MedVrsticami

Državni zbor zavrnil imenovanje Borisa Gabrijela Hrovata za vrhovnega sodnika 20.10.2026

Analiziranih 10 virov Slovenščina

Državni zbor je s 44 glasovi proti in 33 za zavrnil imenovanje Borisa Gabrijela Hrovata na mesto vrhovnega sodnika, s čimer je sledil mnenju mandatno-volilne komisije. Proti kandidatu so glasovale poslanske skupine SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati ter trije poslanci Resnice. Opozicija je odločitev označila za politično motivirano in opozorila na spodkopavanje neodvisnosti sodstva, medtem ko so v SDS izpostavili pričakovanja po visokih strokovnih standardih in kritizirali pretekle sodniške vzorce. Sodni svet je po glasovanju izrazil globoko zaskrbljenost, saj je bil Hrovat njihov soglasno podprt kandidat z bogatimi izkušnjami. Opozorili so, da takšna ravnanja DZ nadomeščajo strokovno presojo s politično, kar ogroža institucionalno ravnotežje. Hrovatovo kandidaturo je sicer zaznamovala polemika glede njegove vloge v senatu, ki je leta 2022 odredil prisilno privedbo novinarja Bojana Požarja, kar je vrhovno sodišče kasneje razveljavilo. Kljub zavrnitvi Hrovata je DZ potrdil imenovanje šestih drugih sodniških kandidatov.

Infografika

image url: /static/img/infographics/slv-129266_sl_ec1614f62a160e12.webp

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Delo	Nova24TV	N1	Dnevnik	Večer	Tednik Demokracija	Svet24
Opozicijske stranke (Svoboda, SD, Levica) opozarjajo, da DZ s takšnim ravnanjem spodkopava neodvisnost sodstva.	Nekateri viri trditev potrjujejo, Dnevnik in Večer pa jo zanikata.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da so te stranke poudarjale pomen neodvisnosti sodstva.	Delno: Članek navaja, da so opozarjale na pomen odnosa DZ do neodvisnosti sodstva.	Delno: Članek navaja opozorila opozicije, a Svoboda je koalicijska stranka.	Delno: Članek navaja, da so te stranke izpostavljale pomen odnosa DZ do neodvisnosti sodstva.	Da: Opozicija je opozarjala na spodkopavanje pravosodne veje oblasti.	Ne: Članek navaja, da so te stranke predlog podprle, ne opozarjajo.	Ne: Članek navaja, da je nasprotovanje izrazila SDS, ne koalicijske stranke.	Da: Članek navaja, da so te stranke opozarjale na neodvisnost sodstva.	Da: Članek navaja, da so te stranke opozarjale na spodkopavanje.
Boris Gabrijel Hrovat je bil član sodnega senata, ki je leta 2022 odredil prisilno privedbo novinarja Bojana Požarja.	Viri delijo: nekateri potrjujejo, drugi navajajo le pripor, večina ne omenja.	Ni omenjeno	Delno: Članek navaja, da je odredil pripor, ne prisilno privedbo.	Ni omenjeno	Delno: Članek omenja, da je Hrovat sprejel procesno odločitev o privedbi Požarja.	Da: Članek potrjuje, da je bil Hrovat član senata, ki je odredil privedbo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje, da je bil član senata, ki je odredil privedbo.	Delno: Članek navaja, da je odredil pripor, ne prisilno privedbo.
Vrhovno sodišče je sklep o prisilni privedbi Bojana Požarja kasneje razveljavilo kot nezakonit.	Noben vir ne zanika; večina molči, Demokracija edina potrjuje.	Ni omenjeno	Delno: Članek potrjuje razveljavitev sklepa o priporu, ne privedbi.	Ni omenjeno	Delno: Članek potrjuje razveljavitev, a ne navaja eksplicitno, da je bila nezakonita.	Delno: Članek navaja, da je bil novinar oproščen, ne omenja pa eksplicitno razveljavitve sklepa na VS.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek izrecno navaja, da je vrhovno sodišče sklep razveljavilo.	Delno: Članek potrjuje razveljavitev sklepa o priporu, ne privedbi.
Sodni svet bo 5. novembra odločal o nadaljnjih korakih glede izpraznjenega sodniškega mesta.	STA in Dnevnik/Večer potrjujejo, RTV potrjuje, ostali molčijo.	Delno: Članek omenja nadaljevanje postopka v novembru.	Da: Članek navaja, da bo Sodni svet na seji 5. novembra odločal o tem.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje sejo 5. novembra za odločitev o nadaljnjih korakih.	Da: Članek potrjuje sejo 5. novembra za odločanje o nadaljnjih korakih.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Sodni svet svari, da zavrnitev soglasno podprtega kandidata kaže na nadomeščanje strokovne presoje s politično.	Večina medijev potrjuje, nekateri molčijo, eden pa pripisuje vir.	Da: Sodni svet svari pred nadomeščanjem strokovne presoje s politično.	Da: Sodni svet je v izjavi zapisal točno to opozorilo.	Ni omenjeno	Da: Sodni svet je zapisal, da zavrnitev napeljuje na politično presojo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Sodni svet je v izjavi izrazil točno to zaskrbljenost.	Da: Sodni svet je v izjavi izrazil točno to zaskrbljenost.	Delno: Andreja Katič (SD) je to izpostavila, ne neposredno Sodni svet.	Da: Članek dobesedno navaja to opozorilo Sodnega sveta.
Državni zbor je z 33 glasovi za in 44 proti zavrnil imenovanje Borisa Gabrijela Hrovata za vrhovnega sodnika.	STA edini ne omenja številk, drugi viri jih potrjujejo.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja točno te številke pri glasovanju o Hrovatu.	Da: Članek navaja točno te številke pri glasovanju o Hrovatu.	Da: Članek navaja točno te številke pri glasovanju o Hrovatu.	Da: Članek navaja točno te številke glasov za in proti.	Da: Podatek je naveden v drugem odstavku članka.	Da: Članek navaja točno te številke pri glasovanju o Hrovatu.	Da: Članek navaja natančno te številke pri glasovanju o Hrovatu.	Da: Članek navaja točno te številke pri glasovanju o Hrovatu.	Da: Članek potrjuje te številke pri glasovanju o Hrovatu.
Državni zbor je poleg Hrovata potrdil imenovanje šestih drugih sodnikov.	STA in Dnevnik trditve ne omenjata; Delo poroča le o treh sodnikih.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje, da je DZ sprejel predloge za šest drugih sodnikov.	Da: Članek potrjuje imenovanje ostalih šestih sodnikov.	Ne: Članek navaja, da je DZ potrdil tri kandidate za okrožne sodnike.	Da: Članek navaja, da je DZ sprejel predloge za imenovanje šestih sodnikov.	Da: Članek potrjuje imenovanje ostalih šestih sodnikov.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje, da je DZ potrdil preostalih šest kandidatov.	Da: Članek potrjuje imenovanje ostalih šestih sodnikov.	Da: Članek potrjuje imenovanje ostalih šestih sodnikov.
Pri treh od šestih potrjenih sodnikov DZ ni sledil mnenju mandatno-volilne komisije (MVK).	Večina virov potrjuje trditev, Delo jo zanika.	Ni omenjeno	Da: Članek izrecno navaja, da pri treh od šestih ni sledil mnenju MVK.	Da: Članek navaja, da pri treh od šestih ni sledil mnenju MVK.	Ne: Članek navaja, da pri treh predlogih večina ni sledila mnenju MVK.	Da: Članek navaja, da so trije sodniki prejeli podporo brez podpore te komisije.	Da: Navedeno v predzadnjem odstavku.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da so potrdili tri, ki jih MVK ni podprla.	Da: Članek navaja, da pri treh od šestih ni sledil mnenju MVK.	Da: Članek izrecno navaja ta podatek.
Poslanec SDS Franc Breznik trdi, da so v delu slovenskega sodstva še vedno globoko zakoreninjeni vzorci iz časa komunizma.	Večina virov navaja trditev, Delo jo omili z "bolečo izkušnjo".	Ni omenjeno	Da: Breznik je dobesedno izjavil, da so nekateri vzorci globoko zakoreninjeni.	Da: Članek dobesedno navaja to Breznikovo trditev.	Delno: Breznik omenja bolečo izkušnjo komunističnega totalitarizma v sodstvu.	Da: Članek dobesedno navaja to Breznikovo trditev.	Da: Navedeno v citatu poslanca Breznika.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek dobesedno navaja to Breznikovo izjavo.	Da: Članek navaja točno to Breznikovo izjavo.
Sodni svet je ustavnopravni organ, katerega naloga je zagotavljanje institucionalnega ravnotežja med vejami oblasti.	Štirje viri potrjujejo, trije ne omenjajo; noben ne zanika.	Ni omenjeno	Da: Sodni svet je v svoji izjavi točno tako opredelil svojo vlogo.	Ni omenjeno	Da: Članek ga definira kot ustavnopravni organ za ravnotežje vej oblasti.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek eksplicitno navaja to definicijo vloge Sodnega sveta.	Da: Članek navaja, da je to ustavnopravni organ za preprečevanje prevlade vej oblasti.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Sodni svet poudarja, da so postopki izbire sodnikov zahtevni, večfazni in temeljijo na vnaprej določenih merilih.	STA, 24ur, Delo, Nova24TV, N1, Tednik Demokracija in Svet24 trditve ne omenjajo; RTV, Dnevnik in Večer jo podpira	Ni omenjeno	Da: Sodni svet je v članku dobesedno opisal postopke kot take.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek dobesedno navaja te značilnosti postopka izbire.	Da: Članek navaja, da so postopki večfazni in strokovno utemeljeni.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Poslanka Gibanja Svoboda Lena Grgurevič je nasprotovanje imenovanju Hrovata označila za rušenje pravnega reda.	Večina virov ne omenja; Nova24TV potrjuje, Delo pa pripisuje izjavo Katič.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Članek navaja, da je to rekla Andreja Katič (SD), ne Lena Grgurevič.	Da: Članek navaja njen citat, kjer očita rušenje pravnega reda.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno

claims

Opozicijske stranke (Svoboda, SD, Levica) opozarjajo, da DZ s takšnim ravnanjem spodkopava neodvisnost sodstva.
Boris Gabrijel Hrovat je bil član sodnega senata, ki je leta 2022 odredil prisilno privedbo novinarja Bojana Požarja.
Vrhovno sodišče je sklep o prisilni privedbi Bojana Požarja kasneje razveljavilo kot nezakonit.
Sodni svet bo 5. novembra odločal o nadaljnjih korakih glede izpraznjenega sodniškega mesta.
Sodni svet svari, da zavrnitev soglasno podprtega kandidata kaže na nadomeščanje strokovne presoje s politično.
Državni zbor je z 33 glasovi za in 44 proti zavrnil imenovanje Borisa Gabrijela Hrovata za vrhovnega sodnika.
Državni zbor je poleg Hrovata potrdil imenovanje šestih drugih sodnikov.
Pri treh od šestih potrjenih sodnikov DZ ni sledil mnenju mandatno-volilne komisije (MVK).
Poslanec SDS Franc Breznik trdi, da so v delu slovenskega sodstva še vedno globoko zakoreninjeni vzorci iz časa komunizma.
Sodni svet je ustavnopravni organ, katerega naloga je zagotavljanje institucionalnega ravnotežja med vejami oblasti.
Sodni svet poudarja, da so postopki izbire sodnikov zahtevni, večfazni in temeljijo na vnaprej določenih merilih.
Poslanka Gibanja Svoboda Lena Grgurevič je nasprotovanje imenovanju Hrovata označila za rušenje pravnega reda.

key differences

Boris Gabrijel Hrovat je bil član sodnega senata, ki je leta 2022 odredil prisilno privedbo novinarja Bojana Požarja.: Viri delijo: nekateri potrjujejo, drugi navajajo le pripor, večina ne omenja.
Državni zbor je poleg Hrovata potrdil imenovanje šestih drugih sodnikov.: STA in Dnevnik trditve ne omenjata; Delo poroča le o treh sodnikih.
Državni zbor je z 33 glasovi za in 44 proti zavrnil imenovanje Borisa Gabrijela Hrovata za vrhovnega sodnika.: STA edini ne omenja številk, drugi viri jih potrjujejo.
Opozicijske stranke (Svoboda, SD, Levica) opozarjajo, da DZ s takšnim ravnanjem spodkopava neodvisnost sodstva.: Nekateri viri trditev potrjujejo, Dnevnik in Večer pa jo zanikata.
Poslanec SDS Franc Breznik trdi, da so v delu slovenskega sodstva še vedno globoko zakoreninjeni vzorci iz časa komunizma.: Večina virov navaja trditev, Delo jo omili z "bolečo izkušnjo".
Poslanka Gibanja Svoboda Lena Grgurevič je nasprotovanje imenovanju Hrovata označila za rušenje pravnega reda.: Večina virov ne omenja; Nova24TV potrjuje, Delo pa pripisuje izjavo Katič.
Pri treh od šestih potrjenih sodnikov DZ ni sledil mnenju mandatno-volilne komisije (MVK).: Večina virov potrjuje trditev, Delo jo zanika.
Sodni svet bo 5. novembra odločal o nadaljnjih korakih glede izpraznjenega sodniškega mesta.: STA in Dnevnik/Večer potrjujejo, RTV potrjuje, ostali molčijo.
Sodni svet je ustavnopravni organ, katerega naloga je zagotavljanje institucionalnega ravnotežja med vejami oblasti.: Štirje viri potrjujejo, trije ne omenjajo; noben ne zanika.
Sodni svet poudarja, da so postopki izbire sodnikov zahtevni, večfazni in temeljijo na vnaprej določenih merilih.: STA, 24ur, Delo, Nova24TV, N1, Tednik Demokracija in Svet24 trditve ne omenjajo; RTV, Dnevnik in Večer jo podpira
Sodni svet svari, da zavrnitev soglasno podprtega kandidata kaže na nadomeščanje strokovne presoje s politično.: Večina medijev potrjuje, nekateri molčijo, eden pa pripisuje vir.
Vrhovno sodišče je sklep o prisilni privedbi Bojana Požarja kasneje razveljavilo kot nezakonit.: Noben vir ne zanika; večina molči, Demokracija edina potrjuje.

