Opozicija bojkotira proslavo zaradi izraza »osvoboditev Slovenije« 22.10.2026
Vlada Janeza Janše bo osrednjo državno proslavo ob dnevu suverenosti 24. in 25. oktobra pripravila v Kopru. Vabilo jo opisuje tudi kot obeležitev 35. obletnice »osvoboditve Slovenije«, kar so v Gibanju Svoboda, Levici in SD označili za zgodovinsko netočno in razdiralno. Po njihovem mnenju se je Slovenija leta 1991 osamosvojila na podlagi plebiscitarne odločitve, dan suverenosti pa zaznamuje odhod zadnjega vojaka JLA 25. oktobra 1991. Opozicijske stranke so zaradi poimenovanja napovedale odsotnost oziroma bojkot proslave. Organizatorji očitke zavračajo in pojasnjujejo, da izraz opisuje osvoboditev celotnega slovenskega ozemlja, ne pa preimenovanja praznika. Dodatne polemike je povzročila odločitev, da na proslavo ne povabijo praporščakov Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, katerih prapori nosijo peterokrako zvezdo. Proslavo bo spremljal obsežen vojaški in umetniški program, slavnostni govornik pa bo premier Janez Janša.
Infografika
Analiza trditev
| Trditev | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | 24ur | N1 | Dnevnik | Večer | SiOL | Reporter | primorske.si |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Gibanje Svoboda, Levica in SD so poimenovanje proslave označili za delitev ljudi in potvarjanje zgodovine. | Nekateri viri potrjujejo oba očitka, drugi le enega ali nobenega. | Delno: Omenjeno je razburjenje in poskus delitev, potvarjanje ni izrecno. | Da: Članek potrjuje, da so te stranke izpostavile delitev in potvarjanje. | Da: Članek potrjuje, da vse tri stranke navajajo te očitke. | Delno: Opozicija potezo vidi kot poskus delitev, o potvarjanju ni govora. | Da: Vse tri stranke so izrazile kritiko glede delitev in potvarjanja zgodovine. | Da: Vse tri stranke so izrazile kritiko glede delitev in potvarjanja. | Delno: Opozicija očita potvarjanje zgodovine, o delitvi ljudi ni govora. | Da: Vse tri stranke so izrazile kritike glede delitve in zgodovine. | Da: Vse tri stranke so izrazile kritiko glede delitev in zgodovine. |
| Osrednja državna proslava bo 24. in 25. oktobra potekala v Kopru, dan suverenosti pa obeležuje odhod zadnjega vojaka JLA s slovenskega ozemlja. | RTV in SiOL potrjujeta vse; Reporter navaja 27. 10., drugi ne omenjajo datuma. | Delno: Omenjen je Koper, ostalo ni navedeno. | Da: Članek potrjuje datum, lokacijo in pomen dneva suverenosti. | Delno: Članek potrjuje lokacijo in pomen dneva suverenosti, a ne omenja datuma 24. oktobra. | Delno: Članek potrjuje proslavo v Kopru, a ne navaja točnih datumov. | Delno: Članek potrjuje lokacijo in pomen dneva suverenosti, a ne navaja datuma 24. oktobra. | Delno: Članek omenja proslavo v Kopru in pomen dneva suverenosti, a ne potrdi datuma 24. oktobra. | Da: Članek potrjuje lokacijo, datum in pomen dneva suverenosti. | Delno: Proslava je v nedeljo (27. 10.), ne 24. in 25. oktobra. | Delno: Omenjen je Koper in pomen dneva suverenosti, datum ni ekspliciten. |
| Predstavniki Gibanja Svoboda, Levice in SD se proslave v Kopru ne bodo udeležili. | Večina potrjuje bojkot; le STA dvomi, N1 doda opravičila SD. | Delno: Naslov nakazuje, da opozicije ne bo na proslavo. | Da: Članek navaja, da predstavnikov teh strank na proslavi ne bo. | Da: Članek potrjuje, da predstavniki vseh treh strank ne bodo prisotni. | Da: Svoboda in Levica bojkotirata, poslanci SD so se opravičili. | Da: Članek potrjuje, da predstavniki vseh treh strank ne bodo prisotni. | Da: Članek potrjuje, da se predstavniki teh strank proslave ne bodo udeležili. | Da: Članek navaja, da poslancev teh strank na proslavi ne bo. | Da: Članek potrjuje, da se predstavniki teh strank proslave ne bodo udeležili. | Da: Članek potrjuje, da predstavnikov teh strank na proslavi ne bo. |
| Na prireditvi bo sodelovalo približno 500 pripadnikov Slovenske vojske, predvideni pa so tudi vojaški prikazi, preleti in nastopi orkestrov. | Le RTV in Večer navajata vse; Reporter le delno; ostali ne omenjajo. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja te podatke o sodelovanju SV in programu. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek navaja 500 pripadnikov, prikaze, prelete in nastope orkestrov. | Ni omenjeno | Delno: Omenjenih je 500 pripadnikov in preleti, ne pa nastopi orkestrov. | Ni omenjeno |
| Vlada je državno proslavo ob dnevu suverenosti poimenovala tudi kot praznovanje 35. obletnice osvoboditve Slovenije. | Vsi viri trditev podpirajo; razlik ni v poziciji, le v podrobnosti navedbe. | Da: Članek navaja vabilo z navedbo 35. obletnice osvoboditve Slovenije. | Da: Članek navaja vabilo na proslavo ob 35. obletnici osvoboditve Slovenije. | Da: Članek potrjuje, da je vlada vabilo naslovila s tem poimenovanjem. | Da: Članek navaja vabilo z zapisom "35. obletnici osvoboditve Slovenije". | Da: Članek potrjuje, da vlada vabi na proslavo ob 35. obletnici osvoboditve. | Da: Članek navaja, da vabilo vključuje obeležitev 35. obletnice osvoboditve. | Da: Članek potrjuje, da vlada obeležuje 35. obletnico osvoboditve. | Da: Članek navaja, da je vlada povabila na proslavo ob 35. obletnici. | Da: Članek potrjuje, da je vlada proslavo poimenovala na ta način. |
| Na proslavo niso bili povabljeni praporščaki Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. | Večina virov trditev potrjuje, le STA je ne omenja. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje, da praporščaki niso bili povabljeni. | Da: Članek navaja, da praporščaki ZZB niso bili povabljeni. | Da: Kacin je pojasnil odločitev, da jih ne povabijo. | Da: Članek navaja, da praporščaki ZZB niso bili povabljeni. | Da: Članek potrjuje, da praporščaki ZZB NOB niso bili povabljeni. | Da: Organizatorji nanjo niso povabili praporščakov Zveze borcev. | Da: ZZB NOB je sporočila, da niso bili povabljeni. | Da: Članek navaja, da praporščaki niso bili povabljeni. |
| Opozicija meni, da poimenovanje namiguje, da je bila Slovenija do oktobra 1991 okupirano ozemlje. | Večina virov trditev potrjuje, dva pa je ne omenita. | Da: Opozicija v poimenovanju vidi namig, da je bila Slovenija okupirana. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da opozicija v tem vidi namig na okupacijo. | Da: Opozicija v poimenovanju vidi namigovanja o okupiranem ozemlju. | Da: Opozicija navaja, da poimenovanje predpostavlja okupacijo do leta 1991. | Da: Svoboda navaja, da to predpostavlja, da je bila Slovenija okupirana. | Ni omenjeno | Da: Svoboda navaja, da poimenovanje predpostavlja okupacijo do 1991. | Da: Članek navaja, da opozicija meni, da to namiguje na okupacijo. |
| Opozicija trdi, da praznikov ni dopustno samovoljno preimenovati. | Večina virov trditev navaja, dva (STA, N1) pa jo povsem izpuščata. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da opozicija opozarja na nesprejemljivost preimenovanja. | Da: Svoboda je izrecno zapisala, da praznikov ne moremo samovoljno preimenovati. | Ni omenjeno | Da: Gibanje Svoboda izrecno navaja, da praznikov ne moremo samovoljno preimenovati. | Da: Gibanje Svoboda je izrecno navedlo, da praznikov ne morejo preimenovati. | Da: Članek eksplicitno navaja ta očitek opozicije. | Da: Gibanje Svoboda je izrecno zapisalo, da praznikov ne morejo preimenovati. | Da: Gibanje Svoboda je izrecno navedlo, da praznikov ne gre preimenovati. |
| Gibanje Svoboda meni, da slovenska osamosvojitev ni nastala zgolj v nekaj tednih leta 1991, temveč je temeljila na dolgotrajnem zgodovinskem razvoju. | Pet virov citira stališče dobesedno, trije ga ne omenjajo. | Ni omenjeno | Da: Članek dobesedno navaja to stališče Gibanja Svoboda. | Da: Članek dobesedno navaja to stališče Gibanja Svoboda. | Ni omenjeno | Da: Svoboda v sporočilu poudarja dolgotrajen zgodovinski razvoj osamosvojitve. | Da: Gibanje Svoboda je to zapisalo v svojem sporočilu za javnost. | Ni omenjeno | Da: Stranka je to dobesedno zapisala v svojem sporočilu za javnost. | Da: Članek dobesedno navaja to stališče Gibanja Svoboda. |
| Jelko Kacin je pojasnil, da so bili izključeni prapori s simbolom rdeče zvezde, pod katerim naj bi JLA napadla Slovenijo. | Štirje viri trditev potrjujejo, pet pa je ne omenja; nihče ne zanika. | Ni omenjeno | Da: Kacin je pojasnil, da so bili izključeni prapori s tem simbolom. | Ni omenjeno | Da: Kacin je potrdil izključitev praporov s tem simbolom. | Ni omenjeno | Da: Kacin je pojasnil, da so bili izključeni prapori s tem simbolom. | Da: Kacin je potrdil izključitev praporov s tem simbolom. | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Kacin trdi, da odločitev o nepovabilu praporščakov nima zveze z borci, ki so bili povabljeni individualno. | Štirje viri izjavo potrjujejo, pet pa je ne omenja. | Ni omenjeno | Da: Kacin je izjavil, da to nima zveze z individualno povabljenimi borci. | Ni omenjeno | Da: Kacin je izrecno izjavil, da to nima zveze z individualnimi borci. | Ni omenjeno | Da: Kacin je izjavil, da to nima zveze z individualno povabljenimi borci. | Da: Kacin je to izrecno izjavil v članku. | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Slavnostni govornik na proslavi bo premier Janez Janša. | Trije viri potrjujejo, sedem jih ne omenja; nihče ne zanika. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da bo slavnostni govornik premier Janša. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da bo slavnostni govornik Janez Janša. | Da: Članek navaja, da bo slavnostni govornik premier Janez Janša. | Ni omenjeno |
claims
- Gibanje Svoboda, Levica in SD so poimenovanje proslave označili za delitev ljudi in potvarjanje zgodovine.
- Osrednja državna proslava bo 24. in 25. oktobra potekala v Kopru, dan suverenosti pa obeležuje odhod zadnjega vojaka JLA s slovenskega ozemlja.
- Predstavniki Gibanja Svoboda, Levice in SD se proslave v Kopru ne bodo udeležili.
- Na prireditvi bo sodelovalo približno 500 pripadnikov Slovenske vojske, predvideni pa so tudi vojaški prikazi, preleti in nastopi orkestrov.
- Vlada je državno proslavo ob dnevu suverenosti poimenovala tudi kot praznovanje 35. obletnice osvoboditve Slovenije.
- Na proslavo niso bili povabljeni praporščaki Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije.
- Opozicija meni, da poimenovanje namiguje, da je bila Slovenija do oktobra 1991 okupirano ozemlje.
- Opozicija trdi, da praznikov ni dopustno samovoljno preimenovati.
- Gibanje Svoboda meni, da slovenska osamosvojitev ni nastala zgolj v nekaj tednih leta 1991, temveč je temeljila na dolgotrajnem zgodovinskem razvoju.
- Jelko Kacin je pojasnil, da so bili izključeni prapori s simbolom rdeče zvezde, pod katerim naj bi JLA napadla Slovenijo.
- Kacin trdi, da odločitev o nepovabilu praporščakov nima zveze z borci, ki so bili povabljeni individualno.
- Slavnostni govornik na proslavi bo premier Janez Janša.
key differences
- Gibanje Svoboda meni, da slovenska osamosvojitev ni nastala zgolj v nekaj tednih leta 1991, temveč je temeljila na dolgotrajnem zgodovinskem razvoju.
- Pet virov citira stališče dobesedno, trije ga ne omenjajo.
- Gibanje Svoboda, Levica in SD so poimenovanje proslave označili za delitev ljudi in potvarjanje zgodovine.
- Nekateri viri potrjujejo oba očitka, drugi le enega ali nobenega.
- Jelko Kacin je pojasnil, da so bili izključeni prapori s simbolom rdeče zvezde, pod katerim naj bi JLA napadla Slovenijo.
- Štirje viri trditev potrjujejo, pet pa je ne omenja; nihče ne zanika.
- Kacin trdi, da odločitev o nepovabilu praporščakov nima zveze z borci, ki so bili povabljeni individualno.
- Štirje viri izjavo potrjujejo, pet pa je ne omenja.
- Na prireditvi bo sodelovalo približno 500 pripadnikov Slovenske vojske, predvideni pa so tudi vojaški prikazi, preleti in nastopi orkestrov.
- Le RTV in Večer navajata vse; Reporter le delno; ostali ne omenjajo.
- Na proslavo niso bili povabljeni praporščaki Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije.
- Večina virov trditev potrjuje, le STA je ne omenja.
- Opozicija meni, da poimenovanje namiguje, da je bila Slovenija do oktobra 1991 okupirano ozemlje.
- Večina virov trditev potrjuje, dva pa je ne omenita.
- Opozicija trdi, da praznikov ni dopustno samovoljno preimenovati.
- Večina virov trditev navaja, dva (STA, N1) pa jo povsem izpuščata.
- Osrednja državna proslava bo 24. in 25. oktobra potekala v Kopru, dan suverenosti pa obeležuje odhod zadnjega vojaka JLA s slovenskega ozemlja.
- RTV in SiOL potrjujeta vse; Reporter navaja 27. 10., drugi ne omenjajo datuma.
- Predstavniki Gibanja Svoboda, Levice in SD se proslave v Kopru ne bodo udeležili.
- Večina potrjuje bojkot; le STA dvomi, N1 doda opravičila SD.
