovanji.	Da: Članek navaja 6-odstotno povečanje števila poslov.	Ne: Članek navaja 6-odstotni padec števila prodaj stanovanjskih nepremičnin.	Delno: Članek navaja 6-odstotno povečanje, a ne navaja leta 2026.
Cene stanovanj v Sloveniji so se v prvem polletju 2026 zvišale za osem odstotkov.	STA in Svet24 ne navajata leta 2026, drugi viri ga potrjujejo.	Delno: Članek navaja letošnje leto, ne 2026.	Da: Članek navaja 8-odstotno zvišanje cen stanovanj na ravni države.	Da: Članek navaja osemodstotno zvišanje cen stanovanj na državni ravni.	Da: Članek navaja 8-odstotno zvišanje cen stanovanj na ravni države.	Da: Članek navaja 8-odstotno zvišanje cen stanovanj v tem obdobju.	Da: Članek navaja 8-odstotno podražitev stanovanj v pol leta.	Da: Članek navaja 8-odstotno zvišanje cen stanovanj v tem obdobju.	Delno: Članek navaja 8-odstotno zvišanje, a ne navaja leta 2026.
Skupna vrednost prometa z nepremičninami v prvi polovici leta 2026 je znašala okoli 1,8 milijarde evrov.	Večina virov potrjuje, a STA in Svet24 dvomita o letu.	Delno: Članek navaja letošnje leto, ne 2026.	Da: Članek navaja točno to vrednost za prvo polovico leta 2026.	Da: Članek navaja to vrednost za prvo polovico letošnjega leta.	Da: Članek navaja, da je skupna vrednost dosegla približno 1,8 milijarde.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja vrednost 1,84 milijarde evrov.	Ni omenjeno	Delno: Članek navaja 1,8 milijarde za prvo polletje, a ne navaja leta 2026.
Število transakcij s stanovanjskimi nepremičninami se je v prvem polletju 2026 povečalo za tri odstotke.	Večina potrjuje 3-odstotno rast, Žurnal24 navaja 6-odstotni padec.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja 3-odstotno povečanje števila transakcij.	Da: Članek navaja triodstotno povečanje števila transakcij.	Da: Članek navaja 3-odstotno povečanje prodaje stanovanjskih nepremičnin.	Da: Članek navaja 3-odstotno povečanje števila transakcij.	Da: Članek navaja 3-odstotno povečanje prodaje stanovanjskih nepremičnin.	Ne: Članek navaja 6-odstotni padec števila prodaj.	Delno: Članek navaja 3-odstotno povečanje, a ne navaja leta 2026.
V Mariboru je srednja cena rabljenega stanovanja prvič presegla 3000 evrov za kvadratni meter.	Večer in Žurnal24 potrjujeta, drugi ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da je cena prvič presegla 3000 evrov (3010 evrov).	Ni omenjeno	Delno: Članek navaja ceno 3.010 evrov, ne omenja pa, da je to prvič.	Da: Članek navaja srednjo ceno 3010 evrov/m².	Ni omenjeno
Najvišjo absolutno prodajno ceno je doseglo stanovanje v Trnovem, prodano za 1,3 milijona evrov.	STA in vladni viri trditve ne omenjajo, drugi jo potrjujejo.	Ni omenjeno	Delno: Članek navaja to ceno za stanovanje v Trnovem, a ne kot najvišjo absolutno v državi.	Da: Članek potrjuje to ceno za stanovanje v Trnovem.	Da: Članek potrjuje prodajo stanovanja v Trnovem za 1,3 milijona evrov.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje to ceno za stanovanje v Trnovem.	Da: Članek potrjuje to informacijo za stanovanje v Trnovem.
Srednja cena rabljenega stanovanja v Ljubljani je presegla 5600 evrov za kvadratni meter.	Večina virov potrjuje, STA in Žurnal24 ne omenjata.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje, da je meja 5600 evrov že presežena.	Da: Članek navaja, da je cena presegla mejo 5600 evrov.	Da: Članek navaja srednjo ceno 5630 evrov za kvadratni meter.	Da: Članek potrjuje, da je srednja cena v Ljubljani presegla 5600 €/m².	Da: Članek navaja srednjo ceno 5.630 evrov za kvadratni meter.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje, da je cena v Ljubljani presegla 5600 evrov.
Obrata cen nepremičnin še vedno ni pričakovati zaradi visokih stroškov gradnje in omejene ponudbe.	Večina virov trditev potrjuje, STA in Žurnal24 je ne omenjata.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje, da obrata cen ni pričakovati zaradi teh razlogov.	Da: Članek navaja, da obrata cen ni pričakovati zaradi teh razlogov.	Da: Članek navaja, da Gurs obrata cen ne pričakuje zaradi teh razlogov.	Da: Članek navaja, da obrata cen ni pričakovati zaradi teh dejavnikov.	Da: Članek citira GURS, da obrata cen ni pričakovati.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da obrata cen ni pričakovati zaradi teh razlogov.
Najvišja relativna cena za kvadratni meter v Ljubljani je znašala 11.800 evrov.	Viri potrjujejo ceno, a STA in GOV.SI je ne omenjata.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja točno to vrednost za stanovanje v središču mesta.	Da: Članek potrjuje to vrednost za stanovanje v središču mesta.	Da: Članek potrjuje to ceno za novejše stanovanje v središču mesta.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje to ceno za novejše stanovanje v središču mesta.	Da: Članek navaja točno to vrednost za stanovanje v središču mesta.
V Celju so se cene stanovanj v zadnjih dveh letih in pol podražile za 36 odstotkov.	Dva viri potrjujejo, drugi ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek navaja 36-odstotno podražitev v tem obdobju.	Da: Članek navaja 36-odstotno rast cen v Celju v tem obdobju.	Ni omenjeno
Približno 25 odstotkov vseh kupoprodaj stanovanj v Sloveniji je bilo sklenjenih v Ljubljani.	Le Delo in Svet24 potrjujeta trditev, ostali je ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek navaja točno ta delež za Ljubljano.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek navaja točno ta podatek.
Cene zemljišč za stanovanjsko gradnjo so se v primerjavi z drugim polletjem 2025 zvišale za 15 odstotkov.	Samo Domovina potrjuje; ostali ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje 15-odstotno zvišanje cen zemljišč.	Ni omenjeno	Ni omenjeno

claims

Število sklenjenih poslov z nepremičninami se je v prvem polletju 2026 povečalo za šest odstotkov.
Cene stanovanj v Sloveniji so se v prvem polletju 2026 zvišale za osem odstotkov.
Skupna vrednost prometa z nepremičninami v prvi polovici leta 2026 je znašala okoli 1,8 milijarde evrov.
Število transakcij s stanovanjskimi nepremičninami se je v prvem polletju 2026 povečalo za tri odstotke.
V Mariboru je srednja cena rabljenega stanovanja prvič presegla 3000 evrov za kvadratni meter.
Najvišjo absolutno prodajno ceno je doseglo stanovanje v Trnovem, prodano za 1,3 milijona evrov.
Srednja cena rabljenega stanovanja v Ljubljani je presegla 5600 evrov za kvadratni meter.
Obrata cen nepremičnin še vedno ni pričakovati zaradi visokih stroškov gradnje in omejene ponudbe.
Najvišja relativna cena za kvadratni meter v Ljubljani je znašala 11.800 evrov.
V Celju so se cene stanovanj v zadnjih dveh letih in pol podražile za 36 odstotkov.
Približno 25 odstotkov vseh kupoprodaj stanovanj v Sloveniji je bilo sklenjenih v Ljubljani.
Cene zemljišč za stanovanjsko gradnjo so se v primerjavi z drugim polletjem 2025 zvišale za 15 odstotkov.

key differences

Cene stanovanj v Sloveniji so se v prvem polletju 2026 zvišale za osem odstotkov.: STA in Svet24 ne navajata leta 2026, drugi viri ga potrjujejo.
Cene zemljišč za stanovanjsko gradnjo so se v primerjavi z drugim polletjem 2025 zvišale za 15 odstotkov.: Samo Domovina potrjuje; ostali ne omenjajo.
Najvišja relativna cena za kvadratni meter v Ljubljani je znašala 11.800 evrov.: Viri potrjujejo ceno, a STA in GOV.SI je ne omenjata.
Najvišjo absolutno prodajno ceno je doseglo stanovanje v Trnovem, prodano za 1,3 milijona evrov.: STA in vladni viri trditve ne omenjajo, drugi jo potrjujejo.
Obrata cen nepremičnin še vedno ni pričakovati zaradi visokih stroškov gradnje in omejene ponudbe.: Večina virov trditev potrjuje, STA in Žurnal24 je ne omenjata.
Približno 25 odstotkov vseh kupoprodaj stanovanj v Sloveniji je bilo sklenjenih v Ljubljani.: Le Delo in Svet24 potrjujeta trditev, ostali je ne omenjajo.
Skupna vrednost prometa z nepremičninami v prvi polovici leta 2026 je znašala okoli 1,8 milijarde evrov.: Večina virov potrjuje, a STA in Svet24 dvomita o letu.
Srednja cena rabljenega stanovanja v Ljubljani je presegla 5600 evrov za kvadratni meter.: Večina virov potrjuje, STA in Žurnal24 ne omenjata.
V Celju so se cene stanovanj v zadnjih dveh letih in pol podražile za 36 odstotkov.: Dva viri potrjujejo, drugi ne omenjajo.
V Mariboru je srednja cena rabljenega stanovanja prvič presegla 3000 evrov za kvadratni meter.: Večer in Žurnal24 potrjujeta, drugi ne omenjajo.
Število sklenjenih poslov z nepremičninami se je v prvem polletju 2026 povečalo za šest odstotkov.: Nekateri viri potrjujejo, drugi zanikajo ali navajajo padec.
Število transakcij s stanovanjskimi nepremičninami se je v prvem polletju 2026 povečalo za tri odstotke.: Večina potrjuje 3-odstotno rast, Žurnal24 navaja 6-odstotni padec.

source analyses

24ur

Cene stanovanj v Sloveniji so se v prvem polletju 2026 zvišale za osem odstotkov.: Da: Članek navaja 8-odstotno zvišanje cen stanovanj na ravni države.
Cene zemljišč za stanovanjsko gradnjo so se v primerjavi z drugim polletjem 2025 zvišale za 15 odstotkov.: Ni omenjeno
Najvišja relativna cena za kvadratni meter v Ljubljani je znašala 11.800 evrov.: Da: Članek navaja točno to vrednost za stanovanje v središču mesta.
Najvišjo absolutno prodajno ceno je doseglo stanovanje v Trnovem, prodano za 1,3 milijona evrov.: Delno: Članek navaja to ceno za stanovanje v Trnovem, a ne kot najvišjo absolutno v državi.
Obrata cen nepremičnin še vedno ni pričakovati zaradi visokih stroškov gradnje in omejene ponudbe.: Da: Članek potrjuje, da obrata cen ni pričakovati zaradi teh razlogov.
Približno 25 odstotkov vseh kupoprodaj stanovanj v Sloveniji je bilo sklenjenih v Ljubljani.: Ni omenjeno
Skupna vrednost prometa z nepremičninami v prvi polovici leta 2026 je znašala okoli 1,8 milijarde evrov.: Da: Članek navaja točno to vrednost za prvo polovico leta 2026.
Srednja cena rabljenega stanovanja v Ljubljani je presegla 5600 evrov za kvadratni meter.: Da: Članek potrjuje, da je meja 5600 evrov že presežena.
V Celju so se cene stanovanj v zadnjih dveh letih in pol podražile za 36 odstotkov.: Ni omenjeno
V Mariboru je srednja cena rabljenega stanovanja prvič presegla 3000 evrov za kvadratni meter.: Ni omenjeno
Število sklenjenih poslov z nepremičninami se je v prvem polletju 2026 povečalo za šest odstotkov.: Ni omenjeno
Število transakcij s stanovanjskimi nepremičninami se je v prvem polletju 2026 povečalo za tri odstotke.: Da: Članek navaja 3-odstotno povečanje števila transakcij.

