Ustavno sodišče razsodilo o protiustavnosti retroaktivnosti zimske božičnice 21.10.2026
Ustavno sodišče je po pobudi več podjetij, med katerimi je bila vodilna družba Boxmark Leather, presodilo, da je bila ureditev izplačila zimske božičnice za leto 2025 v delu, ki se nanaša na retroaktivno upoštevanje obdobja zaposlitve pred uveljavitvijo zakona, v neskladju z ustavo. Sodišče je ugotovilo, da zakonodajalec ni izkazal javne koristi, ki bi opravičevala takšen poseg v načelo prepovedi povratne veljave pravnih aktov. Kljub ugotovljeni protiustavnosti sodišče zakonskih določb ni razveljavilo, saj bi to pomenilo nedopusten poseg v legitimna pričakovanja delavcev, ki so sredstva že prejeli. Sama pravica do zimskega regresa kot trajna pravica zaposlenih ostaja veljavna, saj je sodišče presodilo, da je poseg v svobodno gospodarsko pobudo delodajalcev zaradi izboljšanja socialnega položaja delavcev ustavno dopusten.
Infografika
Analiza trditev
| Trditev | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | 24ur | Delo | Dnevnik | Večer | Slovenske Novice | SiOL | Žurnal24 | Svet24 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Zaposlenim prejetega zimskega regresa za leto 2025 ne bo treba vračati. | STA, Dnevnik in Večer trditve ne omenjajo; drugi jo potrjujejo, a z različno podrobnostmi. | Ni omenjeno | Da: Sodišče je odločilo, da izplačila ne bodo preklicana. | Da: Sodišče je preprečilo razveljavitev, da bi zaščitilo prejeta sredstva. | Da: Odločba ne zahteva vračila že izplačanega zimskega regresa. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Delno: Implicitno izhaja iz navedbe, da bi razveljavitev posegla v pričakovanja. | Delno: Implicitno izhaja iz varstva legitimnih pričakovanj zaposlenih. | Da: Članek izrecno navaja, da zaposlenim božičnice ne bo treba vračati. | Delno: Sodišče je navedlo, da bi razveljavitev posegla v prejeta sredstva. |
| Sodišče ni razveljavilo zakona o zimskem regresu, saj bi to nedopustno poseglo v legitimna pričakovanja zaposlenih. | Večina potrjuje razlog, nekateri ga izpuščajo ali ne omenjajo. | Ni omenjeno | Da: Sodišče je sprejelo ugotovitveno odločbo zaradi pričakovanj. | Da: Sodišče je sprejelo ugotovitveno odločbo zaradi zaščite pričakovanj. | Da: Sodišče spornih določb ni razveljavilo zaradi pričakovanj delavcev. | Delno: Sodišče zakona ni razveljavilo, a razlog ni eksplicitno naveden. | Delno: Članek navaja, da ukrepa ni razveljavilo, a ne navaja tega razloga. | Da: Sodišče je sprejelo ugotovitveno odločbo, da ne poseže v pričakovanja. | Da: Sodišče ni razveljavilo zakona zaradi varstva pričakovanj. | Da: Sodišče je sprejelo ugotovitveno odločbo, da ne poseže v pričakovanja zaposlenih. | Da: Sodišče je sprejelo ugotovitveno odločbo zaradi varstva pričakovanj. |
| Ustavno sodišče je razsodilo, da je bilo lansko izplačilo božičnice v zasebnem sektorju neskladno z ustavo zaradi retroaktivnega učinka. | Delo obravnava zimski regres 2025, ne lanske božičnice. | Da: Sodišče je razveljavilo del zakona, ki učinkuje za nazaj. | Da: Sodišče je ugotovilo neskladnost zaradi retroaktivnega učinka. | Da: Sodišče je ugotovilo neskladnost zaradi retroaktivnega učinka. | Delno: Članek govori o zimskem regresu za leto 2025, ne o lanski božičnici. | Da: Sodišče je presodilo, da je izplačilo neskladno zaradi retroaktivnosti. | Da: Članek potrjuje neskladnost zaradi neutemeljenega retroaktivnega učinka. | Da: Sodišče je ugotovilo neskladnost zaradi neutemeljenega retroaktivnega učinka. | Da: Članek navaja, da je izplačilo neskladno zaradi retroaktivnosti. | Da: Sodišče je ugotovilo neskladnost zaradi neutemeljenega retroaktivnega učinka. | Da: Sodišče je ugotovilo neskladnost zaradi retroaktivnega učinka. |
| Ustavni sodnik Rok Svetlič je v ločenem mnenju ocenil, da bi morala biti obvezna božičnica razglašena za protiustavno v celoti. | Siol navaja populizem, Delo protiustavnost v osnovi. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Svetlič meni, da bi morala biti razglašena za protiustavno v osnovi. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Delno: Navedeno je, da je glasoval proti in opozarjal na populizem. | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Ustavno sodišče je potrdilo, da sama uvedba obveznega zimskega regresa ni v neskladju z ustavo. | Vsi viri trditev potrjujejo, brez nasprotij. | Ni omenjeno | Da: Sodišče ni ugotovilo neustavnosti glede same uvedbe. | Da: Sodišče ni ugotovilo neskladnosti same uvedbe božičnice. | Da: Sodišče je presodilo, da obvezna ureditev v drugih delih ni protiustavna. | Da: Sodišče ni ugotovilo neskladnosti same uvedbe regresa. | Da: Članek navaja, da sodišče ni ugotovilo neskladnosti same uvedbe. | Da: Sodišče ni ugotovilo neskladnosti same uvedbe božičnice. | Da: Sodišče ni ugotovilo neskladnosti same uvedbe božičnice. | Da: Sodišče ni ugotovilo neskladnosti same uvedbe božičnice oz. regresa. | Da: Sodišče ni ugotovilo neskladnosti same uvedbe regresa. |
| Vlada in državni zbor nista izkazala javne koristi za retroaktivno veljavnost zakona. | Vsi viri potrjujejo trditev, STA je ne omenja. | Ni omenjeno | Da: Sodišče je ugotovilo, da javne koristi nista niti poskušala izkazati. | Da: Sodišče je navedlo, da javne koristi nista niti poskušala izkazati. | Da: Sodišče je ugotovilo, da nista izkazala javne koristi za retroaktivnost. | Da: Sodišče je ugotovilo, da javne koristi nista niti poskušala izkazati. | Da: Članek izrecno navaja, da je sodišče ugotovilo pomanjkanje izkazane koristi. | Da: Članek navaja, da javne koristi nista niti poskušala izkazati. | Da: Članek izrecno navaja, da javne koristi nista niti poskušala izkazati. | Da: Članek navaja, da javne koristi nista niti poskušala izkazati. | Da: Sodišče je ugotovilo, da javne koristi nista niti poskušala izkazati. |
| Pobudo za presojo ustavnosti je vložilo več podjetij na čelu z družbo Boxmark Leather. | Večina virov potrjuje, STA in Delo ne omenjata. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da je pobudo sprožilo več podjetij na čelu z Boxmark. | Da: Članek potrjuje, da je pobudo sprožilo več podjetij z Boxmarkom. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje, da je pobudo sprožilo več podjetij z Boxmarkom. | Da: Članek potrjuje, da je pobudo sprožilo več podjetij na čelu z Boxmark. | Da: Članek izrecno navaja to družbo kot vodilno pri pobudi. | Da: Boxmark Leather je naveden kot prvi med vlagatelji pobude. | Da: Članek potrjuje, da je pobudo sprožilo več podjetij na čelu z Boxmark Leather. | Da: Članek navaja, da je pobudo sprožilo več podjetij, vključno z Boxmark. |
| Zakon o zimskem regresu določa izplačilo v višini polovice minimalne plače. | Večina virov potrjuje, STA in Delo ne omenjata. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da zakon določa višino polovice minimalne plače. | Da: Članek navaja, da zakon določa višino polovice minimalne plače. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da zakon določa regres v višini polovice min. plače. | Da: Članek navaja, da zakon določa izplačilo v višini polovice minimalne plače. | Da: Članek navaja, da zakon določa regres v višini polovice minimalne plače. | Da: Članek potrjuje višino regresa v višini polovice minimalne plače. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje, da zakon določa regres v višini polovice min. plače. |
| Podjetniška svoboda po mnenju nekaterih deležnikov ni absolutna pravica in lahko prevlada interes socialne države. | Le 24ur in Večer potrjujeta, drugi molčijo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Sodišče je presodilo, da je poseg v svobodno pobudo dopusten. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da je sodišče interes socialne države postavilo nad svobodo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Gibanje Svoboda poudarja, da je obvezni zimski regres trajna pravica zaposlenih. | Večina virov trditve ne omenja, le 24ur in Žurnal24 jo potrjujeta. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Gibanje Svoboda je v izjavi potrdilo, da gre za trajno pravico. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Gibanje Svoboda je poudarilo, da je to trajna pravica zaposlenih. | Ni omenjeno |
| OZS vztraja, da bi morala biti božičnica neobvezna za delodajalce. | Samo STA poroča o st | Da: OZS v naslovu in besedilu vztraja pri neobvezni božičnici. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
claims
- Zaposlenim prejetega zimskega regresa za leto 2025 ne bo treba vračati.
- Sodišče ni razveljavilo zakona o zimskem regresu, saj bi to nedopustno poseglo v legitimna pričakovanja zaposlenih.
- Ustavno sodišče je razsodilo, da je bilo lansko izplačilo božičnice v zasebnem sektorju neskladno z ustavo zaradi retroaktivnega učinka.
- Ustavni sodnik Rok Svetlič je v ločenem mnenju ocenil, da bi morala biti obvezna božičnica razglašena za protiustavno v celoti.
- Ustavno sodišče je potrdilo, da sama uvedba obveznega zimskega regresa ni v neskladju z ustavo.
- Vlada in državni zbor nista izkazala javne koristi za retroaktivno veljavnost zakona.
- Pobudo za presojo ustavnosti je vložilo več podjetij na čelu z družbo Boxmark Leather.
- Zakon o zimskem regresu določa izplačilo v višini polovice minimalne plače.
- Podjetniška svoboda po mnenju nekaterih deležnikov ni absolutna pravica in lahko prevlada interes socialne države.
- Gibanje Svoboda poudarja, da je obvezni zimski regres trajna pravica zaposlenih.
- OZS vztraja, da bi morala biti božičnica neobvezna za delodajalce.
key differences
- Gibanje Svoboda poudarja, da je obvezni zimski regres trajna pravica zaposlenih.
- Večina virov trditve ne omenja, le 24ur in Žurnal24 jo potrjujeta.
- OZS vztraja, da bi morala biti božičnica neobvezna za delodajalce.
- Samo STA poroča o st
- Pobudo za presojo ustavnosti je vložilo več podjetij na čelu z družbo Boxmark Leather.
- Večina virov potrjuje, STA in Delo ne omenjata.
- Podjetniška svoboda po mnenju nekaterih deležnikov ni absolutna pravica in lahko prevlada interes socialne države.
- Le 24ur in Večer potrjujeta, drugi molčijo.
- Sodišče ni razveljavilo zakona o zimskem regresu, saj bi to nedopustno poseglo v legitimna pričakovanja zaposlenih.
- Večina potrjuje razlog, nekateri ga izpuščajo ali ne omenjajo.
- Ustavni sodnik Rok Svetlič je v ločenem mnenju ocenil, da bi morala biti obvezna božičnica razglašena za protiustavno v celoti.
- Siol navaja populizem, Delo protiustavnost v osnovi.
- Ustavno sodišče je potrdilo, da sama uvedba obveznega zimskega regresa ni v neskladju z ustavo.
