MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• V Sloveniji so začeli premikati urine kazalce leta 1983 zaradi varčevanja z energijo; od leta 2006 se premik izvaja zadnjo nedeljo v oktobru in marcu.
• Jesenski premik ure je prinesel eno uro daljši spanec, na poletni čas pa se bo Slovenija vrnila zadnjo nedeljo v marcu.
• Slovenija je 25. oktobra ob 3. uri premaknila urine kazalce eno uro nazaj in prešla na zimski čas.
• Nasprotniki premikanja ure trdijo, da ukrep negativno vpliva na biološko uro, razpoloženje in zdravje.
• Premikanje ure lahko moti cirkadiani ritem ter povzroča utrujenost, zaspanost, slabšo koncentracijo in motnje spanja.
• Evropska komisija je leta 2019 predlagala ukinitev premikanja ure z letom 2021, vendar se države članice o tem niso dogovorile.
• Zimski čas prinaša krajše in hladnejše dni, slabše vreme ter lahko zmanjša motivacijo za gibanje.
• NIJZ priporoča, da ljudje jutranjo svetlobo izkoristijo za aktiven začetek dneva in se pred mrazom zaščitijo s toplimi oblačili.
• Ob deževnem ali zelo mrzlem vremenu je priporočljivo tek in sprehode nadomestiti z vadbo v zaprtih prostorih.
• Sprememba ure spremeni razmerje med telesno dejavnostjo, sedentarnim vedenjem in spanjem v 24-urnem dnevu.
• Redna vadba v hladnem okolju lahko izboljša imunski sistem in zmanjša možnost okužb z nalezljivimi boleznimi.
• Vadba v hladnem vremenu telo prisili k intenzivnejšemu delu in tako krepi srčno-žilno zdravje.
• Telesna dejavnost spodbuja izločanje endorfinov, serotonina in dopamina, kar lahko izboljša razpoloženje in zmanjša simptome sezonske depresije.
• Stalni zimski čas naj bi bil bolje usklajen z naravnim ritmom ter lahko izboljšal spanje in zdravje.

key differences

Evropska komisija je leta 2019 predlagala ukinitev premikanja ure z letom 2021, vendar se države članice o tem niso dogovorile.

Večina potrjuje, N1 navaja leto 2018, STA/RTV/Lokalec ne omenjajo.

Jesenski premik ure je prinesel eno uro daljši spanec, na poletni čas pa se bo Slovenija vrnila zadnjo nedeljo v marcu.

Večina potrjuje oboje; Svet24 molči, dva navedeta le del.

NIJZ priporoča, da ljudje jutranjo svetlobo izkoristijo za aktiven začetek dneva in se pred mrazom zaščitijo s toplimi oblačili.

Večina virov priporočilo navaja, STA in N1 pa ga ne omenjata.

Nasprotniki premikanja ure trdijo, da ukrep negativno vpliva na biološko uro, razpoloženje in zdravje.

Večina virov argumente navaja, N1 le delno, dva pa jih ne omenjata.

Ob deževnem ali zelo mrzlem vremenu je priporočljivo tek in sprehode nadomestiti z vadbo v zaprtih prostorih.

Večina virov priporočilo podpira, dva pa ga sploh ne omenita.

Premikanje ure lahko moti cirkadiani ritem ter povzroča utrujenost, zaspanost, slabšo koncentracijo in motnje spanja.

Le Slovenske novice navajajo vse simptome; drugi le biološko uro.

Redna vadba v hladnem okolju lahko izboljša imunski sistem in zmanjša možnost okužb z nalezljivimi boleznimi.

Nekateri viri trditev potrjujejo, drugi pa je sploh ne omenjajo.

Slovenija je 25. oktobra ob 3. uri premaknila urine kazalce eno uro nazaj in prešla na zimski čas.

Le STA navaja točen datum; drugi le nedeljo ali 3. uro.

Sprememba ure spremeni razmerje med telesno dejavnostjo, sedentarnim vedenjem in spanjem v 24-urnem dnevu.

Pet virov trditev dobesedno podpira, trije je ne omenjajo.

Stalni zimski čas naj bi bil bolje usklajen z naravnim ritmom ter lahko izboljšal spanje in zdravje.

Le N1 omenja to trditev; drugi viri je ne obravnavajo.

Telesna dejavnost spodbuja izločanje endorfinov, serotonina in dopamina, kar lahko izboljša razpoloženje in zmanjša simptome sezonske depresije.

Pet virov podpira, trije ne omenjajo; ni nasprotovanja.

V Sloveniji so začeli premikati urine kazalce leta 1983 zaradi varčevanja z energijo; od leta 2006 se premik izvaja zadnjo nedeljo v oktobru in marcu.

Nekateri viri potrjujejo oba podatka, drugi le 1983, tretji ne omenjajo.

Vadba v hladnem vremenu telo prisili k intenzivnejšemu delu in tako krepi srčno-žilno zdravje.

Pet virov trditev potrjuje, trije pa je ne omenjajo; nihče ne nasprotuje.

Zimski čas prinaša krajše in hladnejše dni, slabše vreme ter lahko zmanjša motivacijo za gibanje.

Večina potrjuje vse, dva le krajše dneve, nihče ne zanika.

source analyses

Delo

Evropska komisija je leta 2019 predlagala ukinitev premikanja ure z letom 2021, vendar se države članice o tem niso dogovorile.

Da: Članek potrjuje predlog komisije in odsotnost dogovora.

Jesenski premik ure je prinesel eno uro daljši spanec, na poletni čas pa se bo Slovenija vrnila zadnjo nedeljo v marcu.

Da: Članek potrjuje uro več spanja in vrnitev v marcu.

NIJZ priporoča, da ljudje jutranjo svetlobo izkoristijo za aktiven začetek dneva in se pred mrazom zaščitijo s toplimi oblačili.

Da: NIJZ to izrecno priporoča v besedilu.

Nasprotniki premikanja ure trdijo, da ukrep negativno vpliva na biološko uro, razpoloženje in zdravje.

Da: Članek navaja te argumente nasprotnikov.

Ob deževnem ali zelo mrzlem vremenu je priporočljivo tek in sprehode nadomestiti z vadbo v zaprtih prostorih.

Da: Članek navaja to priporočilo NIJZ.

Premikanje ure lahko moti cirkadiani ritem ter povzroča utrujenost, zaspanost, slabšo koncentracijo in motnje spanja.

Delno: Članek omenja negativen vpliv na biološko uro, ne našteva vseh simptomov.

Redna vadba v hladnem okolju lahko izboljša imunski sistem in zmanjša možnost okužb z nalezljivimi boleznimi.

Da: Članek potrjuje vpliv vadbe na imunski sistem.

Slovenija je 25. oktobra ob 3. uri premaknila urine kazalce eno uro nazaj in prešla na zimski čas.

Delno: Članek navaja premik danes ob 3. uri, ne navaja datuma 25. oktobra.

Sprememba ure spremeni razmerje med telesno dejavnostjo, sedentarnim vedenjem in spanjem v 24-urnem dnevu.

Da: Članek dobesedno navaja to spremembo razmerja.

Stalni zimski čas naj bi bil bolje usklajen z naravnim ritmom ter lahko izboljšal spanje in zdravje.

Ni omenjeno

Telesna dejavnost spodbuja izločanje endorfinov, serotonina in dopamina, kar lahko izboljša razpoloženje in zmanjša simptome sezonske depresije.

Da: Članek potrjuje povezavo med vadbo in temi hormoni.

V Sloveniji so začeli premikati urine kazalce leta 1983 zaradi varčevanja z energijo; od leta 2006 se premik izvaja zadnjo nedeljo v oktobru in marcu.

Da: Članek navaja te zgodovinske podatke.