Delo

Cene stanovanj v Sloveniji so se v prvem polletju 2026 zvišale za osem odstotkov.: Da: Članek navaja osemodstotno zvišanje cen stanovanj na državni ravni.
Cene zemljišč za stanovanjsko gradnjo so se v primerjavi z drugim polletjem 2025 zvišale za 15 odstotkov.: Ni omenjeno
Najvišja relativna cena za kvadratni meter v Ljubljani je znašala 11.800 evrov.: Da: Članek potrjuje to vrednost za stanovanje v središču mesta.
Najvišjo absolutno prodajno ceno je doseglo stanovanje v Trnovem, prodano za 1,3 milijona evrov.: Da: Članek potrjuje to ceno za stanovanje v Trnovem.
Obrata cen nepremičnin še vedno ni pričakovati zaradi visokih stroškov gradnje in omejene ponudbe.: Da: Članek navaja, da obrata cen ni pričakovati zaradi teh razlogov.
Približno 25 odstotkov vseh kupoprodaj stanovanj v Sloveniji je bilo sklenjenih v Ljubljani.: Da: Članek navaja točno ta delež za Ljubljano.
Skupna vrednost prometa z nepremičninami v prvi polovici leta 2026 je znašala okoli 1,8 milijarde evrov.: Da: Članek navaja to vrednost za prvo polovico letošnjega leta.
Srednja cena rabljenega stanovanja v Ljubljani je presegla 5600 evrov za kvadratni meter.: Da: Članek navaja, da je cena presegla mejo 5600 evrov.
V Celju so se cene stanovanj v zadnjih dveh letih in pol podražile za 36 odstotkov.: Ni omenjeno
V Mariboru je srednja cena rabljenega stanovanja prvič presegla 3000 evrov za kvadratni meter.: Ni omenjeno
Število sklenjenih poslov z nepremičninami se je v prvem polletju 2026 povečalo za šest odstotkov.: Da: Članek potrjuje šestodstotno povečanje števila sklenjenih poslov.
Število transakcij s stanovanjskimi nepremičninami se je v prvem polletju 2026 povečalo za tri odstotke.: Da: Članek navaja triodstotno povečanje števila transakcij.

Domovina

Cene stanovanj v Sloveniji so se v prvem polletju 2026 zvišale za osem odstotkov.: Da: Članek navaja 8-odstotno podražitev stanovanj v pol leta.
Cene zemljišč za stanovanjsko gradnjo so se v primerjavi z drugim polletjem 2025 zvišale za 15 odstotkov.: Da: Članek potrjuje 15-odstotno zvišanje cen zemljišč.
Najvišja relativna cena za kvadratni meter v Ljubljani je znašala 11.800 evrov.: Ni omenjeno
Najvišjo absolutno prodajno ceno je doseglo stanovanje v Trnovem, prodano za 1,3 milijona evrov.: Ni omenjeno
Obrata cen nepremičnin še vedno ni pričakovati zaradi visokih stroškov gradnje in omejene ponudbe.: Da: Članek citira GURS, da obrata cen ni pričakovati.
Približno 25 odstotkov vseh kupoprodaj stanovanj v Sloveniji je bilo sklenjenih v Ljubljani.: Ni omenjeno
Skupna vrednost prometa z nepremičninami v prvi polovici leta 2026 je znašala okoli 1,8 milijarde evrov.: Da: Članek navaja vrednost 1,84 milijarde evrov.
Srednja cena rabljenega stanovanja v Ljubljani je presegla 5600 evrov za kvadratni meter.: Da: Članek navaja srednjo ceno 5.630 evrov za kvadratni meter.
V Celju so se cene stanovanj v zadnjih dveh letih in pol podražile za 36 odstotkov.: Da: Članek navaja 36-odstotno podražitev v tem obdobju.
V Mariboru je srednja cena rabljenega stanovanja prvič presegla 3000 evrov za kvadratni meter.: Delno: Članek navaja ceno 3.010 evrov, ne omenja pa, da je to prvič.
Število sklenjenih poslov z nepremičninami se je v prvem polletju 2026 povečalo za šest odstotkov.: Da: Članek navaja 6-odstotno povečanje števila poslov.
Število transakcij s stanovanjskimi nepremičninami se je v prvem polletju 2026 povečalo za tri odstotke.: Da: Članek navaja 3-odstotno povečanje prodaje stanovanjskih nepremičnin.

Portal GOV.SI

Cene stanovanj v Sloveniji so se v prvem polletju 2026 zvišale za osem odstotkov.: Da: Članek navaja 8-odstotno zvišanje cen stanovanj v tem obdobju.
Cene zemljišč za stanovanjsko gradnjo so se v primerjavi z drugim polletjem 2025 zvišale za 15 odstotkov.: Ni omenjeno
Najvišja relativna cena za kvadratni meter v Ljubljani je znašala 11.800 evrov.: Ni omenjeno
Najvišjo absolutno prodajno ceno je doseglo stanovanje v Trnovem, prodano za 1,3 milijona evrov.: Ni omenjeno
Obrata cen nepremičnin še vedno ni pričakovati zaradi visokih stroškov gradnje in omejene ponudbe.: Da: Članek navaja, da obrata cen ni pričakovati zaradi teh dejavnikov.
Približno 25 odstotkov vseh kupoprodaj stanovanj v Sloveniji je bilo sklenjenih v Ljubljani.: Ni omenjeno
Skupna vrednost prometa z nepremičninami v prvi polovici leta 2026 je znašala okoli 1,8 milijarde evrov.: Ni omenjeno
Srednja cena rabljenega stanovanja v Ljubljani je presegla 5600 evrov za kvadratni meter.: Da: Članek potrjuje, da je srednja cena v Ljubljani presegla 5600 €/m².
V Celju so se cene stanovanj v zadnjih dveh letih in pol podražile za 36 odstotkov.: Ni omenjeno
V Mariboru je srednja cena rabljenega stanovanja prvič presegla 3000 evrov za kvadratni meter.: Ni omenjeno
Število sklenjenih poslov z nepremičninami se je v prvem polletju 2026 povečalo za šest odstotkov.: Ne: Članek navaja le 3-odstotno povečanje transakcij s stanovanji.
Število transakcij s stanovanjskimi nepremičninami se je v prvem polletju 2026 povečalo za tri odstotke.: Da: Članek navaja 3-odstotno povečanje števila transakcij.

STA

Cene stanovanj v Sloveniji so se v prvem polletju 2026 zvišale za osem odstotkov.: Delno: Članek navaja letošnje leto, ne 2026.
Cene zemljišč za stanovanjsko gradnjo so se v primerjavi z drugim polletjem 2025 zvišale za 15 odstotkov.: Ni omenjeno
Najvišja relativna cena za kvadratni meter v Ljubljani je znašala 11.800 evrov.: Ni omenjeno
Najvišjo absolutno prodajno ceno je doseglo stanovanje v Trnovem, prodano za 1,3 milijona evrov.: Ni omenjeno
Obrata cen nepremičnin še vedno ni pričakovati zaradi visokih stroškov gradnje in omejene ponudbe.: Ni omenjeno
Približno 25 odstotkov vseh kupoprodaj stanovanj v Sloveniji je bilo sklenjenih v Ljubljani.: Ni omenjeno
Skupna vrednost prometa z nepremičninami v prvi polovici leta 2026 je znašala okoli 1,8 milijarde evrov.: Delno: Članek navaja letošnje leto, ne 2026.
Srednja cena rabljenega stanovanja v Ljubljani je presegla 5600 evrov za kvadratni meter.: Ni omenjeno
V Celju so se cene stanovanj v zadnjih dveh letih in pol podražile za 36 odstotkov.: Ni omenjeno
V Mariboru je srednja cena rabljenega stanovanja prvič presegla 3000 evrov za kvadratni meter.: Ni omenjeno
Število sklenjenih poslov z nepremičninami se je v prvem polletju 2026 povečalo za šest odstotkov.: Delno: Članek navaja letošnje leto, ne 2026.
Število transakcij s stanovanjskimi nepremičninami se je v prvem polletju 2026 povečalo za tri odstotke.: Ni omenjeno

Svet24

Cene stanovanj v Sloveniji so se v prvem polletju 2026 zvišale za osem odstotkov.: Delno: Članek navaja 8-odstotno zvišanje, a ne navaja leta 2026.
Cene zemljišč za stanovanjsko gradnjo so se v primerjavi z drugim polletjem 2025 zvišale za 15 odstotkov.: Ni omenjeno
Najvišja relativna cena za kvadratni meter v Ljubljani je znašala 11.800 evrov.: Da: Članek navaja točno to vrednost za stanovanje v središču mesta.
Najvišjo absolutno prodajno ceno je doseglo stanovanje v Trnovem, prodano za 1,3 milijona evrov.: Da: Članek potrjuje to informacijo za stanovanje v Trnovem.
Obrata cen nepremičnin še vedno ni pričakovati zaradi visokih stroškov gradnje in omejene ponudbe.: Da: Članek navaja, da obrata cen ni pričakovati zaradi teh razlogov.
Približno 25 odstotkov vseh kupoprodaj stanovanj v Sloveniji je bilo sklenjenih v Ljubljani.: Da: Članek navaja točno ta podatek.
Skupna vrednost prometa z nepremičninami v prvi polovici leta 2026 je znašala okoli 1,8 milijarde evrov.: Delno: Članek navaja 1,8 milijarde za prvo polletje, a ne navaja leta 2026.
Srednja cena rabljenega stanovanja v Ljubljani je presegla 5600 evrov za kvadratni meter.: Da: Članek potrjuje, da je cena v Ljubljani presegla 5600 evrov.
V Celju so se cene stanovanj v zadnjih dveh letih in pol podražile za 36 odstotkov.: Ni omenjeno
V Mariboru je srednja cena rabljenega stanovanja prvič presegla 3000 evrov za kvadratni meter.: Ni omenjeno
Število sklenjenih poslov z nepremičninami se je v prvem polletju 2026 povečalo za šest odstotkov.: Delno: Članek navaja 6-odstotno povečanje, a ne navaja leta 2026.
Število transakcij s stanovanjskimi nepremičninami se je v prvem polletju 2026 povečalo za tri odstotke.: Delno: Članek navaja 3-odstotno povečanje, a ne navaja leta 2026.

Večer

Cene stanovanj v Sloveniji so se v prvem polletju 2026 zvišale za osem odstotkov.: Da: Članek navaja 8-odstotno zvišanje cen stanovanj na ravni države.
Cene zemljišč za stanovanjsko gradnjo so se v primerjavi z drugim polletjem 2025 zvišale za 15 odstotkov.: Ni omenjeno
Najvišja relativna cena za kvadratni meter v Ljubljani je znašala 11.800 evrov.: Da: Članek potrjuje to ceno za novejše stanovanje v središču mesta.
Najvišjo absolutno prodajno ceno je doseglo stanovanje v Trnovem, prodano za 1,3 milijona evrov.: Da: Članek potrjuje prodajo stanovanja v Trnovem za 1,3 milijona evrov.
Obrata cen nepremičnin še vedno ni pričakovati zaradi visokih stroškov gradnje in omejene ponudbe.: Da: Članek navaja, da Gurs obrata cen ne pričakuje zaradi teh razlogov.
Približno 25 odstotkov vseh kupoprodaj stanovanj v Sloveniji je bilo sklenjenih v Ljubljani.: Ni omenjeno
Skupna vrednost prometa z nepremičninami v prvi polovici leta 2026 je znašala okoli 1,8 milijarde evrov.: Da: Članek navaja, da je skupna vrednost dosegla približno 1,8 milijarde.
Srednja cena rabljenega stanovanja v Ljubljani je presegla 5600 evrov za kvadratni meter.: Da: Članek navaja srednjo ceno 5630 evrov za kvadratni meter.
V Celju so se cene stanovanj v zadnjih dveh letih in pol podražile za 36 odstotkov.: Ni omenjeno
V Mariboru je srednja cena rabljenega stanovanja prvič presegla 3000 evrov za kvadratni meter.: Da: Članek navaja, da je cena prvič presegla 3000 evrov (3010 evrov).
Število sklenjenih poslov z nepremičninami se je v prvem polletju 2026 povečalo za šest odstotkov.: Da: Članek potrjuje 6-odstotno povečanje števila poslov.
Število transakcij s stanovanjskimi nepremičninami se je v prvem polletju 2026 povečalo za tri odstotke.: Da: Članek navaja 3-odstotno povečanje prodaje stanovanjskih nepremičnin.