- Vsi viri trditev potrjujejo, brez nasprotij.
- Ustavno sodišče je razsodilo, da je bilo lansko izplačilo božičnice v zasebnem sektorju neskladno z ustavo zaradi retroaktivnega učinka.
- Delo obravnava zimski regres 2025, ne lanske božičnice.
- Vlada in državni zbor nista izkazala javne koristi za retroaktivno veljavnost zakona.
- Vsi viri potrjujejo trditev, STA je ne omenja.
- Zakon o zimskem regresu določa izplačilo v višini polovice minimalne plače.
- Večina virov potrjuje, STA in Delo ne omenjata.
- Zaposlenim prejetega zimskega regresa za leto 2025 ne bo treba vračati.
- STA, Dnevnik in Večer trditve ne omenjajo; drugi jo potrjujejo, a z različno podrobnostmi.
source analyses
- 24ur
- Gibanje Svoboda poudarja, da je obvezni zimski regres trajna pravica zaposlenih.
- Da: Gibanje Svoboda je v izjavi potrdilo, da gre za trajno pravico.
- OZS vztraja, da bi morala biti božičnica neobvezna za delodajalce.
- Ni omenjeno
- Pobudo za presojo ustavnosti je vložilo več podjetij na čelu z družbo Boxmark Leather.
- Da: Članek potrjuje, da je pobudo sprožilo več podjetij z Boxmarkom.
- Podjetniška svoboda po mnenju nekaterih deležnikov ni absolutna pravica in lahko prevlada interes socialne države.
- Da: Sodišče je presodilo, da je poseg v svobodno pobudo dopusten.
- Sodišče ni razveljavilo zakona o zimskem regresu, saj bi to nedopustno poseglo v legitimna pričakovanja zaposlenih.
- Da: Sodišče je sprejelo ugotovitveno odločbo zaradi zaščite pričakovanj.
- Ustavni sodnik Rok Svetlič je v ločenem mnenju ocenil, da bi morala biti obvezna božičnica razglašena za protiustavno v celoti.
- Ni omenjeno
- Ustavno sodišče je potrdilo, da sama uvedba obveznega zimskega regresa ni v neskladju z ustavo.
- Da: Sodišče ni ugotovilo neskladnosti same uvedbe božičnice.
- Ustavno sodišče je razsodilo, da je bilo lansko izplačilo božičnice v zasebnem sektorju neskladno z ustavo zaradi retroaktivnega učinka.
- Da: Sodišče je ugotovilo neskladnost zaradi retroaktivnega učinka.
- Vlada in državni zbor nista izkazala javne koristi za retroaktivno veljavnost zakona.
- Da: Sodišče je navedlo, da javne koristi nista niti poskušala izkazati.
- Zakon o zimskem regresu določa izplačilo v višini polovice minimalne plače.
- Da: Članek navaja, da zakon določa višino polovice minimalne plače.
- Zaposlenim prejetega zimskega regresa za leto 2025 ne bo treba vračati.
- Da: Sodišče je preprečilo razveljavitev, da bi zaščitilo prejeta sredstva.
- Delo
- Gibanje Svoboda poudarja, da je obvezni zimski regres trajna pravica zaposlenih.
- Ni omenjeno
- OZS vztraja, da bi morala biti božičnica neobvezna za delodajalce.
- Ni omenjeno
- Pobudo za presojo ustavnosti je vložilo več podjetij na čelu z družbo Boxmark Leather.
- Ni omenjeno
- Podjetniška svoboda po mnenju nekaterih deležnikov ni absolutna pravica in lahko prevlada interes socialne države.
- Ni omenjeno
- Sodišče ni razveljavilo zakona o zimskem regresu, saj bi to nedopustno poseglo v legitimna pričakovanja zaposlenih.
- Da: Sodišče spornih določb ni razveljavilo zaradi pričakovanj delavcev.
- Ustavni sodnik Rok Svetlič je v ločenem mnenju ocenil, da bi morala biti obvezna božičnica razglašena za protiustavno v celoti.
- Da: Svetlič meni, da bi morala biti razglašena za protiustavno v osnovi.
- Ustavno sodišče je potrdilo, da sama uvedba obveznega zimskega regresa ni v neskladju z ustavo.
- Da: Sodišče je presodilo, da obvezna ureditev v drugih delih ni protiustavna.
- Ustavno sodišče je razsodilo, da je bilo lansko izplačilo božičnice v zasebnem sektorju neskladno z ustavo zaradi retroaktivnega učinka.
- Delno: Članek govori o zimskem regresu za leto 2025, ne o lanski božičnici.
- Vlada in državni zbor nista izkazala javne koristi za retroaktivno veljavnost zakona.
- Da: Sodišče je ugotovilo, da nista izkazala javne koristi za retroaktivnost.
- Zakon o zimskem regresu določa izplačilo v višini polovice minimalne plače.
- Ni omenjeno
- Zaposlenim prejetega zimskega regresa za leto 2025 ne bo treba vračati.
- Da: Odločba ne zahteva vračila že izplačanega zimskega regresa.
- Dnevnik
- Gibanje Svoboda poudarja, da je obvezni zimski regres trajna pravica zaposlenih.
- Ni omenjeno
- OZS vztraja, da bi morala biti božičnica neobvezna za delodajalce.
- Ni omenjeno
- Pobudo za presojo ustavnosti je vložilo več podjetij na čelu z družbo Boxmark Leather.
- Da: Članek potrjuje, da je pobudo sprožilo več podjetij z Boxmarkom.
- Podjetniška svoboda po mnenju nekaterih deležnikov ni absolutna pravica in lahko prevlada interes socialne države.
- Ni omenjeno
- Sodišče ni razveljavilo zakona o zimskem regresu, saj bi to nedopustno poseglo v legitimna pričakovanja zaposlenih.
- Delno: Sodišče zakona ni razveljavilo, a razlog ni eksplicitno naveden.
- Ustavni sodnik Rok Svetlič je v ločenem mnenju ocenil, da bi morala biti obvezna božičnica razglašena za protiustavno v celoti.
- Ni omenjeno
- Ustavno sodišče je potrdilo, da sama uvedba obveznega zimskega regresa ni v neskladju z ustavo.
- Da: Sodišče ni ugotovilo neskladnosti same uvedbe regresa.
- Ustavno sodišče je razsodilo, da je bilo lansko izplačilo božičnice v zasebnem sektorju neskladno z ustavo zaradi retroaktivnega učinka.
- Da: Sodišče je presodilo, da je izplačilo neskladno zaradi retroaktivnosti.
- Vlada in državni zbor nista izkazala javne koristi za retroaktivno veljavnost zakona.
- Da: Sodišče je ugotovilo, da javne koristi nista niti poskušala izkazati.
- Zakon o zimskem regresu določa izplačilo v višini polovice minimalne plače.
- Da: Članek navaja, da zakon določa regres v višini polovice min. plače.
- Zaposlenim prejetega zimskega regresa za leto 2025 ne bo treba vračati.
- Ni omenjeno
- RTV Slovenija
- Gibanje Svoboda poudarja, da je obvezni zimski regres trajna pravica zaposlenih.
- Ni omenjeno
- OZS vztraja, da bi morala biti božičnica neobvezna za delodajalce.
- Ni omenjeno
- Pobudo za presojo ustavnosti je vložilo več podjetij na čelu z družbo Boxmark Leather.
- Da: Članek navaja, da je pobudo sprožilo več podjetij na čelu z Boxmark.
- Podjetniška svoboda po mnenju nekaterih deležnikov ni absolutna pravica in lahko prevlada interes socialne države.
- Ni omenjeno
- Sodišče ni razveljavilo zakona o zimskem regresu, saj bi to nedopustno poseglo v legitimna pričakovanja zaposlenih.
- Da: Sodišče je sprejelo ugotovitveno odločbo zaradi pričakovanj.
- Ustavni sodnik Rok Svetlič je v ločenem mnenju ocenil, da bi morala biti obvezna božičnica razglašena za protiustavno v celoti.
- Ni omenjeno
- Ustavno sodišče je potrdilo, da sama uvedba obveznega zimskega regresa ni v neskladju z ustavo.
- Da: Sodišče ni ugotovilo neustavnosti glede same uvedbe.
- Ustavno sodišče je razsodilo, da je bilo lansko izplačilo božičnice v zasebnem sektorju neskladno z ustavo zaradi retroaktivnega učinka.
- Da: Sodišče je ugotovilo neskladnost zaradi retroaktivnega učinka.
- Vlada in državni zbor nista izkazala javne koristi za retroaktivno veljavnost zakona.
- Da: Sodišče je ugotovilo, da javne koristi nista niti poskušala izkazati.
- Zakon o zimskem regresu določa izplačilo v višini polovice minimalne plače.
- Da: Članek navaja, da zakon določa višino polovice minimalne plače.
- Zaposlenim prejetega zimskega regresa za leto 2025 ne bo treba vračati.
- Da: Sodišče je odločilo, da izplačila ne bodo preklicana.
- STA
- Gibanje Svoboda poudarja, da je obvezni zimski regres trajna pravica zaposlenih.
- Ni omenjeno
- OZS vztraja, da bi morala biti božičnica neobvezna za delodajalce.
- Da: OZS v naslovu in besedilu vztraja pri neobvezni božičnici.
- Pobudo za presojo ustavnosti je vložilo več podjetij na čelu z družbo Boxmark Leather.
- Ni omenjeno
- Podjetniška svoboda po mnenju nekaterih deležnikov ni absolutna pravica in lahko prevlada interes socialne države.
- Ni omenjeno
- Sodišče ni razveljavilo zakona o zimskem regresu, saj bi to nedopustno poseglo v legitimna pričakovanja zaposlenih.
- Ni omenjeno
- Ustavni sodnik Rok Svetlič je v ločenem mnenju ocenil, da bi morala biti obvezna božičnica razglašena za protiustavno v celoti.
- Ni omenjeno
- Ustavno sodišče je potrdilo, da sama uvedba obveznega zimskega regresa ni v neskladju z ustavo.
- Ni omenjeno
- Ustavno sodišče je razsodilo, da je bilo lansko izplačilo božičnice v zasebnem sektorju neskladno z ustavo zaradi retroaktivnega učinka.
- Da: Sodišče je razveljavilo del zakona, ki učinkuje za nazaj.
- Vlada in državni zbor nista izkazala javne koristi za retroaktivno veljavnost zakona.
- Ni omenjeno
- Zakon o zimskem regresu določa izplačilo v višini polovice minimalne plače.
- Ni omenjeno
- Zaposlenim prejetega zimskega regresa za leto 2025 ne bo treba vračati.
- Ni omenjeno
- SiOL
- Gibanje Svoboda poudarja, da je obvezni zimski regres trajna pravica zaposlenih.
- Ni omenjeno
- OZS vztraja, da bi morala biti božičnica neobvezna za delodajalce.
- Ni omenjeno
- Pobudo za presojo ustavnosti je vložilo več podjetij na čelu z družbo Boxmark Leather.
- Da: Boxmark Leather je naveden kot prvi med vlagatelji pobude.
- Podjetniška svoboda po mnenju nekaterih deležnikov ni absolutna pravica in lahko prevlada interes socialne države.
- Ni omenjeno
- Sodišče ni razveljavilo zakona o zimskem regresu, saj bi to nedopustno poseglo v legitimna pričakovanja zaposlenih.
- Da: Sodišče ni razveljavilo zakona zaradi varstva pričakovanj.
- Ustavni sodnik Rok Svetlič je v ločenem mnenju ocenil, da bi morala biti obvezna božičnica razglašena za protiustavno v celoti.
- Delno: Navedeno je, da je glasoval proti in opozarjal na populizem.