- Slavnostni govornik na proslavi bo premier Janez Janša.
- Trije viri potrjujejo, sedem jih ne omenja; nihče ne zanika.
- Vlada je državno proslavo ob dnevu suverenosti poimenovala tudi kot praznovanje 35. obletnice osvoboditve Slovenije.
- Vsi viri trditev podpirajo; razlik ni v poziciji, le v podrobnosti navedbe.
source analyses
- 24ur
- Gibanje Svoboda meni, da slovenska osamosvojitev ni nastala zgolj v nekaj tednih leta 1991, temveč je temeljila na dolgotrajnem zgodovinskem razvoju.
- Da: Članek dobesedno navaja to stališče Gibanja Svoboda.
- Gibanje Svoboda, Levica in SD so poimenovanje proslave označili za delitev ljudi in potvarjanje zgodovine.
- Da: Članek potrjuje, da vse tri stranke navajajo te očitke.
- Jelko Kacin je pojasnil, da so bili izključeni prapori s simbolom rdeče zvezde, pod katerim naj bi JLA napadla Slovenijo.
- Ni omenjeno
- Kacin trdi, da odločitev o nepovabilu praporščakov nima zveze z borci, ki so bili povabljeni individualno.
- Ni omenjeno
- Na prireditvi bo sodelovalo približno 500 pripadnikov Slovenske vojske, predvideni pa so tudi vojaški prikazi, preleti in nastopi orkestrov.
- Ni omenjeno
- Na proslavo niso bili povabljeni praporščaki Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije.
- Da: Članek navaja, da praporščaki ZZB niso bili povabljeni.
- Opozicija meni, da poimenovanje namiguje, da je bila Slovenija do oktobra 1991 okupirano ozemlje.
- Da: Članek navaja, da opozicija v tem vidi namig na okupacijo.
- Opozicija trdi, da praznikov ni dopustno samovoljno preimenovati.
- Da: Svoboda je izrecno zapisala, da praznikov ne moremo samovoljno preimenovati.
- Osrednja državna proslava bo 24. in 25. oktobra potekala v Kopru, dan suverenosti pa obeležuje odhod zadnjega vojaka JLA s slovenskega ozemlja.
- Delno: Članek potrjuje lokacijo in pomen dneva suverenosti, a ne omenja datuma 24. oktobra.
- Predstavniki Gibanja Svoboda, Levice in SD se proslave v Kopru ne bodo udeležili.
- Da: Članek potrjuje, da predstavniki vseh treh strank ne bodo prisotni.
- Slavnostni govornik na proslavi bo premier Janez Janša.
- Ni omenjeno
- Vlada je državno proslavo ob dnevu suverenosti poimenovala tudi kot praznovanje 35. obletnice osvoboditve Slovenije.
- Da: Članek potrjuje, da je vlada vabilo naslovila s tem poimenovanjem.
- Dnevnik
- Gibanje Svoboda meni, da slovenska osamosvojitev ni nastala zgolj v nekaj tednih leta 1991, temveč je temeljila na dolgotrajnem zgodovinskem razvoju.
- Da: Svoboda v sporočilu poudarja dolgotrajen zgodovinski razvoj osamosvojitve.
- Gibanje Svoboda, Levica in SD so poimenovanje proslave označili za delitev ljudi in potvarjanje zgodovine.
- Da: Vse tri stranke so izrazile kritiko glede delitev in potvarjanja zgodovine.
- Jelko Kacin je pojasnil, da so bili izključeni prapori s simbolom rdeče zvezde, pod katerim naj bi JLA napadla Slovenijo.
- Ni omenjeno
- Kacin trdi, da odločitev o nepovabilu praporščakov nima zveze z borci, ki so bili povabljeni individualno.
- Ni omenjeno
- Na prireditvi bo sodelovalo približno 500 pripadnikov Slovenske vojske, predvideni pa so tudi vojaški prikazi, preleti in nastopi orkestrov.
- Ni omenjeno
- Na proslavo niso bili povabljeni praporščaki Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije.
- Da: Članek navaja, da praporščaki ZZB niso bili povabljeni.
- Opozicija meni, da poimenovanje namiguje, da je bila Slovenija do oktobra 1991 okupirano ozemlje.
- Da: Opozicija navaja, da poimenovanje predpostavlja okupacijo do leta 1991.
- Opozicija trdi, da praznikov ni dopustno samovoljno preimenovati.
- Da: Gibanje Svoboda izrecno navaja, da praznikov ne moremo samovoljno preimenovati.
- Osrednja državna proslava bo 24. in 25. oktobra potekala v Kopru, dan suverenosti pa obeležuje odhod zadnjega vojaka JLA s slovenskega ozemlja.
- Delno: Članek potrjuje lokacijo in pomen dneva suverenosti, a ne navaja datuma 24. oktobra.
- Predstavniki Gibanja Svoboda, Levice in SD se proslave v Kopru ne bodo udeležili.
- Da: Članek potrjuje, da predstavniki vseh treh strank ne bodo prisotni.
- Slavnostni govornik na proslavi bo premier Janez Janša.
- Ni omenjeno
- Vlada je državno proslavo ob dnevu suverenosti poimenovala tudi kot praznovanje 35. obletnice osvoboditve Slovenije.
- Da: Članek potrjuje, da vlada vabi na proslavo ob 35. obletnici osvoboditve.
- N1
- Gibanje Svoboda meni, da slovenska osamosvojitev ni nastala zgolj v nekaj tednih leta 1991, temveč je temeljila na dolgotrajnem zgodovinskem razvoju.
- Ni omenjeno
- Gibanje Svoboda, Levica in SD so poimenovanje proslave označili za delitev ljudi in potvarjanje zgodovine.
- Delno: Opozicija potezo vidi kot poskus delitev, o potvarjanju ni govora.
- Jelko Kacin je pojasnil, da so bili izključeni prapori s simbolom rdeče zvezde, pod katerim naj bi JLA napadla Slovenijo.
- Da: Kacin je potrdil izključitev praporov s tem simbolom.
- Kacin trdi, da odločitev o nepovabilu praporščakov nima zveze z borci, ki so bili povabljeni individualno.
- Da: Kacin je izrecno izjavil, da to nima zveze z individualnimi borci.
- Na prireditvi bo sodelovalo približno 500 pripadnikov Slovenske vojske, predvideni pa so tudi vojaški prikazi, preleti in nastopi orkestrov.
- Ni omenjeno
- Na proslavo niso bili povabljeni praporščaki Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije.
- Da: Kacin je pojasnil odločitev, da jih ne povabijo.
- Opozicija meni, da poimenovanje namiguje, da je bila Slovenija do oktobra 1991 okupirano ozemlje.
- Da: Opozicija v poimenovanju vidi namigovanja o okupiranem ozemlju.
- Opozicija trdi, da praznikov ni dopustno samovoljno preimenovati.
- Ni omenjeno
- Osrednja državna proslava bo 24. in 25. oktobra potekala v Kopru, dan suverenosti pa obeležuje odhod zadnjega vojaka JLA s slovenskega ozemlja.
- Delno: Članek potrjuje proslavo v Kopru, a ne navaja točnih datumov.
- Predstavniki Gibanja Svoboda, Levice in SD se proslave v Kopru ne bodo udeležili.
- Da: Svoboda in Levica bojkotirata, poslanci SD so se opravičili.
- Slavnostni govornik na proslavi bo premier Janez Janša.
- Ni omenjeno
- Vlada je državno proslavo ob dnevu suverenosti poimenovala tudi kot praznovanje 35. obletnice osvoboditve Slovenije.
- Da: Članek navaja vabilo z zapisom "35. obletnici osvoboditve Slovenije".
- RTV Slovenija
- Gibanje Svoboda meni, da slovenska osamosvojitev ni nastala zgolj v nekaj tednih leta 1991, temveč je temeljila na dolgotrajnem zgodovinskem razvoju.
- Da: Članek dobesedno navaja to stališče Gibanja Svoboda.
- Gibanje Svoboda, Levica in SD so poimenovanje proslave označili za delitev ljudi in potvarjanje zgodovine.
- Da: Članek potrjuje, da so te stranke izpostavile delitev in potvarjanje.
- Jelko Kacin je pojasnil, da so bili izključeni prapori s simbolom rdeče zvezde, pod katerim naj bi JLA napadla Slovenijo.
- Da: Kacin je pojasnil, da so bili izključeni prapori s tem simbolom.
- Kacin trdi, da odločitev o nepovabilu praporščakov nima zveze z borci, ki so bili povabljeni individualno.
- Da: Kacin je izjavil, da to nima zveze z individualno povabljenimi borci.
- Na prireditvi bo sodelovalo približno 500 pripadnikov Slovenske vojske, predvideni pa so tudi vojaški prikazi, preleti in nastopi orkestrov.
- Da: Članek navaja te podatke o sodelovanju SV in programu.
- Na proslavo niso bili povabljeni praporščaki Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije.
- Da: Članek potrjuje, da praporščaki niso bili povabljeni.
- Opozicija meni, da poimenovanje namiguje, da je bila Slovenija do oktobra 1991 okupirano ozemlje.
- Ni omenjeno
- Opozicija trdi, da praznikov ni dopustno samovoljno preimenovati.
- Da: Članek navaja, da opozicija opozarja na nesprejemljivost preimenovanja.
- Osrednja državna proslava bo 24. in 25. oktobra potekala v Kopru, dan suverenosti pa obeležuje odhod zadnjega vojaka JLA s slovenskega ozemlja.
- Da: Članek potrjuje datum, lokacijo in pomen dneva suverenosti.
- Predstavniki Gibanja Svoboda, Levice in SD se proslave v Kopru ne bodo udeležili.
- Da: Članek navaja, da predstavnikov teh strank na proslavi ne bo.
- Slavnostni govornik na proslavi bo premier Janez Janša.
- Da: Članek navaja, da bo slavnostni govornik premier Janša.
- Vlada je državno proslavo ob dnevu suverenosti poimenovala tudi kot praznovanje 35. obletnice osvoboditve Slovenije.
- Da: Članek navaja vabilo na proslavo ob 35. obletnici osvoboditve Slovenije.
- Reporter
- Gibanje Svoboda meni, da slovenska osamosvojitev ni nastala zgolj v nekaj tednih leta 1991, temveč je temeljila na dolgotrajnem zgodovinskem razvoju.
- Da: Stranka je to dobesedno zapisala v svojem sporočilu za javnost.
- Gibanje Svoboda, Levica in SD so poimenovanje proslave označili za delitev ljudi in potvarjanje zgodovine.
- Da: Vse tri stranke so izrazile kritike glede delitve in zgodovine.
- Jelko Kacin je pojasnil, da so bili izključeni prapori s simbolom rdeče zvezde, pod katerim naj bi JLA napadla Slovenijo.
- Ni omenjeno
- Kacin trdi, da odločitev o nepovabilu praporščakov nima zveze z borci, ki so bili povabljeni individualno.
- Ni omenjeno
- Na prireditvi bo sodelovalo približno 500 pripadnikov Slovenske vojske, predvideni pa so tudi vojaški prikazi, preleti in nastopi orkestrov.
- Delno: Omenjenih je 500 pripadnikov in preleti, ne pa nastopi orkestrov.
- Na proslavo niso bili povabljeni praporščaki Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije.
- Da: ZZB NOB je sporočila, da niso bili povabljeni.
- Opozicija meni, da poimenovanje namiguje, da je bila Slovenija do oktobra 1991 okupirano ozemlje.
- Da: Svoboda navaja, da poimenovanje predpostavlja okupacijo do 1991.
- Opozicija trdi, da praznikov ni dopustno samovoljno preimenovati.
- Da: Gibanje Svoboda je izrecno zapisalo, da praznikov ne morejo preimenovati.
- Osrednja državna proslava bo 24. in 25. oktobra potekala v Kopru, dan suverenosti pa obeležuje odhod zadnjega vojaka JLA s slovenskega ozemlja.
- Delno: Proslava je v nedeljo (27. 10.), ne 24. in 25. oktobra.
- Predstavniki Gibanja Svoboda, Levice in SD se proslave v Kopru ne bodo udeležili.
- Da: Članek potrjuje, da se predstavniki teh strank proslave ne bodo udeležili.
- Slavnostni govornik na proslavi bo premier Janez Janša.
- Da: Članek navaja, da bo slavnostni govornik premier Janez Janša.
- Vlada je državno proslavo ob dnevu suverenosti poimenovala tudi kot praznovanje 35. obletnice osvoboditve Slovenije.
- Da: Članek navaja, da je vlada povabila na proslavo ob 35. obletnici.
- STA
- Gibanje Svoboda meni, da slovenska osamosvojitev ni nastala zgolj v nekaj tednih leta 1991, temveč je temeljila na dolgotrajnem zgodovinskem razvoju.
- Ni omenjeno
- Gibanje Svoboda, Levica in SD so poimenovanje proslave označili za delitev ljudi in potvarjanje zgodovine.
- Delno: Omenjeno je razburjenje in poskus delitev, potvarjanje ni izrecno.
- Jelko Kacin je pojasnil, da so bili izključeni prapori s simbolom rdeče zvezde, pod katerim naj bi JLA napadla Slovenijo.
- Ni omenjeno
- Kacin trdi, da odločitev o nepovabilu praporščakov nima zveze z borci, ki so bili povabljeni individualno.
- Ni omenjeno
- Na prireditvi bo sodelovalo približno 500 pripadnikov Slovenske vojske, predvideni pa so tudi vojaški prikazi, preleti in nastopi orkestrov.
- Ni omenjeno
- Na proslavo niso bili povabljeni praporščaki Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije.
- Ni omenjeno
- Opozicija meni, da poimenovanje namiguje, da je bila Slovenija do oktobra 1991 okupirano ozemlje.
- Da: Opozicija v poimenovanju vidi namig, da je bila Slovenija okupirana.
- Opozicija trdi, da praznikov ni dopustno samovoljno preimenovati.
- Ni omenjeno
- Osrednja državna proslava bo 24. in 25. oktobra potekala v Kopru, dan suverenosti pa obeležuje odhod zadnjega vojaka JLA s slovenskega ozemlja.
- Delno: Omenjen je Koper, ostalo ni navedeno.
- Predstavniki Gibanja Svoboda, Levice in SD se proslave v Kopru ne bodo udeležili.
- Delno: Naslov nakazuje, da opozicije ne bo na proslavo.