Vadba v hladnem vremenu telo prisili k intenzivnejšemu delu in tako krepi srčno-žilno zdravje.

Da: Članek navaja, da hladno vreme med vadbo krepi srčno-žilno zdravje.

Zimski čas prinaša krajše in hladnejše dni, slabše vreme ter lahko zmanjša motivacijo za gibanje.

Da: Navedeno kot ugotovitev NIJZ v članku.

Lokalec.si

Evropska komisija je leta 2019 predlagala ukinitev premikanja ure z letom 2021, vendar se države članice o tem niso dogovorile.

Ni omenjeno

Jesenski premik ure je prinesel eno uro daljši spanec, na poletni čas pa se bo Slovenija vrnila zadnjo nedeljo v marcu.

Delno: Omenjen je daljši spanec, vrnitev na poletni čas ni omenjena.

NIJZ priporoča, da ljudje jutranjo svetlobo izkoristijo za aktiven začetek dneva in se pred mrazom zaščitijo s toplimi oblačili.

Da: Članek dobesedno navaja ta priporočila NIJZ.

Nasprotniki premikanja ure trdijo, da ukrep negativno vpliva na biološko uro, razpoloženje in zdravje.

Ni omenjeno

Ob deževnem ali zelo mrzlem vremenu je priporočljivo tek in sprehode nadomestiti z vadbo v zaprtih prostorih.

Da: Članek dobesedno navaja to priporočilo.

Premikanje ure lahko moti cirkadiani ritem ter povzroča utrujenost, zaspanost, slabšo koncentracijo in motnje spanja.

Ni omenjeno

Redna vadba v hladnem okolju lahko izboljša imunski sistem in zmanjša možnost okužb z nalezljivimi boleznimi.

Ni omenjeno

Slovenija je 25. oktobra ob 3. uri premaknila urine kazalce eno uro nazaj in prešla na zimski čas.

Delno: Članek navaja prehod v noči na nedeljo, ne navaja točnega datuma.

Sprememba ure spremeni razmerje med telesno dejavnostjo, sedentarnim vedenjem in spanjem v 24-urnem dnevu.

Ni omenjeno

Stalni zimski čas naj bi bil bolje usklajen z naravnim ritmom ter lahko izboljšal spanje in zdravje.

Ni omenjeno

Telesna dejavnost spodbuja izločanje endorfinov, serotonina in dopamina, kar lahko izboljša razpoloženje in zmanjša simptome sezonske depresije.

Ni omenjeno

V Sloveniji so začeli premikati urine kazalce leta 1983 zaradi varčevanja z energijo; od leta 2006 se premik izvaja zadnjo nedeljo v oktobru in marcu.

Ni omenjeno

Vadba v hladnem vremenu telo prisili k intenzivnejšemu delu in tako krepi srčno-žilno zdravje.

Ni omenjeno

Zimski čas prinaša krajše in hladnejše dni, slabše vreme ter lahko zmanjša motivacijo za gibanje.

Da: Članek potrjuje krajše, hladnejše dni in vpliv na motivacijo.

N1

Evropska komisija je leta 2019 predlagala ukinitev premikanja ure z letom 2021, vendar se države članice o tem niso dogovorile.

Delno: Članek navaja predlog EU iz leta 2018, ne 2019.

Jesenski premik ure je prinesel eno uro daljši spanec, na poletni čas pa se bo Slovenija vrnila zadnjo nedeljo v marcu.

Da: Članek potrjuje daljši spanec in vrnitev na poletni čas zadnjo nedeljo v marcu.

NIJZ priporoča, da ljudje jutranjo svetlobo izkoristijo za aktiven začetek dneva in se pred mrazom zaščitijo s toplimi oblačili.

Ni omenjeno

Nasprotniki premikanja ure trdijo, da ukrep negativno vpliva na biološko uro, razpoloženje in zdravje.

Delno: Omenja, da premikanje buri duhove in odpira vprašanja o smiselnosti.

Ob deževnem ali zelo mrzlem vremenu je priporočljivo tek in sprehode nadomestiti z vadbo v zaprtih prostorih.

Ni omenjeno

Premikanje ure lahko moti cirkadiani ritem ter povzroča utrujenost, zaspanost, slabšo koncentracijo in motnje spanja.

Delno: Omenja vpliv na biološko uro in strokovna priporočila glede spanja.

Redna vadba v hladnem okolju lahko izboljša imunski sistem in zmanjša možnost okužb z nalezljivimi boleznimi.

Ni omenjeno

Slovenija je 25. oktobra ob 3. uri premaknila urine kazalce eno uro nazaj in prešla na zimski čas.

Delno: Članek navaja premik v noči na nedeljo, ne navaja točnega datuma 25. oktobra.

Sprememba ure spremeni razmerje med telesno dejavnostjo, sedentarnim vedenjem in spanjem v 24-urnem dnevu.

Ni omenjeno

Stalni zimski čas naj bi bil bolje usklajen z naravnim ritmom ter lahko izboljšal spanje in zdravje.

Da: Članek navaja, da strokovnjaki priporočajo stalni zimski čas zaradi naravnega ritma.

Telesna dejavnost spodbuja izločanje endorfinov, serotonina in dopamina, kar lahko izboljša razpoloženje in zmanjša simptome sezonske depresije.

Ni omenjeno

V Sloveniji so začeli premikati urine kazalce leta 1983 zaradi varčevanja z energijo; od leta 2006 se premik izvaja zadnjo nedeljo v oktobru in marcu.

Delno: Članek omenja zgodovino premikanja v Evropi, ne specifično za Slovenijo leta 1983.

Vadba v hladnem vremenu telo prisili k intenzivnejšemu delu in tako krepi srčno-žilno zdravje.

Ni omenjeno

Zimski čas prinaša krajše in hladnejše dni, slabše vreme ter lahko zmanjša motivacijo za gibanje.

Delno: Omenja krajše dneve, ostalo ni omenjeno.

RTV Slovenija

Evropska komisija je leta 2019 predlagala ukinitev premikanja ure z letom 2021, vendar se države članice o tem niso dogovorile.

Ni omenjeno

Jesenski premik ure je prinesel eno uro daljši spanec, na poletni čas pa se bo Slovenija vrnila zadnjo nedeljo v marcu.

Da: Članek potrjuje uro več spanja in vrnitev na poletni čas v marcu.

NIJZ priporoča, da ljudje jutranjo svetlobo izkoristijo za aktiven začetek dneva in se pred mrazom zaščitijo s toplimi oblačili.

Da: Članek navaja ta priporočila NIJZ.

Nasprotniki premikanja ure trdijo, da ukrep negativno vpliva na biološko uro, razpoloženje in zdravje.

Da: Članek navaja te argumente nasprotnikov.

Ob deževnem ali zelo mrzlem vremenu je priporočljivo tek in sprehode nadomestiti z vadbo v zaprtih prostorih.

Da: Članek navaja to priporočilo NIJZ.

Premikanje ure lahko moti cirkadiani ritem ter povzroča utrujenost, zaspanost, slabšo koncentracijo in motnje spanja.

Delno: Članek omenja negativen vpliv na biološko uro, ne našteva pa vseh simptomov.

Redna vadba v hladnem okolju lahko izboljša imunski sistem in zmanjša možnost okužb z nalezljivimi boleznimi.

Da: Članek potrjuje vpliv vadbe v hladnem na imunski sistem.

Slovenija je 25. oktobra ob 3. uri premaknila urine kazalce eno uro nazaj in prešla na zimski čas.

Delno: Članek navaja premik v nedeljo ob 3. uri, ne navaja pa datuma 25. oktobra.

Sprememba ure spremeni razmerje med telesno dejavnostjo, sedentarnim vedenjem in spanjem v 24-urnem dnevu.

Da: Članek dobesedno navaja spremembo razmerja teh vedenj.