- Ustavno sodišče je potrdilo, da sama uvedba obveznega zimskega regresa ni v neskladju z ustavo.
- Da: Sodišče ni ugotovilo neskladnosti same uvedbe božičnice.
- Ustavno sodišče je razsodilo, da je bilo lansko izplačilo božičnice v zasebnem sektorju neskladno z ustavo zaradi retroaktivnega učinka.
- Da: Članek navaja, da je izplačilo neskladno zaradi retroaktivnosti.
- Vlada in državni zbor nista izkazala javne koristi za retroaktivno veljavnost zakona.
- Da: Članek izrecno navaja, da javne koristi nista niti poskušala izkazati.
- Zakon o zimskem regresu določa izplačilo v višini polovice minimalne plače.
- Da: Članek potrjuje višino regresa v višini polovice minimalne plače.
- Zaposlenim prejetega zimskega regresa za leto 2025 ne bo treba vračati.
- Delno: Implicitno izhaja iz varstva legitimnih pričakovanj zaposlenih.
- Slovenske Novice
- Gibanje Svoboda poudarja, da je obvezni zimski regres trajna pravica zaposlenih.
- Ni omenjeno
- OZS vztraja, da bi morala biti božičnica neobvezna za delodajalce.
- Ni omenjeno
- Pobudo za presojo ustavnosti je vložilo več podjetij na čelu z družbo Boxmark Leather.
- Da: Članek izrecno navaja to družbo kot vodilno pri pobudi.
- Podjetniška svoboda po mnenju nekaterih deležnikov ni absolutna pravica in lahko prevlada interes socialne države.
- Ni omenjeno
- Sodišče ni razveljavilo zakona o zimskem regresu, saj bi to nedopustno poseglo v legitimna pričakovanja zaposlenih.
- Da: Sodišče je sprejelo ugotovitveno odločbo, da ne poseže v pričakovanja.
- Ustavni sodnik Rok Svetlič je v ločenem mnenju ocenil, da bi morala biti obvezna božičnica razglašena za protiustavno v celoti.
- Ni omenjeno
- Ustavno sodišče je potrdilo, da sama uvedba obveznega zimskega regresa ni v neskladju z ustavo.
- Da: Sodišče ni ugotovilo neskladnosti same uvedbe božičnice.
- Ustavno sodišče je razsodilo, da je bilo lansko izplačilo božičnice v zasebnem sektorju neskladno z ustavo zaradi retroaktivnega učinka.
- Da: Sodišče je ugotovilo neskladnost zaradi neutemeljenega retroaktivnega učinka.
- Vlada in državni zbor nista izkazala javne koristi za retroaktivno veljavnost zakona.
- Da: Članek navaja, da javne koristi nista niti poskušala izkazati.
- Zakon o zimskem regresu določa izplačilo v višini polovice minimalne plače.
- Da: Članek navaja, da zakon določa regres v višini polovice minimalne plače.
- Zaposlenim prejetega zimskega regresa za leto 2025 ne bo treba vračati.
- Delno: Implicitno izhaja iz navedbe, da bi razveljavitev posegla v pričakovanja.
- Svet24
- Gibanje Svoboda poudarja, da je obvezni zimski regres trajna pravica zaposlenih.
- Ni omenjeno
- OZS vztraja, da bi morala biti božičnica neobvezna za delodajalce.
- Ni omenjeno
- Pobudo za presojo ustavnosti je vložilo več podjetij na čelu z družbo Boxmark Leather.
- Da: Članek navaja, da je pobudo sprožilo več podjetij, vključno z Boxmark.
- Podjetniška svoboda po mnenju nekaterih deležnikov ni absolutna pravica in lahko prevlada interes socialne države.
- Ni omenjeno
- Sodišče ni razveljavilo zakona o zimskem regresu, saj bi to nedopustno poseglo v legitimna pričakovanja zaposlenih.
- Da: Sodišče je sprejelo ugotovitveno odločbo zaradi varstva pričakovanj.
- Ustavni sodnik Rok Svetlič je v ločenem mnenju ocenil, da bi morala biti obvezna božičnica razglašena za protiustavno v celoti.
- Ni omenjeno
- Ustavno sodišče je potrdilo, da sama uvedba obveznega zimskega regresa ni v neskladju z ustavo.
- Da: Sodišče ni ugotovilo neskladnosti same uvedbe regresa.
- Ustavno sodišče je razsodilo, da je bilo lansko izplačilo božičnice v zasebnem sektorju neskladno z ustavo zaradi retroaktivnega učinka.
- Da: Sodišče je ugotovilo neskladnost zaradi retroaktivnega učinka.
- Vlada in državni zbor nista izkazala javne koristi za retroaktivno veljavnost zakona.
- Da: Sodišče je ugotovilo, da javne koristi nista niti poskušala izkazati.
- Zakon o zimskem regresu določa izplačilo v višini polovice minimalne plače.
- Da: Članek potrjuje, da zakon določa regres v višini polovice min. plače.
- Zaposlenim prejetega zimskega regresa za leto 2025 ne bo treba vračati.
- Delno: Sodišče je navedlo, da bi razveljavitev posegla v prejeta sredstva.
- Večer
- Gibanje Svoboda poudarja, da je obvezni zimski regres trajna pravica zaposlenih.
- Ni omenjeno
- OZS vztraja, da bi morala biti božičnica neobvezna za delodajalce.
- Ni omenjeno
- Pobudo za presojo ustavnosti je vložilo več podjetij na čelu z družbo Boxmark Leather.
- Da: Članek potrjuje, da je pobudo sprožilo več podjetij na čelu z Boxmark.
- Podjetniška svoboda po mnenju nekaterih deležnikov ni absolutna pravica in lahko prevlada interes socialne države.
- Da: Članek navaja, da je sodišče interes socialne države postavilo nad svobodo.
- Sodišče ni razveljavilo zakona o zimskem regresu, saj bi to nedopustno poseglo v legitimna pričakovanja zaposlenih.
- Delno: Članek navaja, da ukrepa ni razveljavilo, a ne navaja tega razloga.
- Ustavni sodnik Rok Svetlič je v ločenem mnenju ocenil, da bi morala biti obvezna božičnica razglašena za protiustavno v celoti.
- Ni omenjeno
- Ustavno sodišče je potrdilo, da sama uvedba obveznega zimskega regresa ni v neskladju z ustavo.
- Da: Članek navaja, da sodišče ni ugotovilo neskladnosti same uvedbe.
- Ustavno sodišče je razsodilo, da je bilo lansko izplačilo božičnice v zasebnem sektorju neskladno z ustavo zaradi retroaktivnega učinka.
- Da: Članek potrjuje neskladnost zaradi neutemeljenega retroaktivnega učinka.
- Vlada in državni zbor nista izkazala javne koristi za retroaktivno veljavnost zakona.
- Da: Članek izrecno navaja, da je sodišče ugotovilo pomanjkanje izkazane koristi.
- Zakon o zimskem regresu določa izplačilo v višini polovice minimalne plače.
- Da: Članek navaja, da zakon določa izplačilo v višini polovice minimalne plače.
- Zaposlenim prejetega zimskega regresa za leto 2025 ne bo treba vračati.
- Ni omenjeno
- Žurnal24
- Gibanje Svoboda poudarja, da je obvezni zimski regres trajna pravica zaposlenih.
- Da: Gibanje Svoboda je poudarilo, da je to trajna pravica zaposlenih.
- OZS vztraja, da bi morala biti božičnica neobvezna za delodajalce.
- Ni omenjeno
- Pobudo za presojo ustavnosti je vložilo več podjetij na čelu z družbo Boxmark Leather.
- Da: Članek potrjuje, da je pobudo sprožilo več podjetij na čelu z Boxmark Leather.
- Podjetniška svoboda po mnenju nekaterih deležnikov ni absolutna pravica in lahko prevlada interes socialne države.
- Ni omenjeno
- Sodišče ni razveljavilo zakona o zimskem regresu, saj bi to nedopustno poseglo v legitimna pričakovanja zaposlenih.
- Da: Sodišče je sprejelo ugotovitveno odločbo, da ne poseže v pričakovanja zaposlenih.
- Ustavni sodnik Rok Svetlič je v ločenem mnenju ocenil, da bi morala biti obvezna božičnica razglašena za protiustavno v celoti.
- Ni omenjeno
- Ustavno sodišče je potrdilo, da sama uvedba obveznega zimskega regresa ni v neskladju z ustavo.
- Da: Sodišče ni ugotovilo neskladnosti same uvedbe božičnice oz. regresa.
- Ustavno sodišče je razsodilo, da je bilo lansko izplačilo božičnice v zasebnem sektorju neskladno z ustavo zaradi retroaktivnega učinka.
- Da: Sodišče je ugotovilo neskladnost zaradi neutemeljenega retroaktivnega učinka.
- Vlada in državni zbor nista izkazala javne koristi za retroaktivno veljavnost zakona.
- Da: Članek navaja, da javne koristi nista niti poskušala izkazati.
- Zakon o zimskem regresu določa izplačilo v višini polovice minimalne plače.
- Ni omenjeno
- Zaposlenim prejetega zimskega regresa za leto 2025 ne bo treba vračati.
- Da: Članek izrecno navaja, da zaposlenim božičnice ne bo treba vračati.