- Slavnostni govornik na proslavi bo premier Janez Janša.
- Ni omenjeno
- Vlada je državno proslavo ob dnevu suverenosti poimenovala tudi kot praznovanje 35. obletnice osvoboditve Slovenije.
- Da: Članek navaja vabilo z navedbo 35. obletnice osvoboditve Slovenije.
- SiOL
- Gibanje Svoboda meni, da slovenska osamosvojitev ni nastala zgolj v nekaj tednih leta 1991, temveč je temeljila na dolgotrajnem zgodovinskem razvoju.
- Ni omenjeno
- Gibanje Svoboda, Levica in SD so poimenovanje proslave označili za delitev ljudi in potvarjanje zgodovine.
- Delno: Opozicija očita potvarjanje zgodovine, o delitvi ljudi ni govora.
- Jelko Kacin je pojasnil, da so bili izključeni prapori s simbolom rdeče zvezde, pod katerim naj bi JLA napadla Slovenijo.
- Da: Kacin je potrdil izključitev praporov s tem simbolom.
- Kacin trdi, da odločitev o nepovabilu praporščakov nima zveze z borci, ki so bili povabljeni individualno.
- Da: Kacin je to izrecno izjavil v članku.
- Na prireditvi bo sodelovalo približno 500 pripadnikov Slovenske vojske, predvideni pa so tudi vojaški prikazi, preleti in nastopi orkestrov.
- Ni omenjeno
- Na proslavo niso bili povabljeni praporščaki Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije.
- Da: Organizatorji nanjo niso povabili praporščakov Zveze borcev.
- Opozicija meni, da poimenovanje namiguje, da je bila Slovenija do oktobra 1991 okupirano ozemlje.
- Ni omenjeno
- Opozicija trdi, da praznikov ni dopustno samovoljno preimenovati.
- Da: Članek eksplicitno navaja ta očitek opozicije.
- Osrednja državna proslava bo 24. in 25. oktobra potekala v Kopru, dan suverenosti pa obeležuje odhod zadnjega vojaka JLA s slovenskega ozemlja.
- Da: Članek potrjuje lokacijo, datum in pomen dneva suverenosti.
- Predstavniki Gibanja Svoboda, Levice in SD se proslave v Kopru ne bodo udeležili.
- Da: Članek navaja, da poslancev teh strank na proslavi ne bo.
- Slavnostni govornik na proslavi bo premier Janez Janša.
- Da: Članek navaja, da bo slavnostni govornik Janez Janša.
- Vlada je državno proslavo ob dnevu suverenosti poimenovala tudi kot praznovanje 35. obletnice osvoboditve Slovenije.
- Da: Članek potrjuje, da vlada obeležuje 35. obletnico osvoboditve.
- Večer
- Gibanje Svoboda meni, da slovenska osamosvojitev ni nastala zgolj v nekaj tednih leta 1991, temveč je temeljila na dolgotrajnem zgodovinskem razvoju.
- Da: Gibanje Svoboda je to zapisalo v svojem sporočilu za javnost.
- Gibanje Svoboda, Levica in SD so poimenovanje proslave označili za delitev ljudi in potvarjanje zgodovine.
- Da: Vse tri stranke so izrazile kritiko glede delitev in potvarjanja.
- Jelko Kacin je pojasnil, da so bili izključeni prapori s simbolom rdeče zvezde, pod katerim naj bi JLA napadla Slovenijo.
- Da: Kacin je pojasnil, da so bili izključeni prapori s tem simbolom.
- Kacin trdi, da odločitev o nepovabilu praporščakov nima zveze z borci, ki so bili povabljeni individualno.
- Da: Kacin je izjavil, da to nima zveze z individualno povabljenimi borci.
- Na prireditvi bo sodelovalo približno 500 pripadnikov Slovenske vojske, predvideni pa so tudi vojaški prikazi, preleti in nastopi orkestrov.
- Da: Članek navaja 500 pripadnikov, prikaze, prelete in nastope orkestrov.
- Na proslavo niso bili povabljeni praporščaki Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije.
- Da: Članek potrjuje, da praporščaki ZZB NOB niso bili povabljeni.
- Opozicija meni, da poimenovanje namiguje, da je bila Slovenija do oktobra 1991 okupirano ozemlje.
- Da: Svoboda navaja, da to predpostavlja, da je bila Slovenija okupirana.
- Opozicija trdi, da praznikov ni dopustno samovoljno preimenovati.
- Da: Gibanje Svoboda je izrecno navedlo, da praznikov ne morejo preimenovati.
- Osrednja državna proslava bo 24. in 25. oktobra potekala v Kopru, dan suverenosti pa obeležuje odhod zadnjega vojaka JLA s slovenskega ozemlja.
- Delno: Članek omenja proslavo v Kopru in pomen dneva suverenosti, a ne potrdi datuma 24. oktobra.
- Predstavniki Gibanja Svoboda, Levice in SD se proslave v Kopru ne bodo udeležili.
- Da: Članek potrjuje, da se predstavniki teh strank proslave ne bodo udeležili.
- Slavnostni govornik na proslavi bo premier Janez Janša.
- Ni omenjeno
- Vlada je državno proslavo ob dnevu suverenosti poimenovala tudi kot praznovanje 35. obletnice osvoboditve Slovenije.
- Da: Članek navaja, da vabilo vključuje obeležitev 35. obletnice osvoboditve.
- primorske.si
- Gibanje Svoboda meni, da slovenska osamosvojitev ni nastala zgolj v nekaj tednih leta 1991, temveč je temeljila na dolgotrajnem zgodovinskem razvoju.
- Da: Članek dobesedno navaja to stališče Gibanja Svoboda.
- Gibanje Svoboda, Levica in SD so poimenovanje proslave označili za delitev ljudi in potvarjanje zgodovine.
- Da: Vse tri stranke so izrazile kritiko glede delitev in zgodovine.
- Jelko Kacin je pojasnil, da so bili izključeni prapori s simbolom rdeče zvezde, pod katerim naj bi JLA napadla Slovenijo.
- Ni omenjeno
- Kacin trdi, da odločitev o nepovabilu praporščakov nima zveze z borci, ki so bili povabljeni individualno.
- Ni omenjeno
- Na prireditvi bo sodelovalo približno 500 pripadnikov Slovenske vojske, predvideni pa so tudi vojaški prikazi, preleti in nastopi orkestrov.
- Ni omenjeno
- Na proslavo niso bili povabljeni praporščaki Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije.
- Da: Članek navaja, da praporščaki niso bili povabljeni.
- Opozicija meni, da poimenovanje namiguje, da je bila Slovenija do oktobra 1991 okupirano ozemlje.
- Da: Članek navaja, da opozicija meni, da to namiguje na okupacijo.
- Opozicija trdi, da praznikov ni dopustno samovoljno preimenovati.
- Da: Gibanje Svoboda je izrecno navedlo, da praznikov ne gre preimenovati.
- Osrednja državna proslava bo 24. in 25. oktobra potekala v Kopru, dan suverenosti pa obeležuje odhod zadnjega vojaka JLA s slovenskega ozemlja.
- Delno: Omenjen je Koper in pomen dneva suverenosti, datum ni ekspliciten.
- Predstavniki Gibanja Svoboda, Levice in SD se proslave v Kopru ne bodo udeležili.
- Da: Članek potrjuje, da predstavnikov teh strank na proslavi ne bo.
- Slavnostni govornik na proslavi bo premier Janez Janša.
- Ni omenjeno
- Vlada je državno proslavo ob dnevu suverenosti poimenovala tudi kot praznovanje 35. obletnice osvoboditve Slovenije.
- Da: Članek potrjuje, da je vlada proslavo poimenovala na ta način.
Analiza sentimenta
| Entiteta | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | 24ur | N1 | Dnevnik | Večer | SiOL | Reporter | primorske.si |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Jugoslovanska ljudska armada (JLA) | Nekateri viri opisujejo agresijo, drugi nevtralen umik. | Ni omenjeno | Negativno: omenjena kot sila, ki je napadla Slovenijo pod rdečo zvezdo; implicitno negativno. | Nevtralno: omenjena v zgodovinskem kontekstu odhoda vojakov | Negativno: omenjena kot agresor, pod katerega simbolom je napadla Slovenijo. | Nevtralno: omenjena v kontekstu odhoda zadnjega vojaka; brez vrednotenja. | Negativno: omenjena kot sila, ki je napadla Slovenijo pod rdečo zvezdo | Negativno: Kacin jo omenja kot agresorja, pod katerega simbolom je napadla Slovenijo. | Nevtralno: opisani umik in spopadi, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen odhod zadnjega vojaka JLA kot zgodovinski dogodek. |
| Gibanje Svoboda | Večinoma nevtralno; RTV negativno, Reporter kritičen do vlade. | Nevtralno: omenjeno kot del opozicije, ki jo vabilo razburja | Negativno: očita vladi nesprejemljivo deljenje ljudi in potvarjanje zgodovine; stranka kritizira. | Nevtralno: citirani z lastnim sporočilom, avtor ne vrednoti stranke | Nevtralno: omenjeno kot opozicijska stranka, ki bojkotira proslavo; ni meta-vrednotenja. | Nevtralno: navedeno kot stranka, ki bojkotira proslavo; citirana stališča brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: citirani z lastnimi kritikami vlade, brez meta-vrednotenja avtorja | Nevtralno: omenjeno kot opozicijska stranka, ki bojkotira proslavo in kritizira preimenovanje praznika. | Negativno: izrazi kritiko do vlade, a avtor ne vrednoti stranke same | Nevtralno: navedena stališča in napoved bojkota proslave, brez meta-vrednotenja. |
| Janez Janša | Večina virov negativno, dva nevtralno, STA molk. | Ni omenjeno | Negativno: očitki Svobode o modusu operandi in Levice o šovu za poveličevanje; kritiziran. | Negativno: očitki o modusu operandi, šovu in poveličevanju samega sebe | Nevtralno: omenjen v zvezi s prejšnjimi vladami in spori glede simbolov; brez vrednotenja. | Negativno: citirani očitki o njegovem 'modusu operandi' in 'šovu' za poveličevanje; kritika usmerjena nanj. | Negativno: označen kot razdeljevalec, njegov šov za poveličevanje njega in pajdašev | Nevtralno: omenjen kot slavnostni govornik na proslavi, brez vrednotenja. | Negativno: kritike Svobode in Levice ga označijo za razdvajanje in šov | Negativno: očitan 'običajni modus operandi' delitev in 'šov' za poveličevanje. |
| Levica | RTV negativno, vsi ostali nevtralno; le RTV očita šov. | Nevtralno: omenjena kot del opozicije, ki jo vabilo razburja | Negativno: očita SDS razdvajanje in šov za poveličevanje Janše; stranka kritizira. | Nevtralno: citirani z lastnimi izjavami, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot stranka, ki bojkotira proslavo; brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjena kot stranka, ki ne bo šla na proslavo; citirana brez novinarskega vrednotenja. | Nevtralno: citirana z lastnimi izjavami, brez meta-vrednotenja avtorja | Nevtralno: omenjena kot opozicijska stranka, ki bojkotira proslavo in kritizira preimenovanje praznika. | Nevtralno: omenjen bojkot proslave in kritika vlade, brez meta-vrednotenja stranke | Nevtralno: citirana kritika vlade, brez dodatnega vrednotenja stranke. |
| Socialni demokrati (SD) | Večina nevtralna; le RTV izrazito kritičen do stranke. | Nevtralno: omenjeni kot del opozicije, ki jih vabilo razburja | Negativno: opozarja na prilagajanje zgodovine dnevni politiki; stranka kritizira. | Nevtralno: citirani z odzivom, avtor ne vrednoti stranke | Nevtralno: omenjeni, da so se poslanci opravičili; brez vrednotenja. | Nevtralno: navedeni z odzivom o poimenovanju praznika; brez izrecne pohvale ali kritike. | Nevtralno: citirani z lastnimi odzivi, brez meta-vrednotenja avtorja | Nevtralno: omenjeni kot opozicijska stranka; sprva ne bi bojkotirali, nato potrdili, da poslancev ne bo. | Nevtralno: omenjeni z odzivom in bojkotom, brez vrednotenja stranke | Nevtralno: povzeta stališča o poimenovanju praznika, brez meta-vrednotenja. |
| Jelko Kacin | Večina nevtralna, le SiOL rahlo pozitiven; drugi ga ne omenjajo. | Ni omenjeno | Nevtralno: citiran kot predsednik odbora; zavrača očitke, brez meta-vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: citiran kot pojasnjevalec odločitve; avtor ne vrednoti njega. | Ni omenjeno | Nevtralno: citiran kot predsednik koordinacijskega odbora brez vrednotenja | Pozitivno: avtor nevtralno poroča, a Kacin predstavljen kot pojasnjevalec odločitev in zavračalec očitkov. | Nevtralno: citiran kot predsednik odbora, ki zavrača očitke | Ni omenjeno |
| Slovenija | Ni bistvenih razlik; vsi viri poročajo nevtralno in brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjena v citatu vabila glede domnevne okupacije do 1991 | Nevtralno: omenjena v zvezi z osamosvojitvijo in praznikom; brez eksplicitnega vrednotenja. | Nevtralno: omenjena kot država v zgodovinskem kontekstu | Nevtralno: omenjena kot država v kontekstu proslave in simbolov; brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjena kot država v zvezi z osamosvojitvijo in praznikom; brez izrecnega vrednotenja. | Nevtralno: omenjena v kontekstu osvoboditve in osamosvojitve brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot država, ki obeležuje dogodek; brez eksplicitnega vrednotenja. | Nevtralno: omenjena v zgodovinskem kontekstu, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena v zvezi s suverenostjo in osamosvojitvijo, brez vrednotenja. |
| Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije | Večinoma nevtralno; le Reporter izpostavi simbolni pomen. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjeno, da niso povabljeni in da niso pristali na pogoj; brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjena v zvezi z nepovabljenimi praporščaki, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena v zvezi z nepovabljenimi praporščaki; brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjena v zvezi z nepovabljenimi praporščaki; brez vrednotenja entitete. | Nevtralno: omenjena glede nepovabljenih praporščakov, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena v zvezi z nepovabilom praporščakov in zavrnitvijo kompromisa glede simbolov. | Nevtralno: omenjena neudeležba in simbolni pomen praporov | Nevtralno: omenjeno, da praporščaki niso bili povabljeni. |
| Mestna občina Koper | Ni bistvenih razlik; vsi nevtralno, le kot lokacija. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena kot lokacija proslave in zastava; brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjena le kot lokacija proslave | Nevtralno: omenjena le kot lokacija proslave; brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjena le kot lokacija proslave; brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjena kot prizorišče in zastava, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena le kot lokacija proslave. | Nevtralno: omenjena kot lokacija proslave, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena le kot lokacija proslave. |
| Slovenska demokratska stranka (SDS) | Večina virov poroča negativno, trije pa entitete sploh ne omenjajo. | Ni omenjeno | Negativno: očitki Levice, da SDS razume praznike kot razdvajanje; stranka kritizirana. | Negativno: Levica ji pripisuje razdeljevanje ljudi in revizijo zgodovine | Ni omenjeno | Negativno: Asta Vrečko trdi, da SDS razume praznike kot razdvajanje; kritika usmerjena v SDS. | Negativno: Levica jo označi kot edino, ki praznike razume kot razdvajanje | Ni omenjeno | Negativno: Levica očita SDS, da razume praznike izključno kot razdvajanje | Negativno: očitek, da razume praznike izključno kot razdvajanje. |
| Asta Vrečko | Ni razlik: vsi viri nevtralni, trije je ne omenjajo. | Ni omenjeno | Nevtralno: citirana kot sokoordinatorica Levice; izjava brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: njene izjave so citirane, avtor jih ne vrednoti | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena kot sokoordinatorica Levice s citatom; brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: citirana s svojimi izjavami, brez meta-vrednotenja | Ni omenjeno | Nevtralno: citirana s kritiko vlade, brez meta-vrednotenja nje same | Nevtralno: povzeta izjava v DZ, brez meta-vrednotenja. |
| Slovenska vojska | Večina virov entitete ne omenja; omenjajoči so zgolj nevtralno informativni. | Ni omenjeno | Nevtralno: informativno omenjena glede sodelovanja na proslavi; brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: informativno o sodelovanju na proslavi, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot prirediteljica predstavitve enot pred proslavo. | Nevtralno: informativno omenjena predstavitev enot in preleti | Ni omenjeno |
entities
- Jugoslovanska ljudska armada (JLA)
- Gibanje Svoboda
- Janez Janša
- Levica
- Socialni demokrati (SD)
- Jelko Kacin
- Slovenija
- Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije
- Mestna občina Koper
- Slovenska demokratska stranka (SDS)
- Asta Vrečko
- Slovenska vojska
key differences
- Asta Vrečko
- Ni razlik: vsi viri nevtralni, trije je ne omenjajo.