source analyses

24ur

Boris Gabrijel Hrovat je bil član sodnega senata, ki je leta 2022 odredil prisilno privedbo novinarja Bojana Požarja.: Ni omenjeno
Državni zbor je poleg Hrovata potrdil imenovanje šestih drugih sodnikov.: Da: Članek potrjuje imenovanje ostalih šestih sodnikov.
Državni zbor je z 33 glasovi za in 44 proti zavrnil imenovanje Borisa Gabrijela Hrovata za vrhovnega sodnika.: Da: Članek navaja točno te številke pri glasovanju o Hrovatu.
Opozicijske stranke (Svoboda, SD, Levica) opozarjajo, da DZ s takšnim ravnanjem spodkopava neodvisnost sodstva.: Delno: Članek navaja, da so opozarjale na pomen odnosa DZ do neodvisnosti sodstva.
Poslanec SDS Franc Breznik trdi, da so v delu slovenskega sodstva še vedno globoko zakoreninjeni vzorci iz časa komunizma.: Da: Članek dobesedno navaja to Breznikovo trditev.
Poslanka Gibanja Svoboda Lena Grgurevič je nasprotovanje imenovanju Hrovata označila za rušenje pravnega reda.: Ni omenjeno
Pri treh od šestih potrjenih sodnikov DZ ni sledil mnenju mandatno-volilne komisije (MVK).: Da: Članek navaja, da pri treh od šestih ni sledil mnenju MVK.
Sodni svet bo 5. novembra odločal o nadaljnjih korakih glede izpraznjenega sodniškega mesta.: Ni omenjeno
Sodni svet je ustavnopravni organ, katerega naloga je zagotavljanje institucionalnega ravnotežja med vejami oblasti.: Ni omenjeno
Sodni svet poudarja, da so postopki izbire sodnikov zahtevni, večfazni in temeljijo na vnaprej določenih merilih.: Ni omenjeno
Sodni svet svari, da zavrnitev soglasno podprtega kandidata kaže na nadomeščanje strokovne presoje s politično.: Ni omenjeno
Vrhovno sodišče je sklep o prisilni privedbi Bojana Požarja kasneje razveljavilo kot nezakonit.: Ni omenjeno

Delo

Boris Gabrijel Hrovat je bil član sodnega senata, ki je leta 2022 odredil prisilno privedbo novinarja Bojana Požarja.: Delno: Članek omenja, da je Hrovat sprejel procesno odločitev o privedbi Požarja.
Državni zbor je poleg Hrovata potrdil imenovanje šestih drugih sodnikov.: Ne: Članek navaja, da je DZ potrdil tri kandidate za okrožne sodnike.
Državni zbor je z 33 glasovi za in 44 proti zavrnil imenovanje Borisa Gabrijela Hrovata za vrhovnega sodnika.: Da: Članek navaja točno te številke pri glasovanju o Hrovatu.
Opozicijske stranke (Svoboda, SD, Levica) opozarjajo, da DZ s takšnim ravnanjem spodkopava neodvisnost sodstva.: Delno: Članek navaja opozorila opozicije, a Svoboda je koalicijska stranka.
Poslanec SDS Franc Breznik trdi, da so v delu slovenskega sodstva še vedno globoko zakoreninjeni vzorci iz časa komunizma.: Delno: Breznik omenja bolečo izkušnjo komunističnega totalitarizma v sodstvu.
Poslanka Gibanja Svoboda Lena Grgurevič je nasprotovanje imenovanju Hrovata označila za rušenje pravnega reda.: Delno: Članek navaja, da je to rekla Andreja Katič (SD), ne Lena Grgurevič.
Pri treh od šestih potrjenih sodnikov DZ ni sledil mnenju mandatno-volilne komisije (MVK).: Ne: Članek navaja, da pri treh predlogih večina ni sledila mnenju MVK.
Sodni svet bo 5. novembra odločal o nadaljnjih korakih glede izpraznjenega sodniškega mesta.: Ni omenjeno
Sodni svet je ustavnopravni organ, katerega naloga je zagotavljanje institucionalnega ravnotežja med vejami oblasti.: Da: Članek ga definira kot ustavnopravni organ za ravnotežje vej oblasti.
Sodni svet poudarja, da so postopki izbire sodnikov zahtevni, večfazni in temeljijo na vnaprej določenih merilih.: Ni omenjeno
Sodni svet svari, da zavrnitev soglasno podprtega kandidata kaže na nadomeščanje strokovne presoje s politično.: Da: Sodni svet je zapisal, da zavrnitev napeljuje na politično presojo.
Vrhovno sodišče je sklep o prisilni privedbi Bojana Požarja kasneje razveljavilo kot nezakonit.: Delno: Članek potrjuje razveljavitev, a ne navaja eksplicitno, da je bila nezakonita.

Dnevnik

Boris Gabrijel Hrovat je bil član sodnega senata, ki je leta 2022 odredil prisilno privedbo novinarja Bojana Požarja.: Ni omenjeno
Državni zbor je poleg Hrovata potrdil imenovanje šestih drugih sodnikov.: Ni omenjeno
Državni zbor je z 33 glasovi za in 44 proti zavrnil imenovanje Borisa Gabrijela Hrovata za vrhovnega sodnika.: Da: Članek navaja točno te številke pri glasovanju o Hrovatu.
Opozicijske stranke (Svoboda, SD, Levica) opozarjajo, da DZ s takšnim ravnanjem spodkopava neodvisnost sodstva.: Ne: Članek navaja, da so te stranke predlog podprle, ne opozarjajo.
Poslanec SDS Franc Breznik trdi, da so v delu slovenskega sodstva še vedno globoko zakoreninjeni vzorci iz časa komunizma.: Ni omenjeno
Poslanka Gibanja Svoboda Lena Grgurevič je nasprotovanje imenovanju Hrovata označila za rušenje pravnega reda.: Ni omenjeno
Pri treh od šestih potrjenih sodnikov DZ ni sledil mnenju mandatno-volilne komisije (MVK).: Ni omenjeno
Sodni svet bo 5. novembra odločal o nadaljnjih korakih glede izpraznjenega sodniškega mesta.: Da: Članek potrjuje sejo 5. novembra za odločitev o nadaljnjih korakih.
Sodni svet je ustavnopravni organ, katerega naloga je zagotavljanje institucionalnega ravnotežja med vejami oblasti.: Da: Članek eksplicitno navaja to definicijo vloge Sodnega sveta.
Sodni svet poudarja, da so postopki izbire sodnikov zahtevni, večfazni in temeljijo na vnaprej določenih merilih.: Da: Članek dobesedno navaja te značilnosti postopka izbire.
Sodni svet svari, da zavrnitev soglasno podprtega kandidata kaže na nadomeščanje strokovne presoje s politično.: Da: Sodni svet je v izjavi izrazil točno to zaskrbljenost.
Vrhovno sodišče je sklep o prisilni privedbi Bojana Požarja kasneje razveljavilo kot nezakonit.: Ni omenjeno

N1

Boris Gabrijel Hrovat je bil član sodnega senata, ki je leta 2022 odredil prisilno privedbo novinarja Bojana Požarja.: Ni omenjeno
Državni zbor je poleg Hrovata potrdil imenovanje šestih drugih sodnikov.: Da: Članek potrjuje imenovanje ostalih šestih sodnikov.
Državni zbor je z 33 glasovi za in 44 proti zavrnil imenovanje Borisa Gabrijela Hrovata za vrhovnega sodnika.: Da: Podatek je naveden v drugem odstavku članka.
Opozicijske stranke (Svoboda, SD, Levica) opozarjajo, da DZ s takšnim ravnanjem spodkopava neodvisnost sodstva.: Da: Opozicija je opozarjala na spodkopavanje pravosodne veje oblasti.
Poslanec SDS Franc Breznik trdi, da so v delu slovenskega sodstva še vedno globoko zakoreninjeni vzorci iz časa komunizma.: Da: Navedeno v citatu poslanca Breznika.
Poslanka Gibanja Svoboda Lena Grgurevič je nasprotovanje imenovanju Hrovata označila za rušenje pravnega reda.: Ni omenjeno
Pri treh od šestih potrjenih sodnikov DZ ni sledil mnenju mandatno-volilne komisije (MVK).: Da: Navedeno v predzadnjem odstavku.
Sodni svet bo 5. novembra odločal o nadaljnjih korakih glede izpraznjenega sodniškega mesta.: Ni omenjeno
Sodni svet je ustavnopravni organ, katerega naloga je zagotavljanje institucionalnega ravnotežja med vejami oblasti.: Ni omenjeno
Sodni svet poudarja, da so postopki izbire sodnikov zahtevni, večfazni in temeljijo na vnaprej določenih merilih.: Ni omenjeno
Sodni svet svari, da zavrnitev soglasno podprtega kandidata kaže na nadomeščanje strokovne presoje s politično.: Ni omenjeno
Vrhovno sodišče je sklep o prisilni privedbi Bojana Požarja kasneje razveljavilo kot nezakonit.: Ni omenjeno

Nova24TV

Boris Gabrijel Hrovat je bil član sodnega senata, ki je leta 2022 odredil prisilno privedbo novinarja Bojana Požarja.: Da: Članek potrjuje, da je bil Hrovat član senata, ki je odredil privedbo.
Državni zbor je poleg Hrovata potrdil imenovanje šestih drugih sodnikov.: Da: Članek navaja, da je DZ sprejel predloge za imenovanje šestih sodnikov.
Državni zbor je z 33 glasovi za in 44 proti zavrnil imenovanje Borisa Gabrijela Hrovata za vrhovnega sodnika.: Da: Članek navaja točno te številke glasov za in proti.
Opozicijske stranke (Svoboda, SD, Levica) opozarjajo, da DZ s takšnim ravnanjem spodkopava neodvisnost sodstva.: Delno: Članek navaja, da so te stranke izpostavljale pomen odnosa DZ do neodvisnosti sodstva.
Poslanec SDS Franc Breznik trdi, da so v delu slovenskega sodstva še vedno globoko zakoreninjeni vzorci iz časa komunizma.: Da: Članek dobesedno navaja to Breznikovo trditev.
Poslanka Gibanja Svoboda Lena Grgurevič je nasprotovanje imenovanju Hrovata označila za rušenje pravnega reda.: Da: Članek navaja njen citat, kjer očita rušenje pravnega reda.
Pri treh od šestih potrjenih sodnikov DZ ni sledil mnenju mandatno-volilne komisije (MVK).: Da: Članek navaja, da so trije sodniki prejeli podporo brez podpore te komisije.
Sodni svet bo 5. novembra odločal o nadaljnjih korakih glede izpraznjenega sodniškega mesta.: Ni omenjeno
Sodni svet je ustavnopravni organ, katerega naloga je zagotavljanje institucionalnega ravnotežja med vejami oblasti.: Ni omenjeno
Sodni svet poudarja, da so postopki izbire sodnikov zahtevni, večfazni in temeljijo na vnaprej določenih merilih.: Ni omenjeno
Sodni svet svari, da zavrnitev soglasno podprtega kandidata kaže na nadomeščanje strokovne presoje s politično.: Ni omenjeno
Vrhovno sodišče je sklep o prisilni privedbi Bojana Požarja kasneje razveljavilo kot nezakonit.: Delno: Članek navaja, da je bil novinar oproščen, ne omenja pa eksplicitno razveljavitve sklepa na VS.

RTV Slovenija

Boris Gabrijel Hrovat je bil član sodnega senata, ki je leta 2022 odredil prisilno privedbo novinarja Bojana Požarja.: Delno: Članek navaja, da je odredil pripor, ne prisilno privedbo.
Državni zbor je poleg Hrovata potrdil imenovanje šestih drugih sodnikov.: Da: Članek potrjuje, da je DZ sprejel predloge za šest drugih sodnikov.
Državni zbor je z 33 glasovi za in 44 proti zavrnil imenovanje Borisa Gabrijela Hrovata za vrhovnega sodnika.: Da: Članek navaja točno te številke pri glasovanju o Hrovatu.
Opozicijske stranke (Svoboda, SD, Levica) opozarjajo, da DZ s takšnim ravnanjem spodkopava neodvisnost sodstva.: Da: Članek navaja, da so te stranke poudarjale pomen neodvisnosti sodstva.
Poslanec SDS Franc Breznik trdi, da so v delu slovenskega sodstva še vedno globoko zakoreninjeni vzorci iz časa komunizma.: Da: Breznik je dobesedno izjavil, da so nekateri vzorci globoko zakoreninjeni.
Poslanka Gibanja Svoboda Lena Grgurevič je nasprotovanje imenovanju Hrovata označila za rušenje pravnega reda.: Ni omenjeno
Pri treh od šestih potrjenih sodnikov DZ ni sledil mnenju mandatno-volilne komisije (MVK).: Da: Članek izrecno navaja, da pri treh od šestih ni sledil mnenju MVK.
Sodni svet bo 5. novembra odločal o nadaljnjih korakih glede izpraznjenega sodniškega mesta.: Da: Članek navaja, da bo Sodni svet na seji 5. novembra odločal o tem.
Sodni svet je ustavnopravni organ, katerega naloga je zagotavljanje institucionalnega ravnotežja med vejami oblasti.: Da: Sodni svet je v svoji izjavi točno tako opredelil svojo vlogo.
Sodni svet poudarja, da so postopki izbire sodnikov zahtevni, večfazni in temeljijo na vnaprej določenih merilih.: Da: Sodni svet je v članku dobesedno opisal postopke kot take.
Sodni svet svari, da zavrnitev soglasno podprtega kandidata kaže na nadomeščanje strokovne presoje s politično.: Da: Sodni svet je v izjavi zapisal točno to opozorilo.
Vrhovno sodišče je sklep o prisilni privedbi Bojana Požarja kasneje razveljavilo kot nezakonit.: Delno: Članek potrjuje razveljavitev sklepa o priporu, ne privedbi.