Analiza sentimenta
| Entiteta | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | 24ur | Delo | Dnevnik | Večer | Slovenske Novice | SiOL | Žurnal24 | Svet24 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Ustavno sodišče Republike Slovenije | Večer edini pozitivno vrednoti odločitev, ostali so nevtralni. | Nevtralno: omenjeno kot izdajatelj odločbe, brez vrednotenja | Nevtralno: sodišče opisano kot odločevalec brez vrednotenja | Nevtralno: sodišče je odločalo in izdalo ugotovitveno odločbo brez vrednotenja | Nevtralno: sodišče je izreklo odločitev, ki je opisana brez pohvale ali kritike | Nevtralno: navedena njegova odločitev, brez meta-vrednotenja avtorja članka. | Pozitivno: avtor citira Zorka, ki odločitev označi kot potrditev legitimne pravice in socialne države | Nevtralno: opisano kot organ, ki je odločal o ustavnosti, brez vrednotenja | Nevtralno: opisana je odločitev sodišča brez vrednotenja | Nevtralno: sodišče je odločalo in presodilo, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: sodišče je opisano kot odločevalec, brez meta-vrednotenja |
| Državni zbor Republike Slovenije | Večina virov negativno, Žurnal24 nevtralno. | Ni omenjeno | Negativno: ustavno sodišče ugotovi neizkazano javno korist | Negativno: avtor navaja, da DZ ni poskušal izkazati javne koristi za retroaktivnost | Negativno: sodišče očita, da ni izkazal javne koristi za retroaktivnost | Negativno: omenjen kot tisti, ki ni izkazal javne koristi za retroaktivnost. | Negativno: avtor navaja, da DZ ni izkazal javne koristi za retroaktivnost | Negativno: ni izkazal javne koristi za retroaktivnost | Negativno: omenjen, da ni izkazal javne koristi za retroaktivnost | Nevtralno: omenjen kot zakonodajalec, brez vrednotenja | Negativno: omenjen kot neuspešen pri izkazovanju javne koristi |
| Vlada Republike Slovenije | Večina virov negativna, Žurnal24 edini nevtralen. | Ni omenjeno | Negativno: ustavno sodišče ugotovi neizkazano javno korist | Negativno: avtor navaja, da vlada ni poskušala izkazati javne koristi za retroaktivnost | Negativno: sodišče očita, da ni izkazala javne koristi za retroaktivnost | Negativno: citirano, da je ravnala samovoljno in v predvolilne namene. | Negativno: avtor navaja, da vlada ni poskušala izkazati javne koristi | Negativno: ni poskušala izkazati javne koristi za povratno učinkovanje | Negativno: omenjena, da ni poskušala izkazati javne koristi | Nevtralno: omenjena v kontekstu neizkazane javne koristi, brez meta-vrednotenja | Negativno: omenjena kot neuspešna pri izkazovanju javne koristi |
| Boxmark Leather | Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot pobudnik brez meta-vrednotenja | Nevtralno: omenjeno kot pobudnik presoje, brez meta-vrednotenja | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot pobudnik, brez vrednotenja avtorja. | Nevtralno: omenjen kot pobudnik presoje ustavnosti brez vrednotenja | Nevtralno: navedeno kot eden od pobudnikov, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot pobudnik brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot pobudnik, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeno kot pobudnik, brez vrednotenja |
| Rok Svetlič | Večina virov ga ne omenja, le Delo in SiOL nevtralno poročata o njegovem odklonilnem mnenju. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: ustavni sodnik je podal odklonilno mnenje, ni meta-vrednoten | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: citiran kot sodnik, ki je glasoval proti, brez meta-vrednotenja | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Gibanje Svoboda | Večina virov ne omenja; le 24ur in Žurnal24 poročata nevtralno. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: citirani so brez meta-vrednotenja avtorja | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: citirani brez meta-vrednotenja avtorja | Ni omenjeno |
| OZS (Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije) | Samo STA poroča, drugi viri ignorirajo. | Nevtralno: sporoča svoje stališče, brez meta-vrednotenja | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Marjan Trobiš | Samo Dnevnik ga omenja, nevtralno kot govorca. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: le citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Andrej Zorko | Samo Večer ga navaja nevtralno, drugi viri ga ne omenjajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja avtorja | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Združenje delodajalcev Slovenije | Siol edini omenja, nevtralno. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot pobudnik brez vrednotenja | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Iskra | Večina virov molči, SiOL jo omenja zgolj nevtralno. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot pobudnik brez vrednotenja | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Hofer | Večina virov ne omenja, SiOL nevtralno. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot pobudnik brez vrednotenja | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Turistična agencija Sonček | Večina virov ne omenja; SiOL edini nevtralno. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot pobudnik brez vrednotenja | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
entities
- Ustavno sodišče Republike Slovenije
- Državni zbor Republike Slovenije
- Vlada Republike Slovenije
- Boxmark Leather
- Rok Svetlič
- Gibanje Svoboda
- OZS (Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije)
- Marjan Trobiš
- Andrej Zorko
- Združenje delodajalcev Slovenije
- Iskra
- Hofer
- Turistična agencija Sonček
key differences
- Andrej Zorko
- Samo Večer ga navaja nevtralno, drugi viri ga ne omenjajo.
- Boxmark Leather
- Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu.
- Državni zbor Republike Slovenije
- Večina virov negativno, Žurnal24 nevtralno.
- Gibanje Svoboda
- Večina virov ne omenja; le 24ur in Žurnal24 poročata nevtralno.
- Hofer
- Večina virov ne omenja, SiOL nevtralno.
- Iskra
- Večina virov molči, SiOL jo omenja zgolj nevtralno.
- Marjan Trobiš
- Samo Dnevnik ga omenja, nevtralno kot govorca.
- OZS (Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije)
- Samo STA poroča, drugi viri ignorirajo.
- Rok Svetlič
- Večina virov ga ne omenja, le Delo in SiOL nevtralno poročata o njegovem odklonilnem mnenju.
- Turistična agencija Sonček
- Večina virov ne omenja; SiOL edini nevtralno.
- Ustavno sodišče Republike Slovenije
- Večer edini pozitivno vrednoti odločitev, ostali so nevtralni.
- Vlada Republike Slovenije
- Večina virov negativna, Žurnal24 edini nevtralen.
- Združenje delodajalcev Slovenije
- Siol edini omenja, nevtralno.
source analyses
- 24ur
- Andrej Zorko
- Ni omenjeno
- Boxmark Leather
- Nevtralno: omenjeno kot pobudnik presoje, brez meta-vrednotenja
- Državni zbor Republike Slovenije
- Negativno: avtor navaja, da DZ ni poskušal izkazati javne koristi za retroaktivnost
- Gibanje Svoboda
- Nevtralno: citirani so brez meta-vrednotenja avtorja
- Hofer
- Ni omenjeno
- Iskra
- Ni omenjeno
- Marjan Trobiš
- Ni omenjeno
- OZS (Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije)
- Ni omenjeno
- Rok Svetlič
- Ni omenjeno
- Turistična agencija Sonček
- Ni omenjeno
- Ustavno sodišče Republike Slovenije
- Nevtralno: sodišče je odločalo in izdalo ugotovitveno odločbo brez vrednotenja
- Vlada Republike Slovenije
- Negativno: avtor navaja, da vlada ni poskušala izkazati javne koristi za retroaktivnost
- Združenje delodajalcev Slovenije
- Ni omenjeno
- Delo
- Andrej Zorko
- Ni omenjeno
- Boxmark Leather
- Ni omenjeno
- Državni zbor Republike Slovenije
- Negativno: sodišče očita, da ni izkazal javne koristi za retroaktivnost
- Gibanje Svoboda
- Ni omenjeno
- Hofer
- Ni omenjeno
- Iskra
- Ni omenjeno
- Marjan Trobiš
- Ni omenjeno
- OZS (Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije)
- Ni omenjeno
- Rok Svetlič
- Nevtralno: ustavni sodnik je podal odklonilno mnenje, ni meta-vrednoten
- Turistična agencija Sonček
- Ni omenjeno
- Ustavno sodišče Republike Slovenije
- Nevtralno: sodišče je izreklo odločitev, ki je opisana brez pohvale ali kritike
- Vlada Republike Slovenije
- Negativno: sodišče očita, da ni izkazala javne koristi za retroaktivnost
- Združenje delodajalcev Slovenije
- Ni omenjeno
- Dnevnik
- Andrej Zorko
- Ni omenjeno
- Boxmark Leather
- Nevtralno: omenjen kot pobudnik, brez vrednotenja avtorja.
- Državni zbor Republike Slovenije
- Negativno: omenjen kot tisti, ki ni izkazal javne koristi za retroaktivnost.
- Gibanje Svoboda
- Ni omenjeno
- Hofer
- Ni omenjeno
- Iskra
- Ni omenjeno
- Marjan Trobiš
- Nevtralno: le citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja.
- OZS (Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije)
- Ni omenjeno
- Rok Svetlič
- Ni omenjeno
- Turistična agencija Sonček
- Ni omenjeno
- Ustavno sodišče Republike Slovenije
- Nevtralno: navedena njegova odločitev, brez meta-vrednotenja avtorja članka.
- Vlada Republike Slovenije
- Negativno: citirano, da je ravnala samovoljno in v predvolilne namene.
- Združenje delodajalcev Slovenije
- Ni omenjeno
- RTV Slovenija
- Andrej Zorko
- Ni omenjeno
- Boxmark Leather
- Nevtralno: omenjen kot pobudnik brez meta-vrednotenja
- Državni zbor Republike Slovenije
- Negativno: ustavno sodišče ugotovi neizkazano javno korist
- Gibanje Svoboda
- Ni omenjeno
- Hofer
- Ni omenjeno
- Iskra
- Ni omenjeno
- Marjan Trobiš
- Ni omenjeno
- OZS (Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije)
- Ni omenjeno
- Rok Svetlič
- Ni omenjeno
- Turistična agencija Sonček
- Ni omenjeno
- Ustavno sodišče Republike Slovenije
- Nevtralno: sodišče opisano kot odločevalec brez vrednotenja
- Vlada Republike Slovenije
- Negativno: ustavno sodišče ugotovi neizkazano javno korist
- Združenje delodajalcev Slovenije
- Ni omenjeno
- STA
- Andrej Zorko
- Ni omenjeno
- Boxmark Leather
- Ni omenjeno
- Državni zbor Republike Slovenije
- Ni omenjeno
- Gibanje Svoboda
- Ni omenjeno
- Hofer
- Ni omenjeno
- Iskra
- Ni omenjeno
- Marjan Trobiš
- Ni omenjeno
- OZS (Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije)
- Nevtralno: sporoča svoje stališče, brez meta-vrednotenja
- Rok Svetlič
- Ni omenjeno
- Turistična agencija Sonček
- Ni omenjeno
- Ustavno sodišče Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjeno kot izdajatelj odločbe, brez vrednotenja
- Vlada Republike Slovenije
- Ni omenjeno
- Združenje delodajalcev Slovenije
- Ni omenjeno
- SiOL
- Andrej Zorko
- Ni omenjeno
- Boxmark Leather
- Nevtralno: omenjen kot pobudnik brez vrednotenja
- Državni zbor Republike Slovenije
- Negativno: omenjen, da ni izkazal javne koristi za retroaktivnost
- Gibanje Svoboda
- Ni omenjeno
- Hofer
- Nevtralno: omenjen kot pobudnik brez vrednotenja
- Iskra
- Nevtralno: omenjen kot pobudnik brez vrednotenja
- Marjan Trobiš
- Ni omenjeno
- OZS (Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije)
- Ni omenjeno
- Rok Svetlič
- Nevtralno: citiran kot sodnik, ki je glasoval proti, brez meta-vrednotenja
- Turistična agencija Sonček
- Nevtralno: omenjen kot pobudnik brez vrednotenja
- Ustavno sodišče Republike Slovenije
- Nevtralno: opisana je odločitev sodišča brez vrednotenja
- Vlada Republike Slovenije
- Negativno: omenjena, da ni poskušala izkazati javne koristi
- Združenje delodajalcev Slovenije
- Nevtralno: omenjen kot pobudnik brez vrednotenja
- Slovenske Novice
- Andrej Zorko
- Ni omenjeno
- Boxmark Leather
- Nevtralno: navedeno kot eden od pobudnikov, brez vrednotenja
- Državni zbor Republike Slovenije
- Negativno: ni izkazal javne koristi za retroaktivnost
- Gibanje Svoboda
- Ni omenjeno