- Gibanje Svoboda
- Večinoma nevtralno; RTV negativno, Reporter kritičen do vlade.
- Janez Janša
- Večina virov negativno, dva nevtralno, STA molk.
- Jelko Kacin
- Večina nevtralna, le SiOL rahlo pozitiven; drugi ga ne omenjajo.
- Jugoslovanska ljudska armada (JLA)
- Nekateri viri opisujejo agresijo, drugi nevtralen umik.
- Levica
- RTV negativno, vsi ostali nevtralno; le RTV očita šov.
- Mestna občina Koper
- Ni bistvenih razlik; vsi nevtralno, le kot lokacija.
- Slovenija
- Ni bistvenih razlik; vsi viri poročajo nevtralno in brez vrednotenja.
- Slovenska demokratska stranka (SDS)
- Večina virov poroča negativno, trije pa entitete sploh ne omenjajo.
- Slovenska vojska
- Večina virov entitete ne omenja; omenjajoči so zgolj nevtralno informativni.
- Socialni demokrati (SD)
- Večina nevtralna; le RTV izrazito kritičen do stranke.
- Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije
- Večinoma nevtralno; le Reporter izpostavi simbolni pomen.
source analyses
- 24ur
- Asta Vrečko
- Nevtralno: njene izjave so citirane, avtor jih ne vrednoti
- Gibanje Svoboda
- Nevtralno: citirani z lastnim sporočilom, avtor ne vrednoti stranke
- Janez Janša
- Negativno: očitki o modusu operandi, šovu in poveličevanju samega sebe
- Jelko Kacin
- Ni omenjeno
- Jugoslovanska ljudska armada (JLA)
- Nevtralno: omenjena v zgodovinskem kontekstu odhoda vojakov
- Levica
- Nevtralno: citirani z lastnimi izjavami, brez meta-vrednotenja
- Mestna občina Koper
- Nevtralno: omenjena le kot lokacija proslave
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot država v zgodovinskem kontekstu
- Slovenska demokratska stranka (SDS)
- Negativno: Levica ji pripisuje razdeljevanje ljudi in revizijo zgodovine
- Slovenska vojska
- Ni omenjeno
- Socialni demokrati (SD)
- Nevtralno: citirani z odzivom, avtor ne vrednoti stranke
- Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije
- Nevtralno: omenjena v zvezi z nepovabljenimi praporščaki, brez vrednotenja
- Dnevnik
- Asta Vrečko
- Nevtralno: omenjena kot sokoordinatorica Levice s citatom; brez meta-vrednotenja.
- Gibanje Svoboda
- Nevtralno: navedeno kot stranka, ki bojkotira proslavo; citirana stališča brez meta-vrednotenja.
- Janez Janša
- Negativno: citirani očitki o njegovem 'modusu operandi' in 'šovu' za poveličevanje; kritika usmerjena nanj.
- Jelko Kacin
- Ni omenjeno
- Jugoslovanska ljudska armada (JLA)
- Nevtralno: omenjena v kontekstu odhoda zadnjega vojaka; brez vrednotenja.
- Levica
- Nevtralno: omenjena kot stranka, ki ne bo šla na proslavo; citirana brez novinarskega vrednotenja.
- Mestna občina Koper
- Nevtralno: omenjena le kot lokacija proslave; brez vrednotenja.
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot država v zvezi z osamosvojitvijo in praznikom; brez izrecnega vrednotenja.
- Slovenska demokratska stranka (SDS)
- Negativno: Asta Vrečko trdi, da SDS razume praznike kot razdvajanje; kritika usmerjena v SDS.
- Slovenska vojska
- Ni omenjeno
- Socialni demokrati (SD)
- Nevtralno: navedeni z odzivom o poimenovanju praznika; brez izrecne pohvale ali kritike.
- Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije
- Nevtralno: omenjena v zvezi z nepovabljenimi praporščaki; brez vrednotenja entitete.
- N1
- Asta Vrečko
- Ni omenjeno
- Gibanje Svoboda
- Nevtralno: omenjeno kot opozicijska stranka, ki bojkotira proslavo; ni meta-vrednotenja.
- Janez Janša
- Nevtralno: omenjen v zvezi s prejšnjimi vladami in spori glede simbolov; brez vrednotenja.
- Jelko Kacin
- Nevtralno: citiran kot pojasnjevalec odločitve; avtor ne vrednoti njega.
- Jugoslovanska ljudska armada (JLA)
- Negativno: omenjena kot agresor, pod katerega simbolom je napadla Slovenijo.
- Levica
- Nevtralno: omenjena kot stranka, ki bojkotira proslavo; brez vrednotenja.
- Mestna občina Koper
- Nevtralno: omenjena le kot lokacija proslave; brez vrednotenja.
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot država v kontekstu proslave in simbolov; brez vrednotenja.
- Slovenska demokratska stranka (SDS)
- Ni omenjeno
- Slovenska vojska
- Ni omenjeno
- Socialni demokrati (SD)
- Nevtralno: omenjeni, da so se poslanci opravičili; brez vrednotenja.
- Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije
- Nevtralno: omenjena v zvezi z nepovabljenimi praporščaki; brez vrednotenja.
- RTV Slovenija
- Asta Vrečko
- Nevtralno: citirana kot sokoordinatorica Levice; izjava brez meta-vrednotenja.
- Gibanje Svoboda
- Negativno: očita vladi nesprejemljivo deljenje ljudi in potvarjanje zgodovine; stranka kritizira.
- Janez Janša
- Negativno: očitki Svobode o modusu operandi in Levice o šovu za poveličevanje; kritiziran.
- Jelko Kacin
- Nevtralno: citiran kot predsednik odbora; zavrača očitke, brez meta-vrednotenja.
- Jugoslovanska ljudska armada (JLA)
- Negativno: omenjena kot sila, ki je napadla Slovenijo pod rdečo zvezdo; implicitno negativno.
- Levica
- Negativno: očita SDS razdvajanje in šov za poveličevanje Janše; stranka kritizira.
- Mestna občina Koper
- Nevtralno: omenjena kot lokacija proslave in zastava; brez vrednotenja.
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena v zvezi z osamosvojitvijo in praznikom; brez eksplicitnega vrednotenja.
- Slovenska demokratska stranka (SDS)
- Negativno: očitki Levice, da SDS razume praznike kot razdvajanje; stranka kritizirana.
- Slovenska vojska
- Nevtralno: informativno omenjena glede sodelovanja na proslavi; brez vrednotenja.
- Socialni demokrati (SD)
- Negativno: opozarja na prilagajanje zgodovine dnevni politiki; stranka kritizira.
- Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije
- Nevtralno: omenjeno, da niso povabljeni in da niso pristali na pogoj; brez vrednotenja.
- Reporter
- Asta Vrečko
- Nevtralno: citirana s kritiko vlade, brez meta-vrednotenja nje same
- Gibanje Svoboda
- Negativno: izrazi kritiko do vlade, a avtor ne vrednoti stranke same
- Janez Janša
- Negativno: kritike Svobode in Levice ga označijo za razdvajanje in šov
- Jelko Kacin
- Nevtralno: citiran kot predsednik odbora, ki zavrača očitke
- Jugoslovanska ljudska armada (JLA)
- Nevtralno: opisani umik in spopadi, brez vrednotenja
- Levica
- Nevtralno: omenjen bojkot proslave in kritika vlade, brez meta-vrednotenja stranke
- Mestna občina Koper
- Nevtralno: omenjena kot lokacija proslave, brez vrednotenja
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena v zgodovinskem kontekstu, brez vrednotenja
- Slovenska demokratska stranka (SDS)
- Negativno: Levica očita SDS, da razume praznike izključno kot razdvajanje
- Slovenska vojska
- Nevtralno: informativno omenjena predstavitev enot in preleti
- Socialni demokrati (SD)
- Nevtralno: omenjeni z odzivom in bojkotom, brez vrednotenja stranke
- Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije
- Nevtralno: omenjena neudeležba in simbolni pomen praporov
- STA
- Asta Vrečko
- Ni omenjeno
- Gibanje Svoboda
- Nevtralno: omenjeno kot del opozicije, ki jo vabilo razburja
- Janez Janša
- Ni omenjeno
- Jelko Kacin
- Ni omenjeno
- Jugoslovanska ljudska armada (JLA)
- Ni omenjeno
- Levica
- Nevtralno: omenjena kot del opozicije, ki jo vabilo razburja
- Mestna občina Koper
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena v citatu vabila glede domnevne okupacije do 1991
- Slovenska demokratska stranka (SDS)
- Ni omenjeno
- Slovenska vojska
- Ni omenjeno
- Socialni demokrati (SD)
- Nevtralno: omenjeni kot del opozicije, ki jih vabilo razburja
- Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije
- Ni omenjeno
- SiOL
- Asta Vrečko
- Ni omenjeno
- Gibanje Svoboda
- Nevtralno: omenjeno kot opozicijska stranka, ki bojkotira proslavo in kritizira preimenovanje praznika.
- Janez Janša
- Nevtralno: omenjen kot slavnostni govornik na proslavi, brez vrednotenja.
- Jelko Kacin
- Pozitivno: avtor nevtralno poroča, a Kacin predstavljen kot pojasnjevalec odločitev in zavračalec očitkov.
- Jugoslovanska ljudska armada (JLA)
- Negativno: Kacin jo omenja kot agresorja, pod katerega simbolom je napadla Slovenijo.
- Levica
- Nevtralno: omenjena kot opozicijska stranka, ki bojkotira proslavo in kritizira preimenovanje praznika.
- Mestna občina Koper
- Nevtralno: omenjena le kot lokacija proslave.
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot država, ki obeležuje dogodek; brez eksplicitnega vrednotenja.
- Slovenska demokratska stranka (SDS)
- Ni omenjeno
- Slovenska vojska
- Nevtralno: omenjena kot prirediteljica predstavitve enot pred proslavo.
- Socialni demokrati (SD)
- Nevtralno: omenjeni kot opozicijska stranka; sprva ne bi bojkotirali, nato potrdili, da poslancev ne bo.
- Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije
- Nevtralno: omenjena v zvezi z nepovabilom praporščakov in zavrnitvijo kompromisa glede simbolov.
- Večer
- Asta Vrečko
- Nevtralno: citirana s svojimi izjavami, brez meta-vrednotenja
- Gibanje Svoboda
- Nevtralno: citirani z lastnimi kritikami vlade, brez meta-vrednotenja avtorja
- Janez Janša
- Negativno: označen kot razdeljevalec, njegov šov za poveličevanje njega in pajdašev
- Jelko Kacin
- Nevtralno: citiran kot predsednik koordinacijskega odbora brez vrednotenja
- Jugoslovanska ljudska armada (JLA)
- Negativno: omenjena kot sila, ki je napadla Slovenijo pod rdečo zvezdo
- Levica
- Nevtralno: citirana z lastnimi izjavami, brez meta-vrednotenja avtorja
- Mestna občina Koper
- Nevtralno: omenjena kot prizorišče in zastava, brez vrednotenja
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena v kontekstu osvoboditve in osamosvojitve brez vrednotenja
- Slovenska demokratska stranka (SDS)
- Negativno: Levica jo označi kot edino, ki praznike razume kot razdvajanje
- Slovenska vojska
- Nevtralno: informativno o sodelovanju na proslavi, brez vrednotenja
- Socialni demokrati (SD)
- Nevtralno: citirani z lastnimi odzivi, brez meta-vrednotenja avtorja
- Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije
- Nevtralno: omenjena glede nepovabljenih praporščakov, brez vrednotenja
- primorske.si
- Asta Vrečko
- Nevtralno: povzeta izjava v DZ, brez meta-vrednotenja.
- Gibanje Svoboda
- Nevtralno: navedena stališča in napoved bojkota proslave, brez meta-vrednotenja.
- Janez Janša
- Negativno: očitan 'običajni modus operandi' delitev in 'šov' za poveličevanje.