STA

Boris Gabrijel Hrovat je bil član sodnega senata, ki je leta 2022 odredil prisilno privedbo novinarja Bojana Požarja.: Ni omenjeno
Državni zbor je poleg Hrovata potrdil imenovanje šestih drugih sodnikov.: Ni omenjeno
Državni zbor je z 33 glasovi za in 44 proti zavrnil imenovanje Borisa Gabrijela Hrovata za vrhovnega sodnika.: Ni omenjeno
Opozicijske stranke (Svoboda, SD, Levica) opozarjajo, da DZ s takšnim ravnanjem spodkopava neodvisnost sodstva.: Ni omenjeno
Poslanec SDS Franc Breznik trdi, da so v delu slovenskega sodstva še vedno globoko zakoreninjeni vzorci iz časa komunizma.: Ni omenjeno
Poslanka Gibanja Svoboda Lena Grgurevič je nasprotovanje imenovanju Hrovata označila za rušenje pravnega reda.: Ni omenjeno
Pri treh od šestih potrjenih sodnikov DZ ni sledil mnenju mandatno-volilne komisije (MVK).: Ni omenjeno
Sodni svet bo 5. novembra odločal o nadaljnjih korakih glede izpraznjenega sodniškega mesta.: Delno: Članek omenja nadaljevanje postopka v novembru.
Sodni svet je ustavnopravni organ, katerega naloga je zagotavljanje institucionalnega ravnotežja med vejami oblasti.: Ni omenjeno
Sodni svet poudarja, da so postopki izbire sodnikov zahtevni, večfazni in temeljijo na vnaprej določenih merilih.: Ni omenjeno
Sodni svet svari, da zavrnitev soglasno podprtega kandidata kaže na nadomeščanje strokovne presoje s politično.: Da: Sodni svet svari pred nadomeščanjem strokovne presoje s politično.
Vrhovno sodišče je sklep o prisilni privedbi Bojana Požarja kasneje razveljavilo kot nezakonit.: Ni omenjeno

Svet24

Boris Gabrijel Hrovat je bil član sodnega senata, ki je leta 2022 odredil prisilno privedbo novinarja Bojana Požarja.: Delno: Članek navaja, da je odredil pripor, ne prisilno privedbo.
Državni zbor je poleg Hrovata potrdil imenovanje šestih drugih sodnikov.: Da: Članek potrjuje imenovanje ostalih šestih sodnikov.
Državni zbor je z 33 glasovi za in 44 proti zavrnil imenovanje Borisa Gabrijela Hrovata za vrhovnega sodnika.: Da: Članek potrjuje te številke pri glasovanju o Hrovatu.
Opozicijske stranke (Svoboda, SD, Levica) opozarjajo, da DZ s takšnim ravnanjem spodkopava neodvisnost sodstva.: Da: Članek navaja, da so te stranke opozarjale na spodkopavanje.
Poslanec SDS Franc Breznik trdi, da so v delu slovenskega sodstva še vedno globoko zakoreninjeni vzorci iz časa komunizma.: Da: Članek navaja točno to Breznikovo izjavo.
Poslanka Gibanja Svoboda Lena Grgurevič je nasprotovanje imenovanju Hrovata označila za rušenje pravnega reda.: Ni omenjeno
Pri treh od šestih potrjenih sodnikov DZ ni sledil mnenju mandatno-volilne komisije (MVK).: Da: Članek izrecno navaja ta podatek.
Sodni svet bo 5. novembra odločal o nadaljnjih korakih glede izpraznjenega sodniškega mesta.: Ni omenjeno
Sodni svet je ustavnopravni organ, katerega naloga je zagotavljanje institucionalnega ravnotežja med vejami oblasti.: Ni omenjeno
Sodni svet poudarja, da so postopki izbire sodnikov zahtevni, večfazni in temeljijo na vnaprej določenih merilih.: Ni omenjeno
Sodni svet svari, da zavrnitev soglasno podprtega kandidata kaže na nadomeščanje strokovne presoje s politično.: Da: Članek dobesedno navaja to opozorilo Sodnega sveta.
Vrhovno sodišče je sklep o prisilni privedbi Bojana Požarja kasneje razveljavilo kot nezakonit.: Delno: Članek potrjuje razveljavitev sklepa o priporu, ne privedbi.

Tednik Demokracija

Boris Gabrijel Hrovat je bil član sodnega senata, ki je leta 2022 odredil prisilno privedbo novinarja Bojana Požarja.: Da: Članek potrjuje, da je bil član senata, ki je odredil privedbo.
Državni zbor je poleg Hrovata potrdil imenovanje šestih drugih sodnikov.: Da: Članek potrjuje imenovanje ostalih šestih sodnikov.
Državni zbor je z 33 glasovi za in 44 proti zavrnil imenovanje Borisa Gabrijela Hrovata za vrhovnega sodnika.: Da: Članek navaja točno te številke pri glasovanju o Hrovatu.
Opozicijske stranke (Svoboda, SD, Levica) opozarjajo, da DZ s takšnim ravnanjem spodkopava neodvisnost sodstva.: Da: Članek navaja, da so te stranke opozarjale na neodvisnost sodstva.
Poslanec SDS Franc Breznik trdi, da so v delu slovenskega sodstva še vedno globoko zakoreninjeni vzorci iz časa komunizma.: Da: Članek dobesedno navaja to Breznikovo izjavo.
Poslanka Gibanja Svoboda Lena Grgurevič je nasprotovanje imenovanju Hrovata označila za rušenje pravnega reda.: Ni omenjeno
Pri treh od šestih potrjenih sodnikov DZ ni sledil mnenju mandatno-volilne komisije (MVK).: Da: Članek navaja, da pri treh od šestih ni sledil mnenju MVK.
Sodni svet bo 5. novembra odločal o nadaljnjih korakih glede izpraznjenega sodniškega mesta.: Ni omenjeno
Sodni svet je ustavnopravni organ, katerega naloga je zagotavljanje institucionalnega ravnotežja med vejami oblasti.: Ni omenjeno
Sodni svet poudarja, da so postopki izbire sodnikov zahtevni, večfazni in temeljijo na vnaprej določenih merilih.: Ni omenjeno
Sodni svet svari, da zavrnitev soglasno podprtega kandidata kaže na nadomeščanje strokovne presoje s politično.: Delno: Andreja Katič (SD) je to izpostavila, ne neposredno Sodni svet.
Vrhovno sodišče je sklep o prisilni privedbi Bojana Požarja kasneje razveljavilo kot nezakonit.: Da: Članek izrecno navaja, da je vrhovno sodišče sklep razveljavilo.

Večer

Boris Gabrijel Hrovat je bil član sodnega senata, ki je leta 2022 odredil prisilno privedbo novinarja Bojana Požarja.: Ni omenjeno
Državni zbor je poleg Hrovata potrdil imenovanje šestih drugih sodnikov.: Da: Članek potrjuje, da je DZ potrdil preostalih šest kandidatov.
Državni zbor je z 33 glasovi za in 44 proti zavrnil imenovanje Borisa Gabrijela Hrovata za vrhovnega sodnika.: Da: Članek navaja natančno te številke pri glasovanju o Hrovatu.
Opozicijske stranke (Svoboda, SD, Levica) opozarjajo, da DZ s takšnim ravnanjem spodkopava neodvisnost sodstva.: Ne: Članek navaja, da je nasprotovanje izrazila SDS, ne koalicijske stranke.
Poslanec SDS Franc Breznik trdi, da so v delu slovenskega sodstva še vedno globoko zakoreninjeni vzorci iz časa komunizma.: Ni omenjeno
Poslanka Gibanja Svoboda Lena Grgurevič je nasprotovanje imenovanju Hrovata označila za rušenje pravnega reda.: Ni omenjeno
Pri treh od šestih potrjenih sodnikov DZ ni sledil mnenju mandatno-volilne komisije (MVK).: Da: Članek navaja, da so potrdili tri, ki jih MVK ni podprla.
Sodni svet bo 5. novembra odločal o nadaljnjih korakih glede izpraznjenega sodniškega mesta.: Da: Članek potrjuje sejo 5. novembra za odločanje o nadaljnjih korakih.
Sodni svet je ustavnopravni organ, katerega naloga je zagotavljanje institucionalnega ravnotežja med vejami oblasti.: Da: Članek navaja, da je to ustavnopravni organ za preprečevanje prevlade vej oblasti.
Sodni svet poudarja, da so postopki izbire sodnikov zahtevni, večfazni in temeljijo na vnaprej določenih merilih.: Da: Članek navaja, da so postopki večfazni in strokovno utemeljeni.
Sodni svet svari, da zavrnitev soglasno podprtega kandidata kaže na nadomeščanje strokovne presoje s politično.: Da: Sodni svet je v izjavi izrazil točno to zaskrbljenost.
Vrhovno sodišče je sklep o prisilni privedbi Bojana Požarja kasneje razveljavilo kot nezakonit.: Ni omenjeno

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Delo	Nova24TV	N1	Dnevnik	Večer	Tednik Demokracija	Svet24
Boris Gabrijel Hrovat	Nekateri viri ga hvalijo, drugi obsojajo zaradi novinarja.	Nevtralno: omenjen kot zavrnjeni kandidat, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot kandidat, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: Omenjen je kot kandidat, katerega imenovanje je bilo zavrnjeno, brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjen kot kandidat za vrhovnega sodnika, njegove izkušnje opisane brez vrednotenja	Negativno: članek ga označi kot tistega, ki je želel nezakonito zapreti novinarja	Nevtralno: omenjen kot kandidat, brez meta-vrednotenja	Pozitivno: Sodni svet ga opisuje kot visoko strokovnega in izkušenega kandidata.	Nevtralno: Omenjen kot kandidat z izkušnjami, brez vrednotenja	Negativno: članek izrecno navaja, da je bil njegov sklep o priporu nezakonit in razveljavljen.	Nevtralno: Hrovat je omenjen kot kandidat, ki ni bil imenovan, brez izrecnega vrednotenja.
Državni zbor Republike Slovenije	Nekateri viri kritizirajo politično vmešavanje, drugi poročajo nevtralno.	Ni omenjeno	Nevtralno: opisan kot organ, ki je zavrnil imenovanje, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: DZ je omenjen kot organ, ki je izvedel glasovanje in sprejel odločitve.	Negativno: kritiziran zaradi zavrnitve kandidata brez pojasnil in političnega vpliva	Nevtralno: omenjen kot organ, ki je glasoval o imenovanjih	Nevtralno: informativno poročanje o glasovanju in zavrnitvi predloga	Negativno: Sodni svet ga kritizira, da nadomešča strokovne presoje s političnimi.	Negativno: Sodni svet kritizira politično presojo namesto strokovne	Nevtralno: DZ je opisan kot organ, ki je izvedel glasovanje, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: DZ je omenjen kot organ, ki je glasoval o imenovanju sodnikov, brez meta-vrednotenja.
Sodni svet	Nekateri viri (Delo, Dnevnik, Večer) ga hvalijo, drugi so nevtralni.	Nevtralno: izraža zaskrbljenost in svari, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: citiran v opozorilu o politični presoji, brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Pozitivno: avtor pohvali njegovo strokovnost in zaskrbljenost nad političnim vplivom	Nevtralno: omenjen kot predlagatelj kandidature Hrovata	Ni omenjeno	Pozitivno: Avtor ga prikazuje kot strokoven organ, ki opozarja na politično vmešavanje.	Pozitivno: Avtor povzema izraženo zaskrbljenost in strokovnost	Nevtralno: Sodni svet je omenjen kot predlagatelj Hrovata, brez vrednotenja.	Nevtralno: Sodni svet je citiran v izjavi, ki opozarja na politično presojo, vendar ni meta-vrednoten.
Slovenska demokratska stranka (SDS)	Vsi viri SDS prikazujejo nevtralno, brez večjih razlik.	Ni omenjeno	Nevtralno: citirani Breznik in stališče, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: SDS je omenjena kot stranka, ki je glasovala proti in podala stališča, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Breznik citiran, a brez meta-vrednotenja stranke	Nevtralno: omenjena kot stranka, ki je nasprotovala Hrovatu	Nevtralno: citirani Breznik in stališče, brez meta-vrednotenja stranke	Nevtralno: Omenjena kot del glasovanja proti, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Omenjena kot nasprotnica imenovanja, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: SDS je navedena kot glasovalec proti, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: SDS je omenjena kot stranka, ki je glasovala proti in podala stališče, brez meta-vrednotenja.
Gibanje Svoboda	Viri enotno nevtralni; edina razlika: nekateri omenjajo, drugi ne.	Ni omenjeno	Nevtralno: citirana poslanka, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: Omenjeno kot opozicijska stranka, ki je poudarjala pomen neodvisnosti sodstva.	Nevtralno: govorec Lucija Tacer Perlin citirana brez vrednotenja	Nevtralno: omenjeno kot stranka, katere poslanka je kritizirala nasprotnike	Nevtralno: omenjeni kot del opozicije, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: Omenjeno kot del opozicije, ki je podprla predlog, brez vrednotenja.	Ni omenjeno	Nevtralno: Svoboda je omenjena kot opozicijska stranka, brez vrednotenja.	Nevtralno: Svoboda je omenjena kot opozicijska stranka, ki opozarja na strokovna merila, brez meta-vrednotenja.
Socialni demokrati (SD)	Viri enotno nevtralni; ključna razlika: nekateri omenjajo vlogo v opoziciji, drugi ne.	Ni omenjeno	Nevtralno: citirana Katič, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: Omenjeni kot opozicijska stranka, ki je poudarjala pomen neodvisnosti sodstva.	Nevtralno: Andreja Katič citirana brez vrednotenja stranke	Nevtralno: omenjeni kot del koalicije, ki je izpostavljala pomen neodvisnosti	Nevtralno: omenjeni kot del opozicije, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: Omenjeni kot del opozicije, ki je podprla predlog, brez vrednotenja.	Ni omenjeno	Nevtralno: SD je omenjen kot opozicijska stranka, brez vrednotenja.	Nevtralno: SD je omenjen kot opozicijska stranka, ki opozarja na politično presojo, brez meta-vrednotenja.
Levica	Viri enotno nevtralni; edina razlika: nekateri omenjajo, drugi ne.	Ni omenjeno	Nevtralno: citirana Sukič, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: Omenjena kot opozicijska stranka, ki je poudarjala pomen neodvisnosti sodstva.	Nevtralno: Tina Brecelj citirana brez vrednotenja stranke	Nevtralno: omenjena kot del koalicije, ki je izpostavljala pomen neodvisnosti	Nevtralno: omenjeni kot del opozicije, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: Omenjena kot del opozicije, ki je podprla predlog, brez vrednotenja.	Ni omenjeno	Nevtralno: Levica je omenjena kot opozicijska stranka, brez vrednotenja.	Nevtralno: Levica je omenjena kot opozicijska stranka, ki kritizira koalicijo, vendar ni meta-vrednotena.
Nova Slovenija (NSi)	Vsi viri poročajo nevtralno, izstopa le Nova24TV z omembo nasprotovanja Hrovatu.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot del koalicije, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: Omenjena kot koalicijska stranka, ki je glasovala proti, brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjena kot del koalicije brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot stranka, ki je nasprotovala Hrovatu	Nevtralno: omenjeni kot del koalicije, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: Omenjena kot del glasovanja proti, brez meta-vrednotenja.	Ni omenjeno	Nevtralno: NSi je navedena kot glasovalec proti, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: NSi je omenjena kot stranka, ki je glasovala proti, brez meta-vrednotenja.
Mandatno-volilna komisija (MVK)	Viri nevtralni; razlika: nekateri omenjajo podporo, drugi zavrnitev.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena v povezavi z mnenjem, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: MVK je omenjena kot organ, katerega mnenju je DZ sledil ali ga ni upošteval.	Nevtralno: omenjena kot organ, ki je dal stališče	Nevtralno: omenjena kot organ, ki je podprl nekatere kandidate	Nevtralno: informativno o mnenju in skladnosti z DZ	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot organ, ki ni podprl treh kandidatov	Nevtralno: MVK je omenjena kot organ, ki je dal mnenje, brez vrednotenja.	Nevtralno: MVK je omenjena kot organ, ki je dal mnenje, brez meta-vrednotenja.
Franc Breznik	Vsi viri poročajo nevtralno, brez izrazitih razlik.	Ni omenjeno	Nevtralno: citiran v govoru, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: Breznik je citiran, brez meta-vrednotenja njegovega govora.	Nevtralno: citiran kot govorec SDS brez meta-vrednotenja	Nevtralno: citiran brez meta-vrednotenja	Nevtralno: citiran brez meta-vrednotenja govorca	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Breznik je citiran kot poslanec SDS, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Breznik je citiran kot poslanec SDS, brez meta-vrednotenja.
Zoran Stevanović	Viri nevtralno poročajo, a razlike so v vlogi (poslanec vs. predsednik DZ).	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot vzdržan, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: Omenjen je kot poslanec, ki se je vzdržal glasovanja.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot predsednik DZ, ki se je vzdržal glasovanja	Not Mentioned	Nevtralno: Omenjen kot predsednik Resnice, ki se je vzdržal, brez vrednotenja.	Not Mentioned	Nevtralno: Stevanović je omenjen kot predsednik DZ, ki se je vzdržal, brez vrednotenja.	Not Mentioned
Bojan Požar	Nova24TV ga omenja kot žrtev, drugi nevtralno kot obdolženca.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen v kontekstu pripora, brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot obdolženec v zadevi, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot novinar, ki ga je Hrovat želel nezakonito zapreti	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Požar je omenjen kot novinar, zoper katerega je bil odrejen pripor, brez vrednotenja.	Nevtralno: Požar je omenjen kot publicist, ki mu je bil odrejen pripor, brez meta-vrednotenja.
Andrej Razdrih	Viri ga večinoma nevtralno navajajo kot predstavnika Sodnega sveta; Večer izpostavi njegovo zagovarjanje Hrovata.	Ni omenjeno	Nevtralno: citiran kot predstavnik Sodnega sveta, brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: citiran kot član sodnega sveta brez vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot predstavnik sodnega sveta, ki zagovarja Hrovata	Nevtralno: Razdrih je citiran kot predstavnik Sodnega sveta, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Razdrih je citiran kot predstavnik Sodnega sveta, brez meta-vrednotenja.
Urška Kežmah	Samo Večer jo omenja, nevtralno.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot predsednica Sodnega sveta, brez vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Lena Grgurevič	Samo Nova24TV omenja, nevtralno.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: citirana kot govorka, brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Milan Stevanović	Razlik ni; noben vir ne omenja Stevanovića.	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Ni omenjeno	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Ni omenjeno	Not Mentioned	Not Mentioned