Žurnal24

Cene stanovanj v Sloveniji so se v prvem polletju 2026 zvišale za osem odstotkov.: Da: Članek navaja 8-odstotno zvišanje cen stanovanj v tem obdobju.
Cene zemljišč za stanovanjsko gradnjo so se v primerjavi z drugim polletjem 2025 zvišale za 15 odstotkov.: Ni omenjeno
Najvišja relativna cena za kvadratni meter v Ljubljani je znašala 11.800 evrov.: Da: Članek potrjuje to ceno za novejše stanovanje v središču mesta.
Najvišjo absolutno prodajno ceno je doseglo stanovanje v Trnovem, prodano za 1,3 milijona evrov.: Da: Članek potrjuje to ceno za stanovanje v Trnovem.
Obrata cen nepremičnin še vedno ni pričakovati zaradi visokih stroškov gradnje in omejene ponudbe.: Ni omenjeno
Približno 25 odstotkov vseh kupoprodaj stanovanj v Sloveniji je bilo sklenjenih v Ljubljani.: Ni omenjeno
Skupna vrednost prometa z nepremičninami v prvi polovici leta 2026 je znašala okoli 1,8 milijarde evrov.: Ni omenjeno
Srednja cena rabljenega stanovanja v Ljubljani je presegla 5600 evrov za kvadratni meter.: Ni omenjeno
V Celju so se cene stanovanj v zadnjih dveh letih in pol podražile za 36 odstotkov.: Da: Članek navaja 36-odstotno rast cen v Celju v tem obdobju.
V Mariboru je srednja cena rabljenega stanovanja prvič presegla 3000 evrov za kvadratni meter.: Da: Članek navaja srednjo ceno 3010 evrov/m².
Število sklenjenih poslov z nepremičninami se je v prvem polletju 2026 povečalo za šest odstotkov.: Ne: Članek navaja 6-odstotni padec števila prodaj stanovanjskih nepremičnin.
Število transakcij s stanovanjskimi nepremičninami se je v prvem polletju 2026 povečalo za tri odstotke.: Ne: Članek navaja 6-odstotni padec števila prodaj.

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	24ur	Delo	Večer	Portal GOV.SI	Domovina	Žurnal24	Svet24
Ljubljana	Vsi viri so nevtralni; edina razlika je v poudarku na pad prodaj (Žurnal24).	Nevtralno: omenjena kot kraj objave novice brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot lokacija s cenami, brez vrednotenja	Nevtralno: Ljubljana je omenjena kot lokacija s podatki o cenah in deležih prometa.	Nevtralno: informativno navedena kot najdražje mesto	Nevtralno: omenjena kot lokacija z najvišjimi cenami, brez vrednotenja	Nevtralno: Ljubljana je omenjena kot lokacija z najvišjimi cenami, brez vrednotenja.	Nevtralno: Omenjena kot lokacija s padcem prodaj in rastjo cen, brez vrednotenja.	Nevtralno: Omenjena kot lokacija s cenami in deleži, brez vrednotenja.
Slovenija	Vsi viri so nevtralni, brez razlik v poudarkih.	Nevtralno: omenjena kot država, kjer poteka promet z nepremičninami	Nevtralno: omenjena kot država, brez vrednotenja	Nevtralno: Slovenija je omenjena kot državna raven podatkov, brez vrednotenja.	Nevtralno: informativno navedena kot državna raven	Nevtralno: omenjena kot raven države za povprečne cene, brez vrednotenja	Nevtralno: Slovenija je omenjena kot država, brez vrednotenja.	Nevtralno: Omenjena kot država s povprečnimi cenami, brez vrednotenja.	Nevtralno: Omenjena kot državna raven v statistikah.
Geodetska uprava RS (Gurs)	Vsi viri obravnavajo nevtralno, brez razlik.	Ni omenjeno	Nevtralno: vir podatkov in citat, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: Gurs je naveden kot vir poročila, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: vir podatkov, citiran brez vrednotenja	Nevtralno: avtor navaja, da je Gurs objavil poročilo, brez vrednotenja	Nevtralno: GURS je vir podatkov in analiz, citiran brez vrednotenja.	Nevtralno: GURS je vir podatkov, omenjen brez vrednotenja.	Nevtralno: Gurs je vir podatkov in napovedi, brez meta-vrednotenja.
Maribor	Viri enotno nevtralni, brez razlik v sentimentu ali poudarku.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena rast cen, brez vrednotenja	Nevtralno: Maribor je omenjen z deleži in rastjo prometa, brez vrednotenja.	Nevtralno: informativno naveden s cenami in rastjo	Ni omenjeno	Nevtralno: Maribor je omenjen v kontekstu cen stanovanj, brez vrednotenja.	Nevtralno: Omenjen kot lokacija s padcem prodaj in rastjo cen, brez vrednotenja.	Nevtralno: Omenjen v statističnih podatkih o rasti in deležih.
Celje	Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena rast cen, brez vrednotenja	Nevtralno: Celje je omenjeno z deleži in rastjo cen, brez vrednotenja.	Nevtralno: informativno navedeno s cenami in rastjo	Ni omenjeno	Nevtralno: Celje je omenjeno v kontekstu rasti cen, brez vrednotenja.	Nevtralno: Omenjeno kot lokacija s padcem prodaj in rastjo cen, brez vrednotenja.	Nevtralno: Omenjeno v kontekstu rasti cen in deležev.
Obala	Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena rast cen, brez vrednotenja	Nevtralno: Obala je omenjena s podatki o cenah in deležih, brez vrednotenja.	Nevtralno: informativno navedena s ceno 5070 evrov	Ni omenjeno	Nevtralno: Obala je omenjena kot lokacija s ceno, brez vrednotenja.	Nevtralno: Omenjena kot lokacija z rastjo prodaj in cen, brez vrednotenja.	Nevtralno: Omenjena kot območje s cenami in deleži.
Kranj	Viri enotno nevtralni; razlike le v podatkih (cene, prodaja).	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena rast cen, brez vrednotenja	Nevtralno: Kranj je omenjen z deleži in rastjo cen, brez vrednotenja.	Nevtralno: informativno naveden s cenami in gradnjo	Ni omenjeno	Nevtralno: Kranj je omenjen v kontekstu cene, brez vrednotenja.	Nevtralno: Omenjen kot lokacija z rastjo cen in padcem prodaj hiš, brez vrednotenja.	Nevtralno: Omenjen v statističnih podatkih.
Trnovo (Ljubljana)	Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena prodaja stanovanja, brez vrednotenja	Nevtralno: Trnovo je omenjeno kot lokacija prodaje, brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjeno kot lokacija najdražjega stanovanja	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjeno kot lokacija prodaje stanovanja, brez vrednotenja.	Nevtralno: Omenjeno kot lokacija prodaje, brez vrednotenja.
Portorož	Večina virov ne omenja; 24ur in Večer nevtralno.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena prodaja stanovanja, brez vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot lokacija prodaje	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Izola	Večina virov ne omenja; le 24ur in Večer navajata nevtralno.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena prodaja stanovanja, brez vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot lokacija prodaje	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno

entities

Ljubljana
Slovenija
Geodetska uprava RS (Gurs)
Maribor
Celje
Obala
Kranj
Trnovo (Ljubljana)
Portorož
Izola

key differences

Celje: Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu.
Geodetska uprava RS (Gurs): Vsi viri obravnavajo nevtralno, brez razlik.
Izola: Večina virov ne omenja; le 24ur in Večer navajata nevtralno.
Kranj: Viri enotno nevtralni; razlike le v podatkih (cene, prodaja).
Ljubljana: Vsi viri so nevtralni; edina razlika je v poudarku na pad prodaj (Žurnal24).
Maribor: Viri enotno nevtralni, brez razlik v sentimentu ali poudarku.
Obala: Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
Portorož: Večina virov ne omenja; 24ur in Večer nevtralno.
Slovenija: Vsi viri so nevtralni, brez razlik v poudarkih.
Trnovo (Ljubljana): Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

source analyses

24ur

Celje: Nevtralno: omenjena rast cen, brez vrednotenja
Geodetska uprava RS (Gurs): Nevtralno: vir podatkov in citat, brez meta-vrednotenja
Izola: Nevtralno: omenjena prodaja stanovanja, brez vrednotenja
Kranj: Nevtralno: omenjena rast cen, brez vrednotenja
Ljubljana: Nevtralno: omenjena kot lokacija s cenami, brez vrednotenja
Maribor: Nevtralno: omenjena rast cen, brez vrednotenja
Obala: Nevtralno: omenjena rast cen, brez vrednotenja
Portorož: Nevtralno: omenjena prodaja stanovanja, brez vrednotenja
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot država, brez vrednotenja
Trnovo (Ljubljana): Nevtralno: omenjena prodaja stanovanja, brez vrednotenja

Delo

Celje: Nevtralno: Celje je omenjeno z deleži in rastjo cen, brez vrednotenja.
Geodetska uprava RS (Gurs): Nevtralno: Gurs je naveden kot vir poročila, brez meta-vrednotenja.
Izola: Ni omenjeno
Kranj: Nevtralno: Kranj je omenjen z deleži in rastjo cen, brez vrednotenja.
Ljubljana: Nevtralno: Ljubljana je omenjena kot lokacija s podatki o cenah in deležih prometa.
Maribor: Nevtralno: Maribor je omenjen z deleži in rastjo prometa, brez vrednotenja.
Obala: Nevtralno: Obala je omenjena s podatki o cenah in deležih, brez vrednotenja.
Portorož: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: Slovenija je omenjena kot državna raven podatkov, brez vrednotenja.
Trnovo (Ljubljana): Nevtralno: Trnovo je omenjeno kot lokacija prodaje, brez vrednotenja.

Domovina

Celje: Nevtralno: Celje je omenjeno v kontekstu rasti cen, brez vrednotenja.
Geodetska uprava RS (Gurs): Nevtralno: GURS je vir podatkov in analiz, citiran brez vrednotenja.
Izola: Ni omenjeno
Kranj: Nevtralno: Kranj je omenjen v kontekstu cene, brez vrednotenja.
Ljubljana: Nevtralno: Ljubljana je omenjena kot lokacija z najvišjimi cenami, brez vrednotenja.
Maribor: Nevtralno: Maribor je omenjen v kontekstu cen stanovanj, brez vrednotenja.
Obala: Nevtralno: Obala je omenjena kot lokacija s ceno, brez vrednotenja.
Portorož: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: Slovenija je omenjena kot država, brez vrednotenja.
Trnovo (Ljubljana): Ni omenjeno

Portal GOV.SI

Celje: Ni omenjeno
Geodetska uprava RS (Gurs): Nevtralno: avtor navaja, da je Gurs objavil poročilo, brez vrednotenja
Izola: Ni omenjeno
Kranj: Ni omenjeno
Ljubljana: Nevtralno: omenjena kot lokacija z najvišjimi cenami, brez vrednotenja
Maribor: Ni omenjeno
Obala: Ni omenjeno
Portorož: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot raven države za povprečne cene, brez vrednotenja
Trnovo (Ljubljana): Ni omenjeno

STA

Celje: Ni omenjeno
Geodetska uprava RS (Gurs): Ni omenjeno
Izola: Ni omenjeno
Kranj: Ni omenjeno
Ljubljana: Nevtralno: omenjena kot kraj objave novice brez vrednotenja
Maribor: Ni omenjeno
Obala: Ni omenjeno
Portorož: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot država, kjer poteka promet z nepremičninami
Trnovo (Ljubljana): Ni omenjeno

Svet24

Celje: Nevtralno: Omenjeno v kontekstu rasti cen in deležev.
Geodetska uprava RS (Gurs): Nevtralno: Gurs je vir podatkov in napovedi, brez meta-vrednotenja.
Izola: Ni omenjeno
Kranj: Nevtralno: Omenjen v statističnih podatkih.
Ljubljana: Nevtralno: Omenjena kot lokacija s cenami in deleži, brez vrednotenja.
Maribor: Nevtralno: Omenjen v statističnih podatkih o rasti in deležih.
Obala: Nevtralno: Omenjena kot območje s cenami in deleži.
Portorož: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: Omenjena kot državna raven v statistikah.
Trnovo (Ljubljana): Nevtralno: Omenjeno kot lokacija prodaje, brez vrednotenja.