- Jelko Kacin
- Ni omenjeno
- Jugoslovanska ljudska armada (JLA)
- Nevtralno: omenjen odhod zadnjega vojaka JLA kot zgodovinski dogodek.
- Levica
- Nevtralno: citirana kritika vlade, brez dodatnega vrednotenja stranke.
- Mestna občina Koper
- Nevtralno: omenjena le kot lokacija proslave.
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena v zvezi s suverenostjo in osamosvojitvijo, brez vrednotenja.
- Slovenska demokratska stranka (SDS)
- Negativno: očitek, da razume praznike izključno kot razdvajanje.
- Slovenska vojska
- Ni omenjeno
- Socialni demokrati (SD)
- Nevtralno: povzeta stališča o poimenovanju praznika, brez meta-vrednotenja.
- Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije
- Nevtralno: omenjeno, da praporščaki niso bili povabljeni.
Scenariji
- scenarios
- description
- Zaradi očitne polarizacije vlada Janeza Janše in opozicija (Svoboda, Levica) vzpostavita neformalno delovno skupino, ki pripravi trajni protokol za udeležbo praporščakov na državnih proslavah. To prepreči ponavljanje sporov ob naslednjih praznikih.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- Vzpostavitev dialoga o protokolarnih pravilih državnih proslav
- valence
- positive
- description
- Bojkot opozicije postane ustaljena praksa, kjer opozicijske stranke organizirajo lastne, alternativne dogodke ob vsakem državnem prazniku. Državne proslave v organizaciji Koordinacijskega odbora pod vodstvom Jelka Kacina postanejo izključno domena vladajoče koalicije.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- long
- title
- Nadaljevanje prakse ločenih proslav ob državnih praznikih
- valence
- neutral
- description
- Bojkot proslave v Kopru sproži val medsebojnih obtožb v Državnem zboru, ki ohromi sprejemanje nujne zakonodaje. Vladna koalicija in opozicija prekineta vse neformalne komunikacijske kanale, kar vodi v institucionalno blokado.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- short
- title
- Poglobitev politične krize in paraliza parlamentarnega dela
- valence
- negative
- description
- Zaradi javnega pritiska in kritik glede izključevanja ZZB NOB se vlada odloči za širšo posvetovalno vlogo pri oblikovanju proslav. V pripravo scenarijev so vključeni predstavniki različnih veteranskih organizacij, kar zmanjša napetosti.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- mid
- title
- Vključitev civilne družbe v pripravo prihodnjih proslav
- valence
- positive
- description
- Zaradi nenehnih polemik o poimenovanjih praznikov, kot je 'osvoboditev Slovenije', se v parlamentu začne postopek za jasnejšo zakonsko definicijo vsebine državnih proslav. To zmanjša diskrecijsko pravico koordinacijskih odborov pri interpretaciji zgodovine.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- long
- title
- Sprememba zakonodaje o državnih praznikih
- valence
- neutral
- description
- Zaradi izključitve praporščakov NOB se Zveza združenj borcev odloči za organizacijo protestnih shodov ob vseh naslednjih državnih proslavah. To povzroči povečano prisotnost policije in varnostne napetosti na javnih dogodkih.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- mid
- title
- Stopnjevanje protestov ob državnih simbolih
- valence
- negative
- description
- Pod pokroviteljstvom predsednice države pride do simbolnega srečanja predstavnikov veteranov osamosvojitvene vojne in ZZB NOB. Skupna izjava o spoštovanju različnih zgodovinskih obdobij pomiri javno razpravo.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Sprava veteranov osamosvojitve in NOB
- valence
- positive
- description
- Vlada zaradi kritik razpusti sedanji odbor pod vodstvom Jelka Kacina in ustanovi strokovno telo, sestavljeno iz zgodovinarjev in kulturnikov. Proslave postanejo bolj vsebinsko nevtralne in manj usmerjene v aktualno politično agendo.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- mid
- title
- Preoblikovanje vloge Koordinacijskega odbora za proslave
- valence
- neutral
- description
- Zaradi prisotnosti zavezniških ladij in italijanskih lovcev v Kopru se politični spor prenese v mednarodni prostor. Diplomatski predstavniki zavezniških držav izrazijo zaskrbljenost nad notranjepolitično razdeljenostjo Slovenije ob tako pomembnih državnih dogodkih.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- short
- title
- Mednarodna blamaža zaradi razdeljene proslave
- valence
- negative
Viri
- articles
- article order
- 5
- body
- Ljubljana, 22. oktobra (STA) - Svobodo, Levico in SD razburja vabilo na državno proslavo ob dnevu suverenosti in ob "35. obletnici osvoboditve Slovenije", kot da je bila Slovenija do oktobra 1991 okupirano ozemlje. V tem vidijo poskus novih delitev in nespoštovanje demokratične ...
- language
- slv
- published at
- 2026-10-22T12:19:35
- source
- STA
- title
- Dela opozicije ne bo na proslavo ob dnevu "osvoboditve Slovenije"
- url
- https://www.sta.si/3613677/
- article order
- 7
- body
- Letošnje osrednje praznovanje dneva suverenosti bo potekalo v Kopru. Začelo se bo že v soboto s predstavitvijo enot SV. Svobodo, Levico in SD pa je razburilo vabilo na državno proslavo ob državnem prazniku in ob "35. obletnici osvoboditve Slovenije". Urad vlade za komuniciranje je na novinarski konferenci predstavil dejavnosti, ki bodo potekale v okviru praznovanja dneva suverenosti, s katerim se 25. oktobra obeležuje dan, ko je po osamosvojitveni vojni zadnji vojak JLA zapustil slovensko ozemlje. Državna proslava in druge aktivnosti bodo potekale 24. in 25. oktobra v Kopru. Polkovnik Fedja Vraničar je napovedal, da bo konec tedna v Kopru sodelovalo okoli 500 pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske, obiskovalci pa si bodo lahko ogledali tudi predstavitve enot, opreme in oborožitve. Nedeljsko slovesnost bodo zaznamovali častne salve, postroj garde, prelet zrakoplovov, prihod vojaških padalcev z zastavami ter nastop orkestrov Slovenske vojske in Policije, je povedal Vraničar. Scenaristka ter režiserka proslave ob dnevu suverenosti Katja Pegan pa je pojasnila, da se bo prizorišče raztezalo od Ukmarjevega trga prek promenade do carinskega pomola, ki ga oklepata dve vojaški ladji. Nastopil bo združeni orkester Slovenske vojske in Policije, v ospredju bosta slovenska proza in poezija. Prizorišče na Ukmarjevem trgu bosta zamejevali vojaški ladji Ankaran in Triglav 11, bodo pa praznik počastile tudi vojaške ladje zavezniških držav in preleti helikopterjev ter letal policije, Slovenske vojske in uprave za zaščito in reševanje, sodelovala bosta tudi dva italijanska lovca Eurofighter EF. Padalci SV bodo na prizorišče prinesli zastave zavezniških držav in Mestne občine Koper, je napovedal predsednik Koordinacijskega odbora za državne proslave in prireditve Jelko Kacin. Na prizorišču bo na ogled tudi priložnostna razstava Muzeja slovenske osamosvojitve. Na proslavo niso vabljeni praporščaki Zveze združenj borcev NOB Priprave na letošnjo osrednjo državno proslavo v Kopru sicer spremljajo polemike. Nanjo namreč niso povabili praporščakov Zveze združenj borcev NOB. Kot je spomnil Kacin, so že junija govorili o tem, da se razglasitev samostojne države lahko počasti tudi na način, da imajo prapori, ki izhajajo iz nekega drugega obdobja, na vrhu simbol slovenske države, to je slovenski grb. "Borčevska organizacija na to ni hotela pristati in so potem vseeno sodelovali, tokrat pa gre za 35. obletnico osvoboditve Slovenije," je dejal in ob tem spomnil na aktivnosti JLA v vojni za Slovenijo in padle v njej. "Vse to se je zgodilo pod rdečo zvezdo, zato so bili tokrat povabljeni vsi prapori, razen tistih, ki nosijo simbol, pod katerim je JLA napadla Slovenijo," je povedal. Ob tem pa je dodal, da "to nima nobene zveze z borci, ki so bili individualno povabljeni". Dela opozicije ne bo na proslavo ob dnevu "osvoboditve Slovenije" Kritike pa letijo tudi na dejstvo, da je torej vlada ob dnevu suverenosti povabila na proslavo ob 35. obletnici osvoboditve Slovenije. V opozicijskih Svobodi, Levici in SD opozarjajo, da se praznikov ne sme samovoljno preimenovati, kot problematično izpostavljajo tudi potvarjanje zgodovine, saj se je Slovenija pred 35 leti osamosvojila na podlagi demokratične odločitve, sprejete na plebiscitu. Kacin je očitke zavrnil. Prepričan je, da se ob dnevu suverenosti spominjamo tudi 35. obletnice trenutka, ko je Slovenija osvobodila svoje celotno ozemlje. "To ni poimenovanje proslave, samo povemo, kaj obeležujemo," je dodal Kacin. "To je nesprejemljivo deljenje in razdvajanje ljudi, kar je običajni modus operandi Janeza Janše in njegovih koalicij," so ob tem zapisali v Svobodi. Zanje je to poimenovanje problematično predvsem iz dveh razlogov. Prvi je, da "praznikov ne moremo kar samovoljno preimenovati". Drugega pa vidijo v "potvarjanju zgodovine in poniževanju vseh generacij Slovenk in Slovencev, ki so se v preteklosti borili za svobodno, suvereno državo in v tem boju tudi zmagali". "Slovenska osamosvojitev ni nastala v nekaj tednih leta 1991. Od ideje Zedinjene Slovenije naprej, prek taborov, skozi delovanje številnih intelektualcev in politikov na Dunaju in drugod, skozi prvo svetovno vojno, antifašizem in protinacizem, skozi doslednost in trdnost slovenskih politikov in intelektualcev v predvojni in povojni Jugoslaviji do civilnodružbenih in političnih gibanj v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je ta ideja rasla, se krepila in gradila temelje za osrednje dejanje. Ko smo bili leta 1991 sposobni izkoristiti zgodovinsko priložnost, smo stali na ramenih svojih prednikov," so v daljšem sporočilu za javnost zapisali v Svobodi. Zato se jim zdi še toliko bolj nesprejemljivo, da na proslavo niso povabili praporščakov Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. "V Svobodi globoko spoštujemo dosežke osamosvojitvene vojne in se dosledno priklanjamo njihovi zgodovinski prelomnosti. Ne moremo pa sprejeti nespoštovanja, ki ga vlada z nasilnim preimenovanjem praznika kaže do državljanov in do zgodovine. Na proslavo v Koper nas zato ne bo," so napovedali. Vrečko: V Sloveniji ni praznika, na katerega vabijo Prav tako na proslavo ne bo predstavnikov Levice. Sokoordinatorica Asta Vrečko je v današnji izjavi v DZ navedla, da v Sloveniji "nimamo praznika, na katerega vabijo". Dodala je, da prazniki niso namenjeni temu, da se ponovno razdvaja, tako jih po njenem mnenju razume izključno SDS. "In zdaj so si spet našli novo fronto, dan suverenosti, da že z vabilom na proslavo razdvajajo ljudi," je dejala. "Spoštujemo našo državo in tudi praviloma se slovesnosti udeležujemo, ker s tem kažemo spoštovanje do države, do ljudi in tudi do naše preteklosti. Ampak ne bomo pa sodelovali v šovu Janeza Janše za poveličevanje njega in njegovih pajdašev, zato da bodo tam na novo pisali zgodovino," je pojasnila. "Pred 35 leti se Slovenija ni osvobodila, temveč osamosvojila. Na podlagi demokratične volje ljudi, izražene na plebiscitu, je stopila na pot lastne države. Dan suverenosti pa obeležuje odhod zadnjega vojaka JLA z ozemlja Slovenije. Osvoboditev in osamosvojitev nista sopomenki, temveč pojma z različnim zgodovinskim pomenom," pa so zapisali v SD-ju. SD: Zgodovinskih dejstev ne smemo prilagajati dnevni politiki Menijo, da zgodovinskih dejstev in izrazov, s katerimi opisujemo nastanek lastne države, ne smemo prilagajati dnevni politiki. "Prav z doslednim in natančnim poimenovanjem dogodkov ohranjamo spoštovanje do zgodovine, demokratične odločitve ljudi na plebiscitu in vseh, ki so sodelovali pri nastanku samostojne Slovenije. Zato pričakujemo, da bodo tudi državne slovesnosti te zgodovinske mejnike obeleževale z ustrezno natančnostjo in dolžnim spoštovanjem," so zapisali v odzivu. V njem sicer bojkota proslave niso napovedali, so pa za STA potrdili, da na proslavi poslancev SD ne bo, saj so se opravičili. V koaliciji danes vabila na proslavo niso vsebinsko komentirali. Poslanka Demokratov Mojca Žnidarič je dejala, da vabila še ni videla in težave ne pozna, "bi si pa želela, da so vsi prazniki od vseh in da jih praznujemo vsi". Vodja poslanske skupine NSi, SLS in Fokus Janez Žakelj pa se je vsebinskemu komentarju izognil, češ da gre za vprašanje za vlado. Sam pa meni, da "je prav, da je praznovanje takšno, da se lahko vsi ljudje v Sloveniji poistovetijo s tem". Na proslavi sprva predviden tudi govor predsednice republike Po poročanju medijev sta bila na proslavi sprva predvidena dva slavnostna govornika, poleg premierja Janše tudi predsednice republike Nataše Pirc Musar. A so v uradu predsednice republike kasneje prejeli ustno prošnjo, da bi bil slavnostni govornik le premier Janša, čemur so ugodili, tudi zato, ker so ocenili, da bi bili glede na sestavo Koordinacijskega odbora za državne proslave in prireditve in razmerja v njem v primeru ugovora preglasovani, so navedli v uradu. "Še nikoli ni bil nihče preglasovan, mi na tak način ne delujemo," je očitke zavrnil Kacin. Kot je pojasnil, na zasedanju koordinacijskega odbora o tem niso razpravljali, je pa bil obveščen, da sta se premier in predsednica sporazumela, da bo tokrat govorec en sam. Na naslednji proslavi v decembru pa bosta nastopila oba.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-22T14:12:42
- source
- RTV Slovenija
- title
- Ob dnevu suverenosti slovesnosti v Kopru. Opozicija zavrnila vabilo na proslavo "ob osvoboditvi".