entities

Boris Gabrijel Hrovat
Državni zbor Republike Slovenije
Sodni svet
Slovenska demokratska stranka (SDS)
Gibanje Svoboda
Socialni demokrati (SD)
Levica
Nova Slovenija (NSi)
Mandatno-volilna komisija (MVK)
Franc Breznik
Zoran Stevanović
Bojan Požar
Andrej Razdrih
Urška Kežmah
Lena Grgurevič
Milan Stevanović

key differences

Andrej Razdrih: Viri ga večinoma nevtralno navajajo kot predstavnika Sodnega sveta; Večer izpostavi njegovo zagovarjanje Hrovata.
Bojan Požar: Nova24TV ga omenja kot žrtev, drugi nevtralno kot obdolženca.
Boris Gabrijel Hrovat: Nekateri viri ga hvalijo, drugi obsojajo zaradi novinarja.
Državni zbor Republike Slovenije: Nekateri viri kritizirajo politično vmešavanje, drugi poročajo nevtralno.
Franc Breznik: Vsi viri poročajo nevtralno, brez izrazitih razlik.
Gibanje Svoboda: Viri enotno nevtralni; edina razlika: nekateri omenjajo, drugi ne.
Lena Grgurevič: Samo Nova24TV omenja, nevtralno.
Levica: Viri enotno nevtralni; edina razlika: nekateri omenjajo, drugi ne.
Mandatno-volilna komisija (MVK): Viri nevtralni; razlika: nekateri omenjajo podporo, drugi zavrnitev.
Milan Stevanović: Razlik ni; noben vir ne omenja Stevanovića.
Nova Slovenija (NSi): Vsi viri poročajo nevtralno, izstopa le Nova24TV z omembo nasprotovanja Hrovatu.
Slovenska demokratska stranka (SDS): Vsi viri SDS prikazujejo nevtralno, brez večjih razlik.
Socialni demokrati (SD): Viri enotno nevtralni; ključna razlika: nekateri omenjajo vlogo v opoziciji, drugi ne.
Sodni svet: Nekateri viri (Delo, Dnevnik, Večer) ga hvalijo, drugi so nevtralni.
Urška Kežmah: Samo Večer jo omenja, nevtralno.
Zoran Stevanović: Viri nevtralno poročajo, a razlike so v vlogi (poslanec vs. predsednik DZ).

source analyses

24ur

Andrej Razdrih: Ni omenjeno
Bojan Požar: Ni omenjeno
Boris Gabrijel Hrovat: Nevtralno: Omenjen je kot kandidat, katerega imenovanje je bilo zavrnjeno, brez vrednotenja.
Državni zbor Republike Slovenije: Nevtralno: DZ je omenjen kot organ, ki je izvedel glasovanje in sprejel odločitve.
Franc Breznik: Nevtralno: Breznik je citiran, brez meta-vrednotenja njegovega govora.
Gibanje Svoboda: Nevtralno: Omenjeno kot opozicijska stranka, ki je poudarjala pomen neodvisnosti sodstva.
Lena Grgurevič: Ni omenjeno
Levica: Nevtralno: Omenjena kot opozicijska stranka, ki je poudarjala pomen neodvisnosti sodstva.
Mandatno-volilna komisija (MVK): Nevtralno: MVK je omenjena kot organ, katerega mnenju je DZ sledil ali ga ni upošteval.
Nova Slovenija (NSi): Nevtralno: Omenjena kot koalicijska stranka, ki je glasovala proti, brez vrednotenja.
Slovenska demokratska stranka (SDS): Nevtralno: SDS je omenjena kot stranka, ki je glasovala proti in podala stališča, brez meta-vrednotenja.
Socialni demokrati (SD): Nevtralno: Omenjeni kot opozicijska stranka, ki je poudarjala pomen neodvisnosti sodstva.
Sodni svet: Ni omenjeno
Urška Kežmah: Ni omenjeno
Zoran Stevanović: Nevtralno: Omenjen je kot poslanec, ki se je vzdržal glasovanja.

Delo

Andrej Razdrih: Nevtralno: citiran kot član sodnega sveta brez vrednotenja
Bojan Požar: Nevtralno: omenjen kot obdolženec v zadevi, brez vrednotenja
Boris Gabrijel Hrovat: Nevtralno: omenjen kot kandidat za vrhovnega sodnika, njegove izkušnje opisane brez vrednotenja
Državni zbor Republike Slovenije: Negativno: kritiziran zaradi zavrnitve kandidata brez pojasnil in političnega vpliva
Franc Breznik: Nevtralno: citiran kot govorec SDS brez meta-vrednotenja
Gibanje Svoboda: Nevtralno: govorec Lucija Tacer Perlin citirana brez vrednotenja
Lena Grgurevič: Ni omenjeno
Levica: Nevtralno: Tina Brecelj citirana brez vrednotenja stranke
Mandatno-volilna komisija (MVK): Nevtralno: omenjena kot organ, ki je dal stališče
Milan Stevanović: Ni omenjeno
Nova Slovenija (NSi): Nevtralno: omenjena kot del koalicije brez vrednotenja
Slovenska demokratska stranka (SDS): Nevtralno: Breznik citiran, a brez meta-vrednotenja stranke
Socialni demokrati (SD): Nevtralno: Andreja Katič citirana brez vrednotenja stranke
Sodni svet: Pozitivno: avtor pohvali njegovo strokovnost in zaskrbljenost nad političnim vplivom
Urška Kežmah: Ni omenjeno
Zoran Stevanović: Ni omenjeno

Dnevnik

Andrej Razdrih: Ni omenjeno
Bojan Požar: Ni omenjeno
Boris Gabrijel Hrovat: Pozitivno: Sodni svet ga opisuje kot visoko strokovnega in izkušenega kandidata.
Državni zbor Republike Slovenije: Negativno: Sodni svet ga kritizira, da nadomešča strokovne presoje s političnimi.
Franc Breznik: Ni omenjeno
Gibanje Svoboda: Nevtralno: Omenjeno kot del opozicije, ki je podprla predlog, brez vrednotenja.
Lena Grgurevič: Ni omenjeno
Levica: Nevtralno: Omenjena kot del opozicije, ki je podprla predlog, brez vrednotenja.
Mandatno-volilna komisija (MVK): Ni omenjeno
Nova Slovenija (NSi): Nevtralno: Omenjena kot del glasovanja proti, brez meta-vrednotenja.
Slovenska demokratska stranka (SDS): Nevtralno: Omenjena kot del glasovanja proti, brez meta-vrednotenja.
Socialni demokrati (SD): Nevtralno: Omenjeni kot del opozicije, ki je podprla predlog, brez vrednotenja.
Sodni svet: Pozitivno: Avtor ga prikazuje kot strokoven organ, ki opozarja na politično vmešavanje.
Urška Kežmah: Ni omenjeno
Zoran Stevanović: Nevtralno: Omenjen kot predsednik Resnice, ki se je vzdržal, brez vrednotenja.

N1

Andrej Razdrih: Ni omenjeno
Bojan Požar: Ni omenjeno
Boris Gabrijel Hrovat: Nevtralno: omenjen kot kandidat, brez meta-vrednotenja
Državni zbor Republike Slovenije: Nevtralno: informativno poročanje o glasovanju in zavrnitvi predloga
Franc Breznik: Nevtralno: citiran brez meta-vrednotenja govorca
Gibanje Svoboda: Nevtralno: omenjeni kot del opozicije, brez meta-vrednotenja
Lena Grgurevič: Ni omenjeno
Levica: Nevtralno: omenjeni kot del opozicije, brez meta-vrednotenja
Mandatno-volilna komisija (MVK): Nevtralno: informativno o mnenju in skladnosti z DZ
Nova Slovenija (NSi): Nevtralno: omenjeni kot del koalicije, brez meta-vrednotenja
Slovenska demokratska stranka (SDS): Nevtralno: citirani Breznik in stališče, brez meta-vrednotenja stranke
Socialni demokrati (SD): Nevtralno: omenjeni kot del opozicije, brez meta-vrednotenja
Sodni svet: Ni omenjeno
Urška Kežmah: Ni omenjeno

Nova24TV

Andrej Razdrih: Ni omenjeno
Bojan Požar: Nevtralno: omenjen kot novinar, ki ga je Hrovat želel nezakonito zapreti
Boris Gabrijel Hrovat: Negativno: članek ga označi kot tistega, ki je želel nezakonito zapreti novinarja
Državni zbor Republike Slovenije: Nevtralno: omenjen kot organ, ki je glasoval o imenovanjih
Franc Breznik: Nevtralno: citiran brez meta-vrednotenja
Gibanje Svoboda: Nevtralno: omenjeno kot stranka, katere poslanka je kritizirala nasprotnike
Lena Grgurevič: Nevtralno: citirana kot govorka, brez meta-vrednotenja
Levica: Nevtralno: omenjena kot del koalicije, ki je izpostavljala pomen neodvisnosti
Mandatno-volilna komisija (MVK): Nevtralno: omenjena kot organ, ki je podprl nekatere kandidate
Nova Slovenija (NSi): Nevtralno: omenjena kot stranka, ki je nasprotovala Hrovatu
Slovenska demokratska stranka (SDS): Nevtralno: omenjena kot stranka, ki je nasprotovala Hrovatu
Socialni demokrati (SD): Nevtralno: omenjeni kot del koalicije, ki je izpostavljala pomen neodvisnosti
Sodni svet: Nevtralno: omenjen kot predlagatelj kandidature Hrovata
Urška Kežmah: Ni omenjeno
Zoran Stevanović: Nevtralno: omenjen kot predsednik DZ, ki se je vzdržal glasovanja

RTV Slovenija

Andrej Razdrih: Nevtralno: citiran kot predstavnik Sodnega sveta, brez meta-vrednotenja
Bojan Požar: Nevtralno: omenjen v kontekstu pripora, brez meta-vrednotenja
Boris Gabrijel Hrovat: Nevtralno: omenjen kot kandidat, brez meta-vrednotenja
Državni zbor Republike Slovenije: Nevtralno: opisan kot organ, ki je zavrnil imenovanje, brez meta-vrednotenja
Franc Breznik: Nevtralno: citiran v govoru, brez meta-vrednotenja
Gibanje Svoboda: Nevtralno: citirana poslanka, brez meta-vrednotenja
Lena Grgurevič: Ni omenjeno
Levica: Nevtralno: citirana Sukič, brez meta-vrednotenja
Mandatno-volilna komisija (MVK): Nevtralno: omenjena v povezavi z mnenjem, brez meta-vrednotenja
Nova Slovenija (NSi): Nevtralno: omenjena kot del koalicije, brez meta-vrednotenja
Slovenska demokratska stranka (SDS): Nevtralno: citirani Breznik in stališče, brez meta-vrednotenja
Socialni demokrati (SD): Nevtralno: citirana Katič, brez meta-vrednotenja
Sodni svet: Nevtralno: citiran v opozorilu o politični presoji, brez meta-vrednotenja
Urška Kežmah: Ni omenjeno
Zoran Stevanović: Nevtralno: omenjen kot vzdržan, brez meta-vrednotenja