- Hofer
- Ni omenjeno
- Iskra
- Ni omenjeno
- Marjan Trobiš
- Ni omenjeno
- OZS (Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije)
- Ni omenjeno
- Rok Svetlič
- Ni omenjeno
- Turistična agencija Sonček
- Ni omenjeno
- Ustavno sodišče Republike Slovenije
- Nevtralno: opisano kot organ, ki je odločal o ustavnosti, brez vrednotenja
- Vlada Republike Slovenije
- Negativno: ni poskušala izkazati javne koristi za povratno učinkovanje
- Združenje delodajalcev Slovenije
- Ni omenjeno
- Svet24
- Andrej Zorko
- Ni omenjeno
- Boxmark Leather
- Nevtralno: omenjeno kot pobudnik, brez vrednotenja
- Državni zbor Republike Slovenije
- Negativno: omenjen kot neuspešen pri izkazovanju javne koristi
- Gibanje Svoboda
- Ni omenjeno
- Hofer
- Ni omenjeno
- Iskra
- Ni omenjeno
- Marjan Trobiš
- Ni omenjeno
- OZS (Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije)
- Ni omenjeno
- Rok Svetlič
- Ni omenjeno
- Turistična agencija Sonček
- Ni omenjeno
- Ustavno sodišče Republike Slovenije
- Nevtralno: sodišče je opisano kot odločevalec, brez meta-vrednotenja
- Vlada Republike Slovenije
- Negativno: omenjena kot neuspešna pri izkazovanju javne koristi
- Združenje delodajalcev Slovenije
- Ni omenjeno
- Večer
- Andrej Zorko
- Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja avtorja
- Boxmark Leather
- Nevtralno: omenjen kot pobudnik presoje ustavnosti brez vrednotenja
- Državni zbor Republike Slovenije
- Negativno: avtor navaja, da DZ ni izkazal javne koristi za retroaktivnost
- Gibanje Svoboda
- Ni omenjeno
- Hofer
- Ni omenjeno
- Iskra
- Ni omenjeno
- Marjan Trobiš
- Ni omenjeno
- OZS (Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije)
- Ni omenjeno
- Rok Svetlič
- Ni omenjeno
- Turistična agencija Sonček
- Ni omenjeno
- Ustavno sodišče Republike Slovenije
- Pozitivno: avtor citira Zorka, ki odločitev označi kot potrditev legitimne pravice in socialne države
- Vlada Republike Slovenije
- Negativno: avtor navaja, da vlada ni poskušala izkazati javne koristi
- Združenje delodajalcev Slovenije
- Ni omenjeno
- Žurnal24
- Andrej Zorko
- Ni omenjeno
- Boxmark Leather
- Nevtralno: omenjen kot pobudnik, brez vrednotenja
- Državni zbor Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjen kot zakonodajalec, brez vrednotenja
- Gibanje Svoboda
- Nevtralno: citirani brez meta-vrednotenja avtorja
- Hofer
- Ni omenjeno
- Iskra
- Ni omenjeno
- Marjan Trobiš
- Ni omenjeno
- OZS (Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije)
- Ni omenjeno
- Rok Svetlič
- Ni omenjeno
- Turistična agencija Sonček
- Ni omenjeno
- Ustavno sodišče Republike Slovenije
- Nevtralno: sodišče je odločalo in presodilo, brez meta-vrednotenja
- Vlada Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjena v kontekstu neizkazane javne koristi, brez meta-vrednotenja
- Združenje delodajalcev Slovenije
- Ni omenjeno
Scenariji
- scenarios
- description
- Državni zbor na podlagi ugotovitvene odločbe ustavnega sodišča prilagodi zakonodajo, da ta ne vsebuje več retroaktivnih določb. To podjetjem, kot je Boxmark Leather, zagotavlja predvidljivejše poslovno okolje, hkrati pa ohranja pravico do zimskega regresa.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- Vlada sprejme popravke zakona za večjo pravno varnost
- valence
- positive
- description
- Kljub ugotovljeni neustavnosti dela zakona, zakonodajalec ne sprejme nobenih vsebinskih sprememb, saj sodišče ni razveljavilo same pravice. OZS in delodajalci se morajo prilagoditi obstoječemu modelu, ki postaja ustaljena praksa.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- long
- title
- Status quo: Božičnica ostaja obvezna brez sprememb
- valence
- neutral
- description
- Zaradi odločitve ustavnega sodišča, ki ni razveljavilo obveznosti, se zaostrijo odnosi med Združenjem delodajalcev Slovenije in sindikati. Delodajalci napovedujejo nove pravne izzive, kar vodi v dolgotrajno negotovost glede prihodnjih izplačil.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- Povečanje napetosti med delodajalci in sindikati
- valence
- negative
- description
- Vlada po pritisku gospodarskih združenj uvede mehanizem, ki omogoča delodajalcem izplačilo regresa glede na dejansko poslovanje podjetja. To ohranja socialno varnost delavcev, a zmanjšuje administrativno in finančno breme za podjetja.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- mid
- title
- Socialni dialog privede do fleksibilnejše ureditve regresa
- valence
- positive
- description
- Zaradi ugotovljene neustavnosti pri izračunu za leto 2025 delavci, ki so prejeli nižji regres, sprožijo množične tožbe. Delodajalci in sodni sistem se soočajo z administrativnim kaosom pri reševanju posamičnih primerov.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- short
- title
- Sodišča preplavljena z individualnimi zahtevki
- valence
- neutral
- description
- Podjetja, kot so Iskra, Hofer in drugi pobudniki ustavne presoje, zaradi obveznega zimskega regresa zmanjšajo obseg prostovoljnih božičnic ali drugih ugodnosti, da bi nadomestila prisilne stroške.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- long
- title
- Krčenje bonusov in drugih ugodnosti v zasebnem sektorju
- valence
- negative
- description
- Politični odziv na odločitev ustavnega sodišča sproži širšo razpravo o omejitvah posegov države v gospodarstvo, kar vodi do sprejetja nove zakonodaje, ki bolje ščiti avtonomijo podjetij pri nagrajevanju.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Sprejem novega zakona o svobodni gospodarski pobudi
- valence
- positive
- description
- Vlada ustanovi posebno komisijo, v kateri sodelujejo predstavniki OZS in sindikatov, da bi reševali spore glede zimskega regresa. Komisija deluje kot posrednik, a redko doseže soglasje, kar ohranja mešano stanje.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- mid
- title
- Ustanovitev arbitražne komisije za odpravo neskladij
- valence
- neutral
- description
- Sindikati organizirajo proteste, ker vlada po odločitvi ustavnega sodišča razmišlja o spremembi zakona v smeri znižanja pravic. To povzroči gospodarsko škodo in zaustavitev proizvodnje v večjih podjetjih.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- short
- title
- Val stavk zaradi neustrezne implementacije odločbe
- valence
- negative
Viri
- articles
- article order
- 16
- body
- Ljubljana, 21. oktobra (STA) - Odločba ustavnega sodišča, skladno s katero je obvezna božičnica v delu, ki učinkuje za nazaj, v neskladju z ustavo, je pričakovana, so po seji upravnega odbora sporočili iz OZS. "Ves čas smo opozarjali, da so dodatne obveznosti 'čez noč' za ...
- language
- slv
- published at
- 2026-10-21T15:01:02
- source
- STA
- title
- V OZS po odločitvi ustavnega sodišča vztrajajo, da bi morala biti božičnica neobvezna
- url
- https://www.sta.si/3613335/
- article order
- 5
- body
- V okviru obvezne božičnice oz. zimskega regresa so lani vsi zaposleni prejeli 638,86 evra Lansko izplačilo božičnice zaposlenim, ki niso javni uslužbenci, je bilo zaradi retroaktivnega učinka po mnenju ustavnega sodišča neskladno z ustavo. Ukrep sicer ni razveljavljen, sodišče pa tudi ni ugotovilo neustavnosti glede same uvedbe božičnice. Ustavno sodišče je odločalo o pobudi za presojo ustavnosti, ki jo je sprožilo več podjetij na čelu z družbo Boxmark Leather. Ta so na podlagi domnevne neskladnosti z več členi ustave izpodbijali novembra lani sprejet in uveljavljen zakon o pravici do zimskega regresa oz. božičnice ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Ta določa, da ima delavec pravico do zimskega regresa v višini polovice minimalne plače, izplačan pa mora biti v denarni obliki. Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do sorazmernega dela zimskega regresa glede na obdobje zaposlitve pri posameznem delodajalcu. Delodajalec zimski regres izplača najpozneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja za izplačilo plače za mesec november tekočega koledarskega leta. Kljub ugotovljeni neustavnosti, izplačila ne bodo preklicana Ustavno sodišče je odločilo, da sta 2. in 3. člen zakona, ki urejata upravičence do zimskega regresa in božičnice ter način izplačila, v neskladju z ustavo, ko se nanašata na izplačilo zimskega regresa za leto 2025 delavcem, ki niso zaposleni v javnem sektorju na podlagi zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Ugotovilo je namreč, da delujeta retroaktivno, saj so bili do zimskega regresa za leto 2025 upravičeni delavci, ki so bili v delovnem razmerju vsaj en dan v koledarskem letu. Ker pa DZ in vlada javne koristi za povratno učinkovanje izpodbijane ureditve nista niti poskušala izkazati, zakon v tem delu ne izpolnjuje pogoja javne koristi, ki ga za izjemoma dopustno povratno učinkovanje zakona predpisuje drugi odstavek 155. člena ustave. Izpodbijani določbi sta torej v neskladju s tem členom ustave, ko se nanašata na izplačilo zimskega regresa za leto 2025 delavcem, ki niso zaposleni v javnem sektorju, in ko določata, da se pri izračunavanju višine zimskega regresa za lani upošteva tudi obdobje zaposlitve v letu 2025 pred uveljavitvijo zakona. To velja tako za delavce, ki jim je zaposlitev prenehala v letu 2025 pred uveljavitvijo tega zakona, kot tudi za delavce, ki so bili po njegovi uveljavitvi še zaposleni. Ker pa bi razveljavitev 2. in 3. člena zakona v delu, v katerem sta neskladna z ustavo, pomenila nedopusten poseg v legitimna pričakovanja zaposlenih, da lahko obdržijo sredstva, ki so jih prejeli na račun zakonsko uveljavljene pravice, je ustavno sodišče sprejelo ugotovitveno odločbo in zakonodajalcu ni naložilo ukrepov. Za ostale vidike zakona oz. božičnice, ki so jih spodbijali pobudniki, je bodisi ugotovilo, da niso v neskladju z ustavo ali pa je pobudo v tem delu zavrglo.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-21T09:31:56
- source
- RTV Slovenija
- title
- Uvedba božičnice skladna z ustavo, neustavna pa so bila izplačila zaposlenim izven javnega sektorja
- url
- https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/uvedba-bozicnice-skladna-z-ustavo-neustavna-pa-so-bila-izplacila-zaposlenim-izven-javnega-sektorja/797593
- article order
- 4
- body