Stalni zimski čas naj bi bil bolje usklajen z naravnim ritmom ter lahko izboljšal spanje in zdravje.

Ni omenjeno

Telesna dejavnost spodbuja izločanje endorfinov, serotonina in dopamina, kar lahko izboljša razpoloženje in zmanjša simptome sezonske depresije.

Da: Članek potrjuje te učinke telesne dejavnosti.

V Sloveniji so začeli premikati urine kazalce leta 1983 zaradi varčevanja z energijo; od leta 2006 se premik izvaja zadnjo nedeljo v oktobru in marcu.

Delno: Članek potrjuje leto 1983 in razlog, ne omenja pa leta 2006.

Vadba v hladnem vremenu telo prisili k intenzivnejšemu delu in tako krepi srčno-žilno zdravje.

Da: Članek potrjuje to trditev.

Zimski čas prinaša krajše in hladnejše dni, slabše vreme ter lahko zmanjša motivacijo za gibanje.

Da: Članek navaja te posledice kot opozorilo NIJZ.

STA

Evropska komisija je leta 2019 predlagala ukinitev premikanja ure z letom 2021, vendar se države članice o tem niso dogovorile.

Ni omenjeno

Jesenski premik ure je prinesel eno uro daljši spanec, na poletni čas pa se bo Slovenija vrnila zadnjo nedeljo v marcu.

Da: Članek navaja uro več spanja in vrnitev na poletni čas v marcu.

NIJZ priporoča, da ljudje jutranjo svetlobo izkoristijo za aktiven začetek dneva in se pred mrazom zaščitijo s toplimi oblačili.

Ni omenjeno

Nasprotniki premikanja ure trdijo, da ukrep negativno vpliva na biološko uro, razpoloženje in zdravje.

Ni omenjeno

Ob deževnem ali zelo mrzlem vremenu je priporočljivo tek in sprehode nadomestiti z vadbo v zaprtih prostorih.

Ni omenjeno

Premikanje ure lahko moti cirkadiani ritem ter povzroča utrujenost, zaspanost, slabšo koncentracijo in motnje spanja.

Ni omenjeno

Redna vadba v hladnem okolju lahko izboljša imunski sistem in zmanjša možnost okužb z nalezljivimi boleznimi.

Ni omenjeno

Slovenija je 25. oktobra ob 3. uri premaknila urine kazalce eno uro nazaj in prešla na zimski čas.

Da: Članek potrjuje premik ure 25. oktobra ob 3. uri na zimski čas.

Sprememba ure spremeni razmerje med telesno dejavnostjo, sedentarnim vedenjem in spanjem v 24-urnem dnevu.

Ni omenjeno

Stalni zimski čas naj bi bil bolje usklajen z naravnim ritmom ter lahko izboljšal spanje in zdravje.

Ni omenjeno

Telesna dejavnost spodbuja izločanje endorfinov, serotonina in dopamina, kar lahko izboljša razpoloženje in zmanjša simptome sezonske depresije.

Ni omenjeno

V Sloveniji so začeli premikati urine kazalce leta 1983 zaradi varčevanja z energijo; od leta 2006 se premik izvaja zadnjo nedeljo v oktobru in marcu.

Ni omenjeno

Vadba v hladnem vremenu telo prisili k intenzivnejšemu delu in tako krepi srčno-žilno zdravje.

Ni omenjeno

Zimski čas prinaša krajše in hladnejše dni, slabše vreme ter lahko zmanjša motivacijo za gibanje.

Delno: Članek omenja krajše in hladnejše dni, ostalo ni omenjeno.

SiOL

Evropska komisija je leta 2019 predlagala ukinitev premikanja ure z letom 2021, vendar se države članice o tem niso dogovorile.

Da: Članek potrjuje predlog komisije in pomanjkanje dogovora.

Jesenski premik ure je prinesel eno uro daljši spanec, na poletni čas pa se bo Slovenija vrnila zadnjo nedeljo v marcu.

Da: Članek potrjuje uro več spanja in vrnitev v marcu.

NIJZ priporoča, da ljudje jutranjo svetlobo izkoristijo za aktiven začetek dneva in se pred mrazom zaščitijo s toplimi oblačili.

Da: Članek navaja ta priporočila NIJZ.

Nasprotniki premikanja ure trdijo, da ukrep negativno vpliva na biološko uro, razpoloženje in zdravje.

Da: Članek navaja te argumente nasprotnikov.

Ob deževnem ali zelo mrzlem vremenu je priporočljivo tek in sprehode nadomestiti z vadbo v zaprtih prostorih.

Da: Članek navaja to priporočilo NIJZ.

Premikanje ure lahko moti cirkadiani ritem ter povzroča utrujenost, zaspanost, slabšo koncentracijo in motnje spanja.

Delno: Članek omenja negativen vpliv na biološko uro, ne našteva vseh simptomov.

Redna vadba v hladnem okolju lahko izboljša imunski sistem in zmanjša možnost okužb z nalezljivimi boleznimi.

Da: Članek potrjuje vpliv vadbe na imunski sistem.

Slovenija je 25. oktobra ob 3. uri premaknila urine kazalce eno uro nazaj in prešla na zimski čas.

Delno: Članek navaja premik danes ob 3. uri, ne navaja datuma 25. oktobra.

Sprememba ure spremeni razmerje med telesno dejavnostjo, sedentarnim vedenjem in spanjem v 24-urnem dnevu.

Da: Članek dobesedno navaja to spremembo razmerja.

Stalni zimski čas naj bi bil bolje usklajen z naravnim ritmom ter lahko izboljšal spanje in zdravje.

Ni omenjeno

Telesna dejavnost spodbuja izločanje endorfinov, serotonina in dopamina, kar lahko izboljša razpoloženje in zmanjša simptome sezonske depresije.

Da: Članek potrjuje te učinke telesne dejavnosti.

V Sloveniji so začeli premikati urine kazalce leta 1983 zaradi varčevanja z energijo; od leta 2006 se premik izvaja zadnjo nedeljo v oktobru in marcu.

Da: Članek navaja te zgodovinske podatke.

Vadba v hladnem vremenu telo prisili k intenzivnejšemu delu in tako krepi srčno-žilno zdravje.

Da: Članek potrjuje to trditev.

Zimski čas prinaša krajše in hladnejše dni, slabše vreme ter lahko zmanjša motivacijo za gibanje.

Da: Članek navaja te posledice po navedbah NIJZ.

Slovenske Novice

Evropska komisija je leta 2019 predlagala ukinitev premikanja ure z letom 2021, vendar se države članice o tem niso dogovorile.

Da: Članek potrjuje predlog komisije in odsotnost dogovora.

Jesenski premik ure je prinesel eno uro daljši spanec, na poletni čas pa se bo Slovenija vrnila zadnjo nedeljo v marcu.

Da: Članek potrjuje uro več spanja in vrnitev na poletni čas v marcu.

NIJZ priporoča, da ljudje jutranjo svetlobo izkoristijo za aktiven začetek dneva in se pred mrazom zaščitijo s toplimi oblačili.

Da: Članek navaja ta priporočila NIJZ.

Nasprotniki premikanja ure trdijo, da ukrep negativno vpliva na biološko uro, razpoloženje in zdravje.

Da: Članek navaja te argumente nasprotnikov ukrepa.

Ob deževnem ali zelo mrzlem vremenu je priporočljivo tek in sprehode nadomestiti z vadbo v zaprtih prostorih.

Da: Članek navaja to priporočilo za deževne in mrzle dni.

Premikanje ure lahko moti cirkadiani ritem ter povzroča utrujenost, zaspanost, slabšo koncentracijo in motnje spanja.

Da: Članek navaja te negativne posledice za cirkadiani ritem.