Večer

Celje: Nevtralno: informativno navedeno s cenami in rastjo
Geodetska uprava RS (Gurs): Nevtralno: vir podatkov, citiran brez vrednotenja
Izola: Nevtralno: omenjena kot lokacija prodaje
Kranj: Nevtralno: informativno naveden s cenami in gradnjo
Ljubljana: Nevtralno: informativno navedena kot najdražje mesto
Maribor: Nevtralno: informativno naveden s cenami in rastjo
Obala: Nevtralno: informativno navedena s ceno 5070 evrov
Portorož: Nevtralno: omenjen kot lokacija prodaje
Slovenija: Nevtralno: informativno navedena kot državna raven
Trnovo (Ljubljana): Nevtralno: omenjeno kot lokacija najdražjega stanovanja

Žurnal24

Celje: Nevtralno: Omenjeno kot lokacija s padcem prodaj in rastjo cen, brez vrednotenja.
Geodetska uprava RS (Gurs): Nevtralno: GURS je vir podatkov, omenjen brez vrednotenja.
Izola: Ni omenjeno
Kranj: Nevtralno: Omenjen kot lokacija z rastjo cen in padcem prodaj hiš, brez vrednotenja.
Ljubljana: Nevtralno: Omenjena kot lokacija s padcem prodaj in rastjo cen, brez vrednotenja.
Maribor: Nevtralno: Omenjen kot lokacija s padcem prodaj in rastjo cen, brez vrednotenja.
Obala: Nevtralno: Omenjena kot lokacija z rastjo prodaj in cen, brez vrednotenja.
Portorož: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: Omenjena kot država s povprečnimi cenami, brez vrednotenja.
Trnovo (Ljubljana): Nevtralno: Omenjeno kot lokacija prodaje stanovanja, brez vrednotenja.

Scenariji

scenarios

description
Vlada RS na podlagi poročila GURS uvede celovit program spodbujanja gradnje neprofitnih stanovanj, kar poveča ponudbo in začasno umiri rast cen. Mlade družine in ključni kadri v Ljubljani lažje dostopajo do lastniškega stanovanja.
plausibility
realistic
time horizon
long
title
Državna stanovanjska politika okrepi ponudbo
valence
positive
description
Evropska centralna banka nadaljuje z zviševanjem obrestnih mer, kar neposredno zmanjša število novih stanovanjskih kreditov. Posledično število transakcij s stanovanji upade za 5-10%, cene pa ostanejo stabilne zaradi omejene ponudbe.
plausibility
realistic
time horizon
mid
title
Obrestne mere zvišajo, transakcije upadejo
valence
neutral
description
Ob nadaljnji rasti plač in omejeni ponudbi novih stanovanj v Ljubljani srednja cena rabljenih stanovanj v drugem polletju 2026 preseže 6000 evrov/m². Stanovanja v Trnovem dosegajo še višje cene, kar še dodatno oteži dostopnost za mlade.
plausibility
realistic
time horizon
short
title
Cene v Ljubljani presežejo 6000 evrov
valence
negative
description
Mestna občina Ljubljana in Maribor v sodelovanju z GURS uvedeta olajšave za gradnjo stanovanj na degradiranih območjih. To spodbudi zasebne investitorje, da povečajo ponudbo novogradenj v središčih mest, kar rahlo zniža pritisk na cene.
plausibility
plausible
time horizon
long
title
Občine uvedejo davčne spodbude za gradnjo
valence
positive
description
Zaradi visokih cen v Ljubljani (nad 5600 evrov/m²) se več kupcev odloči za nakup v južni in severni okolici Ljubljane, kjer cene rastejo počasneje. Število transakcij v okolici se poveča za 15%, medtem ko v središču stagnira.
plausibility
plausible
time horizon
mid
title
Selitveni trend iz Ljubljane v okolico
valence
neutral
description
Naraščajoče cene nepremičnin v Ljubljani in na Obali okrepijo premoženjsko neenakost. Lastniki nepremičnin, ki so jih kupili pred leti, pridobijo, medtem ko mladi in najemniki brez dediščine izgubijo možnost nakupa. Socialni nemiri v večjih mestih postanejo pogostejši.
plausibility
plausible
time horizon
long
title
Razlika med bogatimi in revnimi se poveča
valence
negative
description
Slovenska gradbena podjetja (npr. Kolektor CPG) uvedejo modularno gradnjo in 3D-tisk, kar zniža stroške novogradenj za 20%. To omogoči večjo ponudbo cenovno dostopnih stanovanj v Ljubljani in Mariboru, kar postopoma zniža cene.
plausibility
speculative
time horizon
long
title
Tehnološki preboj zniža stroške gradnje
valence
positive
description
Zaradi negotovosti v evrskem območju in novih davčnih ukrepov v Sloveniji (davek na nepremičnine) tuji skladi zmanjšajo nakupe v Ljubljani. To vodi v 10-odstotni padec števila transakcij v prestolnici, vendar cene ostanejo visoke zaradi domačega povpraševanja.
plausibility
speculative
time horizon
mid
title
Tuji investitorji začasno zapustijo slovenski trg
valence
neutral
description
Ob hkratnem dvigu obrestnih mer ECB in padcu tujih investicij cene v Ljubljani padejo za 20% v enem letu. Številna gospodinjstva, ki so najela kredite v višini 90% vrednosti, postanejo pod vodo, banke pa zaostrijo pogoje kreditiranja.
plausibility
speculative
time horizon
long
title
Nepremičninski balon v Ljubljani poči
valence
negative