- Lansko izplačilo božičnice zaposlenim, ki niso javni uslužbenci, je zaradi retroaktivnega učinka neskladno z ustavo, meni ustavno sodišče, ki pa ukrepa kljub temu ni razveljavilo. Prav tako ni ugotovilo neskladnosti z ustavo same uvedbe božičnice oz. zimskega regresa. Ustavno sodišče je odločalo v pobudi za presojo ustavnosti, ki jo je sprožilo več podjetij na čelu z družbo Boxmark Leather. Ti so na podlagi domnevne neskladnosti z več členi ustave izpodbijali novembra lani sprejet in uveljavljen zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Ta določa, da ima delavec pravico do zimskega regresa v višini polovice minimalne plače, izplačan pa mora biti v denarni obliki. Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do sorazmernega dela zimskega regresa glede na obdobje zaposlitve pri posameznem delodajalcu. Delodajalec zimski regres izplača najpozneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja za izplačilo plače za mesec november tekočega koledarskega leta. Ustavno sodišče je odločilo, da sta 2. in 3. člen zakona, ki urejata upravičence do zimskega regresa in božičnice ter način izplačila, v neskladju z ustavo, ko se nanašata na izplačilo zimskega regresa za leto 2025 delavcem, ki niso zaposleni v javnem sektorju na podlagi zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Ugotovilo je namreč, da delujeta retroaktivno, saj so bili do zimskega regresa za leto 2025 upravičeni delavci, ki so bili v delovnem razmerju vsaj en dan v koledarskem letu. Ker pa DZ in vlada javne koristi za povratno učinkovanje izpodbijane ureditve nista niti poskušala izkazati, zakon v tem delu ne izpolnjuje pogoja javne koristi, ki ga za izjemoma dopustno povratno učinkovanje zakona predpisuje drugi odstavek 155. člena ustave. Zakon je začel veljati 20. novembra 2025, zimski regres pa je bil odmerjen na podlagi zaposlitve v obdobju od 1. januarja 2025 dalje. To pomeni, da so morali delodajalci plačati regres tudi za obdobje, ko zakon še ni obstajal. Izpodbijani določbi sta torej v neskladju s tem členom ustave, ko se nanašata na izplačilo zimskega regresa za leto 2025 delavcem, ki niso zaposleni v javnem sektorju, in ko določata, da se pri izračunavanju višine zimskega regresa za lani upošteva tudi obdobje zaposlitve v letu 2025 pred uveljavitvijo zakona. To velja tako za delavce, ki jim je zaposlitev prenehala v letu 2025 pred uveljavitvijo tega zakona, kot tudi za delavce, ki so bili po njegovi uveljavitvi še zaposleni. Ker pa bi razveljavitev 2. in 3. člena zakona v delu, v katerem sta neskladna z ustavo, pomenila nedopusten poseg v legitimna pričakovanja zaposlenih, da lahko obdržijo sredstva, ki so jih prejeli na račun zakonsko uveljavljene pravice, je ustavno sodišče sprejelo ugotovitveno odločbo in zakonodajalcu ni naložilo ukrepov. Sodišče je tudi ugotovilo, da obveznost delodajalcev, da delavcem enkrat letno izplačajo zimski regres, pomeni poseg v svobodno gospodarsko pobudo, vendar je ta poseg ustavno dopusten zaradi varstva delavcev in izboljšanja njihovega socialnega položaja. Delavci so v praviloma šibkejšem položaju od delodajalcev, zato ima zakonodajalec široko polje presoje pri določanju minimalnih socialnih standardov. Za ostale vidike zakona oz. božičnice, ki so jih spodbijali pobudniki, je bodisi ugotovilo, da niso v neskladju z ustavo, ali pa je pobudo v tem delu zavrglo. V Gibanju Svoboda zadovoljni z odločitvijo Na odločitev Ustavnega sodišča so se odzvali v Gibanju Svoboda, ki je bilo v času njenega sprejemanja največja vladna stranka. "Zaposleni s svojim delom soustvarjajo uspeh gospodarstva in prav je, da so deležni njegovih koristi. Sodišče je potrdilo ustavno skladnost obveznega zimskega regresa kot trajne pravice zaposlenih ter presodilo, da koristi zaposlenih upravičujejo poseg v pogodbeno svobodo delodajalcev. Ureditev ni v neskladju z ustavno zagotovljeno svobodno gospodarsko pobudo," so izpostavili. Poudarili so, da gre za sistemski ukrep, sprejet za izboljšanje položaja zaposlenih, podjetja pa so izplačilu božičnice navkljub leto zaključila s 13,1 odstotka višjim neto čistim dobičkom kot leto prej.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-21T09:52:19
- source
- 24ur
- title
- Lansko izplačilo božičnice neustavno, pravica ostaja
- url
- https://www.24ur.com/novice/slovenija/lansko-izplacilo-bozicnice-neustavno.html
- article order
- 17
- body
- Delodajalci pri odmeri zimskega regresa za leto 2025 ne bi smeli biti zavezani upoštevati tudi obdobja zaposlitve pred tem datumom. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je zakonska ureditev zimskega regresa za leto 2025 v delu, ki zahteva upoštevanje obdobja zaposlitve pred uveljavitvijo zakona, protiustavna. Zakon je začel veljati 20. novembra 2025, delodajalci pa pri odmeri zimskega regresa za to leto ne bi smeli biti zavezani upoštevati tudi obdobja zaposlitve pred tem datumom. Sodišče je presodilo, da gre v tem delu za nedopustno retroaktivnost. Vlada in državni zbor namreč v zakonodajnem postopku nista izkazala javne koristi, ki bi upravičevala takšen poseg v načelo prepovedi povratne veljave pravnih aktov. Ugotovitev protiustavnosti se nanaša na pravila za izračun zimskega regresa za leto 2025, in sicer tako za delavce, ki jim je delovno razmerje prenehalo pred uveljavitvijo zakona, kot za tiste, ki so bili zaposleni tudi po tem datumu. Odločitev pa ne pomeni, da je pravica do zimskega regresa kot taka protiustavna. Ustavno sodišče spornih določb v tem delu ni razveljavilo. Kot je pojasnilo, bi takšna odločitev nedopustno posegla v upravičena pričakovanja delavcev, da obdržijo sredstva, ki so jih že prejeli na podlagi zakonske pravice. Odločba zato ne zahteva vračila že izplačanega zimskega regresa. Sodišče je obenem presodilo, da obvezna ureditev zimskega regresa v drugih delih ni v neskladju z ustavo. Pravica do zimskega regresa za prihodnja leta tako ostaja, odločitev pa ne odpravlja zakonske obveznosti njegovega izplačila. Svetlič z odklonilnim mnenjen Ustavni sodnik Rok Svetlič je v odklonilnem ločenem mnenju ocenil, da bi moralo ustavno sodišče obvezno božičnico razglasiti za protiustavno že v osnovi, saj vlada in državni zbor po njegovem nista dovolj konkretno utemeljila razlogov za njeno uvedbo. Kot je zapisal, so navedbe, da bo dodatno izplačilo povečalo zadovoljstvo, motivacijo in blagostanje zaposlenih ter izboljšalo njihov premoženjski položaj, zgolj splošne trditve, ki ne pojasnijo, zakaj je takšen ukrep nujen in ustavnopravno upravičen. Zlasti je izpostavil, da zakonodajalec ni pojasnil, kako naj bi dodatni dohodek, ki ni povezan z delovno uspešnostjo, povečal motivacijo zaposlenih. Svetlič je opozoril, da obvezna božičnica pomeni prerazporeditev premoženja od delodajalcev k zaposlenim, zato bi moral zakonodajalec pojasniti, zakaj je takšen poseg upravičen, denimo z ekonomskimi analizami ali podatki o razmerah na trgu dela. Po njegovem bi moralo ustavno sodišče že na začetku presoje preveriti, ali so cilji zakona resnično utemeljeni, in s tem postaviti mejo populističnim ukrepom, s katerimi politična večina pridobiva podporo s prenosom premoženja med družbenimi skupinami.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-21T09:26:47
- source
- Delo
- title
- Ustavno sodišče razsodilo: zimski regres je delno neustaven
- url
- https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-razsodilo-zimski-regres-je-delno-neustaven
- article order
- 9
- body
- Ustavno sodišče je kot problematično izpostavilo le retroaktivnost, čeprav je bila sporna že sama uvedba božičnice, je v odzivu na odločitev sodišča za STA dejal direktor družbe Boxmark Leather, prvopodpisane pod pobudo za presojo ustavnosti, Marjan Trobiš. Poudaril je, da so pobudniki želeli preprečiti nabiranje političnih točk na račun podjetij. Kot je dejal Trobiš, morajo odločitev sodišča še podrobneje preučiti, že zdaj pa obžaluje, da niso bili sodniki pri svoji odločitvi konkretnejši. "Brez zadostnega odgovora je denimo ostalo vprašanje, kaj točno pomeni svobodna gospodarska pobuda," je povedal. Poudaril je, da pobudniki presoje ustavnosti niso želeli nikomur nič vzeti. "Želeli smo dobiti pravno mnenje, ki bi vsakokratni vladi onemogočilo samovoljno odločanje. Pri tej njeni odločitvi namreč ni šlo za dobro ljudi, temveč za pridobivanje glasov političnih strank v predvolilnem obdobju," je dejal. Ustavno sodišče je namreč presodilo, da je lansko izplačilo božičnice zaposlenim, ki niso javni uslužbenci, zaradi neutemeljenega retroaktivnega učinka neskladno z ustavo. Vendar pa ukrepa ni razveljavilo. Prav tako ni ugotovilo neskladnosti z ustavo same uvedbe božičnice oziroma zimskega regresa. Pobudo za presojo ustavnosti je sprožilo več podjetij na čelu z Boxmark Leather. Ti so na podlagi domnevne neskladnosti z več členi ustave izpodbijali novembra lani sprejet in uveljavljen zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Ta določa, da ima delavec pravico do zimskega regresa v višini polovice minimalne plače, izplačan pa mora biti v denarni obliki. Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do sorazmernega dela zimskega regresa glede na obdobje zaposlitve pri posameznem delodajalcu. Delodajalec zimski regres izplača najpozneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja za izplačilo plače za mesec november tekočega koledarskega leta. Ustavno sodišče je odločilo, da sta 2. in 3. člen zakona, ki urejata upravičence do zimskega regresa in božičnice ter način izplačila, v neskladju z ustavo, ko se nanašata na izplačilo zimskega regresa za leto 2025 delavcem, ki niso zaposleni v javnem sektorju na podlagi zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Ugotovilo je namreč, da delujeta retroaktivno, saj so bili do zimskega regresa za leto 2025 upravičeni delavci, ki so bili v delovnem razmerju vsaj en dan v koledarskem letu. Ker pa DZ in vlada javne koristi za povratno učinkovanje izpodbijane ureditve nista niti poskušala izkazati, zakon v tem delu ne izpolnjuje pogoja javne koristi, ki ga za izjemoma dopustno povratno učinkovanje zakona predpisuje drugi odstavek 155. člena ustave.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-21T12:40:06
- source
- Dnevnik
- title
- Pobudniki ustavne presoje božičnice razočarani nad odločitvijo ustavnega sodišča
- url
- https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/pobudniki-ustavne-presoje-bozicnice-razocarani-nad-odlocitvijo-ustavnega-sodisca-2835636/
- article order
- 8
- body
- Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Pričakuje, da odločitev sodišča pomeni tudi konec problematiziranja te pravice. Razprave bi morali namesto tega usmeriti v krepitev socialne varnosti, meni. Andrej Zorko je pojasnil, da odločitev sodišča razume kot potrditev, da je zimski regres legitimna in ustavno dopustna pravica delavcev. "To je zelo pomembna ugotovitev, saj so delodajalci to pravico poskušali postaviti pod vprašaj in jo predstaviti kot nedopusten poseg v svobodno gospodarsko pobudo," je dejal. Ustavno sodišče je po njegovih besedah ustavno dopustnost pravice do zimskega regresa zelo jasno potrdilo, tudi zaradi izboljšav socialnega položaja delavcev, ki jih prinaša. "S tem je tudi podan legitimen javni interes, posledično pa je dopustno poseči v svobodno gospodarsko pobudo," je povedal. "Podjetniška svoboda torej ni absolutna pravica. Ustavno sodišče je interes socialne države postavilo nad podjetniško svobodo," je ocenil. Problematičnosti retroaktivnosti po njegovih besedah ni mogoče zanemariti, vendar pa same pravice do regresa sodišče ni postavilo pod vprašaj. "Ravno obratno - dalo ji je celo še dodatno težo," je prepričan. Pričakuje, da odločitev sodišča pomeni tudi konec problematiziranja te pravice. "Prepričan sem, da bi morala biti razprava usmerjena predvsem v to, kako zagotoviti dostojno plačo in večjo socialno varnost," je dodal. Ustavno sodišče je namreč presodilo, da je lansko izplačilo božičnice zaposlenim, ki niso javni uslužbenci, zaradi neutemeljenega retroaktivnega učinka neskladno z ustavo. Vendar pa ukrepa ni razveljavilo. Prav tako ni ugotovilo neskladnosti z ustavo same uvedbe božičnice oziroma zimskega regresa. Pobudo za presojo ustavnosti je sprožilo več podjetij na čelu z Boxmark Leather. Ti so na podlagi domnevne neskladnosti z več členi ustave izpodbijali novembra lani sprejet in uveljavljen zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Ta določa, da ima delavec pravico do zimskega regresa v višini polovice minimalne plače, izplačan pa mora biti v denarni obliki. Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do sorazmernega dela zimskega regresa glede na obdobje zaposlitve pri posameznem delodajalcu. Delodajalec zimski regres izplača najpozneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja za izplačilo plače za mesec november tekočega koledarskega leta. Ustavno sodišče je odločilo, da sta 2. in 3. člen zakona, ki urejata upravičence do zimskega regresa in božičnice ter način izplačila, v neskladju z ustavo, ko se nanašata na izplačilo zimskega regresa za leto 2025 delavcem, ki niso zaposleni v javnem sektorju na podlagi zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Ugotovilo je namreč, da delujeta retroaktivno, saj so bili do zimskega regresa za leto 2025 upravičeni delavci, ki so bili v delovnem razmerju vsaj en dan v koledarskem letu. Ker pa DZ in vlada javne koristi za povratno učinkovanje izpodbijane ureditve nista niti poskušala izkazati, zakon v tem delu ne izpolnjuje pogoja javne koristi, ki ga za izjemoma dopustno povratno učinkovanje zakona predpisuje drugi odstavek 155. člena ustave.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-21T13:42:42