Redna vadba v hladnem okolju lahko izboljša imunski sistem in zmanjša možnost okužb z nalezljivimi boleznimi.

Da: Članek potrjuje vpliv vadbe v hladnem na imunski sistem.

Slovenija je 25. oktobra ob 3. uri premaknila urine kazalce eno uro nazaj in prešla na zimski čas.

Delno: Članek navaja premik ob 3. uri, a ne navaja datuma 25. oktobra.

Sprememba ure spremeni razmerje med telesno dejavnostjo, sedentarnim vedenjem in spanjem v 24-urnem dnevu.

Da: Članek navaja, da se spremeni razmerje teh gibalnih vedenj.

Stalni zimski čas naj bi bil bolje usklajen z naravnim ritmom ter lahko izboljšal spanje in zdravje.

Ni omenjeno

Telesna dejavnost spodbuja izločanje endorfinov, serotonina in dopamina, kar lahko izboljša razpoloženje in zmanjša simptome sezonske depresije.

Da: Članek potrjuje te učinke telesne dejavnosti.

V Sloveniji so začeli premikati urine kazalce leta 1983 zaradi varčevanja z energijo; od leta 2006 se premik izvaja zadnjo nedeljo v oktobru in marcu.

Da: Članek navaja te zgodovinske podatke o premikanju ure.

Vadba v hladnem vremenu telo prisili k intenzivnejšemu delu in tako krepi srčno-žilno zdravje.

Da: Članek navaja, da hladno vreme med vadbo krepi srčno-žilno zdravje.

Zimski čas prinaša krajše in hladnejše dni, slabše vreme ter lahko zmanjša motivacijo za gibanje.

Da: Članek dobesedno navaja te posledice prehoda na zimski čas.

Svet24

Evropska komisija je leta 2019 predlagala ukinitev premikanja ure z letom 2021, vendar se države članice o tem niso dogovorile.

Da: Članek potrjuje predlog komisije in pomanjkanje dogovora.

Jesenski premik ure je prinesel eno uro daljši spanec, na poletni čas pa se bo Slovenija vrnila zadnjo nedeljo v marcu.

Ni omenjeno

NIJZ priporoča, da ljudje jutranjo svetlobo izkoristijo za aktiven začetek dneva in se pred mrazom zaščitijo s toplimi oblačili.

Da: Članek navaja ta priporočila NIJZ.

Nasprotniki premikanja ure trdijo, da ukrep negativno vpliva na biološko uro, razpoloženje in zdravje.

Da: Članek navaja te argumente nasprotnikov.

Ob deževnem ali zelo mrzlem vremenu je priporočljivo tek in sprehode nadomestiti z vadbo v zaprtih prostorih.

Da: Članek navaja to priporočilo NIJZ.

Premikanje ure lahko moti cirkadiani ritem ter povzroča utrujenost, zaspanost, slabšo koncentracijo in motnje spanja.

Delno: Omenjen je negativen vpliv na biološko uro, ostalo ni eksplicitno.

Redna vadba v hladnem okolju lahko izboljša imunski sistem in zmanjša možnost okužb z nalezljivimi boleznimi.

Da: Članek potrjuje vpliv vadbe v hladnem na imunski sistem.

Slovenija je 25. oktobra ob 3. uri premaknila urine kazalce eno uro nazaj in prešla na zimski čas.

Ni omenjeno

Sprememba ure spremeni razmerje med telesno dejavnostjo, sedentarnim vedenjem in spanjem v 24-urnem dnevu.

Da: Članek dobesedno navaja to spremembo razmerja.

Stalni zimski čas naj bi bil bolje usklajen z naravnim ritmom ter lahko izboljšal spanje in zdravje.

Ni omenjeno

Telesna dejavnost spodbuja izločanje endorfinov, serotonina in dopamina, kar lahko izboljša razpoloženje in zmanjša simptome sezonske depresije.

Da: Članek potrjuje te učinke telesne dejavnosti.

V Sloveniji so začeli premikati urine kazalce leta 1983 zaradi varčevanja z energijo; od leta 2006 se premik izvaja zadnjo nedeljo v oktobru in marcu.

Delno: Omenjeno je leto 1983 in razlog, a ne podatek o letu 2006.

Vadba v hladnem vremenu telo prisili k intenzivnejšemu delu in tako krepi srčno-žilno zdravje.

Da: Članek navaja, da hladno vreme med vadbo krepi srčno-žilno zdravje.

Zimski čas prinaša krajše in hladnejše dni, slabše vreme ter lahko zmanjša motivacijo za gibanje.

Da: Članek navaja te posledice premika ure po navedbah NIJZ.

dolenjskilist

Evropska komisija je leta 2019 predlagala ukinitev premikanja ure z letom 2021, vendar se države članice o tem niso dogovorile.

Da: Članek potrjuje ta predlog in dejstvo, da dogovora še ni.

Jesenski premik ure je prinesel eno uro daljši spanec, na poletni čas pa se bo Slovenija vrnila zadnjo nedeljo v marcu.

Delno: Omenja premik v marcu, a neposredno ne omenja daljšega spanca ob jesenskem premiku.

NIJZ priporoča, da ljudje jutranjo svetlobo izkoristijo za aktiven začetek dneva in se pred mrazom zaščitijo s toplimi oblačili.

Da: Članek navaja ta priporočila NIJZ.

Nasprotniki premikanja ure trdijo, da ukrep negativno vpliva na biološko uro, razpoloženje in zdravje.

Da: Članek navaja te pomisleke nasprotnikov.

Ob deževnem ali zelo mrzlem vremenu je priporočljivo tek in sprehode nadomestiti z vadbo v zaprtih prostorih.

Da: Članek navaja to priporočilo NIJZ.

Premikanje ure lahko moti cirkadiani ritem ter povzroča utrujenost, zaspanost, slabšo koncentracijo in motnje spanja.

Delno: Omenja negativen vpliv na biološko uro, ne navaja pa vseh naštetih simptomov.

Redna vadba v hladnem okolju lahko izboljša imunski sistem in zmanjša možnost okužb z nalezljivimi boleznimi.

Da: Članek potrjuje to trditev.

Slovenija je 25. oktobra ob 3. uri premaknila urine kazalce eno uro nazaj in prešla na zimski čas.

Delno: Članek potrjuje premik ure zadnjo nedeljo v oktobru, ne navaja točnega datuma/ure.

Sprememba ure spremeni razmerje med telesno dejavnostjo, sedentarnim vedenjem in spanjem v 24-urnem dnevu.

Da: Članek dobesedno navaja to spremembo razmerja gibalnih vedenj.

Stalni zimski čas naj bi bil bolje usklajen z naravnim ritmom ter lahko izboljšal spanje in zdravje.

Ni omenjeno

Telesna dejavnost spodbuja izločanje endorfinov, serotonina in dopamina, kar lahko izboljša razpoloženje in zmanjša simptome sezonske depresije.

Da: Članek potrjuje to trditev.

V Sloveniji so začeli premikati urine kazalce leta 1983 zaradi varčevanja z energijo; od leta 2006 se premik izvaja zadnjo nedeljo v oktobru in marcu.

Da: Članek navaja te zgodovinske podatke.

Vadba v hladnem vremenu telo prisili k intenzivnejšemu delu in tako krepi srčno-žilno zdravje.

Da: Članek potrjuje to trditev.

Zimski čas prinaša krajše in hladnejše dni, slabše vreme ter lahko zmanjša motivacijo za gibanje.

Da: Članek navaja, da se s premikom ure začenja to obdobje in upad motivacije.