- url
- https://www.rtvslo.si/slovenija/ob-dnevu-suverenosti-slovesnosti-v-kopru-opozicija-zavrnila-vabilo-na-proslavo-ob-osvoboditvi/797801
- article order
- 3
- body
- Svobodo, Levico in SD razburja vabilo na državno proslavo ob dnevu suverenosti in ob "35. obletnici osvoboditve Slovenije", kot da je bila Slovenija do oktobra 1991 okupirano ozemlje. V tem vidijo poskus novih delitev in nespoštovanje demokratične odločitve ljudi na plebiscitu. Na proslavi jih ne bo. V koaliciji si želijo proslave, ki bo "od vseh". Vlada se je namreč odločila, da letos ob dnevu suverenosti, ki je posvečen spominu na odhod zadnjega vojaka JLA s slovenskega ozemlja, povabi na proslavo tudi ob "35. obletnici osvoboditve Slovenije". "Predpostavlja torej, da je bila Slovenija do oktobra 1991 okupirano ozemlje. To je nesprejemljivo deljenje in razdvajanje ljudi, kar je običajni modus operandi Janeza Janše in njegovih koalicij," so ob tem zapisali v Svobodi. Zanje je to poimenovanje problematično predvsem iz dveh razlogov. Prvi je, da "praznikov ne moremo kar samovoljno preimenovati". Drugega pa vidijo v "potvarjanju zgodovine in poniževanju vseh generacij Slovenk in Slovencev, ki so se v preteklosti borili za svobodno, suvereno državo in v tem boju tudi zmagali". "Slovenska osamosvojitev ni nastala v nekaj tednih leta 1991. Od ideje Zedinjene Slovenije naprej, prek taborov, skozi delovanje številnih intelektualcev in politikov na Dunaju in drugod, skozi prvo svetovno vojno, antifašizem in protinacizem, skozi doslednost in trdnost slovenskih politikov in intelektualcev v predvojni in povojni Jugoslaviji do civilnodružbenih in političnih gibanj v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je ta ideja rasla, se krepila in gradila temelje za osrednje dejanje. Ko smo bili leta 1991 sposobni izkoristiti zgodovinsko priložnost, smo stali na ramenih svojih prednikov," so v daljšem sporočilu za javnost zapisali v Svobodi. Zato se jim zdi še toliko bolj nesprejemljivo, da na proslavo niso povabili praporščakov Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Preberi še Ob dnevu državnosti protestniki pripravljajo antiproslavo. Praporščaki na državni niso zaželeni "V Svobodi globoko spoštujemo dosežke osamosvojitvene vojne in se dosledno priklanjamo njihovi zgodovinski prelomnosti. Ne moremo pa sprejeti nespoštovanja, ki ga vlada z nasilnim preimenovanjem praznika kaže do državljanov in do zgodovine. Na proslavo v Koper nas zato ne bo," so napovedali in dodali, da jih to izjemno žalosti. "A s svojo prisotnostjo ne želimo legitimirati nedržavniške in nedemokratične drže Janševe vlade," so pojasnili. Prav tako na proslavo ne bo predstavnikov Levice. Sokoordinatorica Asta Vrečko je v današnji izjavi v DZ navedla, da v Sloveniji "nimamo praznika, na katerega vabijo". Dodala je, da prazniki niso namenjeni temu, da se ponovno razdvaja, tako jih po njenem mnenju razume izključno SDS. "In zdaj so si spet našli novo fronto, dan suverenosti, da že z vabilom na proslavo razdvajajo ljudi," je dejala. Prepričana je, da zato, da bodo tam na koncu "zgolj njihovi pristaši, navijači Janeza Janše in v njegovi stari maniri bo potekala revizija zgodovine". Izpostavila je še, da v Levici državne proslave spoštujejo. "Spoštujemo našo državo in tudi praviloma se slovesnosti udeležujemo, ker s tem kažemo spoštovanje do države, do ljudi in tudi do naše preteklosti. Ampak ne bomo pa sodelovali v šovu Janeza Janše za poveličevanje njega in njegovih pajdašev, zato da bodo tam na novo pisali zgodovino," je pojasnila. "Pred 35 leti se Slovenija ni osvobodila, temveč osamosvojila. Na podlagi demokratične volje ljudi, izražene na plebiscitu, je stopila na pot lastne države. Dan suverenosti pa obeležuje odhod zadnjega vojaka JLA z ozemlja Slovenije. Osvoboditev in osamosvojitev nista sopomenki, temveč pojma z različnim zgodovinskim pomenom," pa so zapisali v SD. Menijo, da zgodovinskih dejstev in izrazov, s katerimi opisujemo nastanek lastne države, ne smemo prilagajati dnevni politiki. "Prav z doslednim in natančnim poimenovanjem dogodkov ohranjamo spoštovanje do zgodovine, demokratične odločitve ljudi na plebiscitu in vseh, ki so sodelovali pri nastanku samostojne Slovenije. Zato pričakujemo, da bodo tudi državne slovesnosti te zgodovinske mejnike obeleževale z ustrezno natančnostjo in dolžnim spoštovanjem," so zapisali v odzivu. V njem sicer bojkota proslave niso napovedali, so pa za STA potrdili, da na proslavi poslancev SD ne bo, saj so se opravičili. V koaliciji danes vabila na proslavo niso vsebinsko komentirali. Poslanka Demokratov Mojca Žnidarič je dejala, da vabila še ni videla in težave ne pozna, "bi si pa želela, da so vsi prazniki od vseh in da jih praznujemo vsi". Vodja poslanske skupine NSi, SLS in Fokus Janez Žakelj pa se je vsebinskemu komentarju izognil, češ da gre za vprašanje za vlado. Sam pa meni, da "je prav, da je praznovanje takšno, da se lahko vsi ljudje v Sloveniji poistovetijo s tem".
- language
- slv
- published at
- 2026-10-22T13:39:50
- source
- 24ur
- title
- Dela opozicije ne bo na državno proslavo
- url
- https://www.24ur.com/novice/slovenija/dela-opozicije-ne-bo-na-proslavo-ob-dnevu-osvoboditve-slovenije.html
- article order
- 8
- body
- Predsednik koordinacijskega odbora za državne proslave in prireditve Jelko Kacin je pojasnil odločitev vlade, da na prihajajočo državno proslavo ob dnevu suverenosti ne povabi praporščakov Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Po njegovih besedah so bili povabljeni vsi prapori, razen tistih, ki nosijo "simbol, pod katerim je JLA napadla Slovenijo". Letošnje osrednje praznovanje dneva suverenosti, ki bo prihajajoč konec tedna v Kopru, je med opozicijo povzročilo precejšnje razburjenje. V vabilu na državno proslavo ob dnevu suverenosti in ob "35. obletnici osvoboditve Slovenije" v opoziciji vidijo namigovanja, da je bila Slovenija do oktobra 1991 okupirano ozemlje. Poteza je po njihovem mnenju poskus novih delitev in nespoštovanje demokratične odločitve ljudi na plebiscitu. Na proslavi jih zato ne bo, Gibanje Svoboda in Levica sta se odločili proslavo bojkotirati, poslanci SD pa so se opravičili. V Svobodi so v daljšem odzivu poleg zanje spornega poimenovanja kot "nesprejemljivo" izpostavili tudi to, da na proslavo niso bili povabljeni praporščaki Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Brez vabila ostali prapori, ki nosijo peterokrako zvezdo Odločitev je na današnji novinarski konferenci zagovarjal predsednik koordinacijskega odbora za državne proslave in prireditve Jelko Kacin. Kot je pojasnil, so že junija govorili o tem, da se razglasitev samostojne države lahko počasti tudi na način, da imajo prapori, ki izhajajo iz nekega drugega obdobja, na vrhu simbol slovenske države, to je slovenski grb. "Borčevska organizacija na to ni hotela pristati in so potem vseeno sodelovali, tokrat pa gre za 35. obletnico osvoboditve Slovenije," je dejal in ob tem spomnil na aktivnosti JLA v vojni za Slovenijo in padle v njej. "Vse to se je zgodilo pod rdečo zvezdo, zato so bili tokrat povabljeni vsi prapori, razen tistih, ki nosijo simbol, pod katerim je JLA napadla Slovenijo," je povedal. Očitno je Kacin s tem namigoval na peterokrako zvezdo, ki jo ima na vrhu droga prapor zveze združenj borcev NOB. Ob tem je dodal, da "to nima nobene zveze z borci, ki so bili individualno povabljeni". Spomnimo, razhajanja o simbolih na vrhu droga praporščakov so bila med vladami Janeza Janše že večkrat predmet spora. V obdobju njegove tretje vlade borčevski praporščaki na državne proslave sploh niso bili vabljeni. Letos pa je razburila zahteva na vabilu na osrednjo državno proslavo ob dnevu državnosti, češ da morajo imeti praporji ali zastave na vrhu droga grb Republike Slovenije. Zveza združenj borcev za vrednote NOB in Društvo TIGR Primorske sta zato udeležbo sprva odpovedala, nato pa, ko je Protokol RS poslal novo vabilo brez omenjene zahteve, le potrdila udeležbo.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-22T14:56:01
- source
- N1
- title
- Praporščaki NOB ostali brez vabila na državno proslavo. Kako to pojasnjuje Kacin
- url
- https://n1info.si/novice/slovenija/praporscaki-nob-ostali-brez-vabila-na-drzavno-proslavo-kako-to-pojasnjuje-kacin/
- article order
- 0
- body
- Svobodo, Levico in SD razburja vabilo na državno proslavo ob dnevu suverenosti in ob "35. obletnici osvoboditve Slovenije", kot da je bila Slovenija do oktobra 1991 okupirano ozemlje. V tem vidijo poskus novih delitev in nespoštovanje demokratične odločitve ljudi na plebiscitu. Na proslavi jih ne bo. V koaliciji si želijo proslave, ki bo "od vseh". Vlada se je namreč odločila, da letos ob dnevu suverenosti, ki je posvečen spominu na odhod zadnjega vojaka JLA s slovenskega ozemlja, povabi na proslavo tudi ob "35. obletnici osvoboditve Slovenije". "Predpostavlja torej, da je bila Slovenija do oktobra 1991 okupirano ozemlje. To je nesprejemljivo deljenje in razdvajanje ljudi, kar je običajni modus operandi Janeza Janše in njegovih koalicij," so ob tem zapisali v Svobodi. Zanje je to poimenovanje problematično predvsem iz dveh razlogov. Prvi je, da "praznikov ne moremo kar samovoljno preimenovati". Drugega pa vidijo v "potvarjanju zgodovine in poniževanju vseh generacij Slovenk in Slovencev, ki so se v preteklosti borili za svobodno, suvereno državo in v tem boju tudi zmagali". "Slovenska osamosvojitev ni nastala v nekaj tednih leta 1991. Od ideje Zedinjene Slovenije naprej, prek taborov, skozi delovanje številnih intelektualcev in politikov na Dunaju in drugod, skozi prvo svetovno vojno, antifašizem in protinacizem, skozi doslednost in trdnost slovenskih politikov in intelektualcev v predvojni in povojni Jugoslaviji do civilnodružbenih in političnih gibanj v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je ta ideja rasla, se krepila in gradila temelje za osrednje dejanje. Ko smo bili leta 1991 sposobni izkoristiti zgodovinsko priložnost, smo stali na ramenih svojih prednikov," so v daljšem sporočilu za javnost zapisali v Svobodi. Zato se jim zdi še toliko bolj nesprejemljivo, da na proslavo niso povabili praporščakov Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. "V Svobodi globoko spoštujemo dosežke osamosvojitvene vojne in se dosledno priklanjamo njihovi zgodovinski prelomnosti. Ne moremo pa sprejeti nespoštovanja, ki ga vlada z nasilnim preimenovanjem praznika kaže do državljanov in do zgodovine. Na proslavo v Koper nas zato ne bo," so napovedali in dodali, da jih to izjemno žalosti. "A s svojo prisotnostjo ne želimo legitimirati nedržavniške in nedemokratične drže Janševe vlade," so pojasnili. Prav tako na proslavo ne bo predstavnikov Levice. Sokoordinatorica Asta Vrečko je v današnji izjavi v DZ navedla, da v Sloveniji "nimamo praznika, na katerega vabijo". Dodala je, da prazniki niso namenjeni temu, da se ponovno razdvaja, tako jih po njenem mnenju razume izključno SDS. "In zdaj so si spet našli novo fronto, dan suverenosti, da že z vabilom na proslavo razdvajajo ljudi," je dejala. Prepričana je, da zato, da bodo tam na koncu "zgolj njihovi pristaši, navijači Janeza Janše in v njegovi stari maniri bo potekala revizija zgodovine". Izpostavila je še, da v Levici državne proslave spoštujejo. "Spoštujemo našo državo in tudi praviloma se slovesnosti udeležujemo, ker s tem kažemo spoštovanje do države, do ljudi in tudi do naše preteklosti. Ampak ne bomo pa sodelovali v šovu Janeza Janše za poveličevanje njega in njegovih pajdašev, zato da bodo tam na novo pisali zgodovino," je pojasnila. "Pred 35 leti se Slovenija ni osvobodila, temveč osamosvojila. Na podlagi demokratične volje ljudi, izražene na plebiscitu, je stopila na pot lastne države. Dan suverenosti pa obeležuje odhod zadnjega vojaka JLA z ozemlja Slovenije. Osvoboditev in osamosvojitev nista sopomenki, temveč pojma z različnim zgodovinskim pomenom," pa so zapisali v SD. Menijo, da zgodovinskih dejstev in izrazov, s katerimi opisujemo nastanek lastne države, ne smemo prilagajati dnevni politiki. "Prav z doslednim in natančnim poimenovanjem dogodkov ohranjamo spoštovanje do zgodovine, demokratične odločitve ljudi na plebiscitu in vseh, ki so sodelovali pri nastanku samostojne Slovenije. Zato pričakujemo, da bodo tudi državne slovesnosti te zgodovinske mejnike obeleževale z ustrezno natančnostjo in dolžnim spoštovanjem," so zapisali v odzivu. V njem sicer bojkota proslave niso napovedali, so pa za STA potrdili, da na proslavi poslancev SD ne bo, saj so se opravičili. V koaliciji danes vabila na proslavo niso vsebinsko komentirali. Poslanka Demokratov Mojca Žnidarič je dejala, da vabila še ni videla in težave ne pozna, "bi si pa želela, da so vsi prazniki od vseh in da jih praznujemo vsi". Vodja poslanske skupine NSi, SLS in Fokus Janez Žakelj pa se je vsebinskemu komentarju izognil, češ da gre za vprašanje za vlado. Sam pa meni, da "je prav, da je praznovanje takšno, da se lahko vsi ljudje v Sloveniji poistovetijo s tem".