- source
- Večer
- title
- Andrej Zorko o odločitvi ustavnega sodišča glede božičnice: "Podjetniška svoboda torej ni absolutna pravica"
- url
- https://vecer.com/slovenija/andrej-zorko-zzzs-ustavno-sodisce-bozicnica-odziv-10431044
- article order
- 0
- body
- Ustavno sodišče ugotovilo neskladnost lanskega izplačila božičnice z ustavo, ne pa božičnice same. Lansko izplačilo božičnice zaposlenim, ki niso javni uslužbenci, je zaradi neutemeljenega retroaktivnega učinka po mnenju ustavnega sodišča neskladno z ustavo. Vendar pa ukrepa ni razveljavilo. Prav tako ni ugotovilo neskladnosti z ustavo same uvedbe božičnice oziroma zimskega regresa. Ustavno sodišče je odločalo v pobudi za presojo ustavnosti, ki jo je sprožilo več podjetij na čelu z družbo Boxmark Leather. Ti so na podlagi domnevne neskladnosti z več členi ustave izpodbijali novembra lani sprejet in uveljavljen zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Ta določa, da ima delavec pravico do zimskega regresa v višini polovice minimalne plače, izplačan pa mora biti v denarni obliki. Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do sorazmernega dela zimskega regresa glede na obdobje zaposlitve pri posameznem delodajalcu. Kljub neustavnosti božičnic ne bodo razveljavili Delodajalec zimski regres izplača najpozneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja za izplačilo plače za mesec november tekočega koledarskega leta. Ustavno sodišče je odločilo, da sta 2. in 3. člen zakona, ki urejata upravičence do zimskega regresa in božičnice ter način izplačila, v neskladju z ustavo, ko se nanašata na izplačilo zimskega regresa za leto 2025 delavcem, ki niso zaposleni v javnem sektorju na podlagi zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Ugotovilo je namreč, da delujeta retroaktivno, saj so bili do zimskega regresa za leto 2025 upravičeni delavci, ki so bili v delovnem razmerju vsaj en dan v koledarskem letu. Ker pa DZ in vlada javne koristi za povratno učinkovanje izpodbijane ureditve nista niti poskušala izkazati, zakon v tem delu ne izpolnjuje pogoja javne koristi, ki ga za izjemoma dopustno povratno učinkovanje zakona predpisuje drugi odstavek 155. člena ustave. Izpodbijani določbi sta torej v neskladju s tem členom ustave, ko se nanašata na izplačilo zimskega regresa za leto 2025 delavcem, ki niso zaposleni v javnem sektorju, in ko določata, da se pri izračunavanju višine zimskega regresa za lani upošteva tudi obdobje zaposlitve v letu 2025 pred uveljavitvijo zakona. To velja tako za delavce, ki jim je zaposlitev prenehala v letu 2025 pred uveljavitvijo tega zakona, kot tudi za delavce, ki so bili po njegovi uveljavitvi še zaposleni. Ker pa bi razveljavitev 2. in 3. člena zakona v delu, v katerem sta neskladna z ustavo, pomenila nedopusten poseg v legitimna pričakovanja zaposlenih, da lahko obdržijo sredstva, ki so jih prejeli na račun zakonsko uveljavljene pravice, je ustavno sodišče sprejelo ugotovitveno odločbo in zakonodajalcu ni naložilo ukrepov. Za ostale vidike zakona oz. božičnice, ki so jih spodbijali pobudniki, je bodisi ugotovilo, da niso v neskladju z ustavo ali pa je pobudo v tem delu zavrglo.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-21T09:44:56
- source
- Slovenske Novice
- title
- Preobrat glede božičnic: Ustavno sodišče ugotovilo neustavnost, kaj to pomeni za zaposlene
- url
- https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/preobrat-glede-bozicnic-ustavno-sodisce-ugotovilo-neustavnost-kaj-to-pomeni-za-zaposlene
- article order
- 6
- body
- Lansko izplačilo božičnice zaposlenim, ki niso javni uslužbenci, je zaradi neutemeljenega retroaktivnega učinka po mnenju ustavnega sodišča neskladno z ustavo. Vendar pa ukrepa ni razveljavilo. Prav tako ni ugotovilo neskladnosti z ustavo same uvedbe božičnice oz. zimskega regresa. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti so na ustavno sodišče vložili podjetja Boxmark Leather, Kristal, Religo CNC, Jadran, Iskra, Hofer, Turistična agencija Sonček, Jaz in Božo ter Združenje delodajalcev Slovenije. Ti so na podlagi domnevne neskladnosti z več členi ustave izpodbijali novembra lani sprejet in uveljavljen zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Ta določa, da ima delavec pravico do zimskega regresa v višini polovice minimalne plače, izplačan pa mora biti v denarni obliki. Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do sorazmernega dela zimskega regresa glede na obdobje zaposlitve pri posameznem delodajalcu. Delodajalec zimski regres izplača najpozneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja za izplačilo plače za mesec november tekočega koledarskega leta. Sporno je retroaktivno izplačilo za leto 2025 Ustavno sodišče je odločilo, da sta 2. in 3. člen zakona, ki urejata upravičence do zimskega regresa in božičnice ter način izplačila, v neskladju z ustavo, ko se nanašata na izplačilo zimskega regresa za leto 2025 delavcem, ki niso zaposleni v javnem sektorju na podlagi zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Ugotovilo je namreč, da delujeta retroaktivno, saj so bili do zimskega regresa za leto 2025 upravičeni delavci, ki so bili v delovnem razmerju vsaj en dan v koledarskem letu. Ker pa DZ in vlada javne koristi za povratno učinkovanje izpodbijane ureditve nista niti poskušala izkazati, zakon v tem delu ne izpolnjuje pogoja javne koristi, ki ga za izjemoma dopustno povratno učinkovanje zakona predpisuje drugi odstavek 155. člena ustave. Izpodbijani določbi sta torej v neskladju s tem členom ustave, ko se nanašata na izplačilo zimskega regresa za leto 2025 delavcem, ki niso zaposleni v javnem sektorju, in ko določata, da se pri izračunavanju višine zimskega regresa za lani upošteva tudi obdobje zaposlitve v letu 2025 pred uveljavitvijo zakona. To velja tako za delavce, ki jim je zaposlitev prenehala v letu 2025 pred uveljavitvijo tega zakona, kot tudi za delavce, ki so bili po njegovi uveljavitvi še zaposleni. Ustavno sodišče zakona ni razveljavilo Ker pa bi razveljavitev 2. in 3. člena zakona v delu, v katerem sta neskladna z ustavo, pomenila nedopusten poseg v legitimna pričakovanja zaposlenih, da lahko obdržijo sredstva, ki so jih prejeli na račun zakonsko uveljavljene pravice, je ustavno sodišče sprejelo ugotovitveno odločbo in zakonodajalcu ni naložilo ukrepov. Za ostale vidike zakona oz. božičnice, ki so jih spodbijali pobudniki, je bodisi ugotovilo, da niso v neskladju z ustavo ali pa je pobudo v tem delu zavrglo. Odločitev sprejeli z osmimi glasovi proti enemu Prvo točko izreka odločbe so ustavni sodniki sprejeli soglasno, drugi in tretji del odločbe pa z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Rok Svetlič, ki meni, da uvedba obvezne božičnice ni bila ustrezno utemeljena in opozarja na nevarnost populizma.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-21T09:32:10
- source
- SiOL
- title
- Boste dobili zimski regres? Ustavno sodišče je odločilo
- url
- https://siol.net/novice/slovenija/ustavno-sodisce-ureditev-lanskega-zimskega-regresa-delno-protiustavna-704476
- article order
- 13
- body
- Ustavno sodišče je presodilo, da je lansko izplačilo božičnice zaposlenim neskladno z ustavo. Lansko izplačilo božičnice zaposlenim, ki niso javni uslužbenci, je zaradi neutemeljenega retroaktivnega učinka po mnenju ustavnega sodišča neskladno z ustavo. Vendar pa ukrepa ni razveljavilo. Prav tako ni ugotovilo neskladnosti z ustavo same uvedbe božičnice oz. zimskega regresa. Ustavno sodišče je odločalo v pobudi za presojo ustavnosti, ki jo je sprožilo več podjetij na čelu z družbo Boxmark Leather. Ti so na podlagi domnevne neskladnosti z več členi ustave izpodbijali novembra lani sprejet in uveljavljen zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. V člena zakona neskladna z ustavo Ustavno sodišče je odločilo, da sta 2. in 3. člen zakona, ki urejata upravičence do zimskega regresa in božičnice ter način izplačila, v neskladju z ustavo, ko se nanašata na izplačilo zimskega regresa za leto 2025 delavcem, ki niso zaposleni v javnem sektorju na podlagi zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Ugotovilo je namreč, da delujeta retroaktivno, saj so bili do zimskega regresa za leto 2025 upravičeni delavci, ki so bili v delovnem razmerju vsaj en dan v koledarskem letu. Ker pa DZ in vlada javne koristi za povratno učinkovanje izpodbijane ureditve nista niti poskušala izkazati, zakon v tem delu ne izpolnjuje pogoja javne koristi, ki ga za izjemoma dopustno povratno učinkovanje zakona predpisuje drugi odstavek 155. člena ustave. Ker pa bi razveljavitev 2. in 3. člena zakona v delu, v katerem sta neskladna z ustavo, pomenila nedopusten poseg v legitimna pričakovanja zaposlenih, da lahko obdržijo sredstva, ki so jih prejeli na račun zakonsko uveljavljene pravice, je ustavno sodišče sprejelo ugotovitveno odločbo in zakonodajalcu ni naložilo ukrepov. Za ostale vidike zakona oz. božičnice, ki so jih spodbijali pobudniki, je bodisi ugotovilo, da niso v neskladju z ustavo ali pa je pobudo v tem delu zavrglo. Odziv Svobode V Gibanju Svoboda so ob odločitvi Ustavnega sodišča poudarili, da je obvezni zimski regres trajna pravica zaposlenih in da odločitev ne posega v že izplačana sredstva. Protiustavnost se po njihovih besedah nanaša le na upoštevanje obdobja pred uveljavitvijo zakona pri izračunu zimskega regresa za leto 2025 v zasebnem sektorju. V Svobodi so zapisali, da je bila božičnica sprejeta kot "sistemski ukrep za izboljšanje položaja zaposlenih". Njen namen je po njihovem zagotoviti trajno delovnopravno pravico, ki zaposlenim in njihovim družinam ob koncu leta prinaša večjo finančno varnost ter priznanje za njihovo delo. Glede dela zakona, ki ga je sodišče spoznalo za protiustavnega, so v Svobodi pojasnili, da sodišče spornih določb ni razveljavilo in ni poseglo v že izplačana sredstva. "Zaposlenim zaradi te odločbe božičnice ne bo treba vračati," so zapisali. V stranki so se sklicevali tudi na gospodarske rezultate. Kot so navedli, so zaposleni leta 2025 dobili zakonsko zagotovljeno božičnico, podjetja pa so leto končala s 13,1 odstotka višjim neto čistim dobičkom kot leto prej. Po njihovem mnenju "boljši položaj zaposlenih in uspešno gospodarstvo gresta z roko v roki", saj večja kupna moč podpira domačo potrošnjo, povpraševanje in financiranje javnih storitev. "Kdo je zmagal? Vsi smo zmagali," so zapisali v Svobodi. Odločitev Ustavnega sodišča po njihovem potrjuje temeljni namen ukrepa, za katerega so se zavzeli v stranki. Načelo pravične delitve koristi razvoja pa so povezali tudi s prihajajočim referendumom o interventnem zakonu. Zavzeli so se za rešitve, ki izboljšujejo življenje širšega kroga ljudi, spodbujajo uspešne in krepijo javne storitve.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-21T09:30:44
- source
- Žurnal24
- title
- Lanska božičnica neskladna z ustavo, jo bomo morali vračati?