Analiza sentimenta

entities

• zimski čas
• Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)
• srčno-žilni sistem
• telesna dejavnost
• Slovenija
• Evropska komisija
• države članice EU
• poletni čas
• sezonska depresija
• imunski sistem
• strokovnjaki za spanje
• cirkadiani ritem
• Evropska unija (EU)
• Evropsko združenje za raziskave spanja
• cirKadiani ritem

key differences

Evropska komisija

Večina virov nevtralno omenja predlog ukinitve premikanja ure; nekateri entitete ne omenjajo.

Evropska unija (EU)

Le N1 jo omenja nevtralno, drugi viri je sploh ne omenjajo.

Evropsko združenje za raziskave spanja

Le N1 entiteto omenja nevtralno, drugi viri je ne omenjajo.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Večina nevtralno citira priporočila; Svet24 edini pozitivno, brez kritike.

Slovenija

Ni razlik v sentimentu; dva vira entitete sploh ne omenjata.

cirKadiani ritem

Le N1 omenja nevtralno kot naravni ritem; drugi viri molčijo.

cirkadiani ritem

Le dva vira omenjata pojem, oba nevtralno, brez nasprotij.

države članice EU

Večina nevtralno o nedogovoru; dva vira entitete sploh ne omenita.

imunski sistem

Večina virov nevtralno povezuje entiteto z vadbo v hladnem; trije je ne omenjajo.

poletni čas

Ni bistvenih razlik; vsi omenjajo nevtralno, trije pa teme sploh ne.

sezonska depresija

Večina virov nevtralno povezuje pojav s telesno vadbo; trije ga ne omenjajo.

srčno-žilni sistem

N1 edini pozitivno interpretira zimski vpliv; drugi nevtralno.

strokovnjaki za spanje

Le N1 in Slovenske novice ju omenjata, oba nevtralno; drugi molčijo.

telesna dejavnost

Večina pozitivno poudarja zdravje, dva vira jo izpustita.

zimski čas

Le N1 izstopa s pozitivnim pogledom; drugi so nevtralni.

source analyses

Delo

Evropska komisija

Nevtralno: omenjen njen predlog ukinitve premikanja ure leta 2019

Evropska unija (EU)

Ni omenjeno

Evropsko združenje za raziskave spanja

Ni omenjeno

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Nevtralno: citirani so njihovi nasveti in priporočila brez vrednotenja

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država, ki je leta 1983 začela premikati uro

cirkadiani ritem

Ni omenjeno

države članice EU

Nevtralno: omenjene kot tiste, ki še niso dosegle dogovora o času

imunski sistem

Nevtralno: omenjen kot sistem, ki ga redna vadba izboljšuje

poletni čas

Nevtralno: omenjen kot čas, na katerega se bomo vrnili marca

sezonska depresija

Nevtralno: omenjena kot stanje, ki ga telesna dejavnost zmanjšuje

srčno-žilni sistem

Nevtralno: omenjen kot sistem, ki ga vadba v hladnem krepi

strokovnjaki za spanje

Ni omenjeno

telesna dejavnost

Pozitivno: poudarjeni njeni pozitivni učinki na zdravje in razpoloženje

zimski čas

Nevtralno: opisan kot začetek krajših dni in upada motivacije

Lokalec.si

Evropska komisija

Ni omenjeno

Evropska unija (EU)

Ni omenjeno

Evropsko združenje za raziskave spanja

Ni omenjeno

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Nevtralno: NIJZ je zgolj citiran s priporočili o telesni dejavnosti, brez vrednotenja.

Slovenija

Ni omenjeno

cirKadiani ritem

Ni omenjeno

države članice EU

Ni omenjeno

imunski sistem

Ni omenjeno

poletni čas

Ni omenjeno

sezonska depresija

Ni omenjeno

srčno-žilni sistem

Ni omenjeno

strokovnjaki za spanje

Ni omenjeno

telesna dejavnost

Pozitivno: NIJZ poudarja pomen redne telesne dejavnosti in jo priporoča.

zimski čas

Nevtralno: Zimski čas je informativno omenjen kot pridobitev ure spanja, brez vrednotenja.

N1

Evropska komisija

Nevtralno: omenjena kot prejemnik pisma združenja, brez vrednotenja

Evropska unija (EU)

Nevtralno: opisana kot predlagateljica ukinitve in zakonodajalka, brez vrednotenja

Evropsko združenje za raziskave spanja

Nevtralno: citirano priporočilo stalnega zimskega časa, brez meta-vrednotenja

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Ni omenjeno

Slovenija

Ni omenjeno

cirKadiani ritem

Nevtralno: omenjen kot naravni ritem, s katerim naj bi bil zimski čas usklajen

države članice EU

Nevtralno: omenjene glede neuspelega dogovora o ukinitvi premikanja ure

imunski sistem

Ni omenjeno

poletni čas

Nevtralno: omenjen kot čas, od katerega se poslavljamo, brez vrednotenja

sezonska depresija

Ni omenjeno

srčno-žilni sistem

Pozitivno: zimski čas naj bi pozitivno vplival na zdravje srca

strokovnjaki za spanje

Nevtralno: navedeno njihovo priporočilo, brez vrednotenja entitete

telesna dejavnost

Ni omenjeno

zimski čas

Pozitivno: priporočen s strani strokovnjakov kot bolj usklajen z biološko uro

RTV Slovenija

Evropska komisija

Ni omenjeno

Evropska unija (EU)

Ni omenjeno

Evropsko združenje za raziskave spanja

Ni omenjeno

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Nevtralno: citirani so njihovi nasveti in priporočila brez meta-vrednotenja

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država, ki je leta 1983 uvedla premikanje ure

cirkadiani ritem

Nevtralno: omenjen kot 'biološka ura', na katero premikanje kazalcev vpliva

države članice EU

Ni omenjeno

imunski sistem

Nevtralno: omenjen kot okrepitveni dejavnik redne vadbe v hladnem

poletni čas

Nevtralno: omenjen kot naslednji premik kazalcev v marcu

sezonska depresija

Nevtralno: omenjena v kontekstu zmanjševanja simptomov s telesno dejavnostjo

srčno-žilni sistem

Nevtralno: omenjen kot koristnik vadbe v hladnem vremenu

strokovnjaki za spanje

Ni omenjeno

telesna dejavnost

Nevtralno: omenjena kot priporočilo NIJZ z opisanimi koristmi

zimski čas

Nevtralno: opisan kot premik, ki prinese uro več spanja

STA

Evropska komisija

Ni omenjeno

Evropska unija (EU)

Ni omenjeno

Evropsko združenje za raziskave spanja

Ni omenjeno

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: omenjena le kot lokacija dogodka (Ljubljana) brez vrednotenja.

cirkadiani ritem

Ni omenjeno

države članice EU

Ni omenjeno

imunski sistem

Ni omenjeno

poletni čas

Nevtralno: informativno omenjen kot prihodnje obdobje (vrnitev zadnjo nedeljo v marcu).

sezonska depresija

Ni omenjeno

srčno-žilni sistem

Ni omenjeno

strokovnjaki za spanje

Ni omenjeno

telesna dejavnost

Ni omenjeno

zimski čas

Nevtralno: informativno omenjen kot trenutno obdobje po premiku ure.

SiOL

Evropska komisija

Nevtralno: omenjen njen predlog ukinitve premikanja ure, brez vrednotenja.

Evropska unija (EU)

Ni omenjeno

Evropsko združenje za raziskave spanja

Ni omenjeno

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Nevtralno: citirani so njihovi nasveti in priporočila, brez meta-vrednotenja.