- language
- slv
- published at
- 2026-10-22T12:52:43
- source
- Dnevnik
- title
- Opozicije ne bo na proslavo ob dnevu "osvoboditve Slovenije"
- url
- https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/opozicije-ne-bo-na-proslavo-ob-dnevu-osvoboditve-slovenije-2835837/
- article order
- 6
- body
- Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. V tem vidijo poskus novih delitev in nespoštovanje demokratične odločitve ljudi na plebiscitu 1991. Vlada pod vodstvom Janeza Janše, in njen koordinacijski odbor za državne proslave in prireditve, ki ga vodi Jelko Kacin, se je namreč odločila, da letos ob dnevu suverenosti, ki je posvečen spominu na odhod zadnjega vojaka JLA s slovenskega ozemlja, povabi na proslavo tudi ob "35. obletnici osvoboditve Slovenije", kakor piše v vabilu. "Predpostavlja torej, da je bila Slovenija do oktobra 1991 okupirano ozemlje. To je nesprejemljivo deljenje in razdvajanje ljudi, kar je običajni modus operandi Janeza Janše in njegovih koalicij," so se odzvali v Svobodi. Zanje je to poimenovanje problematično predvsem iz dveh razlogov. Prvi je, da "praznikov ne moremo kar samovoljno preimenovati". Drugega pa vidijo v "potvarjanju zgodovine in poniževanju vseh generacij Slovenk in Slovencev, ki so se v preteklosti borili za svobodno, suvereno državo in v tem boju tudi zmagali". Tiskovni predstavnik Slovenske vojske polkovnik Fedja Vraničar je na tiskovni konferenci pred proslavo napovedal, da bo v soboto in v nedeljo v Kopru približno 500 pripadnikov Slovenske vojske. Večina jih bo sodelovala na predstavitvah enot, opreme in oborožitve, v nedeljo pa bodo z različnimi enotami podprli državno proslavo, ki se bo začela z izstrelitvijo častnih salv iz šestih topov na Semedelski promenadi. V postroju bo sodelovalo 126 pripadnikov Slovenske vojske, bodo pa udeležbo na slovesnosti omogočili tudi kandidatom na temeljnem strokovnem vojaškem usposabljanju in rezervistom. Prizorišče na Ukmarjevem trgu bosta zamejevali vojaški ladji Ankaran in Triglav 11, bodo pa praznik počastile tudi vojaške ladje zavezniških držav in preleti helikopterjev ter letal policije, Slovenske vojske in uprave za zaščito in reševanje, sodelovala bosta tudi dva italijanska lovca Eurofighter EF. Padalci Slovenske vojske bodo na prizorišče prinesli zastave zavezniških držav in Mestne občine Koper, je napovedal predsednik koordinacijskega odbora za državne proslave in prireditve Jelko Kacin. Tam bo tudi priložnostna razstava Muzeja slovenske osamosvojitve. Na proslavi bodo nastopili Policijski orkester in Orkester Slovenske vojske pod vodstvom dirigentov Nejca Bečana in Mitje Dragoliča in številni pevci. In spet: praporščaki Zveze združenj borcev NOB niso povabljeni. Že junija, za dan državnosti, so govorili o tem, da se razglasitev samostojne države lahko počasti tudi na način, da imajo prapori, ki izhajajo iz nekega drugega obdobja, na vrhu simbol slovenske države, to je slovenski grb. Borčevska organizacija na to ni hotela pristati in so potem vseeno sodelovali, "tokrat pa gre za 35. obletnico osvoboditve Slovenije", je navedel Jelko Kacin: "Vse to se je zgodilo pod rdečo zvezdo, zato so bili tokrat povabljeni vsi prapori razen tistih, ki nosijo simbol, pod katerim je JLA napadla Slovenijo." Da pa "to nima nobene zveze z borci, ki so bili individualno povabljeni". Gibanje Svoboda: Slovenska osamosvojitev ni nastala v nekaj tednih leta 1991 "Slovenska osamosvojitev ni nastala v nekaj tednih leta 1991. Od ideje Zedinjene Slovenije naprej, prek taborov, skozi delovanje številnih intelektualcev in politikov na Dunaju in drugod, skozi prvo svetovno vojno, antifašizem in protinacizem, skozi doslednost in trdnost slovenskih politikov in intelektualcev v predvojni in povojni Jugoslaviji do civilnodružbenih in političnih gibanj v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je ta ideja rasla, se krepila in gradila temelje za osrednje dejanje. Ko smo bili leta 1991 sposobni izkoristiti zgodovinsko priložnost, smo stali na ramenih svojih prednikov," so v daljšem sporočilu za javnost zapisali v Svobodi. Zato se jim zdi še toliko bolj nesprejemljivo, da na proslavo niso povabili praporščakov Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. "V Svobodi globoko spoštujemo dosežke osamosvojitvene vojne in se dosledno priklanjamo njihovi zgodovinski prelomnosti. Ne moremo pa sprejeti nespoštovanja, ki ga vlada z nasilnim preimenovanjem praznika kaže do državljanov in do zgodovine. Na proslavo v Koper nas zato ne bo," so napovedali, vse skupaj jih izjemno žalosti, vendar s svojo prisotnostjo ne želijo "legitimirati nedržavniške in nedemokratične drže Janševe vlade," so pojasnili. Levica: V šovu Janeza Janše ne bomo sodelovali. Poslanci SD so se opravičili Tudi Levice ne bo na nedeljsko državno proslavo v Kopru. Sokoordinatorica Levice Asta Vrečko je navedla, da v Sloveniji "nimamo praznika, na katerega vabijo". Dodala je, da prazniki niso namenjeni temu, da se ponovno razdvaja, tako jih po njenem mnenju razume izključno SDS. "In zdaj so si spet našli novo fronto, dan suverenosti, da že z vabilom na proslavo razdvajajo ljudi." Prepričana je, da zato, da bodo tam na koncu "zgolj njihovi pristaši, navijači Janeza Janše in v njegovi stari maniri bo potekala revizija zgodovine". Vrečko je še izpostavila, da v Levici državne proslave spoštujejo. "Spoštujemo našo državo in tudi praviloma se slovesnosti udeležujemo, ker s tem kažemo spoštovanje do države, do ljudi in tudi do naše preteklosti. Ampak ne bomo pa sodelovali v šovu Janeza Janše za poveličevanje njega in njegovih pajdašev, zato da bodo tam na novo pisali zgodovino," je pojasnila. "Pred 35 leti se Slovenija ni osvobodila, temveč osamosvojila. Na podlagi demokratične volje ljudi, izražene na plebiscitu, je stopila na pot lastne države. Dan suverenosti pa obeležuje odhod zadnjega vojaka JLA z ozemlja Slovenije. Osvoboditev in osamosvojitev nista sopomenki, temveč pojma z različnim zgodovinskim pomenom," pa so zapisali v SD. Menijo, da zgodovinskih dejstev in izrazov, s katerimi opisujemo nastanek lastne države, ne smemo prilagajati dnevni politiki. "Prav z doslednim in natančnim poimenovanjem dogodkov ohranjamo spoštovanje do zgodovine, demokratične odločitve ljudi na plebiscitu in vseh, ki so sodelovali pri nastanku samostojne Slovenije. Zato pričakujemo, da bodo tudi državne slovesnosti te zgodovinske mejnike obeleževale z ustrezno natančnostjo in dolžnim spoštovanjem," so zapisali v odzivu. Na proslavi poslancev SD ne bo, odsotnost so opravičili ... V koaliciji vabila na proslavo (še) niso vsebinsko komentirali. Poslanka Demokratov Mojca Žnidarič je dejala, da vabila še ni videla in težave ne pozna, "bi si pa želela, da so vsi prazniki od vseh in da jih praznujemo vsi". Vodja poslanske skupine NSi, SLS in Fokus Janez Žakelj se je vsebinskemu komentarju izognil, češ da gre za vprašanje za vlado. Sam meni, da "je prav, da je praznovanje takšno, da se lahko vsi ljudje v Sloveniji poistovetijo s tem".
- language
- slv
- published at
- 2026-10-22T14:19:33
- source
- Večer
- title
- Leve opozicije ne bo na proslavo "osvoboditve Slovenije"
- url
- https://vecer.com/slovenija/leve-opozicije-ne-bo-na-proslavo-osvoboditve-slovenije-10431184
- article order
- 9
- body
- V nedeljo bo v Kopru državna proslava, s katero bo Slovenija obeležila dan suverenosti in s tem 35. obletnico odhoda zadnjega vojaka JLA s slovenskega ozemlja. Načrtovanje proslave v delu javnosti sproža polemike, saj organizatorji nanjo niso povabili praporščakov Zveze združenj borcev NOB. Predsednik Koordinacijskega odbora za državne proslave in prireditve Jelko Kacin pojasnjuje, zakaj so se odločili tako. Kot je na četrtkovi novinarski konferenci povedal Jelko Kacin, so že junija pred državno proslavo ob dnevu državnosti z Zvezo združenj borcev NOB govorili o tem, da se razglasitev samostojne države lahko počasti tudi na način, da imajo prapori, ki izhajajo iz nekega drugega obdobja, na vrhu simbol slovenske države, to je slovenski grb. "Borčevska organizacija v to ni hotela privoliti in je potem vseeno sodelovala, tokrat pa gre za 35. obletnico osvoboditve Slovenije," je dejal in ob tem spomnil na aktivnosti JLA v vojni za Slovenijo in padle v njej. "Vse to se je zgodilo pod rdečo zvezdo, zato so bili tokrat povabljeni vsi prapori, razen tistih, ki nosijo simbol, pod katerim je JLA napadla Slovenijo," je povedal. Ob tem je dodal, da "to nima nobene zveze z borci, ki so bili povabljeni individualno". Letošnje osrednje praznovanje dneva suverenosti bo v Kopru, začelo se bo že dan pred praznikom, s predstavitvijo enot Slovenske vojske. V nedeljo bo državna proslava, na kateri bo slavnostni govornik premier Janez Janša. Umetniški program bo povezoval glasbo, slovensko poezijo in prozo, ples ter dokumentarne in sodobne videopodobe, v ospredju pa bodo svoboda, domoljubje, zgodovinski spomin in odgovornost za skupno prihodnost Slovenije. Opozicija vladi očita samovoljno preimenovanje praznika. To ji odgovarja Jelko Kacin. Kritike medtem letijo tudi na dejstvo, da je vlada ob dnevu suverenosti povabila na proslavo ob 35. obletnici osvoboditve Slovenije. V opozicijskih Svobodi, Levici in SD trdijo, da se praznikov ne sme samovoljno preimenovati, kot problematično pa označujejo tudi domnevno potvarjanje zgodovine, saj se je Slovenija pred 35 leti osamosvojila na podlagi demokratične odločitve, sprejete na plebiscitu. Kacin očitke zavrača. Prepričan je, da se ob dnevu suverenosti spominjamo tudi 35. obletnice trenutka, ko je Slovenija osvobodila svoje celotno ozemlje. "To ni poimenovanje proslave, samo povemo, kaj obeležujemo," je dodal Kacin, ki je na novinarski konferenci spomnil tudi na številne ključne dogodke v procesu nastajanja samostojne države. Dela opozicije na nedeljsko proslavo ne bo. Bojkot so napovedali v strankah Gibanje Svoboda in Levica, ne pa tudi v SD, a so kasneje potrdili, da njihovih poslancev na proslavo ne bo.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-23T11:53:44
- source
- SiOL
- title
- Proslava: Jelko Kacin razkril, zakaj ni prostora za rdečo zvezdo
- url
- https://siol.net/novice/slovenija/proslava-jelko-kacin-razkril-zakaj-ni-prostora-za-rdeco-zvezdo-704663
- article order
- 4
- body
- Priprave na osrednjo državno proslavo v Kopru sicer spremljajo polemike zaradi poimenovanja jubileja in neudeležbe praporščakov ZZB NOB. Dan suverenosti je več kot spomin na odhod zadnjega vojaka JLA iz Slovenije, saj simbolizira tudi vzpostavitev dejanske suverenosti samostojne države na njenem ozemlju, poudarja predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever Tomaž Čas, ki je sodeloval pri prizadevanjih za razglasitev 25. oktobra za državni praznik. Pobudo za praznik sta pred več kot desetletjem namreč podali Zveza policijskih veteranskih društev Sever, ki ji je takrat predsedoval Čas, in Zveza vojnih veteranov Slovenije, ki ji je takrat predsedoval Ladislav Lipič. Vabilo na državno proslavo ob dnevu suverenosti dviguje obrvi Dan suverenosti praznujemo od leta 2015. Praznik ni dela prost dan, je pa vsakih pet let vključen v koledar državnih proslav. Tako bo tudi letos, ko sicer mineva 35 let od razglasitve samostojne države. Državna proslava bo potekala v nedeljo v Kopru, slavnostni govornik bo premier Janez Janša. Pestro dogajanje bo že v soboto, ko bo predstavitev enot Slovenske vojske. V Kopru bo čez vikend tako približno 500 pripadnikov Slovenske vojske. Prizorišče na Ukmarjevem trgu bosta zamejevali vojaški ladji Ankaran in Triglav 11, bodo pa praznik med drugim počastile tudi vojaške ladje zavezniških držav in preleti helikopterjev ter letal policije, Slovenske vojske in uprave za zaščito in reševanje. Priprave na proslavo sicer spremljajo različne polemike. Iz Zveze združenj borcev (ZZB) za vrednote NOB Slovenije so sporočili, da se državne proslave ne bodo udeležili, saj nanjo niso povabili praporščakov ZZB. Menijo, da so organizatorji proslave s tem izključili pomemben del zgodovine. Prapori ZZB NOB Slovenije namreč simbolizirajo del poti do samostojne države, so izpostavili. Kritike pa letijo tudi na dejstvo, da je vlada ob dnevu suverenosti povabila na proslavo ob 35. obletnici osvoboditve Slovenije."Predpostavlja torej, da je bila Slovenija do oktobra 1991 okupirano ozemlje. To je nesprejemljivo deljenje in razdvajanje ljudi, kar je običajni modus operandi Janeza Janše