STA

Andrej Razdrih: Ni omenjeno
Bojan Požar: Ni omenjeno
Boris Gabrijel Hrovat: Nevtralno: omenjen kot zavrnjeni kandidat, brez vrednotenja
Državni zbor Republike Slovenije: Ni omenjeno
Franc Breznik: Ni omenjeno
Gibanje Svoboda: Ni omenjeno
Lena Grgurevič: Ni omenjeno
Levica: Ni omenjeno
Mandatno-volilna komisija (MVK): Ni omenjeno
Nova Slovenija (NSi): Ni omenjeno
Slovenska demokratska stranka (SDS): Ni omenjeno
Socialni demokrati (SD): Ni omenjeno
Sodni svet: Nevtralno: izraža zaskrbljenost in svari, brez meta-vrednotenja
Urška Kežmah: Ni omenjeno
Zoran Stevanović: Ni omenjeno

Svet24

Andrej Razdrih: Nevtralno: Razdrih je citiran kot predstavnik Sodnega sveta, brez meta-vrednotenja.
Bojan Požar: Nevtralno: Požar je omenjen kot publicist, ki mu je bil odrejen pripor, brez meta-vrednotenja.
Boris Gabrijel Hrovat: Nevtralno: Hrovat je omenjen kot kandidat, ki ni bil imenovan, brez izrecnega vrednotenja.
Državni zbor Republike Slovenije: Nevtralno: DZ je omenjen kot organ, ki je glasoval o imenovanju sodnikov, brez meta-vrednotenja.
Franc Breznik: Nevtralno: Breznik je citiran kot poslanec SDS, brez meta-vrednotenja.
Gibanje Svoboda: Nevtralno: Svoboda je omenjena kot opozicijska stranka, ki opozarja na strokovna merila, brez meta-vrednotenja.
Lena Grgurevič: Ni omenjeno
Levica: Nevtralno: Levica je omenjena kot opozicijska stranka, ki kritizira koalicijo, vendar ni meta-vrednotena.
Mandatno-volilna komisija (MVK): Nevtralno: MVK je omenjena kot organ, ki je dal mnenje, brez meta-vrednotenja.
Nova Slovenija (NSi): Nevtralno: NSi je omenjena kot stranka, ki je glasovala proti, brez meta-vrednotenja.
Slovenska demokratska stranka (SDS): Nevtralno: SDS je omenjena kot stranka, ki je glasovala proti in podala stališče, brez meta-vrednotenja.
Socialni demokrati (SD): Nevtralno: SD je omenjen kot opozicijska stranka, ki opozarja na politično presojo, brez meta-vrednotenja.
Sodni svet: Nevtralno: Sodni svet je citiran v izjavi, ki opozarja na politično presojo, vendar ni meta-vrednoten.
Urška Kežmah: Ni omenjeno

Tednik Demokracija

Andrej Razdrih: Nevtralno: Razdrih je citiran kot predstavnik Sodnega sveta, brez meta-vrednotenja.
Bojan Požar: Nevtralno: Požar je omenjen kot novinar, zoper katerega je bil odrejen pripor, brez vrednotenja.
Boris Gabrijel Hrovat: Negativno: članek izrecno navaja, da je bil njegov sklep o priporu nezakonit in razveljavljen.
Državni zbor Republike Slovenije: Nevtralno: DZ je opisan kot organ, ki je izvedel glasovanje, brez meta-vrednotenja.
Franc Breznik: Nevtralno: Breznik je citiran kot poslanec SDS, brez meta-vrednotenja.
Gibanje Svoboda: Nevtralno: Svoboda je omenjena kot opozicijska stranka, brez vrednotenja.
Lena Grgurevič: Ni omenjeno
Levica: Nevtralno: Levica je omenjena kot opozicijska stranka, brez vrednotenja.
Mandatno-volilna komisija (MVK): Nevtralno: MVK je omenjena kot organ, ki je dal mnenje, brez vrednotenja.
Nova Slovenija (NSi): Nevtralno: NSi je navedena kot glasovalec proti, brez meta-vrednotenja.
Slovenska demokratska stranka (SDS): Nevtralno: SDS je navedena kot glasovalec proti, brez meta-vrednotenja.
Socialni demokrati (SD): Nevtralno: SD je omenjen kot opozicijska stranka, brez vrednotenja.
Sodni svet: Nevtralno: Sodni svet je omenjen kot predlagatelj Hrovata, brez vrednotenja.
Urška Kežmah: Ni omenjeno
Zoran Stevanović: Nevtralno: Stevanović je omenjen kot predsednik DZ, ki se je vzdržal, brez vrednotenja.

Večer

Andrej Razdrih: Nevtralno: Omenjen kot predstavnik sodnega sveta, ki zagovarja Hrovata
Bojan Požar: Ni omenjeno
Boris Gabrijel Hrovat: Nevtralno: Omenjen kot kandidat z izkušnjami, brez vrednotenja
Državni zbor Republike Slovenije: Negativno: Sodni svet kritizira politično presojo namesto strokovne
Franc Breznik: Ni omenjeno
Gibanje Svoboda: Ni omenjeno
Lena Grgurevič: Ni omenjeno
Levica: Ni omenjeno
Mandatno-volilna komisija (MVK): Nevtralno: Omenjena kot organ, ki ni podprl treh kandidatov
Milan Stevanović: Ni omenjeno
Nova Slovenija (NSi): Ni omenjeno
Slovenska demokratska stranka (SDS): Nevtralno: Omenjena kot nasprotnica imenovanja, brez meta-vrednotenja
Socialni demokrati (SD): Ni omenjeno
Sodni svet: Pozitivno: Avtor povzema izraženo zaskrbljenost in strokovnost
Urška Kežmah: Nevtralno: Omenjena kot predsednica Sodnega sveta, brez vrednotenja

Scenariji

scenarios

description
Sodni svet in Državni zbor vzpostavita neformalno delovno skupino za uskladitev kriterijev za vrhovne sodnike. Ta mehanizem zmanjša politično napetost in zagotovi večjo transparentnost pri prihodnjih kadrovskih odločitvah.
plausibility
realistic
time horizon
mid
title
Vzpostavitev dialoga o strokovnih merilih imenovanja
valence
positive
description
Sodni svet na seji 5. novembra sklene, da bo ponovil razpis za prosto mesto vrhovnega sodnika. S tem se postopek vrne na začetek, kar ohranja status quo v pravosodni hierarhiji.
plausibility
realistic
time horizon
short
title
Sodni svet ponovi razpis za vrhovnega sodnika
valence
neutral
description
Nadaljnje zavračanje kandidatov Sodnega sveta s strani DZ vodi v trajno nezaupanje. Sodni svet začne javno opozarjati mednarodne institucije na spodkopavanje neodvisnosti sodstva s strani koalicije in opozicije.
plausibility
realistic
time horizon
long
title
Poglobitev krize med zakonodajno in sodno vejo
valence
negative
description
Zaradi pritiska javnosti in Sodnega sveta se spremeni zakonodaja, ki omejuje diskrecijsko pravico DZ pri potrjevanju sodnikov. Odločanje postane bolj vezano na strokovne ocene neodvisnih komisij.
plausibility
plausible
time horizon
long
title
Sprememba zakonodaje o imenovanju sodnikov
valence
positive
description
Sodni svet na novembrski seji izbere drugega kandidata izmed že prijavljenih, ki je političnim strankam bolj sprejemljiv. DZ ga potrdi, s čimer se začasno pomiri kadrovska stiska na vrhovnem sodišču.
plausibility
plausible
time horizon
mid
title
Imenovanje kompromisnega kandidata iz obstoječega nabora
valence
neutral
description
Zaradi občutka političnega vplivanja na karierno napredovanje, ugledni sodniki, kot je Boris Gabrijel Hrovat, začnejo zapuščati sodstvo. To oslabi strokovno kapaciteto kazenskega oddelka vrhovnega sodišča.
plausibility
plausible
time horizon
long
title
Odliv strokovnjakov iz sodstva zaradi političnih pritiskov
valence
negative
description
Ustavno sodišče v ločenem postopku razsodi, da je vloga DZ pri imenovanju sodnikov zgolj protokolarna. Sodni svet tako pridobi avtonomijo, s čimer se v celoti izniči politični vpliv na sodstvo.
plausibility
speculative
time horizon
long
title
Sodni svet doseže popolno neodvisnost pri kadrovanju
valence
positive
description
Uvede se praksa javnih zaslišanj kandidatov pred DZ, kjer morajo odgovarjati na vprašanja poslancev. To poveča transparentnost, a hkrati sodnike izpostavi političnemu populizmu in medijskim pritiskom.
plausibility
speculative
time horizon
mid
title
Javna soočenja kandidatov za vrhovne sodnike
valence
neutral
description
Zaradi nenehnih zavrnitev kandidatov s strani DZ se kazenski oddelek sooči s kadrovskim kolapsom. To povzroči kopičenje sodnih zaostankov in zastaranje pomembnih kazenskih zadev, kar načne zaupanje državljanov v pravno državo.
plausibility
speculative
time horizon
long
title
Zastoj v delovanju vrhovnega sodišča
valence
negative