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država, ki od 1983 premika uro; brez vrednotenja.

cirkadiani ritem

Ni omenjeno

države članice EU

Nevtralno: omenjene kot tiste, ki še niso dosegle dogovora o času.

imunski sistem

Nevtralno: omenjeno, da vadba izboljšuje imunski sistem.

poletni čas

Nevtralno: omenjen kot čas, na katerega se bomo vrnili; brez vrednotenja.

sezonska depresija

Nevtralno: omenjena v kontekstu zmanjševanja simptomov s telesno dejavnostjo.

srčno-žilni sistem

Nevtralno: omenjeno, da vadba v hladnem krepi srčno-žilno zdravje.

strokovnjaki za spanje

Ni omenjeno

telesna dejavnost

Pozitivno: poudarjeni pozitivni učinki na imunski sistem, srce in razpoloženje.

zimski čas

Nevtralno: opisan kot obdobje krajših dni in upada motivacije; brez vrednotenja entitete.

Slovenske Novice

Evropska komisija

Nevtralno: omenjen njen predlog ukinitve premikanja ure leta 2019

Evropska unija (EU)

Ni omenjeno

Evropsko združenje za raziskave spanja

Ni omenjeno

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Nevtralno: citirani so njihovi nasveti in priporočila brez vrednotenja

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država, kjer se premika ure od leta 1983

cirkadiani ritem

Nevtralno: opisan kot notranja biološka ura, ki jo premikanje ure moti

države članice EU

Nevtralno: omenjene kot tiste, ki še niso dosegle dogovora o času

imunski sistem

Nevtralno: omenjen kot okrepljen zaradi redne vadbe v hladnem

poletni čas

Nevtralno: omenjen kot čas, na katerega se bomo vrnili, brez vrednotenja

sezonska depresija

Nevtralno: omenjena kot tveganje ob pomanjkanju svetlobe, brez vrednotenja entitete

srčno-žilni sistem

Nevtralno: omenjen v kontekstu krepitve zaradi vadbe v hladnem

strokovnjaki za spanje

Nevtralno: omenjeni kot tisti, ki priporočajo postopno prilagajanje spalnega ritma

telesna dejavnost

Pozitivno: poudarjeni njeni pozitivni učinki na imunski sistem, počutje in razpoloženje

zimski čas

Nevtralno: opisan kot obdobje krajših dni in izzivov, brez vrednotenja entitete

Svet24

Evropska komisija

Nevtralno: omenjena kot predlagateljica ukinitve premikanja ure leta 2019

Evropska unija (EU)

Ni omenjeno

Evropsko združenje za raziskave spanja

Ni omenjeno

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Pozitivno: avtor nevtralno povzema njihova priporočila in ugotovitve brez kritike

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država, ki je leta 1983 začela premikati urine kazalce

cirkadiani ritem

Ni omenjeno

države članice EU

Nevtralno: omenjene kot tiste, ki še niso dosegle dogovora o času

imunski sistem

Nevtralno: omenjen kot sistem, ki ga redna vadba v hladnem izboljša

poletni čas

Ni omenjeno

sezonska depresija

Nevtralno: omenjena kot stanje, ki ga telesna dejavnost lahko ublaži

srčno-žilni sistem

Nevtralno: omenjen kot sistem, ki ga vadba v hladnem krepi

strokovnjaki za spanje

Ni omenjeno

telesna dejavnost

Pozitivno: avtor povzema NIJZ o koristnih učinkih vadbe na zdravje in razpoloženje

zimski čas

Nevtralno: omenjen kot čas, na katerega se premakne ura, z nasveti za prilagoditev

dolenjskilist

Evropska komisija

Nevtralno: omenjena kot predlagateljica ukinitve premikanja ure

Evropska unija (EU)

Ni omenjeno

Evropsko združenje za raziskave spanja

Ni omenjeno

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Nevtralno: citirani s priporočili, brez meta-vrednotenja

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država, ki je leta 1983 začela premikati uro

cirKadiani ritem

Ni omenjeno

države članice EU

Nevtralno: omenjene, da odločitev prepuščena njim, dogovora še ni

imunski sistem

Nevtralno: omenjen kot izboljšan z redno vadbo v hladnem

poletni čas

Ni omenjeno

sezonska depresija

Nevtralno: omenjena v zvezi z zmanjševanjem simptomov zaradi vadbe

srčno-žilni sistem

Nevtralno: omenjen kot krepi se s hladno vadbo

strokovnjaki za spanje

Ni omenjeno

telesna dejavnost

Pozitivno: avtorji poudarjajo njen antidepresivni učinek in koristi

zimski čas

Nevtralno: omenjen kot čas, na katerega smo premaknili uro

Scenariji

scenarios

• description

  Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) s ciljno kampanjo uspešno spodbudi prebivalce k jutranji vadbi, kar zmanjša sezonsko depresijo in poveča imunsko odpornost v zimskem obdobju.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  NIJZ kampanja poveča zimsko telesno dejavnost

  valence

  positive

• description

  Vlada Republike Slovenije zaradi pomanjkanja konsenza v Evropski komisiji ne sprejme nobenih sprememb, zato sistem premikanja kazalcev ostaja nespremenjen tudi v prihodnjem letu.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  long

  title

  Slovenija ohranja status quo premikanja ure

  valence

  neutral

• description

  Zaradi zgodnejšega zahajanja sonca po prehodu na zimski čas se poveča obremenitev zdravstvenih domov zaradi simptomov sezonske depresije, kot so opozarjali strokovnjaki.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  short

  title

  Povečanje sezonskih motenj razpoloženja pri prebivalcih

  valence

  negative

• description

  Zaradi pritiska javnosti in zdravstvenih strokovnjakov se slovenska vlada odloči, da bo naslednjo pomlad prenehala s premikanjem ure in trajno ohranila zimski čas, kot ga priporočajo raziskovalci spanja.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  long

  title

  Slovenija enostransko uvede stalni zimski čas

  valence

  positive

• description

  Evropska komisija pod pritiskom več držav članic ponovno aktivira delovno skupino za ukinitev premikanja ure, kar vodi v novo serijo usklajevanj med državami.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  EU ponovno odpre razpravo o poenotenju časa

  valence

  neutral

• description

  Zgodnejši mrak v kombinaciji s prilagajanjem voznikov na spremenjen ritem povzroči statistično zaznaven porast prometnih nesreč v večernih urah na slovenskih cestah.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  short

  title

  Povečano število prometnih nesreč v popoldanskem času

  valence

  negative

• description

  Zaradi pametnih sistemov upravljanja z energijo v gospodinjstvih se potreba po premikanju ure kot varčevalnem ukrepu izniči, kar državi omogoči lažjo odpravo premikanja kazalcev.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Zmanjšanje energetske porabe zaradi novih tehnologij

  valence

  positive

• description

  Slovenija, Avstrija in Italija oblikujejo skupno stališče glede časovnega pasu, da bi preprečile motnje na enotnem trgu, ne glede na odločitve preostale EU.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  mid

  title

  Regionalna iniciativa sosednjih držav za sinhronizacijo

  valence

  neutral

• description

  Zaradi dolgotrajne neprilagojenosti biološkega ritma na zimski čas se v javnih ustanovah in podjetjih pokaže merljiv upad koncentracije in delovne učinkovitosti zaposlenih.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  mid

  title

  Zmanjšanje produktivnosti v šolstvu in gospodarstvu

  valence

  negative

Viri

articles

• article order

  8

  body

  Ljubljana, 25. oktobra (STA) Urine kazalce smo danes ob 3. uri premaknili eno uro nazaj. S tem smo prešli na zimski čas, premik pa nam je prinesel eno uro več spanja. Na poletni čas se bomo vrnili zadnjo nedeljo v marcu. S premikom ure se začenja obdobje krajših ter hladnejših dni, ...