Viri

articles

article order
1
body
Ljubljana, 19. oktobra (STA) - Skupna vrednost prometa z nepremičninami v prvi polovici letošnjega leta je znašala okoli 1,8 milijarde evrov, kar je 13 odstotkov več kot v prejšnjem polletju. Število sklenjenih poslov se je povečalo za šest odstotkov. Cene stanovanj so se zvišale za osem ...
language
slv
published at
2026-10-19T12:25:32
source
STA
title
V prvem polletju rast prometa s stanovanjskimi nepremičninami in njihovih cen (daljše)
url
https://www.sta.si/3612317/
article order
5
body
Najnovejše poročilo o slovenskem nepremičninskem trgu razkriva, da je v prvi polovici leta 2026 skupna vrednost prometa z nepremičninami znašala okoli 1,8 milijarde evrov oz. 13 odstotkov več kot v prejšnjem polletju. Cene stanovanj so znova zrasle in dosegle nove rekordne vrednosti. Srednja cena rabljenega stanovanja v Ljubljani je že presegla mejo 5600 evrov za kvadratni meter, medtem ko se cene novogradenj gibajo med 6000 in 8000 evrov za kvadratni meter. Po ugotovitvah Geodetske uprave RS se je število transakcij s stanovanjskimi nepremičninami v prvi polovici leta povečalo za tri odstotke, potem ko se je v drugi polovici lanskega leta zmanjšalo za osem odstotkov. Potem ko smo v drugi polovici leta 2024 dosegli najmanjše število transakcij po letu 2015, smo bili lani priča nenadni oživitvi trga in skoraj 30-odstotnem povečanju števila transakcij. Na ravni države so se cene stanovanj v tem letu zvišale za osem odstotkov, hiše pa za štiri. Srednja cena rabljenega stanovanja v večstanovanjski stavbi je na ravni države prvič presegla mejo 3500 evrov za kvadratni meter, v Ljubljani, kjer so cene stanovanj najvišje, pa mejo 5600 evrov za kvadratni meter. V Ljubljani je bila rast cen stanovanj v prvi polovici letošnjega leta tudi najvišja, saj so se cene zvišale za 11 odstotkov. Rast cen je bila nadpovprečna tudi v Celju, kjer so se zvišale za devet odstotkov, medtem ko so se v Kranju zvišale za osem. V Mariboru so se zvišale za šest odstotkov, v severni okolici Ljubljane in na Obali za pet odstotkov, najnižja, štiri odstotke, pa je bila rast cen v južni okolici Ljubljane. Po ugotovitvah Gursa se je večina rabljenih stanovanj v Ljubljani prodala po cenah med 4900 in 6500 evrov za kvadratni meter. Najvišjo absolutno ceno je doseglo približno 20 let staro stanovanje v Trnovem, ki je bilo skupaj s parkirnim mestom v garaži prodano za 1,3 milijona evrov. Stanovanje meri okoli 250 kvadratnih metrov, od tega je okoli 190 kvadratnih metrov uporabne površine. 11.800 evrov za kvadratni meter Relativno najvišjo ceno za kvadratni meter v Ljubljani in na ravni države pa je doseglo novejše stanovanje v središču mesta, ki je bilo prodano za 11.800 evrov za kvadratni meter. Stanovanje meri okoli 70 kvadratnih metrov, od tega je okoli 57 kvadratnih metrov uporabne površine, pripadata pa mu klet in eno parkirno mesto. Po višini cen rabljenih stanovanj Ljubljani tradicionalno sledi Obala, kjer je srednja cena rabljenih stanovanj v prvem polletju 2026 znašala 5.070 evrov za kvadratni meter. Večina rabljenih stanovanj je bila prodana po cenah med 4400 in 6200 evrov za kvadratni meter. Najvišjo absolutno prodajno ceno na Obali je doseglo stanovanje v Izoli, zgrajeno leta 2006, s 140 kvadratnimi metri uporabne površine, ki je bilo prodano za 840.000 evrov. Najvišjo relativno ceno na kvadratni meter uporabne površine pa je doseglo 25 let staro stanovanje v Portorožu, veliko 50 kvadratnih metrov (30 kvadratnih metrov uporabne površine), ki je bilo prodano za okoli 10.500 evrov na kvadratni meter uporabne površine. Cene hiš Najvišje cene stanovanjskih hiš so bile tudi v prvem polletju zabeležene v Ljubljani, kjer je srednja pogodbena cena rabljene hiše znašala 504.000 evrov. V primerjavi s prvim polletjem 2025 se je zvišala za 64.000 evrov, kar je predstavljalo največje absolutno zvišanje med obravnavanimi analitičnimi območji. Večina hiš se je prodala po cenah med 390.000 in 640.000 evrov. Najvišjo ceno v Ljubljani in hkrati na ravni države je v prvi polovici letošnjega leta dosegla novejša vila v Rožni dolini, ki je bila prodana za približno 6,4 milijona evrov. Gre za hišo, zgrajeno leta 2019, veliko nekaj več kot 900 kvadratnih metrov, od tega je približno 600 kvadratnih metrov uporabne površine, s približno 1500 kvadratnih metrov pripadajočega zemljišča. Kakšne so napovedi? Glede na stalno rast cen od obrata leta 2015, ki se je po epidemiji covida, kljub večletnemu trendu upadanja števila transakcij, celo pospešila, obrata cen nepremičnin še vedno ni pričakovati, pravijo na Gursu. Temu v prid govorijo tudi visoki stroški gradnje in še vedno razmeroma omejena ponudba novih stanovanj na eni strani ter visoka stopnja zaposlenosti, rast plač ter razmeroma veliko število in obseg novih stanovanjskih kreditov na drugi strani. "Je pa zaradi zviševanja obrestnih mer za stanovanjske kredite pričakovati ponovno upadanje števila transakcij s stanovanjskimi nepremičninami. Število in obseg novih stanovanjskih kreditov, ki sta v največji meri odvisna od gibanja obrestnih mer, sta se namreč v preteklih letih izkazala kot poglavitni dejavnik plačilno sposobnega povpraševanja po stanovanjskih nepremičninah," so še zapisali.
language
slv
published at
2026-10-19T14:21:36
source
24ur
title
Cene stanovanj rekordne: tudi 11.800 evrov za kvadratni meter
url
https://www.24ur.com/novice/slovenija/cene-stanovanj-rekordne-11800-evrov-za-kvadratni-meter.html
article order
0
body
Srednja cena rabljenega stanovanja v večstanovanjski stavbi je v Ljubljani presegla 5600 evrov za kvadratni meter. Skupna vrednost prometa z nepremičninami v prvi polovici letošnjega leta je znašala okoli 1,8 milijarde evrov, kar je 13 odstotkov več kot v prejšnjem polletju. Število sklenjenih poslov se je povečalo za šest odstotkov. Cene stanovanj so se zvišale za osem odstotkov, stanovanjskih hiš pa za štiri odstotke, s čimer so dosegle nove rekorde. Število transakcij s stanovanjskimi nepremičninami se je v prvem letošnjem polletju povečalo za tri odstotke, potem ko se je v drugem polletju 2025 zmanjšalo za osem odstotkov, so v danes objavljenem najnovejšem poročilu o slovenskem nepremičninskem trgu navedli v Geodetski upravi RS (Gurs). Na državni ravni so se cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah v prvem polletju v primerjavi s predhodnim zvišale za osem odstotkov, stanovanjskih hiš pa za štiri odstotke. Tako so cene spet dosegle nove rekordne vrednosti. Približno 25 odstotkov vseh kupoprodaj stanovanj v Sloveniji je bilo sklenjenih v Ljubljani. V Mariboru jih je bilo sklenjenih 13 odstotkov, na Obali sedem odstotkov, v severni okolici Ljubljane pet odstotkov, v Celju in južni okolici Ljubljane po štiri odstotke ter v Kranju z okolico približno tri odstotke. Na preostalem območju Slovenije je bilo sklenjenih nekaj manj kot 40 odstotkov vseh kupoprodaj stanovanj. Med obravnavanimi analitičnimi območji so na Gursu v prvem polletju največjo rast števila kupoprodaj stanovanj glede na predhodno polletje zaznali na območju Maribora, kjer se je po njihovih ocenah povečalo za 10 do 15 odstotkov. V Ljubljani se je medtem zmanjšalo za približno dva odstotka. Kupoprodaj stanovanjskih hiš je bilo medtem v Ljubljani sklenjenih približno šest odstotkov vseh. V Mariboru in južni okolici Ljubljane je ta delež znašal po pet odstotkov, v severni okolici Ljubljane štiri odstotke, na Obali tri odstotke ter v Celju in Kranju z okolico po dva odstotka. Na preostalem območju Slovenije je bilo sklenjenih nekaj več kot 73 odstotkov vseh kupoprodaj stanovanjskih hiš. Srednja cena rabljenega stanovanja v večstanovanjski stavbi je na ravni države prvič presegla mejo 3500 evrov za kvadratni meter, v Ljubljani, kjer so cene stanovanj najvišje, pa mejo 5600 evrov za kvadratni meter. V Ljubljani je bila rast cen stanovanj v prvi polovici letošnjega leta tudi najvišja, saj so se cene zvišale za 11 odstotkov. Rast cen stanovanj je bila nadpovprečna tudi v Celju, kjer so se cene zvišale za devet odstotkov, medtem ko je bila v Kranju osemodstotna. V Mariboru so se cene zvišale za šest odstotkov, v severni okolici Ljubljane in na Obali za pet odstotkov, najnižja pa je bila rast v južni okolici Ljubljane, kjer so se cene zvišale za štiri odstotke. Najvišjo absolutno prodajno ceno je v prvem polletju v Ljubljani in hkrati na ravni države doseglo približno 20 let staro stanovanje v Trnovem, ki je bilo skupaj s parkirnim mestom v skupni garaži prodano za 1,3 milijona evrov. Stanovanje meri približno 250 kvadratnih metrov, od tega je okoli 190 kvadratnih metrov uporabne površine. Relativno najvišjo ceno na kvadratni meter v Ljubljani in s tem v državi pa je doseglo novejše stanovanje v središču mesta, ki je bilo prodano za okoli 11.800 evrov za kvadratni meter. Po višini cen rabljenih stanovanj Ljubljani tradicionalno sledi Obala, kjer je srednja cena rabljenih stanovanj v prvem polletju znašala 5070 evrov za kvadratni meter. V primerjavi s prvim polletjem 2025 se je zvišala za dobrih 300 evrov za kvadratni meter, kar je v zadnjem letu predstavljalo najmanjše absolutno zvišanje med obravnavanimi analitičnimi območji. Srednja cena rabljenih stanovanjskih hiš je v prvem polletju znašala 210.000 evrov in se je v primerjavi z enakim obdobjem leta 2025 zvišala za 30.000 evrov. V povprečju so bile prodane hiše nekoliko manjše kot v prvem polletju 2025, medtem ko je bila povprečna površina pripadajočega zemljišča večja za približno 10 kvadratnih metrov. Prodane hiše so bile v povprečju stare nekaj več kot 50 let oziroma so bile v primerjavi s prvim polletjem 2025 v povprečju za eno leto mlajše. Najvišje cene stanovanjskih hiš so bile tudi v prvem polletju dosežene v Ljubljani, kjer je srednja pogodbena cena rabljene hiše znašala 504.000 evrov. V primerjavi s prvim polletjem 2025 se je zvišala za 64.000 evrov, kar je predstavljalo največje absolutno zvišanje med obravnavanimi analitičnimi območji. Večina hiš se je prodala po cenah med 390.000 in 640.000 evrov. Najvišjo ceno v Ljubljani in hkrati na ravni države je v prvi polovici letošnjega leta dosegla novejša vila v Rožni dolini, ki je bila prodana za približno 6,4 milijona evrov. Gre za hišo, zgrajeno leta 2019, veliko nekaj več kot 900 kvadratnih metrov, od tega je približno 600 kvadratnih metrov uporabne površine, s približno 1500 kvadratnih metrov pripadajočega zemljišča. Rast so na Gursu večinoma zabeležili tudi pri poslih s poslovnimi nepremičninami, kjer podatki v primerjavi s stanovanjskimi precej nihajo. Število prodaj pisarn se je v prvem letošnjem polletju v primerjavi s predhodnim povečalo za devet odstotkov, število prodaj lokalov pa za 16 odstotkov. V primerjavi s prvim polletjem 2025 je bilo število prodaj pisarn večje za šest odstotkov, lokalov pa za devet odstotkov. Glede na drugo polletje 2024 je bilo število prodaj pisarn za 19 odstotkov manjše, medtem ko je bilo število prodaj lokalov za šest odstotkov večje. Trend prodaje zazidljivih zemljišč je medtem zelo podoben trendu prodaje stanovanjskih nepremičnin. V prvem letošnjem polletju je bilo prodanih okoli 3000 zemljišč za gradnjo stavb, kar je 13 odstotkov več kot v drugi polovici lanskega leta. Glede na stalno rast cen od obrata leta 2015, ki se je po epidemiji covida-19 kljub večletnemu trendu upadanja števila transakcij celo pospešila, obrata cen nepremičnin po Gursovi napovedi še vedno ni pričakovati. "Temu v prid govorijo tudi visoki stroški gradnje in še vedno razmeroma omejena ponudba novih stanovanj na eni strani ter visoka stopnja zaposlenosti, rast plač ter razmeroma veliko število in obseg novih stanovanjskih kreditov na drugi strani," so pojasnili. Je pa zaradi zviševanja obrestnih mer za stanovanjske kredite po njihovih besedah pričakovati ponovno upadanje števila transakcij s stanovanjskimi nepremičninami. Število in obseg novih stanovanjskih kreditov, ki sta v največji meri odvisna od gibanja obrestnih mer, sta se namreč v preteklih letih izkazala kot poglavitni dejavnik plačilno sposobnega povpraševanja po stanovanjskih nepremičninah, so dodali.