in njegovih koalicij," so ob tem zapisali v Svobodi. Zanje je to poimenovanje problematično predvsem iz dveh razlogov. Prvi je, da "praznikov ne moremo kar samovoljno preimenovati". Drugega pa vidijo v "potvarjanju zgodovine in poniževanju vseh generacij Slovenk in Slovencev, ki so se v preteklosti borili za svobodno, suvereno državo in v tem boju tudi zmagali". "Slovenska osamosvojitev ni nastala v nekaj tednih leta 1991. Od ideje Zedinjene Slovenije naprej, prek taborov, skozi delovanje številnih intelektualcev in politikov na Dunaju in drugod, skozi prvo svetovno vojno, antifašizem in protinacizem, skozi doslednost in trdnost slovenskih politikov in intelektualcev v predvojni in povojni Jugoslaviji do civilnodružbenih in političnih gibanj v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je ta ideja rasla, se krepila in gradila temelje za osrednje dejanje. Ko smo bili leta 1991 sposobni izkoristiti zgodovinsko priložnost, smo stali na ramenih svojih prednikov," so v daljšem sporočilu za javnost zapisali v Svobodi. Zato se jim zdi še toliko bolj nesprejemljivo, da na proslavo niso povabili praporščakov Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. "V Svobodi globoko spoštujemo dosežke osamosvojitvene vojne in se dosledno priklanjamo njihovi zgodovinski prelomnosti. Ne moremo pa sprejeti nespoštovanja, ki ga vlada z nasilnim preimenovanjem praznika kaže do državljanov in do zgodovine. Na proslavo v Koper nas zato ne bo," so napovedali in dodali, da jih to izjemno žalosti. "A s svojo prisotnostjo ne želimo legitimirati nedržavniške in nedemokratične drže Janševe vlade," so pojasnili. Prav tako na proslavo ne bo predstavnikov Levice. Sokoordinatorica Asta Vrečko je v današnji izjavi v DZ navedla, da v Sloveniji "nimamo praznika, na katerega vabijo". Dodala je, da prazniki niso namenjeni temu, da se ponovno razdvaja, tako jih po njenem mnenju razume izključno SDS. "In zdaj so si spet našli novo fronto, dan suverenosti, da že z vabilom na proslavo razdvajajo ljudi," je dejala. Prepričana je, da zato, da bodo tam na koncu "zgolj njihovi pristaši, navijači Janeza Janše in v njegovi stari maniri bo potekala revizija zgodovine". Izpostavila je še, da v Levici državne proslave spoštujejo. "Spoštujemo našo državo in tudi praviloma se slovesnosti udeležujemo, ker s tem kažemo spoštovanje do države, do ljudi in tudi do naše preteklosti. Ampak ne bomo pa sodelovali v šovu Janeza Janše za poveličevanje njega in njegovih pajdašev, zato da bodo tam na novo pisali zgodovino," je pojasnila. "Pred 35 leti se Slovenija ni osvobodila, temveč osamosvojila. Na podlagi demokratične volje ljudi, izražene na plebiscitu, je stopila na pot lastne države. Dan suverenosti pa obeležuje odhod zadnjega vojaka JLA z ozemlja Slovenije. Osvoboditev in osamosvojitev nista sopomenki, temveč pojma z različnim zgodovinskim pomenom," pa so zapisali v SD. Menijo, da zgodovinskih dejstev in izrazov, s katerimi opisujemo nastanek lastne države, ne smemo prilagajati dnevni politiki. "Prav z doslednim in natančnim poimenovanjem dogodkov ohranjamo spoštovanje do zgodovine, demokratične odločitve ljudi na plebiscitu in vseh, ki so sodelovali pri nastanku samostojne Slovenije. Zato pričakujemo, da bodo tudi državne slovesnosti te zgodovinske mejnike obeleževale z ustrezno natančnostjo in dolžnim spoštovanjem," so zapisali v odzivu. V njem sicer bojkota proslave niso napovedali, so pa za STA potrdili, da na proslavi poslancev SD ne bo, saj so se opravičili. V koaliciji danes vabila na proslavo niso vsebinsko komentirali. Poslanka Demokratov Mojca Žnidarič je dejala, da vabila še ni videla in težave ne pozna, "bi si pa želela, da so vsi prazniki od vseh in da jih praznujemo vsi". Vodja poslanske skupine NSi, SLS in Fokus Janez Žakelj pa se je vsebinskemu komentarju izognil, češ da gre za vprašanje za vlado. Sam pa meni, da "je prav, da je praznovanje takšno, da se lahko vsi ljudje v Sloveniji poistovetijo s tem". V Koordinacijskem odboru za državne proslave in prireditve očitke zavračajo. Prepričani so, da se ob dnevu suverenosti spominjamo tudi 35. obletnice trenutka, ko je Slovenija osvobodila svoje celotno ozemlje. "To ni poimenovanje proslave, samo povemo, kaj obeležujemo," je danes podaril predsednik odbora Jelko Kacin. Ob dnevu suverenosti se spominjamo odhoda zadnjega jugoslovanskega vojaka Ob dnevu suverenosti se spominjamo odhoda zadnjega jugoslovanskega vojaka z ozemlja Slovenije leta 1991. Po razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti Slovenije leta 1991 so proti mejnim prehodom Slovenije z Italijo, Avstrijo in Madžarsko namreč krenile enote jugoslovanske vojske (JLA), da bi "zavarovale enotnost SFRJ". Temu se je uprlo vodstvo novo nastajajoče države Slovenije in sledil je neizbežen spopad JLA z enotami slovenske Teritorialne obrambe in policije. Deseti dan vojne za Slovenijo, 7. julija 1991, so ob posredovanju Evropske skupnosti Slovenija, Hrvaška in vodstvo SFRJ v Beogradu dosegli sporazum o prekinitvi ognja in trimesečni zamrznitvi osamosvojitvenih aktivnosti, ki so ga povzeli v t. i. Brionski deklaraciji. A še preden se je omenjeni rok izrekel, so takratne jugoslovanske oblasti spoznale, da Slovenije ne bo mogoče zadržati v Jugoslaviji, zato so stekli pogovori o odhodu JLA s slovenskega ozemlja. Čas je v pogovoru za STA spomnil, da so pripadniki JLA Slovenijo zapuščali postopoma, umik po cestah in železnicah pa je potekal pod budnim očesom milice, ki je s tem zagotavljala tudi suverenost države. Umik je v zadnji fazi potekal tudi prek Luke Koper. Prva vojaška ladja je po vojake prišla že 21. oktobra, 25. oktobra pa sta po zadnje skupine prišli še malteški trajekt Venus in vojaški trajekt PO-9. Zadnji vojak JLA je slovensko ozemlje zapustil 25. oktobra ob 23.45, ko se je vkrcal na ladjo, ki je torej plula pod tujo zastavo. Kot zadnji pa je slovensko morje zapustil trajekt Venus, in sicer v prvih minutah 26. oktobra 1991. Suverenost plod daljših prizadevanj Kot je Čas izpostavil za STA, je Slovenija svojo suverenost začela uveljavljati že veliko pred odhodom zadnjega vojaka JLA iz Slovenije, med drugim s plebiscitom, razglasitvijo državnosti in drugimi dejanji v procesu nastajanja samostojne države. Pomembno vlogo pri tem sta imeli milica, ki je skrbela za notranjo varnost, in teritorialna obramba, ki je zagotavljala obrambno varnost. Za samostojnost države namreč niso dovolj le močna pravna podlaga, ozemlje in prebivalstvo, temveč mora biti sposobna na svojem ozemlju tudi učinkovito izvrševati oblast, poudarja Čas. Ob tem je spomnil na akcijo Sever, s katero je milica preprečila za 1. december 1989 napovedani miting resnice. S tem je "jasno povedala, da bo skrbela za javni in ustavni red", je dodal Čas, ki je bil v času akcije Sever poveljnik posebnih enot milice republiškega sekretariata Slovenije.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-22T15:15:52
- source
- Reporter
- title
- "Šov Janeza Janše": opozicija bojkotira državno proslavo v Kopru
- url
- https://reporter.si/clanek/slovenija/sov-janeza-janse-opozicija-bojkotira-drzavno-proslavo-v-kopru-1935418
- article order
- 1
- body
- Svobodo, Levico in SD razburja vabilo na državno proslavo ob dnevu suverenosti in ob "35. obletnici osvoboditve Slovenije", kot da je bila Slovenija do oktobra 1991 okupirano ozemlje. V tem vidijo poskus novih delitev in nespoštovanje demokratične odločitve ljudi na plebiscitu. Na proslavi jih ne bo. V koaliciji si želijo proslave, ki bo "od vseh". LJUBLJANA > Vlada se je namreč odločila, da letos ob dnevu suverenosti, ki je posvečen spominu na odhod zadnjega vojaka JLA s slovenskega ozemlja, povabi na proslavo tudi ob "35. obletnici osvoboditve Slovenije". "Predpostavlja torej, da je bila Slovenija do oktobra 1991 okupirano ozemlje. To je nesprejemljivo deljenje in razdvajanje ljudi, kar je običajni modus operandi Janeza Janše in njegovih koalicij," so ob tem zapisali v Svobodi. Gibanje Svoboda: Potvarjanje zgodovine in poniževanje vseh generacij Slovenk in Slovencev Zanje je to poimenovanje problematično predvsem iz dveh razlogov. Prvi je, da "praznikov ne moremo kar samovoljno preimenovati". Drugega pa vidijo v "potvarjanju zgodovine in poniževanju vseh generacij Slovenk in Slovencev, ki so se v preteklosti borili za svobodno, suvereno državo in v tem boju tudi zmagali". "Slovenska osamosvojitev ni nastala v nekaj tednih leta 1991. Od ideje Zedinjene Slovenije naprej, prek taborov, skozi delovanje številnih intelektualcev in politikov na Dunaju in drugod, skozi prvo svetovno vojno, antifašizem in protinacizem, skozi doslednost in trdnost slovenskih politikov in intelektualcev v predvojni in povojni Jugoslaviji do civilnodružbenih in političnih gibanj v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je ta ideja rasla, se krepila in gradila temelje za osrednje dejanje. Ko smo bili leta 1991 sposobni izkoristiti zgodovinsko priložnost, smo stali na ramenih svojih prednikov," so v daljšem sporočilu za javnost zapisali v Svobodi. Zato se jim zdi še toliko bolj nesprejemljivo, da na proslavo niso povabili praporščakov Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. "V Svobodi globoko spoštujemo dosežke osamosvojitvene vojne in se dosledno priklanjamo njihovi zgodovinski prelomnosti. Ne moremo pa sprejeti nespoštovanja, ki ga vlada z nasilnim preimenovanjem praznika kaže do državljanov in do zgodovine. Na proslavo v Koper nas zato ne bo," so napovedali in dodali, da jih to izjemno žalosti. "A s svojo prisotnostjo ne želimo legitimirati nedržavniške in nedemokratične drže Janševe vlade," so pojasnili. Na proslavo ne bo predstavnikov Levice Prav tako na proslavo ne bo predstavnikov Levice. Sokoordinatorica Asta Vrečko je v današnji izjavi v DZ navedla, da v Sloveniji "nimamo praznika, na katerega vabijo". Dodala je, da prazniki niso namenjeni temu, da se ponovno razdvaja, tako jih po njenem mnenju razume izključno SDS. "In zdaj so si spet našli novo fronto, dan suverenosti, da že z vabilom na proslavo razdvajajo ljudi," je dejala. Prepričana je, da zato, da bodo tam na koncu "zgolj njihovi pristaši, navijači Janeza Janše in v njegovi stari maniri bo potekala revizija zgodovine". Izpostavila je še, da v Levici državne proslave spoštujejo. "Spoštujemo našo državo in tudi praviloma se slovesnosti udeležujemo, ker s tem kažemo spoštovanje do države, do ljudi in tudi do naše preteklosti. Ampak ne bomo pa sodelovali v šovu Janeza Janše za poveličevanje njega in njegovih pajdašev, zato da bodo tam na novo pisali zgodovino," je pojasnila. Na proslavi ne bo niti poslancev SD "Pred 35 leti se Slovenija ni osvobodila, temveč osamosvojila. Na podlagi demokratične volje ljudi, izražene na plebiscitu, je stopila na pot lastne države. Dan suverenosti pa obeležuje odhod zadnjega vojaka JLA z ozemlja Slovenije. Osvoboditev in osamosvojitev nista sopomenki, temveč pojma z različnim zgodovinskim pomenom," pa so zapisali v SD. Menijo, da zgodovinskih dejstev in izrazov, s katerimi opisujemo nastanek lastne države, ne smemo prilagajati dnevni politiki. "Prav z doslednim in natančnim poimenovanjem dogodkov ohranjamo spoštovanje do zgodovine, demokratične odločitve ljudi na plebiscitu in vseh, ki so sodelovali pri nastanku samostojne Slovenije. Zato pričakujemo, da bodo tudi državne slovesnosti te zgodovinske mejnike obeleževale z ustrezno natančnostjo in dolžnim spoštovanjem," so zapisali v odzivu. V njem sicer bojkota proslave niso napovedali, so pa za STA potrdili, da na proslavi poslancev SD ne bo, saj so se opravičili. V koaliciji danes vabila na proslavo niso vsebinsko komentirali. Poslanka Demokratov Mojca Žnidarič je dejala, da vabila še ni videla in težave ne pozna, "bi si pa želela, da so vsi prazniki od vseh in da jih praznujemo vsi". Vodja poslanske skupine NSi, SLS in Fokus Janez Žakelj pa se je vsebinskemu komentarju izognil, češ da gre za vprašanje za vlado. Sam pa meni, da "je prav, da je praznovanje takšno, da se lahko vsi ljudje v Sloveniji poistovetijo s tem".
- language
- slv
- published at
- 2026-10-22T12:40:45
- source
- primorske.si
- title
- Dela opozicije ne bo na proslavo ob dnevu "osvoboditve Slovenije"
- url
- https://primorske.si/slovenija/dela-opozicije-ne-bo-na-proslavo-ob-dnevu-osvoboditve-slovenije/
- source scope
- analyzed source count
- 9
- omitted articles
- omitted source count
- 0
- total source count
- 9