  language

  slv

  published at

  2026-10-25T03:31:35

  source

  STA

  title

  S premikom urinih kazalcev smo prešli na zimski čas

  url

  https://www.sta.si/3614528/

• article order

  5

  body

  V nedeljo bomo ob 3. uri urine kazalce premaknili za eno uro nazaj, premik na zimski čas nam bo tako prinesel uro več spanja. Kazalce na poletni čas bomo premaknili zadnjo nedeljo v marcu. S premikom ure se začenja obdobje krajših ter hladnejših dni, slabšega vremena in upada motivacije za gibanje, so ob tem zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Dodali so, da se ob spremembi ure spremeni tudi razmerje vseh gibalnih vedenj - telesne dejavnosti, sedentarnega vedenja in spanja, ki skupaj sestavljajo 24-urno gibalno vedenje v enem dnevu. Na NIJZ-ju priporočajo, da ob spremembi ure na zimski čas ljudje jutranjo svetlobo izkoristijo za aktiven začetek dneva, ob čemer nižje temperature premagajo z ustreznimi toplimi oblačili. Na deževen in zelo mrzel dan pa naj tek in sprehod nadomestijo z gibanjem v zaprtih prostorih. Poudarili so še, da redna vadba v hladnem okolju vpliva na izboljšan imunski sistem in s tem zmanjšano možnost za okužbo z nalezljivimi boleznimi. Prav tako hladno vreme med vadbo telo prisili, da dela bolj intenzivno, kar krepi srčno-žilno zdravje. Ob tem so na NIJZ-ju spomnili še na naraven antidepresiven učinek telesne dejavnosti, med katero se poveča izločanje endorfinov, serotonina in dopamina, kar neposredno izboljšuje razpoloženje in zmanjšuje simptome sezonske depresije. V Sloveniji smo začeli urine kazalce premikati leta 1983 s ciljem prihranka energije. Nasprotniki ukrepa medtem izpostavljajo, da premikanje kazalcev negativno vpliva na biološko uro ljudi, slabša njihovo razpoloženje in zdravje.

  language

  slv

  published at

  2026-10-24T06:01:54

  source

  RTV Slovenija

  title

  Ponoči bomo čas zavrteli za eno uro nazaj

  url

  https://www.rtvslo.si/slovenija/ponoci-bomo-cas-zavrteli-za-eno-uro-nazaj/797953

• article order

  1

  body

  Urine kazalce smo danes ob 3. uri premaknili eno uro nazaj. S tem smo prešli na zimski čas, premik pa nam je prinesel eno uro več spanja. Na poletni čas se bomo vrnili zadnjo nedeljo v marcu. S premikom ure se začenja obdobje krajših ter hladnejših dni, slabšega vremena in upada motivacije za gibanje, so ob tem zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Dodali so, da se ob spremembi ure spremeni tudi razmerje vseh gibalnih vedenj: telesne dejavnosti, sedentarnega vedenja in spanja, ki skupaj sestavljajo 24-urno gibalno vedenje v enem dnevu. Na NIJZ priporočajo, da ob spremembi ure na zimski čas ljudje jutranjo svetlobo izkoristijo za aktiven začetek dneva, ob čemer nižje temperature premagajo z ustreznimi toplimi oblačili. Redna vadba v hladnem okolju vpliva na izboljšan imunski sistem Na deževen in zelo mrzel dan pa naj tek in sprehod nadomestijo z gibanjem v zaprtih prostorih. Poudarili so še, da redna vadba v hladnem okolju vpliva na izboljšan imunski sistem in s tem zmanjšano možnost za okužbo z nalezljivimi boleznimi. Prav tako hladno vreme med vadbo telo prisili, da dela bolj intenzivno, kar krepi srčno-žilno zdravje. Ob tem so na NIJZ spomnili še na naraven antidepresiven učinek telesne dejavnosti, med katero se poveča izločanje endorfinov, serotonina in dopamina, kar neposredno izboljšuje razpoloženje in zmanjšuje simptome sezonske depresije. V Sloveniji smo začeli urine kazalce premikati leta 1983 s ciljem prihranka energije, od leta 2006 pa jih vsako zadnjo nedeljo v oktobru premaknemo za eno uro nazaj in vsako zadnjo nedeljo v marcu za eno uro naprej. Nasprotniki ukrepa sicer izpostavljajo, da premikanje kazalcev negativno vpliva na biološko uro ljudi, slabša njihovo razpoloženje in zdravje. Evropska komisija je tako leta 2019 predlagala ukinitev premikanja ure že z letom 2021, pri čemer je odločitev o tem, kateri čas bodo uveljavile, prepustila državam članicam. Te dogovora še niso dosegle in v veljavi ostaja stari sistem.

  language

  slv

  published at

  2026-10-25T06:16:25

  source

  Delo

  title

  Prehod na zimski čas: začenja se obdobje krajših in hladnejših dni

  url

  https://www.delo.si/novice/slovenija/prehod-na-zimski-cas-zacenja-se-obdobje-krajsih-in-hladnejsih-dni

• article order

  11

  body

  V noči na nedeljo bomo ob 3. uri kazalce pomaknili za eno uro nazaj, torej na 2. uro, in tako s poletnega prešli na zimski čas. Čaka nas sprememba, ki se je bodo razveselili predvsem tisti, ki si zjutraj radi privoščijo kakšno minuto spanca več. V noči na nedeljo bomo namreč znova premaknili urne kazalce in se poslovili od poletnega časa. Tokrat nam bo premik ure šel na roko, saj bomo lahko spali eno uro dlje. Ob 3. uri zjutraj se bodo urini kazalci vrnili za eno uro nazaj, na 2. uro. In čeprav bo dodatna ura spanca za marsikoga dobrodošla, ima jesensko premikanje ure tudi manj prijetno plat - dnevi bodo namreč na videz še krajši, večer pa nas bo odslej ujel nekoliko prej. Konsenza na ravni EU ni Premikanje ure, ki sicer že vrsto let buri duhove in odpira vprašanja o njegovi smiselnosti, tako za zdaj ostaja del našega vsakdana. Je pa Evropska unija (EU) že leta 2018 predlagala ukinitev premikanja ure, vendar se državam članicam še vedno ni uspelo dogovoriti o tem vprašanju. Strokovnjaki za spanje priporočajo stalni zimski čas, saj naj bi bil bolj usklajen z našim naravnim ritmom oziroma biološko uro. Evropsko združenje za raziskave spanja je v pismu Evropski komisiji pred leti denimo navedlo, da bi stalni zimski čas izboljšal kakovost spanja ter pozitivno vplival na zdravje srca in telesno težo. Prav tako naj bi se zmanjšala incidenca raka, poraba alkohola in tobaka, ljudje pa bi bili psihološko bolj zdravi, kar bi vplivalo tudi na boljšo učinkovitost v šolah in na delovnih mestih. Zakaj premikamo urne kazalce? Premikanje ure spomladi in jeseni ima v Evropi dolgo zgodovino, ki sega še v čas pred ustanovitvijo Evropske unije. Prvič so ga uvedli med prvo svetovno vojno z namenom varčevanja z energijo, v številnih državah pa so to prakso ponovno obudili v 70. letih prejšnjega stoletja, v času velike naftne krize. Evropska unija je premikanje ure prvič zakonsko uredila leta 1980, ko je sprejela direktivo, s katero je uskladila dotedanje prakse posameznih držav. Glavni namen je bil zagotoviti nemoteno delovanje enotnega evropskega trga. Trenutna direktiva je začela veljati leta 2001. V skladu z njenimi določbami vse države članice EU na poletni čas preidejo zadnjo nedeljo v marcu, na standardni oziroma zimski čas pa se vrnejo zadnjo nedeljo v oktobru.

  language

  slv

  published at

  2026-10-24T02:53:48

  source

  N1

  title

  V noči na nedeljo se bo zgodilo nekaj, kar bo vplivalo na vse nas

  url

  https://n1info.si/novice/slovenija/v-noci-na-nedeljo-se-bo-zgodilo-nekaj-kar-bo-vplivalo-na-vse-nas/