Viri

articles

article order
9
body
Ljubljana, 20. oktobra (STA) - V Sodnem svetu so po zavrnitvi kandidata za vrhovnega sodnika Borisa Gabrijela Hrovata izrazili zaskrbljenost, med drugim so posvarili pred nadomeščanjem strokovno utemeljenih kandidatur s politično presojo. Postopek imenovanja bodo nadaljevali, novembra bo Sodni ...
language
slv
published at
2026-10-20T13:58:54
source
STA
title
Sodni svet po zavrnitvi kandidata za vrhovnega sodnika svari pred nadomeščanjem strokovne presoje s politično
url
https://www.sta.si/3612816/
article order
4
body
V SDS-u so poudarjali pomen neodvisnosti sodstva, v opoziciji pa opozarjali na spodkopavanje pravosodne veje oblasti Državni zbor je s 33 glasovi za in 44 glasovi proti zavrnil predlog za imenovanje Borisa Gabrijela Hrovata za vrhovnega sodnika, s čimer je sledil mnenju MVK-ja. DZ je ostalih šest sodnikov podprl, pri treh od teh ni sledil mnenju MVK-ja. Proti imenovanju Hrovata so glasovali v SDS-u in NSi-ju, SLS-u in Fokusu ter v Demokratih. Proti imenovanju so bili tudi trije poslanci Resnice, vzdržal pa se je Zoran Stevanović. Poslanec Franc Breznik iz SDS-a se v stališču poslanske skupine pred glasovanjem o Hrovatu o njem ni konkretno izrekal. Je pa dejal, da v SDS-u pričakujejo "sodnike, ki znajo svoje odločitve prepričljivo utemeljiti, prepoznati kršitev in jo odpraviti". Poudaril je, da mora kandidat za vrhovnega sodnika izkazovati najvišjo raven strokovnosti, samostojnosti in spoštovanja človekovih pravic. Breznik se je med drugim vrnil v čas komunizma in dejal, da je takrat pri kadrovanju v sodstvu imela pomembno vlogo "moralnopolitična primernost nekdanjih sodnikov, pravo pa je bilo podrejeno tudi ciljem vladajoče ideologije". Breznik je dejal, da so nekateri podedovani vzorci globoko zakoreninjeni v delu slovenskega sodstva. "Kažejo se v pretiranem formalizmu, nekritičnemu sledenju institucionalnim avtoritetam, zapiranju pred strokovno kritiko in premajhni pripravljenosti priznati lastne napake," je poudaril Breznik. V koalicijskih NSi-ju, SLS-u in Fokusu ter Resni.ci stališča o kandidatu niso predstavili. Opozicija poudarjala pomen odnosa DZ-ja do neodvisnosti sodstva Medtem so v opozicijskih Svobodi, SD-ju in Levici pred glasovanjem o Hrovatu v stališčih poudarjali pomen odnosa DZ do neodvisnosti sodstva, strokovnih institucij in odgovornosti, ki jo imajo kot zakonodajna veja oblast. Spomnili so, da je koalicijska večina na mandatno-volilni komisiji (MDT) zavrnila štiri predloge za imenovanje sodnikov. Andreja Katič iz SD-ja je dejala, da ni naloga DZ-ja nadomeščati strokovne presoje Sodnega sveta s politično, še zlasti ne brez navedbe razlogov. "Poslanec ima pravico glasovati proti, a bi moral to utemeljiti. Kdor tega ne stori, sporoča, da o izvolitvah ne odločajo strokovna merila," je dejala. Tudi Lucija Tacer Perlin iz Svobode je opozorila, da morajo pri odločanju o sodnikih prevladati strokovna merila, namesto da se to spreminja v demonstracijo politične moči. "Sodniki ne smejo biti izbrani glede na to, komu so všeč in kako so v preteklosti sodili. Izbrani morajo biti zaradi znanja, izkušenj, strokovnosti in integritete," je poudarila. Poslanka Nataša Sukič iz Levice pa je izpostavila, da DZ sploh ni mesto, kjer bi se odločalo o neodvisni veji oblasti. "Pravosodje ni krivosodje, kot radi govorite in natolcujete. To je krvotok pravne države," je dejala koaliciji. Oglasil se je tudi predstavnik Sodnega sveta Andrej Razdrih, kjer so Hrovata predlagali v imenovanje. Poudaril je, da so Sodni svet prepričali kandidatovo strokovno znanje, dolgoletne izkušnje, nadpovprečna storilnost in kakovost, pri čemer je imel "minimalno število razveljavljenih zadev". Je pa Razdrih dodal, da je ravno ena razveljavljena zadeva očitno postala sporna. Kot je dodal, je šlo za procesno odločitev, namenjeno zagotovitvi obdolženčeve navzočnosti na sodišču, ki je bila takoj razveljavljena brez posledic. "Vzeti eno razveljavljeno odločbo in zavrniti na tej podlagi dolgoletno strokovno delo kandidata se mi ne zdi smotrno," je poudaril. Hrovat je bil namreč po poročanju portala Info360 leta 2022 član senata ljubljanskega višjega sodišča, ki je odredil pripor zoper publicista Bojana Požarja, vrhovno sodišče pa je odločitev razveljavilo. Nekdanja lastnika Večera sta Požarja sicer tožila zaradi prispevka o njima in mu očitala žaljivo obdolžitev. Sprejel predloge za imenovanje ostalih šestih sodnikov Je pa DZ sprejel predloge za imenovanje ostalih šestih sodnikov. V nasprotju z mnenjem MVK-ja je podprl Mojco Primožič Kužner za okrožno sodnico na Okrožnem sodišču v Kopru, Urško Zurovac za okrožno sodnico na Okrožnem sodišču v Kranju in Marka Poharja za višjega sodnika na upravnem sodišču. Podprl je tudi imenovanje Mateje Pirc Svete za okrajno sodnico na Okrajnem sodišču v Novem mestu, Petro Kukovec za okrožno sodnico na Okrožnem sodišču na Ptuju ter Klavdijo Sitar Šinkovec za okrajno sodnico na Okrajnem sodišču v Kranju, ki pa so dobili tudi zeleno luč MVK. Sodni svet svari pred nadomeščanjem strokovne presoje s politično "Sodni svet se zaveda, da je odločitev državnega zbora o predlogu za imenovanje kandidata na mesto vrhovnega sodnika, ki ga poda Sodni svet, akt politične diskrecije, a zavrnitev predloga, ki so ga soglasno podprli vsi člani Sodnega sveta, napeljuje na misel, da se strokovno utemeljene odločitve o imenovanju sodnikov nadomeščajo s politično presojo," je v izjavi za javnost, objavljeni na spletni strani, zapisal Sodni svet. Obenem so opomnili, da neodvisnost sodstva zagotavlja ustavno jamstvo vseh posameznikov in temelj demokratične pravne države. Današnja odločitev DZ-ja, ki je zavrnil imenovanje predlaganega kandidata Gabrijela Hrovata na mesto vrhovnega sodnika, pa zbuja skrb, so zapisali. Vnovič so obrazložili svojo odločitev in izpostavili, da gre za višjega sodnika svetnika in vodjo kazenskega oddelka ljubljanskega višjega sodišča, ki je izkazano visoko strokoven in ima več kot dvajsetletne izkušnje v sodstvu. "Odločitev državnega zbora vzbuja pomisleke o spoštovanju strokovnih meril pri imenovanju sodnikov ter o varovanju neodvisnosti sodstva kot enega od temeljev demokratične in pravne države," opozarja Sodni svet. Spomnili so tudi na njihovo vlogo v sistemu zavor in ravnovesij, kot so navedli, gre za pomemben ustavnopravni organ, katerega vloga je med drugim zagotavljati institucionalno ravnotežje med vejami oblasti in preprečevati njihovo prevlado. Temu sledi tudi sestava Sodnega sveta, v katerem je šest članov iz vrst sodnikov in pet članov iz vrst drugih uglednih pravnikov, so poudarili. "Zahteva, da mora za vsako pomembno odločitev, zlasti za imenovanje sodnikov, glasovati najmanj osem članov, zagotavlja široko soglasje tudi izven vrst sodnikov in preprečuje, da bi o tako pomembnih vprašanjih odločala katerakoli interesna skupina," so ob tem ocenili. Hkrati so pojasnili tudi postopke izbire sodnikov, ki so "zahtevni in večfazni". Mnenje o kandidatu poda predsednik sodišča, na katerem je razpisano sodniško mesto, pri napredovanju znotraj sodne strukture pa tudi oddelek, ki je spremljal in ocenjeval njegovo delo. Sodni svet s kandidati opravi razgovore, na katerih presoja njihovo strokovno usposobljenost in izpolnjevanje pogojev za zasedbo konkretnega sodniškega mesta, so nanizali. Ti mehanizmi so po zagotovilih Sodnega sveta namenjeni kakovostni, strokovni izbire sodnikov, ki temeljijo na vnaprej določenih merilih. Kot so še dodali, sodni svet svoje zapisnike tudi javno objavlja. Poudarili so še, da postopek imenovanja na mesto vrhovnega sodnika z odločitvijo DZ-ja še ni zaključen. Sodni svet bo na naslednji seji, ki bo 5. novembra, odločal o nadaljnjem poteku. Tedaj bodo sprejeli odločitev, ali bodo vnovič izbirali med prijavljenimi kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, in v DZ-ju posredovali nov predlog za imenovanje ali pa bodo razpis ponovili, so še napovedali.
language
slv
published at
2026-10-20T14:15:51
source
RTV Slovenija
title
DZ ni podprl imenovanja Hrovata za vrhovnega sodnika. Sodni svet svari pred politično presojo.
url
https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-ni-podprl-imenovanja-hrovata-za-vrhovnega-sodnika-sodni-svet-svari-pred-politicno-presojo/797525
article order
6
body
DZ je s 33 glasovi za in 44 glasovi proti zavrnil predlog za imenovanje Borisa Gabrijela Hrovata za vrhovnega sodnika, s čimer je sledil mnenju MVK. V SDS so ob tem poudarjali pomen neodvisnosti sodstva, v opoziciji pa opozarjali na spodkopavanje pravosodne veje oblasti. DZ je ostalih šest sodnikov podprl, pri treh od teh ni sledil mnenju MVK. Proti imenovanju Hrovata so danes glasovali v SDS in NSi, SLS in Fokusu ter v Demokratih. Proti imenovanju so bili tudi trije poslanci Resnice, vzdržal pa se je Zoran Stevanović. Poslanec Franc Breznik iz SDS se v stališču poslanske skupine pred glasovanjem o Hrovatu o njem ni konkretno izrekal. Je pa dejal, da v SDS pričakujejo "sodnike, ki znajo svoje odločitve prepričljivo utemeljiti, prepoznati kršitev in jo odpraviti". Poudaril je, da mora kandidat za vrhovnega sodnika izkazovati najvišjo raven strokovnosti, samostojnosti in spoštovanja človekovih pravic. Breznik se je med drugim vrnil v čas komunizma in dejal, da je takrat pri kadrovanju v sodstvu imela pomembno vlogo "moralnopolitična primernost nekdanjih sodnikov, pravo pa je bilo podrejeno tudi ciljem vladajoče ideologije". Breznik je dejal, da so nekateri podedovani vzorci globoko zakoreninjeni v delu slovenskega sodstva. "Kažejo se v pretiranem formalizmu, nekritičnemu sledenju institucionalnim avtoritetam, zapiranju pred strokovno kritiko in premajhni pripravljenosti priznati lastne napake," je poudaril Breznik. V koalicijskih NSi, SLS in Fokus ter Resnici stališča o kandidatu niso predstavili. Medtem so v opozicijskih Svobodi, SD in Levici pred glasovanjem o Hrovatu v stališčih poudarjali pomen odnosa DZ do neodvisnosti sodstva, strokovnih institucij in odgovornosti, ki jo imajo kot zakonodajna veja oblast. Spomnili so, da je koalicijska večina na mandatno-volilni komisiji (MVT) zavrnila štiri predloge za imenovanje sodnikov. Je pa DZ danes sprejel predloge za imenovanje ostalih šestih sodnikov. V nasprotju z mnenjem MVK je podprl Mojco Primožič Kužner za okrožno sodnico na Okrožnem sodišču v Kopru, Urško Zurovac za okrožno sodnico na Okrožnem sodišču v Kranju in Marka Poharja za višjega sodnika na upravnem sodišču. Podprl je tudi imenovanje Mateje Pirc Svete za okrajno sodnico na Okrajnem sodišču v Novem mestu, Petro Kukovec za okrožno sodnico na Okrožnem sodišču na Ptuju ter Klavdijo Sitar Šinkovec za okrajno sodnico na Okrajnem sodišču v Kranju, ki pa so dobili tudi zeleno luč MVK.
language
slv
published at
2026-10-20T13:59:56
source
24ur
title
Državni zbor zavrnil imenovanje Hrovata za vrhovnega sodnika
url
https://www.24ur.com/novice/slovenija/drzavni-zbor-zavrnil-imenovanje-hrovata-za-vrhovnega-sodnika.html
article order
13
body
Imenovanja: Opozorila o nevarnem širjenju političnega vpliva na neodvisne državne institucije. Pri treh okrožnih sodnikih večina ni sledila mnenju MVK. Slovenija je ena od redkih držav v EU, v kateri ima odločanje o sodnikih v rokah politika, dvetretjinskega soglasja v državnem zboru za spremembo ustave v tem delu pa nikoli ni bilo. Ob tokratni zavrnitvi predloga za imenovanje Borisa Gabrijela Hrovata za vrhovnega sodnika sodni svet izraža zaskrbljenost, predstavniki opozicije pa opozarjajo na nevarnost širjenja političnega vpliva na neodvisne institucije. Pri treh predlogih za izvolitev na sodniška mesta pa parlamentarna večina ni sledila stališču mandatno-volilne komisije in jih je potrdila. Predstavniki koalicijskih strank in Resnice so prejšnji teden na seji mandatno-volilne komisije odrekli podporo četverici, ki jo je predlagal sodni svet, in sicer trem sodniškim kandidatom - za okrožno sodnico na Okrožnem sodišču v Kopru Mojci Primožič Kužner, kandidatu za višjega sodnika na Upravnem sodišču RS Marku Poharju ter kandidatki za okrožno sodnico na Okrožnem sodišču v Kranju Urški Zurovac - ter kandidatu za vrhovnega sodnika Borisu Gabrijelu Hrovatu. Sodni svet se je 15. oktobra odzval, da z resno zaskrbljenostjo in začudenjem ugotavlja, da poslanci, ki so glasovali proti, niso podali nobenih razlogov in pojasnil, kar predstavlja skrb vzbujajoč ter precedenčen odmik od standardov transparentnega in odgovornega delovanja demokratičnih institucij. Podobno je vrhovno sodišče izrazilo presenečenje in veliko zaskrbljenost, "saj bi tudi ob popolnem spoštovanju pravice poslancev do avtonomnega odločanja po svoji vesti in presoji vseeno upravičeno pričakovali najmanj tehtno pojasnilo, zakaj so bili zavrnjeni strokovno podprti predlogi sodnega sveta o kandidatih". Tega tudi na včerajšnji plenarni seji državnega zbora niso dočakali, s tem, da je večina vendarle prižgala zeleno luč trem kandidatom za mesta okrožnih sodnikov (poleg opozicije so glasove za prispevali še nekateri predstavniki Demokratov in NSi), s tem, da bi Boris Gabrijel Hrovat, ki ima 19 let sodniških izkušenj in vodi kazenski oddelek na ljubljanskem višjem sodišču, postal vrhovni sodnik, se je strinjalo 33 poslancev, 44 pa jih je bilo proti. "Pri izboru sodnika Borisa Gabrijela Hrovata je sodni svet upošteval tri ključne stvari: strokovno znanje, dolgoletne izkušnje in nadpovprečna storilnost ter kakovost, pri čemer je imel minimalno število razveljavljenih zadev. Je pa ravno ena razveljavljena zadeva očitno postala tako sporna, da je negotova njegova izvolitev danes. Šlo je za procesno odločitev, ki je bila namenjena zagotovitvi obdolženčeve navzočnosti na sodišču (ta obdolženec je bil Bojan Požar, op. a.) in je bila takoj v kratkem času razveljavljena, nobenih posledic ni imela za