language
slv
published at
2026-10-19T13:30:39
source
Delo
title
Promet s stanovanji v porastu, prav tako cene stanovanj
url
https://www.delo.si/novice/slovenija/promet-s-stanovanji-v-porastu-prav-tako-cene-stanovanj
article order
7
body
Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Za kvadratni meter rabljenega stanovanja v Ljubljani je bilo treba v prvi polovici letošnjega leta odšteti že 5630 evrov, v Mariboru je cena prvič presegla tri tisočake, tik pod to mejo pa ostaja Celje. Še globlje so morali v žep seči kupci novogradenj, saj so cene novih stanovanj v prestolnici pri posameznih projektih presegle celo 10.000 evrov za kvadratni meter. In čeprav se zdi, da so nepremičnine za vse več ljudi finančno nedosegljive, trg ne kaže znakov pocenitev. Nasprotno, cene še naprej rastejo, kupoprodajnih poslov pa je bilo v prvi polovici letošnjega leta več kot v drugi polovici lanskega. Koliko torej danes stanejo stanovanja in hiše v posameznih slovenskih mestih in kaj lahko kupci pričakujejo v prihodnje? Odgovore prinaša najnovejše poročilo Geodetske uprave Republike Slovenije (Gurs) o slovenskem nepremičninskem trgu za prvo polletje 2026. V tem obdobju je bilo po ocenah sklenjenih več kot 15.000 kupoprodajnih poslov z nepremičninami, njihova skupna vrednost pa je dosegla približno 1,8 milijarde evrov. V primerjavi z drugim polletjem lanskega leta se je število poslov povečalo za šest odstotkov, njihova skupna vrednost pa za 13 odstotkov. Na Gursu rast vrednosti v veliki meri pripisujejo tudi občutnemu zvišanju cen. Ljubljana najdražja, Maribor presegel tri tisočake Na ravni države so se cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah v primerjavi z drugim polletjem 2025 zvišale za osem odstotkov, stanovanjskih hiš pa za štiri odstotke. Srednja cena rabljenega stanovanja je prvič presegla mejo 3500 evrov in dosegla 3520 evrov za kvadratni meter uporabne površine. V primerjavi s prvim polletjem lanskega leta je bila višja za več kot 450 evrov. Najdražja ostaja Ljubljana, kjer je srednja cena rabljenega stanovanja dosegla 5630 evrov za kvadratni meter. To je 740 evrov več kot v enakem obdobju lani. V primerjavi s predhodnim polletjem so se cene zvišale za 11 odstotkov, kar je največ med obravnavanimi območji. Večina rabljenih stanovanj v prestolnici je bila prodana po cenah med 4900 in 6500 evri za kvadratni meter. Ljubljani sledi Obala, kjer je srednja cena dosegla 5070 evrov za kvadratni meter, kar je dobrih 300 evrov več kot leto prej. V severni okolici Ljubljane je znašala 4580 evrov, v južni okolici 4170 evrov, na območju Kranja z okolico pa 4090 evrov. Nižje, a še vedno visoke cene beležijo v Mariboru in Celju. Na analitičnem območju Maribora je srednja cena rabljenega stanovanja prvič presegla mejo 3000 evrov in dosegla 3010 evrov za kvadratni meter. V primerjavi s prvim polletjem lanskega leta se je zvišala za približno 430 evrov, glede na predhodno polletje pa za šest odstotkov. V Celju je srednja cena znašala 2980 evrov za kvadratni meter, kar je 320 evrov več kot leto prej. V primerjavi z drugim polletjem 2025 so se cene zvišale za devet odstotkov, kar je druga najvišja rast med obravnavanimi območji. Večina rabljenih stanovanj v Mariboru in Celju je bila prodana po cenah med 2600 in 3500 evri za kvadratni meter. Za stanovanje tudi 1,3 milijona evrov Kako visoko lahko segajo kupnine, razkrivajo podatki o najdražjih prodajah. V Ljubljani je bilo v prvem polletju najdražje stanovanje prodano na Trnovem. Za približno 250 kvadratnih metrov veliko stanovanje, od tega okoli 190 kvadratnih metrov uporabne površine, skupaj s parkirnimi mesti v skupni garaži je kupec odštel 1,3 milijona evrov. Najvišjo ceno na kvadratni meter uporabne površine pa je doseglo novejše stanovanje v središču Ljubljane, prodano za približno 11.800 evrov na kvadratni meter. Na Obali je bilo najdražje stanovanje prodano v Izoli za 840.000 evrov, medtem ko je 25 let staro stanovanje v Portorožu doseglo približno 10.500 evrov za kvadratni meter uporabne površine. Tudi v Mariboru in Celju posamezne kupnine močno odstopajo od običajnih cen. V Mariboru je bilo najdražje stanovanje prodano za 425.000 evrov. Gre za stanovanje iz leta 2024, veliko približno 200 kvadratnih metrov, od tega okoli 105 kvadratnih metrov uporabne površine, z dvema parkirnima mestoma in pripadajočo kletjo. Najvišjo ceno na kvadratni meter je dosegla garsonjera iz leta 2006, prodana za približno 5700 evrov na kvadratni meter uporabne površine. V Celju je najdražje stanovanje doseglo 350.000 evrov. Gre za približno 145 kvadratnih metrov veliko stanovanje v središču mesta, v stavbi iz leta 1885. Najvišjo relativno ceno, približno 5100 evrov za kvadratni meter uporabne površine, pa je doseglo stanovanje v mestnem središču, zgrajeno leta 1957. Hiše dražje, največji skok v Celju Podražile so se tudi stanovanjske hiše. Srednja cena rabljene hiše v Sloveniji je v prvi polovici leta dosegla 210.000 evrov, kar je 30.000 evrov več kot v enakem obdobju lani. Največ je bilo treba odšteti v Ljubljani, kjer je srednja cena znašala 504.000 evrov. V severni okolici Ljubljane je dosegla 390.000 evrov, na Obali 335.000 evrov, v južni okolici Ljubljane 330.000 evrov, na območju Kranja z okolico pa 322.000 evrov. V Celju je srednja cena prodane hiše znašala 257.000 evrov, kar je 45.000 evrov več kot leto prej. To je bilo drugo največje zvišanje med obravnavanimi območji. V Mariboru je srednja cena znašala 251.000 evrov oziroma 41.000 evrov več kot leto prej, a je bila med obravnavanimi območji še vedno najnižja. Med najdražjimi prodajami izstopa vila na ljubljanskem Rožniku, za katero je kupec odštel približno 6,4 milijona evrov. Na območju Maribora je najvišjo kupnino, nekaj več kot dva milijona evrov, dosegla hiša pod Pohorjem. V Celju je bila najdražja prodana hiša na Teharjah, za katero je kupec odštel 810.000 evrov. Novogradnje: v Ljubljani tudi deset tisoč evrov za kvadrat Še višje cene dosegajo nova stanovanja. Po ocenah Gursa so se v Ljubljani v prvem polletju 2026 praviloma prodajala po cenah med 6000 in 8000 evri za kvadratni meter uporabne površine, pri posameznih projektih višjega cenovnega razreda pa so cene dosegle tudi 10.000 evrov in več. V Kopru so se cene novih stanovanj praviloma gibale med 5000 in 7000 evri, v Kranju med približno 3700 in 5000 evri, v Mariboru in Celju pa med 3500 in 4500 evri za kvadratni meter. V Novem mestu so se gibale med 3300 in 4500 evri, v Novi Gorici med približno 3000 in 4000 evri, najnižje med obravnavanimi območji pa so bile v Murski Soboti, okoli 3000 evrov za kvadratni meter. Gre za ocenjene razpone cen, ki vključujejo DDV, ne pa tudi cene pripadajočih parkirnih mest. V prvi polovici letošnjega leta je bilo v Sloveniji dokončanih približno 2550 novih stanovanjskih enot, kar je dobrih pet odstotkov več kot v drugi polovici lanskega leta. Največ jih je bilo dokončanih na območju Kranja, skoraj 780, sledijo Ljubljana s skoraj 490, Koper s približno 380, Maribor s 340 in Celje z okoli 260 stanovanji. Ob koncu prvega polletja je bilo po podatkih Gursa v gradnji približno 3300 stanovanjskih enot, največ v Ljubljani, več kot 1200. Med trenutno napovedanimi projekti je predvidena gradnja najmanj 4600 novih stanovanjskih enot, od tega okoli 2400 v Ljubljani, več kot 800 na območju Kranja, približno 620 v Kopru in 370 v Celju. V Mariboru je bilo med evidentiranimi napovedanimi projekti navedenih 51 enot, čeprav jih je bilo v gradnji več kot 400. Na Gursu opozarjajo, da se načrti investitorjev spreminjajo, zato napovedanih projektov ni mogoče razumeti kot zagotovilo, koliko stanovanj bo dejansko dokončanih. Se bodo cene končno ustavile? Kljub visokim cenam se je nepremičninski trg v prvi polovici leta ponovno nekoliko okrepil. Po ocenah Gursa je bilo prodanih približno 7100 stanovanjskih nepremičnin, kar je tri odstotke več kot v predhodnem polletju. Prodaja stanovanj se je povečala za dva odstotka, hiš pa za pet odstotkov. Med večjimi območji je bila rast prodaje stanovanj najizrazitejša v Mariboru, kjer se je število kupoprodaj v primerjavi z drugim polletjem 2025 povečalo za približno 10 do 15 odstotkov. V Ljubljani se je medtem zmanjšalo za približno dva odstotka, na območju Celja pa za približno pet odstotkov. In kaj lahko kupci pričakujejo v prihodnjih mesecih? Geodetska uprava obrata cen za zdaj ne pričakuje. K nadaljnji rasti prispevajo visoki stroški gradnje, razmeroma omejena ponudba novih stanovanj, visoka zaposlenost in rast plač, povpraševanje pa podpirajo tudi stanovanjski krediti. Bi se pa zaradi zviševanja obrestnih mer lahko ponovno zmanjšalo število kupoprodaj. Kot ugotavlja Gurs, sta prav število in obseg novih stanovanjskih kreditov v preteklih letih pomembno vplivala na plačilno sposobno povpraševanje po nepremičninah. To pomeni, da bi se lahko število kupcev zmanjšalo, ne da bi se stanovanja zato tudi pocenila.
language
slv
published at
2026-10-19T17:05:01
source
Večer
title
Cene stanovanj podirajo rekorde: V Mariboru prvič nad tri tisočake, v Ljubljani že 5630 evrov za kvadrat
url
https://vecer.com/slovenija/gursovo-porocilo-cene-nepremicnin-v-sloveniji-novogradnje-drazja-stanovanja-10430815
article order
9
body
Geodetska uprava je na spletnih straneh objavila Poročilo o slovenskem nepremičninskem trgu za prvo polletje 2026. Na slovenskem nepremičninskem trgu sta se število kupoprodajnih poslov in njihova skupna vrednost v prvi polovici leta 2026 povečala, rast cen pa se je še okrepila. Število transakcij s stanovanjskimi nepremičninami se je v prvem polletju 2026 povečalo za 3 odstotke, potem ko se je v drugem polletju 2025 zmanjšalo za 8 odstotkov. Pred tem je bilo v drugi polovici leta 2024, po treh letih stalnega upadanja števila transakcij, njihovo število najmanjše od obrata cen nepremičnin v prvi polovici leta 2015, nato pa smo bili v prvi polovici leta 2025 priča nenadni oživitvi trga in skoraj 30-odstotnemu povečanju števila transakcij. Na ravni države so se cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah v prvem polletju 2026 v primerjavi s predhodnim polletjem zvišale za 8 odstotkov, stanovanjskih hiš pa za 4 odstotke. Tako so cene spet dosegle nove rekordne vrednosti. Srednja cena rabljenega stanovanja v večstanovanjski stavbi je na ravni države prvič presegla mejo 3.500 €/m², v Ljubljani, kjer so cene stanovanj najvišje, pa mejo 5.600 €/m². Glede na stalno rast cen od obrata leta 2015, ki se je po epidemiji covida, kljub večletnemu trendu upadanja števila transakcij, celo pospešila, obrata cen nepremičnin še vedno ni pričakovati. Temu v prid govorijo tudi visoki stroški gradnje in še vedno razmeroma omejena ponudba novih stanovanj na eni strani ter visoka stopnja zaposlenosti, rast plač ter razmeroma veliko število in obseg novih stanovanjskih kreditov na drugi strani. Je pa zaradi zviševanja obrestnih mer za stanovanjske kredite pričakovati ponovno upadanje števila transakcij s stanovanjskimi nepremičninami. Število in obseg novih stanovanjskih kreditov, ki sta v največji meri odvisna od gibanja obrestnih mer, sta se namreč v preteklih letih izkazala kot poglavitni dejavnik plačilno sposobnega povpraševanja po stanovanjskih nepremičninah. Poročilo je dostopno na portalu Prostor, na spletni strani Trg nepremičnin - E-prostor (gov.si) oziroma na povezavi: Polletno poročilo 2026
language
slv
published at
2026-10-19T12:20:42
source
Portal GOV.SI
title
Objavljeno je polletno poročilo o slovenskem trgu nepremičnin za leto 2026
url
https://www.gov.si/novice/2026-10-19-objavljeno-je-polletno-porocilo-o-slovenskem-trgu-nepremicnin-za-leto-2026/
article order
8
body