- url
- https://www.zurnal24.si/slovenija/lanska-bozicnica-neskladna-z-ustavo-jo-bomo-morali-vracati-467064
- article order
- 2
- body
- Lansko izplačilo božičnice zaposlenim, ki niso javni uslužbenci, je zaradi neutemeljenega retroaktivnega učinka po mnenju ustavnega sodišča neskladno z ustavo. Vendar pa ukrepa ni razveljavilo. Prav tako ni ugotovilo neskladnosti z ustavo same uvedbe božičnice oz. zimskega regresa. Ustavno sodišče je odločalo v pobudi za presojo ustavnosti, ki jo je sprožilo več podjetij na čelu z družbo Boxmark Leather. Ti so na podlagi domnevne neskladnosti z več členi ustave izpodbijali novembra lani sprejet in uveljavljen zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Delavec ima pravico do denarnega regresa v višini polovice minimalne plače Ta določa, da ima delavec pravico do zimskega regresa v višini polovice minimalne plače, izplačan pa mora biti v denarni obliki. Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do sorazmernega dela zimskega regresa glede na obdobje zaposlitve pri posameznem delodajalcu. Delodajalec zimski regres izplača najpozneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja za izplačilo plače za mesec november tekočega koledarskega leta. Ustavno sodišče je odločilo, da sta 2. in 3. člen zakona, ki urejata upravičence do zimskega regresa in božičnice ter način izplačila, v neskladju z ustavo, ko se nanašata na izplačilo zimskega regresa za leto 2025 delavcem, ki niso zaposleni v javnem sektorju na podlagi zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Ugotovilo je namreč, da delujeta retroaktivno, saj so bili do zimskega regresa za leto 2025 upravičeni delavci, ki so bili v delovnem razmerju vsaj en dan v koledarskem letu. Ker pa DZ in vlada javne koristi za povratno učinkovanje izpodbijane ureditve nista niti poskušala izkazati, zakon v tem delu ne izpolnjuje pogoja javne koristi, ki ga za izjemoma dopustno povratno učinkovanje zakona predpisuje drugi odstavek 155. člena ustave. Izpodbijani določbi sta torej v neskladju s tem členom ustave, ko se nanašata na izplačilo zimskega regresa za leto 2025 delavcem, ki niso zaposleni v javnem sektorju, in ko določata, da se pri izračunavanju višine zimskega regresa za lani upošteva tudi obdobje zaposlitve v letu 2025 pred uveljavitvijo zakona. To velja tako za delavce, ki jim je zaposlitev prenehala v letu 2025 pred uveljavitvijo tega zakona, kot tudi za delavce, ki so bili po njegovi uveljavitvi še zaposleni. Razveljavitev bi zaposlenim nedopustno vzela že prejeta zakonska sredstva Ker pa bi razveljavitev 2. in 3. člena zakona v delu, v katerem sta neskladna z ustavo, pomenila nedopusten poseg v legitimna pričakovanja zaposlenih, da lahko obdržijo sredstva, ki so jih prejeli na račun zakonsko uveljavljene pravice, je ustavno sodišče sprejelo ugotovitveno odločbo in zakonodajalcu ni naložilo ukrepov. Za ostale vidike zakona oz. božičnice, ki so jih spodbijali pobudniki, je bodisi ugotovilo, da niso v neskladju z ustavo ali pa je pobudo v tem delu zavrglo.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-21T09:34:40
- source
- Svet24
- title
- Ustavno sodišče: Lanska božičnica neustavna, ker je veljala za nazaj
- url
- https://svet24.si/novice/politika/bozicnica-zimski-regres-neustavna-retroaktivnost-1935041
- source scope
- analyzed source count
- 10
- omitted articles
- article order
- 22
- body
- Slovenija, 22. oktober 2026 - Ko se že ve, je Ustavno sodišče sprejelo ključno odločitev glede obveznega zimskega regresa (t. i. zimskega dodatka ali božičnice). Da bi se izognili zapletenemu pravnemu jeziku, so spodaj zbrana glavna dejstva, ki neposredno vplivajo na delavce in podjetja, A niso, in ne bodo vplivala na one, ki so nedodelan zakon uveljavili in to v prid svoje politične agende, na tuj račun. In sicer tako, kako so prijazni do ljudi, a s tujim denarjem. In to so po naše bistva odločitve US: Delavcem prejetega denarja za leto 2025 ni treba vračati - Ustavno sodišče je odločilo, da bi bilo vračanje denarja nedopusten poseg v pravice zaposlenih, ki so ta sredstva prejeli v dobri veri. Če ste dodatek za leto 2025 že prejeli, ta v celoti ostane vaš. Izplačilo za nazaj (retroaktivnost) v zasebnem sektorju je bilo neustavno - Sodišče je ugotovilo, da je bila sama izvedba zakona ob koncu leta 2025 v neskladju z ustavo. Zakonodajalec je zasebnim podjetjem naložil finančno obveznost za nazaj (retroaktivno), ne da bi v zakonodajnem postopku pravno utemeljil izjemno javno korist, kar je kršitev 155. člena Ustave RS. Obvezni zimski regres za naprej (2026+) ostaja v veljavi - Sama uvedba obveznega zimskega regresa je ustavno povsem legitimna. Sodišče je presodilo, da pozitivni socialni učinki na blagostanje zaposlenih odtehtajo poseg v pogodbeno svobodo delodajalcev. To pomeni, da pravica ostaja - podjetja morajo zimski regres izplačevati tudi v prihodnje, vendar po vnaprej znanih pravilih. Podatki za letošnje leto (2026): Koliko in do kdaj? - Ker je višina zimskega regresa zakonsko vezana na polovico minimalne plače, bo letošnje izplačilo zaradi uskladitve plač višje kot lani: Znesek za leto 2026 - Znaša natanko 740,94 EUR za zaposlenega s polnim delovnim časom (lani je znašal 638,86 EUR). Če je delavec zaposlen krajši čas ali le del leta, mu pripada sorazmerni del. Skrajni rok za izplačilo - Praviloma 18. december 2026 (rok je vezan na 18 dni po izteku obdobja za izplačilo novembrske plače). Pozor za podjetja! Prehodne izjeme glede obročnega odloga plačila, ki so veljale za leto 2025, letos ne veljajo več avtomatično. Odlog do konca marca je v zasebnem sektorju mogoč le ob hudi nelikvidnosti in pod pogojem, da to dovoljuje kolektivna pogodba na ravni dejavnosti. Sklepna misel: Zakon je zakon, a cena hitenja je previsoka - Ta primer jasno kaže, da morajo podjetja spoštovati in izvajati vsak sprejeti zakon, četudi je ta sprejet po nelogično hitrem postopku in se kasneje izkaže za delno neustavnega. To je ponoven dokaz, da je sprejemanje zakonodaje "na vrat na nos" škodljivo in neprimerno. Podjetnikom to spoznanje danes nič ne pomaga: pripravljavci in zakonodajalci so kršili ustavna pravila in za to odgovarjajo le politično na volitvah, podjetniki pa so morali za njihove napake odgovarjati takoj in materialno - z lastnim denarjem./Objavo pripravil: J. Temlin/
- language
- slv
- published at
- 2026-10-21T23:08:58
- source
- ljnovice.si
- title
- Kaj prinaša odločitev US o zimskem regresu, ki ga je prejšnja oblast ukrojila po svoje?
- url
- https://ljnovice.si/2026/10/22/kaj-prinasa-odlocitev-us-o-zimskem-regresu-ki-ga-je-prejsnja-oblast-ukrojila-po-svoje/
- article order
- 3
- body
- Prav tako ni ugotovilo neskladnosti z ustavo same uvedbe božičnice oz. zimskega regresa. Ustavno sodišče je odločalo v pobudi za presojo ustavnosti, ki jo je sprožilo več podjetij na čelu z družbo Boxmark Leather. Ti so na podlagi domnevne neskladnosti z več členi ustave izpodbijali novembra lani sprejet in uveljavljen zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Ta določa, da ima delavec pravico do zimskega regresa v višini polovice minimalne plače, izplačan pa mora biti v denarni obliki. Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do sorazmernega dela zimskega regresa glede na obdobje zaposlitve pri posameznem delodajalcu. Delodajalec zimski regres izplača najpozneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja za izplačilo plače za mesec november tekočega koledarskega leta. Ustavno sodišče je odločilo, da sta 2. in 3. člen zakona, ki urejata upravičence do zimskega regresa in božičnice ter način izplačila, v neskladju z ustavo, ko se nanašata na izplačilo zimskega regresa za leto 2025 delavcem, ki niso zaposleni v javnem sektorju na podlagi zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Ugotovilo je namreč, da delujeta retroaktivno, saj so bili do zimskega regresa za leto 2025 upravičeni delavci, ki so bili v delovnem razmerju vsaj en dan v koledarskem letu. Ker pa DZ in vlada javne koristi za povratno učinkovanje izpodbijane ureditve nista niti poskušala izkazati, zakon v tem delu ne izpolnjuje pogoja javne koristi, ki ga za izjemoma dopustno povratno učinkovanje zakona predpisuje drugi odstavek 155. člena ustave. Izpodbijani določbi sta torej v neskladju s tem členom ustave, ko se nanašata na izplačilo zimskega regresa za leto 2025 delavcem, ki niso zaposleni v javnem sektorju, in ko določata, da se pri izračunavanju višine zimskega regresa za lani upošteva tudi obdobje zaposlitve v letu 2025 pred uveljavitvijo zakona. To velja tako za delavce, ki jim je zaposlitev prenehala v letu 2025 pred uveljavitvijo tega zakona, kot tudi za delavce, ki so bili po njegovi uveljavitvi še zaposleni. Ker pa bi razveljavitev 2. in 3. člena zakona v delu, v katerem sta neskladna z ustavo, pomenila nedopusten poseg v legitimna pričakovanja zaposlenih, da lahko obdržijo sredstva, ki so jih prejeli na račun zakonsko uveljavljene pravice, je ustavno sodišče sprejelo ugotovitveno odločbo in zakonodajalcu ni naložilo ukrepov. Za ostale vidike zakona oz. božičnice, ki so jih spodbijali pobudniki, je bodisi ugotovilo, da niso v neskladju z ustavo ali pa je pobudo v tem delu zavrglo.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-21T09:36:34
- source
- Reporter
- title
- Ustavno sodišče: božičnica ni neustavna
- url
- https://reporter.si/clanek/slovenija/ustavno-sodisce-bozicnica-ni-neustavna-1935044
- omitted source count
- 2
- total source count
- 12