nikogar," je pojasnil Andrej Razdrih, član sodnega sveta. "Kandidat se je v pogovoru na sodnem svetu samokritično ozrl na to napako, narejeno pač v obilici dela. Ampak vzeti eno razveljavljeno odločbo in zavrniti na tej podlagi vse dolgoletno strokovno delo kandidata, se mi ne zdi smotrno. Konec koncev vse tri veje oblasti kdaj pa kdaj naredijo kakšno napako in lahko rečem, da se sodna napaka najlažje in najhitreje popravi," je poslance nagovoril Razdrih in poudaril, da je Hrovat v razgovoru pokazal zelo široko poznavanje problemov pravosodja in kazenskega prava, razmišljal o spremembi preiskave, ki je eno od ozkih grl v sodnem postopku ter zagovarjal ločena mnenja na vrhovnem sodišču. Del koalicije brez pojasnil Ali je bilo za njihovo glasovanje ključna omenjena odločitev oziroma na podlagi česa so kandidata zavrnili, se predstavniki Demokratov, NSi in Resnice niso opredelili, Franc Breznik pa je v imenu SDS podporo Borisu Gabrijelu Hrovatu odrekel z besedami, da vrhovno sodišče postavlja pravne standarde za celotno sodstvo, zato mora kandidat za vrhovnega sodnika izkazovati najvišjo raven strokovnosti, samostojnosti in spoštovanja človekovih pravic. "Pri presoji njegovega dela morajo imeti posebno težo odločitve, ki posegajo v osebno svobodo posameznika," je dejal Breznik, ki pa je v nadaljevanju govoril o tem, da je slovenska demokratična ureditev nastala po boleči izkušnji komunističnega totalitarizma, kjer je bilo pravo podrejeno ciljem vladajoče ideologije, splošna lustracija pa ni bila izvedena. "Danes ne odločamo zgolj o imenovanju sodnika na vrhovno sodišče. Odločamo o tem, kakšen odnos ima ta državni zbor do neodvisnosti sodstva, do strokovnih institucij in odgovornosti, ki jo imamo kot predstavniki zakonodajne veje oblasti," je v imenu Gibanja Svoboda dejala Lucija Tacer Perlin. V SD so, po besedah Andreje Katič, prepričani, da smo priča rušenju pravne države in poskusu ustrahovanja sodstva. Spomnila je, da je lani sprejeti zakon o sodnikih določil, da bo od 1. januarja 2027 napredovanje na vrhovno sodišče v pristojnosti sodnega sveta, kot je v skoraj vseh članicah EU, saj politika ne sme odločati o karierah sodnikov. "Ko strokovna merila nadomesti politična lojalnost, postane ta ureditev vzvod za podrejanje sodne oblasti," je bila kritična Tina Brecelj (Levica), ki je koalicijski večini očitala, da z zavračanjem predlogov sodnega sveta odpira prostor za sodnike po svoji meri. Odločitev državnega zbora vzbuja pomisleke o spoštovanju strokovnih meril pri imenovanju sodnikov ter varovanju neodvisnosti sodstva kot enega od temeljev demokratične in pravne države, se je odzval sodni svet, ki je, kot so zapisali, v sistemu zavor in ravnovesij pomemben ustavnopravni organ, katerega vloga je zagotavljati institucionalno ravnotežje med vejami oblasti in preprečevati njihovo prevlado. Zavrnitev predloga, ki so ga soglasno podprli vsi člani sodnega sveta (šest jih je iz vrst sodnikov, pet pa drugih uglednih pravnikov) "napeljuje na misel, da se strokovno utemeljene odločitve o imenovanju sodnikov nadomeščajo s politično presojo", so komentirali.
language
slv
published at
2026-10-21T02:05:35
source
Delo
title
Kandidat za vrhovnega sodnika brez podpore
url
https://www.delo.si/novice/slovenija/kandidat-za-vrhovnega-sodnika-brez-podpore
article order
8
body
Kandidat za vrhovnega sodnika Boris Gabrijel Hrovat, ki je v preteklosti želel nezakonito zapreti novinarja, je ostal brez podpore Državnega zbora. Tovrstno nasprotovanje je zlasti razburilo poslanko Gibanja Svoboda Leno Grgurevič. "Rušite pravni red Republike Slovenije, spoštovani skrajni desničarji," je namreč med drugim vztrajala v znak nezadovoljstva. Državni zbor je danes sprejel predloge za imenovanje šestih sodnikov. Podprl je imenovanje Mateje Pirc Svete za okrajno sodnico na Okrajnem sodišču v Novem mestu, Petre Kukovec za okrožno sodnico na Okrožnem sodišču na Ptuju in Klavdije Sitar Šinkovec za okrajno sodnico na Okrajnem sodišču v Kranju, ki so bili deležni podpore mandatno-volilne komisije Državnega zbora. Podporo pa so prejeli tudi trije sodniki, ki so ostali brez podpore konkretne komisije, in sicer Mojca Primožič Kužner, ki je prejela podporo za imenovanje na mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Kopru, Urška Zurovac za imenovanje na mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Kranju in Marko Pohar za imenovanje na mesto višjega sodnika na Upravnem sodišču. Predlog Sodnega sveta za imenovanje Borisa Gabrijela Hrovata za vrhovnega sodnika je bil deležen 33 glasov za in 44 glasov proti. Poleg vladne stranke SDS so imenovanju Hrovata nasprotovali v poslanskih skupinah NSi, SLS in Fokusu, Demokratih ter trije poslanci opozicijske Resni.ce. Predsednik Državnega zbora in prvak Resni.ce Zoran Stevanović se je glasovanja po navedbah STA vzdržal. V zvezi z Borisom Gabrijelom Hrovatom na portalu Info360 opominjajo, da gre v tem konkretnem primeru za tistega člana sodnega senata na višjem sodišču v Ljubljani, ki je nameraval marca 2022 raziskovalnega novinarja Bojana Požarja na nezakonit način spraviti za rešetke. Nekdanja lastnika časnika Večer Uroš Hakl in Sašo Todorović sta Požarju zaradi članka o njima očitala žaljivo obdolžitev. "Na prvi stopnji je bil novinar oproščen (kasneje tudi pravnomočno), tožnika pa sta se pritožila na ljubljansko višje sodišče. Senat višjih sodnikov v sestavi Gabrijela Hrovata, Igorja Mokorela in Katarine Turk Lukan je za eno od obravnav, kjer udeležba novinarja ni bila obvezna, odredil prisilno privedbo, češ da Požar neutemeljeno ni prišel na prejšnjo obravnavo, na kateri prav tako niti ni bil dolžan biti," navajajo. Pred glasovanjem se poslanec Franc Breznik iz SDS v samem stališču poslanske skupine o Hrovatu ni konkretno izrekal. Poudaril pa je, da v SDS pričakujejo "sodnike, ki znajo svoje odločitve prepričljivo utemeljiti, prepoznati kršitev in jo odpraviti". Izrazil je prepričanje, da mora "kandidat za vrhovnega sodnika izkazovati najvišjo raven strokovnosti, samostojnosti in spoštovanja človekovih pravic". Spomnil je, da je v času komunizma pri kadrovanju v sodstvu imela pomembno vlogo "moralnopolitična primernost nekdanjih sodnikov, pravo pa je bilo podrejeno tudi ciljem vladajoče ideologije". Nekateri podedovani vzorci so po njegovih besedah globoko zakoreninjeni v delu slovenskega sodstva. "Kažejo se v pretiranem formalizmu, nekritičnem sledenju institucionalnim avtoritetam, zapiranju pred strokovno kritiko in premajhni pripravljenosti priznati lastne napake," je zatrdil. V Svobodi, SD in Levici so pred glasovanjem izpostavljali "pomen odnosa DZ do neodvisnosti sodstva, strokovnih institucij in odgovornosti, ki jo imajo kot zakonodajna veja oblasti". Zlasti je bila kritična poslanka Lena Grgurevič, ki je med drugim izjavila naslednje: "Rušite pravni red Republike Slovenije, spoštovani skrajni desničarji, rušite sodstvo in državno tožilstvo, kar vam še ni uspelo v prejšnjem mandatu. To je SKOK, to je napad na državno tožilstvo in to je napad na sodstvo. Pristali smo na ravni Madžarske, Poljske in Amerike." Nizanje ostrih očitkov konkretni poslanki sicer ni tuje. Da v demokratičnem parlamentu glasovanje proti ni rušenje pravne države, ampak del političnega procesa, medtem opominjajo na portalu E-Maribor.
language
slv
published at
2026-10-20T16:49:58
source
Nova24TV
title
Grgurevičeva besnela, ker Hrovat ni dobil podpore za vrhovnega sodnika
url
https://nova24tv.si/grgureviceva-besnela-ker-hrovat-ni-dobil-podpore-za-vrhovnega-sodnika/
article order
0
body
Po mandatno-volilni komisiji je danes tudi državni zbor zavrnil predlog za imenovanje Borisa Gabrijela Hrovata za vrhovnega sodnika. Poslanci SDS so ob tem poudarjali pomen neodvisnosti sodstva, v opoziciji pa opozarjali na spodkopavanje pravosodne veje oblasti. Državni zbor (DZ) je s 33 glasovi za in 44 glasovi proti zavrnil predlog za imenovanje Borisa Gabrijela Hrovata za vrhovnega sodnika, s čimer je sledil mnenju mandatno-volilne komisije DZ (MVK). Proti imenovanju Hrovata so danes glasovali v SDS in NSi, SLS in Fokusu ter v Demokratih. Proti imenovanju so bili tudi trije poslanci Resnice, vzdržal pa se je Zoran Stevanović. Franc Breznik o sodstvu v času komunizma Poslanec Franc Breznik iz SDS se v stališču poslanske skupine pred glasovanjem o Hrovatu o njem ni konkretno izrekal. Je pa dejal, da v SDS pričakujejo "sodnike, ki znajo svoje odločitve prepričljivo utemeljiti, prepoznati kršitev in jo odpraviti". Poudaril je, da mora kandidat za vrhovnega sodnika izkazovati najvišjo raven strokovnosti, samostojnosti in spoštovanja človekovih pravic. Breznik se je med drugim vrnil v čas komunizma in dejal, da je takrat pri kadrovanju v sodstvu imela pomembno vlogo "moralnopolitična primernost nekdanjih sodnikov, pravo pa je bilo podrejeno tudi ciljem vladajoče ideologije". Breznik je dejal, da so nekateri podedovani vzorci globoko zakoreninjeni v delu slovenskega sodstva. "Kažejo se v pretiranem formalizmu, nekritičnem sledenju institucionalnim avtoritetam, zapiranju pred strokovno kritiko in premajhni pripravljenosti priznati lastne napake," je poudaril Breznik. V koalicijskih NSi, SLS in Fokus ter Resnici stališča o kandidatu niso predstavili. Medtem so v opozicijskih Svobodi, SD in Levici pred glasovanjem o Hrovatu v stališčih poudarjali pomen odnosa DZ do neodvisnosti sodstva, strokovnih institucij in odgovornosti, ki jo imajo kot zakonodajna veja oblast. Spomnili so, da je koalicijska večina na mandatno-volilni komisiji (MDT) zavrnila štiri predloge za imenovanje sodnikov. Je pa DZ danes sprejel predloge za imenovanje ostalih šestih sodnikov. V nasprotju z mnenjem MVK je podprl Mojco Primožič Kužner za okrožno sodnico na Okrožnem sodišču v Kopru, Urško Zurovac za okrožno sodnico na Okrožnem sodišču v Kranju in Marka Poharja za višjega sodnika na upravnem sodišču. Podprl je tudi imenovanje Mateje Pirc Svete za okrajno sodnico na Okrajnem sodišču v Novem mestu, Petro Kukovec za okrožno sodnico na Okrožnem sodišču na Ptuju ter Klavdijo Sitar Šinkovec za okrajno sodnico na Okrajnem sodišču v Kranju, ki pa so dobili tudi zeleno luč MVK.
language
slv
published at
2026-10-20T13:02:19
source
N1
title
Tudi državni zbor zavrnil imenovanje Hrovata za vrhovnega sodnika
url
https://n1info.si/novice/slovenija/tudi-drzavni-zbor-zavrnil-imenovanje-hrovata-za-vrhovnega-sodnika/
article order
11
body
V Sodnem svetu so po zavrnitvi kandidata za vrhovnega sodnika Borisa Gabrijela Hrovata izrazili zaskrbljenost, med drugim so posvarili pred nadomeščanjem strokovno utemeljenih kandidatur s politično presojo. Postopek imenovanja bodo nadaljevali, novembra bo Sodni svet sprejel odločitev o izbiri med prijavljenimi kandidati ali ponovitvi razpisa. "Sodni svet se zaveda, da je odločitev državnega zbora o predlogu za imenovanje kandidata na mesto vrhovnega sodnika, ki ga poda Sodni svet, akt politične diskrecije, a zavrnitev predloga, ki so ga soglasno podprli vsi člani Sodnega sveta, napeljuje na misel, da se strokovno utemeljene odločitve o imenovanju sodnikov nadomeščajo s politično presojo," je v izjavi za javnost, objavljeni na spletni strani, zapisal Sodni svet. Obenem so opomnili, da neodvisnost sodstva zagotavlja ustavno jamstvo vseh posameznikov in temelj demokratične pravne države. Današnja odločitev DZ, ki je zavrnil imenovanje predlaganega kandidata Gabrijela Hrovata na mesto vrhovnega sodnika, pa zbuja skrb, so zapisali. Vnovič so obrazložili svojo odločitev in izpostavili, da gre za višjega sodnika svetnika in vodjo kazenskega oddelka ljubljanskega višjega sodišča, ki je izkazano visoko strokoven in ima več kot dvajsetletne izkušnje v sodstvu. "Odločitev državnega zbora vzbuja pomisleke o spoštovanju strokovnih meril pri imenovanju sodnikov ter o varovanju neodvisnosti sodstva kot enega od temeljev demokratične in pravne države," opozarja Sodni svet. Spomnili so tudi na njihovo vlogo v sistemu zavor in ravnovesij, kot so navedli, gre za pomemben ustavnopravni organ, katerega vloga je med drugim zagotavljati institucionalno ravnotežje med vejami oblasti in preprečevati njihovo prevlado. Temu sledi tudi sestava Sodnega sveta, v katerem je šest članov iz vrst sodnikov in pet članov iz vrst drugih uglednih pravnikov, so poudarili. "Zahteva, da mora za vsako pomembno odločitev, zlasti za imenovanje sodnikov, glasovati najmanj osem članov, zagotavlja široko soglasje tudi izven vrst sodnikov in preprečuje, da bi o tako pomembnih vprašanjih odločala katerakoli interesna skupina," so ob tem ocenili. Hkrati so pojasnili tudi postopke izbire sodnikov, ki so "zahtevni in večfazni". Mnenje o kandidatu poda predsednik sodišča, na katerem je razpisano sodniško mesto, pri napredovanju znotraj sodne strukture pa tudi oddelek, ki je spremljal in ocenjeval njegovo delo. Sodni svet s kandidati opravi razgovore, na katerih presoja njihovo strokovno usposobljenost in izpolnjevanje pogojev za zasedbo konkretnega sodniškega mesta, so nanizali. Ti mehanizmi so po zagotovilih Sodnega sveta namenjeni kakovostni, strokovni izbire sodnikov, ki temeljijo na vnaprej določenih merilih. Kot so še dodali, sodni svet svoje zapisnike tudi javno objavlja. Poudarili so še, da postopek imenovanja na mesto vrhovnega sodnika z odločitvijo DZ še ni zaključen. Sodni svet bo na naslednji seji, ki bo 5. novembra, odločal o nadaljnjem poteku. Tedaj bodo sprejeli odločitev, ali bodo vnovič izbirali med prijavljenimi kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, in v DZ posredovali nov predlog za imenovanje ali pa bodo razpis ponovili, so še napovedali. DZ je na današnjem glasovanju predlog za imenovanje Hrovata za vrhovnega sodnika zavrnil s 33 glasovi za in 44 glasovi proti. Proti so glasovali poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resnice, predsednik slednje Zoran Stevanović se je vzdržal. Prisotni poslanci opozicijskih Svobode, SD in Levice so predlog podprli.