Po najnovejšem poročilu Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS), objavljenem 19. oktobra, je srednja cena rabljenega stanovanja v prvi polovici letošnjega leta dosegla 3.520 evrov za kvadratni meter. V Ljubljani že več kot 5.600 evrov. Še izraziteje so se podražila zemljišča za stanovanjsko gradnjo. V primerjavi z drugo polovico lanskega leta so bile njihove cene višje za 15 odstotkov. Stanovanja se dražijo v Mariboru, Celju in drugih slovenskih mestih, za številne mlade in družine pa nakup prvega doma postaja vse večje finančno breme. Na nepremičninskem trgu za 1,84 milijarde evrov poslov V prvih šestih mesecih leta 2026 je bilo po začasnih ocenah GURS sklenjenih približno 15.500 kupoprodajnih pogodb. Njihova skupna vrednost je dosegla 1,84 milijarde evrov. V primerjavi z drugo polovico lanskega leta je bilo poslov za šest odstotkov več, njihova vrednost pa se je povečala za 13 odstotkov. Podatki zajemajo različne vrste nepremičnin, ne le stanovanj in hiš. Približno 7.100 prodaj se je nanašalo na stanovanjske nepremičnine, med njimi okoli 4.200 na stanovanja in 2.900 na hiše. Prodaja se je glede na prejšnje polletje povečala za tri odstotke, v primerjavi s prvo polovico leta 2025 pa je bila še vedno šest odstotkov nižja. Stanovanja v večstanovanjskih stavbah so se v pol leta podražila za osem odstotkov, hiše za štiri. Od druge polovice leta 2023 so stanovanja dražja že za 29 odstotkov, hiše pa za petino. GURS gibanje cen spremlja z metodo SPAR, zato teh odstotkov ne gre enačiti s spremembami srednjih prodajnih cen. Srednja cena rabljenega stanovanja je dosegla 5.630 evrov za kvadratni meter, na Obali 5.070 evrov, v Kranju z okolico pa 4.090 evrov. Precej nižje so bile cene v Mariboru, kjer je srednja cena znašala 3.010 evrov za kvadratni meter, in Celju z 2.980 evri. Toda prav Celje je v zadnjih dveh letih in pol doživelo največjo rast cen stanovanj med primerjanimi območji. Stanovanja so se tam podražila za 36 odstotkov, v Ljubljani za 31, v Mariboru pa za 30 odstotkov. V letošnjem prvem polletju je bila rast najizrazitejša v prestolnici, kjer so se cene zvišale za enajst odstotkov. Kupci za visoke zneske pogosto dobijo precej stare nepremičnine. Mediana leta izgradnje prodanih rabljenih stanovanj je 1974, mediana njihove uporabne površine pa 52 kvadratnih metrov. Pri hišah je srednja prodajna cena znašala 210.000 evrov. To je 30.000 evrov več kot v prvi polovici lanskega leta. V Ljubljani je dosegla 504.000 evre, čeprav razlika med srednjimi cenami še ne pomeni, da so se primerljive hiše podražile za enak znesek. Občutno so se podražila tudi zemljišča za stanovanjsko gradnjo. Od druge polovice leta 2023 so njihove cene zrasle za 35 odstotkov. Srednja cena kvadratnega metra je znašala 62 evrov, v Ljubljani pa 499 evrov. Pri primerjavi parcel je treba upoštevati še njihovo lokacijo, možnosti gradnje in komunalno opremljenost. V prvem polletju je bilo po ocenah prodanih okoli 3.000 zemljišč za gradnjo različnih vrst stavb, kar je 13 odstotkov več kot v prejšnjem polletju. Približno tri četrtine prodaj zemljišč za stanovanjsko gradnjo so zabeležili zunaj največjih urbanih območij. GURS rast cen povezuje z omejeno ponudbo novogradenj, visokimi stroški gradnje, visoko zaposlenostjo, rastjo plač in stanovanjskim kreditiranjem. V poročilu ugotavlja, da "obrata cen nepremičnin še vedno ni pričakovati". Zaradi dražjih kreditov pa predvideva zmanjšanje števila prodaj. Za stanovanje več kot deset let celotne povprečne plače Za 60 kvadratnih metrov veliko rabljeno stanovanje bi kupec ob uporabi srednje cene kvadratnega metra na ravni Slovenije plačal približno 211.200 evrov. V Ljubljani 337.800 evrov, v Mariboru 180.600 evrov. Gre za ponazoritveni izračun, saj je dejanska cena odvisna od lokacije, velikosti in stanja nepremičnine. Povprečna neto plača zaposlenih pri pravnih osebah je po podatkih statističnega urada julija 2026 znašala 1.695,34 evra. Za stanovanje, vredno 211.200 evrov, bi moral posameznik nameniti približno deset let in pet mesecev celotne takšne plače. Brez enega samega evra za vsakdanje življenje. Primerjava ne upošteva prihrankov, dohodkov partnerja ali drugih možnosti financiranja. Povprečna neto plača zaposlenih je julija 2026 znašala 1.695,34 evra. Za stanovanje, vredno 211.200 evrov, bi moral posameznik nameniti približno deset let in pet mesecev celotne takšne plače. Kupci, ki nimajo dovolj lastnih sredstev, zato pogosto potrebujejo stanovanjski kredit. Po oktobrskem poročilu Banke Slovenije so se povprečne fiksne obrestne mere za nova stanovanjska posojila z 2,8 odstotka avgusta 2025 zvišale na 3,1 odstotka junija letos. Obseg stanovanjskih posojil je bil junija medletno večji za 10,1 odstotka. Pri odobravanju kreditov veljajo tudi omejitve. Mesečni obroki vseh dolgov praviloma ne smejo preseči polovice dohodka posojilojemalca. Po njihovem plačilu mu mora ostati najmanj 745 evrov, pri vzdrževanih družinskih članih pa še dodaten predpisani znesek. Pravila dopuščajo tudi omejene izjeme. Banka Slovenije je oktobra predlagala, da bi se minimalni znesek, ki mora ostati posojilojemalcu, v letu 2027 zvišal na 840 evrov. Pred dokončno odločitvijo je predvideno javno posvetovanje. Dražji je tudi najem. Po podatkih Banke Slovenije so se stanovanjske najemnine v drugem četrtletju leta 2026 medletno zvišale za 10,4 odstotka. Za gospodinjstva, ki nimajo dovolj prihrankov za nakup, tako rastejo tudi stroški bivanja v najetem stanovanju. Niso pa se podražile vse nepremičnine. Statistični urad je v drugem četrtletju letos pri novih stanovanjih izmeril 7,2-odstotni padec cen glede na prejšnje četrtletje. Medletno so bila cenejša za 6,9 odstotka, stanovanjske nepremičnine kot celota pa so se podražile za 9,1 odstotka. Podatki GURS in SURS temeljijo na različnih metodologijah in obdobjih, zato jih ni mogoče neposredno primerjati. Nova stanovanja prihajajo, država namenja dodatna sredstva Na osmih območjih, ki jih GURS spremlja pri analizi novogradenj, je bilo v prvi polovici leta 2026 po okvirnih podatkih dokončanih približno 2.550 stanovanjskih enot. To je dobra petina več kot v enakem obdobju lani. Večina jih je bila namenjena prodaji na trgu, manjši del pa neprofitnemu najemu. Konec junija je bilo na teh območjih v gradnji še približno 3.300 stanovanjskih enot. Približno četrtino manj kot leto prej. Po trenutno znanih načrtih investitorjev in stanovanjskih skladov je predvidenih še najmanj 4.600 novih enot, od tega približno 2.400 na območju Ljubljane. Kdaj bodo dejansko dokončane, še ni mogoče zanesljivo napovedati. Gradnja ostaja draga. Po podatkih statističnega urada so bili stroški gradnje novih stanovanj v drugem četrtletju medletno višji za 6,1 odstotka. Stroški dela so se povečali za 7,9 odstotka, materiala pa za 4,6 odstotka. Država poskuša povečati predvsem ponudbo javnih najemnih stanovanj. Nova zakonodaja predvideva 100 milijonov evrov letno za njihovo gradnjo do leta 2034. Vlada je februarja 2026 sprejela tudi sklep o 75-milijonski dokapitalizaciji Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. Sredstva so namenjena podpori stanovanjskim projektom ter nakupom zemljišč in stanovanj. Ministrstvo za solidarno prihodnost je napovedalo še 25 milijonov evrov za posojilni program SID banke. Ta naj bi omogočal 30-letna posojila z enoodstotno fiksno obrestno mero za gradnjo javnih najemnih stanovanj. Toda zagotovljena oziroma napovedana sredstva še ne pomenijo, da so stanovanja že zgrajena. Geodetska uprava opozarja tudi na težave pri prostorskem načrtovanju, gradbeni zakonodaji in komunalnem opremljanju zemljišč. Vse to vpliva na hitrost in stroške gradnje. Za mlade in družine, ki prvič iščejo svoj dom, ostaja velika ovira cena. Nova stanovanja sicer povečujejo ponudbo, vendar so številna prodana ali rezervirana že med gradnjo. Po dokončanju pogosto ostanejo predvsem dražje enote. Od državnih ukrepov bodo imela gospodinjstva največ koristi takrat, ko bodo nova stanovanja dejansko na voljo in bo bivanje v njih tudi finančno dosegljivo.
language
slv
published at
2026-10-20T12:02:37
source
Domovina
title
Cene stanovanj podirajo rekorde, lastni dom vse bolj nedosegljiv
url
https://www.domovina.je/cene-stanovanj-podirajo-rekorde-lastni-dom-vse-bolj-nedosegljiv
article order
6
body
Podrobneje smo pregledali poročilo republiške geodetske uprave o cenah rabljenih stanovanj in hiš v večjih mestih po Sloveniji in v njihovi okolici, ki ga je GURS pravkar izdal za letošnje prvo polletje. Po ocenah GURS je bilo v prvem polletju 2026 število prodaj stanovanjskih nepremičnin za šest odstotkov manjše kot v prvem polletju 2025. Ocenjujejo, da je bilo na ravni države prodanih približno 4200 stanovanj v večstanovanjskih stavbah, kar je za približno 10 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, in nekaj več kot 2900 hiš oziroma za odstotek več kot leto pred tem. Najbolj je število prodaj padlo na območju Celja, v primerjavi z letom pred tem kar za 25 do 30 odstotkov. Sledi Ljubljana z 10-odstotnim padcem. Število prodaj se je zmanjšalo tudi v Mariboru, in sicer za dva odstotka, na severnem območju Ljubljane pa je ostalo nespremenjeno. Na drugi strani se je število prodaj najbolj povečalo na območju južno od Ljubljane, rast je bila 20-odstotna, na Obali ocenjujejo, da je bila rast 10-odstotna, v Mariboru in na območju Kranja pa približno dvoodstotna. Cena se približuje meji 6000 evrov na kvadrat Pri cenah padcev ni, nasprotno ponovno so zabeležili rekorde. Srednja cena na ravni države je bila 3520 evrov/ m², kar pomeni, da je bila v primerjavi z letom pred tem višja za 450 evrov. Cene stanovanj so se tako v prvem polletju 2026 glede na predhodno polletje zvišale za osem odstotkov. Najizrazitejšo rast cen stanovanj so zabeležili v Ljubljani, kjer so se cene glede na drugo polletje 2025 zvišale za 11 odstotkov. Nadpovprečna je bila rast tudi v Celju, kjer so se cene zvišale za devet odstotkov, medtem ko je bila na območju Kranja z okolico rast 8-odstotna oziroma enaka povprečju države. Na preostalih obravnavanih območjih je bila rast cen stanovanj v prvem polletju 2026 podpovprečna. V Mariboru so se cene zvišale za šest, v Severni okolici Ljubljane in na Obali za pet, najmanj pa v Južni okolici Ljubljane, kjer so se zvišale za štiri odstotke. Najvišjo absolutno prodajno ceno je v prvem polletju 2026 v Ljubljani in hkrati na ravni države doseglo približno 20 let staro stanovanje v Trnovem, ki je bilo skupaj s parkirnim mestom v skupni garaži prodano za 1,3 milijona evrov. Stanovanje meri približno 250 m², od tega je okoli 190 m² uporabne površine. Relativno najvišjo ceno na kvadratni meter v Ljubljani in s tem v državi, je doseglo novejše stanovanje v središču mesta, ki je bilo prodano za okoli 11.800 evrov/m². Stanovanje meri okoli 70 m², od tega je približno 57 m² uporabne površine, pripadata pa mu tudi klet in eno parkirno mesto. Po višini cen rabljenih stanovanj Ljubljani tradicionalno sledi Obala, kjer je srednja cena dosegla 5070 evrov/m² in bila za 300 evrov višja v primerjavi z enakim obdobjem lani. Je pa to v zadnjem letu najmanjše absolutno zvišanje. V Severni okolici Ljubljane je bila srednja cena 4580 evrov/m², v Južni okolici Ljubljane pa 4170. V primerjavi z letom prej se je srednja cena v Severni okolici Ljubljane zvišala kar za 680 evrov/m², v južni pa za 350. Takoj za cenami stanovanj v okolici Ljubljane so sledile cene na območju Kranja z okolico, kjer je bila srednja cena rabljenega stanovanja 4090 evrov/m². V primerjavi z letom pred tem se je zvišala za 450 evrov in tako prvič presegla mejo 4000. Cene stanovanj v Mariboru in Celju še vedno ostajajo pod slovenskim povprečjem. V Mariboru, kjer je bila srednja cena rabljenega stanovanja 3010 evrov/ m² in se je v primerjavi z letom prej zvišala kar za 430 evrov. V Celju je srednja cena dosegla 2980 €/m² in se je v