language
slv
published at
2026-10-20T14:08:21
source
Dnevnik
title
DZ zavrnil kandidata za vrhovnega sodnika, sodni svet svari pred političnim odločanjem
url
https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/dz-zavrnil-kandidata-za-vrhovnega-sodnika-sodni-svet-svari-pred-politicnim-odlocanjem-2835369/
article order
12
body
Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Sodni svet, ki mu predseduje Urška Kežmah, je po današnji odločitvi državnega zbora, da Borisa Gabrijela Hrovata ne imenuje za vrhovnega sodnika, izrazil zaskrbljenost. Opozarja, da zavrnitev kandidata, ki so ga soglasno podprli vsi člani sodnega sveta, vzbuja pomisleke o spoštovanju strokovnih meril pri imenovanju sodnikov in varovanju neodvisnosti sodstva. "Sodni svet se zaveda, da je odločitev državnega zbora o predlogu za imenovanje kandidata na mesto vrhovnega sodnika, ki ga poda sodni svet, akt politične diskrecije, a zavrnitev predloga, ki so ga soglasno podprli vsi člani sodnega sveta, napeljuje na misel, da se strokovno utemeljene odločitve o imenovanju sodnikov nadomeščajo s politično presojo," so zapisali v izjavi za javnost. Takšno ravnanje po njihovem pomeni poseg v občutljivo ravnovesje med vejami oblasti in lahko ogrozi zaupanje v neodvisnost sodstva. Spomnili so, da je sodni svet ustavnopravni organ, katerega naloga je tudi preprečevanje prevlade posamezne veje oblasti. Sestavlja ga šest sodnikov in pet drugih uglednih pravnikov, za pomembne odločitve pa je potrebnih najmanj osem glasov. Postopki izbire sodnikov so večfazni, vključujejo ocene njihovega dela, mnenja pristojnih sodišč in razgovore s kandidati. Sodni svet poudarja, da so njegove odločitve strokovno obrazložene in javno dostopne. Hrovat, vodja kazenskega oddelka ljubljanskega višjega sodišča, ima več kot dvajset let izkušenj v sodstvu. Kljub temu je njegovo imenovanje podprlo le 33 poslancev, 44 jih je glasovalo proti. V razpravi je SDS nasprotovala njegovemu imenovanju, predstavnik sodnega sveta Andrej Razdrih pa je zagovarjal njegove strokovne reference. Že pred glasovanjem je vrhovno sodišče opozorilo na kadrovsko podhranjenost kazenskega oddelka, kjer bi Hrovatove izkušnje pripomogle k delu sodišča. Državni zbor je sicer potrdil preostalih šest sodniških kandidatov, tudi tri, ki jih mandatno-volilna komisija pred tem ni podprla. Postopek imenovanja še ni končan. Sodni svet bo na seji 5. novembra odločil, ali bo med že prijavljenimi kandidati izbral drugega in državnemu zboru posredoval nov predlog ali pa bo razpis ponovil.
language
slv
published at
2026-10-20T14:21:27
source
Večer
title
Sodni svet po glasovanju v državnem zboru: Strokovno presojo nadomešča politična
url
https://vecer.com/slovenija/sodni-svet-po-glasovanju-v-drzavnem-zboru-strokovno-presojo-nadomesca-politicna-10430925
article order
7
body
DZ je s 33 glasovi za in 44 glasovi proti zavrnil predlog za imenovanje Borisa Gabrijela Hrovata za vrhovnega sodnika, s čimer je sledil mnenju MVK. V SDS so ob tem poudarjali pomen neodvisnosti sodstva, v opoziciji pa opozarjali na spodkopavanje pravosodne veje oblasti. DZ je ostalih šest sodnikov podprl, pri treh od teh ni sledil mnenju MVK. Proti imenovanju Hrovata so danes glasovali v SDS in NSi, SLS in Fokusu ter v Demokratih. Proti imenovanju so bili tudi trije poslanci Resnice, vzdržal pa se je predsednik DZ Zoran Stevanović. Kot je znano, je omenjeni sodnik povezan s poskusom represivnega ukrepanja proti novinarju Bojanu Požarju. Marca 2022 je sodni senat višjega sodišča, katerega član je bil tudi Hrovat, v enem izmed sodnih postopkov zoper Požarja odredil njegovo prisilno privedbo in pripor. Vrhovno sodišče je ta sklep pozneje razveljavilo kot nezakonit, saj ukrep odreditve pripora ni bil nujen, Požar pa je bil v omenjenem postopku na koncu oproščen Poslanec Franc Breznik iz SDS v stališču poslanske skupine pred glasovanjem o Hrovatu tega, zakaj ga ne bodo podprli, ni konkretno pojasnil. Je pa dejal, da v SDS pričakujejo "sodnike, ki znajo svoje odločitve prepričljivo utemeljiti, prepoznati kršitev in jo odpraviti". Poudaril je, da mora kandidat za vrhovnega sodnika izkazovati najvišjo raven strokovnosti, samostojnosti in spoštovanja človekovih pravic. Breznik se je med drugim vrnil v čas komunizma in dejal, da je takrat pri kadrovanju v sodstvu imela pomembno vlogo "moralnopolitična primernost nekdanjih sodnikov, pravo pa je bilo podrejeno tudi ciljem vladajoče ideologije". Breznik je dejal, da so nekateri podedovani vzorci globoko zakoreninjeni v delu slovenskega sodstva. "Kažejo se v pretiranem formalizmu, nekritičnemu sledenju institucionalnim avtoritetam, zapiranju pred strokovno kritiko in premajhni pripravljenosti priznati lastne napake," je poudaril Breznik. V koalicijskih NSi, SLS in Fokus, Demokratih ter Resnici stališča o kandidatu niso predstavili. Medtem so v opozicijskih Svobodi, SD in Levici pred glasovanjem o Hrovatu v stališčih poudarjali pomen odnosa DZ do neodvisnosti sodstva, strokovnih institucij in odgovornosti, ki jo imajo kot zakonodajna veja oblast. Spomnili so, da je koalicijska večina že na mandatno-volilni komisiji (MVK) zavrnila štiri predloge za imenovanje sodnikov. Andreja Katič iz SD je dejala, da ni naloga DZ nadomeščati strokovne presoje Sodnega sveta s politično, še zlasti ne brez navedbe razlogov. "Poslanec ima pravico glasovati proti, a bi moral to utemeljiti. Kdor tega ne stori, sporoča, da o izvolitvah ne odločajo strokovna merila," je dejala. Tudi Lucija Tacer Perlin iz Svobode je opozorila, da morajo pri odločanju o sodnikih prevladati strokovna merila, namesto da se to spreminja v demonstracijo politične moči. "Sodniki ne smejo biti izbrani glede na to, komu so všeč in kako so v preteklosti sodili. Izbrani morajo biti zaradi znanja, izkušenj, strokovnosti in integritete," je poudarila. Poslanka Nataša Sukič iz Levice pa je izpostavila, da DZ sploh ni mesto, kjer bi se odločalo o neodvisni veji oblasti. "Pravosodje ni krivosodje, kot radi govorite in natolcujete. To je krvotok pravne države," je dejala koaliciji. Oglasil se je tudi predstavnik Sodnega sveta Andrej Razdrih, kjer so Hrovata predlagali v imenovanje. Poudaril je, da so Sodni svet prepričali kandidatovo strokovno znanje, dolgoletne izkušnje, nadpovprečna storilnost in kakovost, pri čemer je imel "minimalno število razveljavljenih zadev". Je pa Razdrih dodal, da je ravno ena razveljavljena zadeva očitno postala sporna. Kot je dodal, je šlo za procesno odločitev, namenjeno zagotovitvi obdolženčeve navzočnosti na sodišču, ki je bila takoj razveljavljena brez posledic. "Vzeti eno razveljavljeno odločbo in zavrniti na tej podlagi dolgoletno strokovno delo kandidata se mi ne zdi smotrno," je poudaril. Hrovat je bil namreč po poročanju portala Info360 leta 2022 član senata ljubljanskega višjega sodišča, ki je odredil pripor zoper publicista Bojana Požarja, vrhovno sodišče pa je odločitev razveljavilo. Nekdanja lastnika Večera sta Požarja sicer tožila zaradi prispevka o njima in mu očitala žaljivo obdolžitev. Je pa DZ danes sprejel predloge za imenovanje ostalih šestih sodnikov. V nasprotju z mnenjem MVK je podprl Mojco Primožič Kužner za okrožno sodnico na Okrožnem sodišču v Kopru, Urško Zurovac za okrožno sodnico na Okrožnem sodišču v Kranju in Marka Poharja za višjega sodnika na upravnem sodišču. Podprl je tudi imenovanje Mateje Pirc Svete za okrajno sodnico na Okrajnem sodišču v Novem mestu, Petro Kukovec za okrožno sodnico na Okrožnem sodišču na Ptuju ter Klavdijo Sitar Šinkovec za okrajno sodnico na Okrajnem sodišču v Kranju, ki pa so dobili tudi zeleno luč MVK.
language
slv
published at
2026-10-20T14:53:24
source
Tednik Demokracija
title
Državni zbor zavrnil spornega kandidata za vrhovnega sodnika, ki je leta 2022 zahteval pripor za Bojana Požarja
url
https://demokracija.si/fokus/drzavni-zbor-zavrnil-spornega-kandidata-za-vrhovnega-sodnika-ki-je-leta-2022-zahteval-pripor-za-bojana-pozarja/
article order
3
body
DZ je s 33 glasovi za in 44 glasovi proti zavrnil predlog za imenovanje Hrovata za vrhovnega sodnika, s čimer je sledil mnenju MVK. V SDS so ob tem poudarjali pomen neodvisnosti sodstva, v opoziciji pa opozarjali na spodkopavanje pravosodne veje oblasti. DZ je ostalih šest sodnikov podprl, pri treh od teh ni sledil mnenju MVK. Proti imenovanju Hrovata so danes glasovali v SDS in NSi, SLS in Fokusu ter v Demokratih. Proti imenovanju so bili tudi trije poslanci Resnice, vzdržal pa se je predsednik DZ Zoran Stevanović. Sodni svet posvaril pred nadomeščanjem strokovno utemeljenih kandidatur s politično presojo "Sodni svet se zaveda, da je odločitev državnega zbora o predlogu za imenovanje kandidata na mesto vrhovnega sodnika, ki ga poda Sodni svet, akt politične diskrecije, a zavrnitev predloga, ki so ga soglasno podprli vsi člani Sodnega sveta, napeljuje na misel, da se strokovno utemeljene odločitve o imenovanju sodnikov nadomeščajo s politično presojo," je v izjavi za javnost, objavljeni na spletni strani, zapisal Sodni svet. Obenem so opomnili, da neodvisnost sodstva zagotavlja ustavno jamstvo vseh posameznikov in temelj demokratične pravne države. V SDS od sodnikov pričakujejo prepričljivo utemeljitev odločitev Poslanec Franc Breznik iz SDS v stališču poslanske skupine pred glasovanjem o Hrovatu tega, zakaj ga ne bodo podprli, ni konkretno pojasnil. Je pa dejal, da v SDS pričakujejo "sodnike, ki znajo svoje odločitve prepričljivo utemeljiti, prepoznati kršitev in jo odpraviti". Poudaril je, da mora kandidat za vrhovnega sodnika izkazovati najvišjo raven strokovnosti, samostojnosti in spoštovanja človekovih pravic. Breznik se je med drugim vrnil v čas komunizma in dejal, da je takrat pri kadrovanju v sodstvu imela pomembno vlogo "moralnopolitična primernost nekdanjih sodnikov, pravo pa je bilo podrejeno tudi ciljem vladajoče ideologije". Breznik je dejal, da so nekateri podedovani vzorci globoko zakoreninjeni v delu slovenskega sodstva. "Kažejo se v pretiranem formalizmu, nekritičnemu sledenju institucionalnim avtoritetam, zapiranju pred strokovno kritiko in premajhni pripravljenosti priznati lastne napake," je poudaril Breznik. V koalicijskih NSi, SLS in Fokus, Demokratih ter Resnici stališča o kandidatu niso predstavili. Medtem so v opozicijskih Svobodi, SD in Levici pred glasovanjem o Hrovatu v stališčih poudarjali pomen odnosa DZ do neodvisnosti sodstva, strokovnih institucij in odgovornosti, ki jo imajo kot zakonodajna veja oblast. Spomnili so, da je koalicijska večina že na mandatno-volilni komisiji (MVK) zavrnila štiri predloge za imenovanje sodnikov. Opozicija opozarja, da politična moč ne sme nadomestiti strokovne presoje Andreja Katič iz SD je dejala, da ni naloga DZ nadomeščati strokovne presoje Sodnega sveta s politično, še zlasti ne brez navedbe razlogov. "Poslanec ima pravico glasovati proti, a bi moral to utemeljiti. Kdor tega ne stori, sporoča, da o izvolitvah ne odločajo strokovna merila," je dejala Katič. Tudi Lucija Tacer Perlin iz Svobode je opozorila, da morajo pri odločanju o sodnikih prevladati strokovna merila, namesto da se to spreminja v demonstracijo politične moči. "Sodniki ne smejo biti izbrani glede na to, komu so všeč in kako so v preteklosti sodili. Izbrani morajo biti zaradi znanja, izkušenj, strokovnosti in integritete," je poudarila Tacer Perlin. Poslanka Nataša Sukič iz Levice pa je izpostavila, da DZ sploh ni mesto, kjer bi se odločalo o neodvisni veji oblasti. "Pravosodje ni krivosodje, kot radi govorite in natolcujete. To je krvotok pravne države," je dejala Sukič koaliciji. Oglasil se je tudi predstavnik Sodnega sveta Andrej Razdrih, kjer so Hrovata predlagali v imenovanje. Poudaril je, da so Sodni svet prepričali kandidatovo strokovno znanje, dolgoletne izkušnje, nadpovprečna storilnost in kakovost, pri čemer je imel "minimalno število razveljavljenih zadev". Je pa Razdrih dodal, da je ravno ena razveljavljena zadeva očitno postala sporna. Kot je dodal, je šlo za procesno odločitev, namenjeno zagotovitvi obdolženčeve navzočnosti na sodišču, ki je bila takoj razveljavljena brez posledic. "Vzeti eno razveljavljeno odločbo in zavrniti na tej podlagi dolgoletno strokovno delo kandidata se mi ne zdi smotrno," je poudaril Razdrih. Hrovat je bil namreč po poročanju portala Info360 leta 2022 član senata ljubljanskega višjega sodišča, ki je odredil pripor zoper publicista Bojana Požarja, vrhovno sodišče pa je odločitev razveljavilo. Nekdanja lastnika Večera sta Požarja sicer tožila zaradi prispevka o njima in mu očitala žaljivo obdolžitev. "Ta teden smo skoraj dočakali novinarja v zaporu. Ja, v Sloveniji, ne v Rusiji. Sliši se neverjetno," je tedaj na blogu SDS napisala poslanka te stranke Alenka Jeraj in med ostalimi poimensko navedla Horvata. Je pa DZ danes sprejel predloge za imenovanje ostalih šestih sodnikov. V nasprotju z mnenjem MVK je podprl Mojco Primožič Kužner za okrožno sodnico na Okrožnem sodišču v Kopru, Urško Zurovac za okrožno sodnico na Okrožnem sodišču v Kranju in Marka Poharja za višjega sodnika na upravnem sodišču. Podprl je tudi imenovanje Mateje Pirc Svete za okrajno sodnico na Okrajnem sodišču v Novem mestu, Petro Kukovec za okrožno sodnico na Okrožnem sodišču na Ptuju ter Klavdijo Sitar Šinkovec za okrajno sodnico na Okrajnem sodišču v Kranju, ki pa so dobili tudi zeleno luč MVK.
language
slv
published at
2026-10-20T15:13:36
source
Svet24
title
Poslanci odrekli podporo sodniku, ki je odredil pripor desnemu novinarju
url
https://svet24.si/novice/politika/sodni-svet-dz-vrhovni-sodnik-1934864

source scope

analyzed source count

omitted articles

omitted source count

total source count