primerjavi z letom prej zvišala za 320 evrov/m². V dveh letih in pol višje za več kot 30 odstotkov V zadnjih dveh letih in pol so cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah zrasle za 29 odstotkov. V tem obdobju so najvišjo rast zabeležili v Celju, in sicer 36-odstotno. Nadpovprečna je bila rast tudi v Ljubljani, kjer so se cene zvišale za 31 odstotkov, ter v Severni okolici Ljubljane in Mariboru, kjer so se zvišale za 30 odstotkov. V Južni okolici Ljubljane in na območju Kranja z okolico je bila rast cen nekoliko pod državnim povprečjem, znašala je 27 odstotkov, medtem ko je bila najnižja rast med obravnavami območji zabeležena na območju Obale, kjer so se cene v zadnjih petih polletjih zvišale za 21 odstotkov. Hiše: v Mariboru izjemna rast sklenjenih poslov Število prodanih hiš je bilo v letošnjem prvem polletju približno za štiri odstotke manjše kot v enakem obdobju lani, vendar pa so precejšnje razlike po posameznih območjih. V Ljubljani so letos prodali 15 odstotkov več hiš, večje število prodaj so beležili tudi na južnem območju Ljubljane, ocenjujejo od pet- do 10-odstotno rast, kar četrtino več hiš pa je bilo prodanih tudi na Obali in v Celju, še večja pa je bila rast v Mariboru, prodali so približno 40 odstotkov več hiš. Manj pogodb za prodajo hiš pa je bilo sklenjenih v Kranju, ocenjujejo, da je padec 10-odstoten, in na območju severno od Ljubljane, kjer je prodaja padla za dobrih 20 odstotkov. Drugod po državi se je prodalo za približno štiri odstotke manj hiš. Dražje od 15.000 do 64.000 evrov Hiše so bile v prvem letošnjem polletju na ravni države dražje za štiri odstotke. V zadnjih dveh letih in pol pa so se podražile za petino. Srednja cena rabljenih stanovanjskih hiš v Sloveniji se je v prvem polletju ustavila pri 210.000 evrov in se je v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišala za 30.000 evrov. Najvišje cene hiš so bile tudi v prvem polletju 2026 dosežene v Ljubljani, kjer je srednja pogodbena cena znašala 504.000 evrov. V primerjavi z letom pred tem se je zvišala za 64.000 evrov, kar je predstavljalo največje absolutno zvišanje. Najvišjo ceno v Ljubljani in hkrati na ravni države je dosegla novejša vila v Rožni dolini, ki je bila prodana za približno 6,4 milijona evrov. Zgrajena je bila leta 2019, velika nekaj več kot 900 m², od tega je približno 600 m² uporabne površine, s približno 1500 m² zemljišča. Na območju Južne okolice Ljubljane je bila srednja cena prodane hiše 330.000 evrov. V primerjavi z letom pred tem je bila srednja cena višja za 15.000 evrov. Najvišjo ceno je na tem območju dosegla novejša hiša v okolici Škofljice, ki je bila prodana za 950.000 evrov. Zgrajena je bila leta 2018, meri približno 390 m², ima okoli 310 m² uporabne površine in približno 1400 m² zemljišča. Na območju Obale, kjer so cene stanovanjskih hiš v obmorskih krajih praviloma primerljive z ljubljanskimi, je bila mediana 335.000 evrov. Na njeno višino je odločilno vplivalo, da je bila večina hiš prodana v zaledju, kjer so cene praviloma bistveno nižje kot v priobalnih krajih. V primerjavi s prvim polletjem 2025 je mediana cene ostala nespremenjena, pri čemer so bile prodane hiše po površini nekoliko manjše in z manjšimi pripadajočimi zemljišči. Najvišjo prodajno ceno je dosegla hiša v Seči, ki je bila prodana za 3,3 milijona evrov. Zgrajena je bila leta 1987, meri približno 500 m², od tega je okoli 370 m² uporabne površine, pripada pa ji nekaj več kot 2300 m² zemljišča. Na območju Kranja z okolico je bila srednja cena 322.000 evrov. V primerjavi z letom prej je bila višja le za 4000 evrov, kar je predstavljalo najmanjše zvišanje srednje cene. Najvišjo prodajno ceno je dosegla hiša na obrobju Kranja, ki je bila prodana za 640.000 evrov. Gre za novejšo hišo, zgrajeno leta 2020, veliko približno 230 m² (okoli 140 m² uporabne površine), s približno 600 m² zemljišča. V Celju je bila srednja cena 257.000 evrov in v primerjavi z enakim obdobjem lani višja za 45.000 evrov, kar je predstavljalo drugo največje zvišanje. Najvišjo ceno je dosegla hiša na območju Teharij, ki je bila prodana za 810.000 evrov. Zgrajena je bila leta 1992, meri približno 580 m² in ima 500 m² pripadajočega zemljišča. V Mariboru je srednja cena znašala 251.000 evrov in je bila tudi tokrat najnižja med obravnavanimi analitičnimi območji. V primerjavi s prvim polletjem 2025 se je zvišala za 41.000 evrov. Najvišjo prodajno ceno je dosegla hiša na območju pod Pohorjem, ki je bila prodana za nekaj več kot dva milijona evrov. Zgrajena je bila leta 2002, meri približno 600 m², od tega je okoli 340 m² uporabne površine, pripada pa ji približno 4500 m² zemljišča, na katerem stoji tudi garaža s površino 100 m².
language
slv
published at
2026-10-20T05:31:07
source
Žurnal24
title
Kupcev je manj, cene pa podirajo nove rekorde
url
https://www.zurnal24.si/pod-streho/nepremicnine/kupcev-je-manj-cene-pa-podirajo-nove-rekorde-466971
article order
2
body
Skupna vrednost prometa z nepremičninami v prvi polovici letošnjega leta je znašala okoli 1,8 milijarde evrov, kar je 13 odstotkov več kot v prejšnjem polletju. Število sklenjenih poslov se je povečalo za šest odstotkov. Cene stanovanj so se zvišale za osem odstotkov, stanovanjskih hiš pa za štiri odstotke, s čimer so dosegle nove rekorde. Število transakcij s stanovanjskimi nepremičninami se je v prvem letošnjem polletju povečalo za tri odstotke, potem ko se je v drugem polletju 2025 zmanjšalo za osem odstotkov, so najnovejšem poročilu o slovenskem nepremičninskem trgu navedli v Geodetski upravi RS (Gurs). Na državni ravni so se cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah v prvem polletju v primerjavi s predhodnim zvišale za 8 odstotkov, stanovanjskih hiš pa za 4 odstotke. Tako so cene spet dosegle nove rekordne vrednosti. Ljubljana ostaja najdražja Približno 25 odstotkov vseh kupoprodaj stanovanj v Sloveniji je bilo sklenjenih v Ljubljani. V Mariboru jih je bilo sklenjenih 13 odstotkov, na Obali sedem odstotkov, v severni okolici Ljubljane pet odstotkov, v Celju in južni okolici Ljubljane po štiri odstotke ter v Kranju z okolico približno tri odstotke. Na preostalem območju Slovenije je bilo sklenjenih nekaj manj kot 40 odstotkov vseh kupoprodaj stanovanj. Med obravnavanimi območji so na Gursu v prvem polletju največjo rast števila kupoprodaj stanovanj glede na predhodno polletje zaznali na območju Maribora, kjer se je po njihovih ocenah povečalo za 10 do 15 odstotkov. V Ljubljani se je medtem zmanjšalo za približno dva odstotka. Kupoprodaj stanovanjskih hiš je bilo medtem v Ljubljani sklenjenih približno šest odstotkov vseh. V Mariboru in južni okolici Ljubljane je ta delež znašal po 5 odstotkov, v severni okolici Ljubljane štiri odstotke, na Obali tri odstotke ter v Celju in Kranju z okolico po 2 odstotka. Na preostalem območju Slovenije je bilo sklenjenih nekaj več kot 73 odstotkov vseh kupoprodaj stanovanjskih hiš. Kvadratni meter prvič nad 3500 evrov Srednja cena rabljenega stanovanja v večstanovanjski stavbi je na ravni države prvič presegla mejo 3500 evrov za kvadratni meter, v Ljubljani, kjer so cene stanovanj najvišje, pa mejo 5600 evrov za kvadratni meter. V Ljubljani je bila rast cen stanovanj v prvi polovici letošnjega leta tudi najvišja, saj so se cene zvišale za 11 odstotkov. Rast cen stanovanj je bila nadpovprečna tudi v Celju, kjer so se cene zvišale za devet odstotkov, medtem ko je bila v Kranju osemodstotna. V Mariboru so se cene zvišale za 6 odstotkov, v severni okolici Ljubljane in na Obali za 5 odstotkov, najnižja pa je bila rast v južni okolici Ljubljane, kjer so se cene zvišale za 4 odstotke. Najvišjo absolutno prodajno ceno je v prvem polletju v Ljubljani in hkrati v državi doseglo 20 let staro stanovanje v Trnovem, ki je bilo skupaj s parkirnim mestom v skupni garaži prodano za 1,3 milijona evrov. Stanovanje meri približno 250 kvadratnih metrov, od tega je okoli 190 kvadratnih metrov uporabne površine. Relativno najvišjo ceno na kvadratni meter v Ljubljani in s tem v državi pa je doseglo novejše stanovanje v središču mesta, ki je bilo prodano za okoli 11.800 evrov za kvadratni meter. Ljubljani sledi Obala Po višini cen rabljenih stanovanj Ljubljani tradicionalno sledi Obala, kjer je srednja cena rabljenih stanovanj v prvem polletju znašala 5070 evrov za kvadratni meter. V primerjavi s prvim polletjem 2025 se je zvišala za dobrih 300 evrov za kvadratni meter, kar je v zadnjem letu predstavljalo najmanjše absolutno zvišanje med obravnavanimi analitičnimi območji. Hiše v povprečju za 210.000 evrov Srednja cena rabljenih stanovanjskih hiš je v prvem polletju znašala 210.000 evrov in se je v primerjavi z enakim obdobjem leta 2025 zvišala za 30.000 evrov. V povprečju so bile prodane hiše nekoliko manjše kot v prvem polletju 2025, medtem ko je bila povprečna površina pripadajočega zemljišča večja za približno 10 kvadratnih metrov. Prodane hiše so bile v povprečju stare nekaj več kot 50 let oziroma so bile v primerjavi s prvim polletjem 2025 v povprečju za eno leto mlajše. Najvišje cene hiš so bile tudi v prvem polletju dosežene v Ljubljani, kjer je srednja pogodbena cena rabljene hiše znašala 504.000 evrov. V primerjavi s prvim polletjem 2025 se je zvišala za 64.000 evrov, kar je predstavljalo največje absolutno zvišanje med obravnavanimi analitičnimi območji. Rekorderka vila za 6,4 milijona evrov Večina hiš se je prodala po cenah med 390.000 in 640.000 evrov. Najvišjo v Ljubljani in hkrati na ravni države je v prvi polovici letošnjega leta dosegla novejša vila v Rožni dolini, ki je bila prodana za približno 6,4 milijona evrov. Gre za hišo, zgrajeno leta 2019, veliko nekaj več kot 900 kvadratnih metrov, od tega je približno 600 kvadratnih metrov uporabne površine, s približno 1500 kvadratnih metrov pripadajočega zemljišča. Več prodaj pisarn, lokalov in zemljišč Rast so na Gursu zabeležili tudi pri poslih s poslovnimi nepremičninami, kjer podatki v primerjavi s stanovanjskimi precej nihajo. Število prodaj pisarn se je v prvem letošnjem polletju v primerjavi s predhodnim povečalo za devet odstotkov, lokalov pa za 16 odstotkov. V primerjavi s prvim polletjem 2025 je bilo število prodaj pisarn večje za šest odstotkov, lokalov pa za devet odstotkov. Glede na drugo polletje 2024 je bilo število prodaj pisarn za 19 odstotkov manjše, medtem ko je bilo število prodaj lokalov za šest odstotkov večje. Trend prodaje zazidljivih zemljišč je medtem zelo podoben trendu prodaje stanovanjskih nepremičnin. V prvem letošnjem polletju je bilo prodanih okoli 3000 zemljišč za gradnjo stavb, kar je 13 odstotkov več kot v drugi polovici lanskega leta. Preobrata cen še ni na vidiku Glede na stalno rast cen od obrata leta 2015, ki se je po epidemiji covida-19 kljub večletnemu trendu upadanja števila transakcij celo pospešila, obrata cen nepremičnin po Gursovi napovedi še vedno ni pričakovati. "Temu v prid govorijo tudi visoki stroški gradnje in še vedno razmeroma omejena ponudba novih stanovanj na eni strani ter visoka stopnja zaposlenosti, rast plač ter razmeroma veliko število in obseg novih stanovanjskih kreditov na drugi strani," so pojasnili. Je pa zaradi zviševanja obrestnih mer za stanovanjske kredite po njihovih besedah pričakovati ponovno upadanje števila transakcij s stanovanjskimi nepremičninami. Število in obseg novih stanovanjskih kreditov, ki sta v največji meri odvisna od gibanja obrestnih mer, sta se namreč v preteklih letih izkazala kot poglavitni dejavnik plačilno sposobnega povpraševanja po stanovanjskih nepremičninah, so dodali.
language
slv
published at
2026-10-19T14:01:05
source
Svet24
title
Cene nepremičnin podivjale: za kvadratni meter že več kot 5600 evrov
url
https://svet24.si/novice/slovenija/rast-cen-nepremicnin-stanovanja-hise-slovenija-1934608

source scope

analyzed source count

omitted articles

omitted source count

total source count