• article order

  6

  body

  S premikom urinih kazalcev smo prešli na zimski čas Urine kazalce smo danes ob 3. uri premaknili eno uro nazaj. S tem smo prešli na zimski čas, premik pa nam je prinesel eno uro več spanja. Na poletni čas se bomo vrnili zadnjo nedeljo v marcu. S premikom ure se začenja obdobje krajših ter hladnejših dni, slabšega vremena in upada motivacije za gibanje, so ob tem zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Dodali so, da se ob spremembi ure spremeni tudi razmerje vseh gibalnih vedenj - telesne dejavnosti, sedentarnega vedenja in spanja, ki skupaj sestavljajo 24-urno gibalno vedenje v enem dnevu. Na NIJZ priporočajo, da ob spremembi ure na zimski čas ljudje jutranjo svetlobo izkoristijo za aktiven začetek dneva, ob čemer nižje temperature premagajo z ustreznimi toplimi oblačili. Na deževen in zelo mrzel dan pa naj tek in sprehod nadomestijo z gibanjem v zaprtih prostorih. V Sloveniji smo začeli urine kazalce premikati leta 1983 s ciljem prihranka energije, od leta 2006 pa jih vsako zadnjo nedeljo v oktobru premaknemo za eno uro nazaj in vsako zadnjo nedeljo v marcu za eno uro naprej. Nasprotniki ukrepa sicer izpostavljajo, da premikanje kazalcev negativno vpliva na biološko uro ljudi, slabša njihovo razpoloženje in zdravje. Evropska komisija je tako leta 2019 predlagala ukinitev premikanja ure že z letom 2021, pri čemer je odločitev o tem, kateri čas bodo uveljavile, prepustila državam članicam. Te dogovora še niso dosegle in v veljavi ostaja stari sistem. Poudarili so še, da redna vadba v hladnem okolju vpliva na izboljšan imunski sistem in s tem zmanjšano možnost za okužbo z nalezljivimi boleznimi. Prav tako hladno vreme med vadbo telo prisili, da dela bolj intenzivno, kar krepi srčno-žilno zdravje. Ob tem so na NIJZ spomnili še na naraven antidepresiven učinek telesne dejavnosti, med katero se poveča izločanje endorfinov, serotonina in dopamina, kar neposredno izboljšuje razpoloženje in zmanjšuje simptome sezonske depresije. Premikanje ure, bodisi naprej bodisi nazaj, moti notranjo biološko uro našega telesa, imenovano cirkadiani ritem. Ta 24-urni cikel uravnava spanje, budnost, izločanje hormonov, telesno temperaturo in apetit. Spremembe lahko povzročijo utrujenost, zaspanost, slabšo koncentracijo in motnje spanja, saj se mora telo prilagoditi novemu urniku. Spomladanski premik ure je za organizem pogosto zahtevnejši, saj izgubimo uro spanja. Jesenski premik sicer omogoča uro daljši spanec, vendar prinaša druge izzive. Zaradi zgodnejšega mračenja in pomanjkanja dnevne svetlobe se lahko poslabša duševno počutje, poveča pa se tudi tveganje za sezonsko depresijo. Obsežna britanska raziskava, ki je zajela skoraj 700.000 bolnikov, je pokazala, da se je v tednu po prehodu na zimski čas zmanjšalo število zdravstvenih obravnav zaradi tesnobe, depresije in motenj spanja. Po drugi strani danske raziskave opozarjajo na povečanje števila diagnoz depresije v tednih po jesenskem premiku ure. Strokovnjaki zato priporočajo postopno prilagajanje spalnega ritma.

  language

  slv

  published at

  2026-10-25T06:24:47

  source

  Slovenske Novice

  title

  Ste mislili, da je dodatna ura spanja prava rešitev? Poglejte, kaj premik ure v resnici naredi vašemu telesu

  url

  https://slovenskenovice.delo.si/lifestyle/aktivni-in-zdravi/ste-mislili-da-je-dodatna-ura-spanja-prava-resitev-poglejte-kaj-premik-ure-v-resnici-naredi-vasemu-telesu

• article order

  0

  body

  Urine kazalce smo danes ob 3. uri premaknili eno uro nazaj. S tem smo prešli na zimski čas, premik pa nam je prinesel eno uro več spanja. Na poletni čas se bomo vrnili zadnjo nedeljo v marcu. S premikom ure se začenja obdobje krajših ter hladnejših dni, slabšega vremena in upada motivacije za gibanje, so ob tem zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Dodali so, da se ob spremembi ure spremeni tudi razmerje vseh gibalnih vedenj - telesne dejavnosti, sedentarnega vedenja in spanja, ki skupaj sestavljajo 24-urno gibalno vedenje v enem dnevu. Na NIJZ priporočajo, da ob spremembi ure na zimski čas ljudje jutranjo svetlobo izkoristijo za aktiven začetek dneva, ob čemer nižje temperature premagajo z ustreznimi toplimi oblačili. Na deževen in zelo mrzel dan pa naj tek in sprehod nadomestijo z gibanjem v zaprtih prostorih. Poudarili so še, da redna vadba v hladnem okolju vpliva na izboljšan imunski sistem in s tem zmanjšano možnost za okužbo z nalezljivimi boleznimi. Prav tako hladno vreme med vadbo telo prisili, da dela bolj intenzivno, kar krepi srčno-žilno zdravje. Ob tem so na NIJZ spomnili še na naraven antidepresiven učinek telesne dejavnosti, med katero se poveča izločanje endorfinov, serotonina in dopamina, kar neposredno izboljšuje razpoloženje in zmanjšuje simptome sezonske depresije. Od leta 1983 V Sloveniji smo začeli urine kazalce premikati leta 1983 s ciljem prihranka energije, od leta 2006 pa jih vsako zadnjo nedeljo v oktobru premaknemo za eno uro nazaj in vsako zadnjo nedeljo v marcu za eno uro naprej. Nasprotniki ukrepa sicer izpostavljajo, da premikanje kazalcev negativno vpliva na biološko uro ljudi, slabša njihovo razpoloženje in zdravje. Evropska komisija je tako leta 2019 predlagala ukinitev premikanja ure že z letom 2021, pri čemer je odločitev o tem, kateri čas bodo uveljavile, prepustila državam članicam. Te dogovora še niso dosegle in v veljavi ostaja stari sistem.

  language

  slv

  published at

  2026-10-25T05:34:14

  source

  SiOL

  title

  S premikom urinih kazalcev smo prešli na zimski čas

  url

  https://siol.net/novice/slovenija/s-premikom-urinih-kazalcev-smo-presli-na-zimski-cas-704742

• article order

  7

  body

  S premikom ure se začenja obdobje krajših ter hladnejših dni, slabšega vremena in upada motivacije za gibanje, so ob tem zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Dodali so, da se ob spremembi ure spremeni tudi razmerje vseh gibalnih vedenj - telesne dejavnosti, sedentarnega vedenja in spanja, ki skupaj sestavljajo 24-urno gibalno vedenje v enem dnevu. Na NIJZ priporočajo, da ob spremembi ure na zimski čas ljudje jutranjo svetlobo izkoristijo za aktiven začetek dneva, ob čemer nižje temperature premagajo z ustreznimi toplimi oblačili. Na deževen in zelo mrzel dan pa naj tek in sprehod nadomestijo z gibanjem v zaprtih prostorih. Poudarili so še, da redna vadba v hladnem okolju vpliva na izboljšan imunski sistem in s tem zmanjšano možnost za okužbo z nalezljivimi boleznimi. Prav tako hladno vreme med vadbo telo prisili, da dela bolj intenzivno, kar krepi srčno-žilno zdravje. Ob tem so na NIJZ spomnili še na naraven antidepresiven učinek telesne dejavnosti, med katero se poveča izločanje endorfinov, serotonina in dopamina, kar neposredno izboljšuje razpoloženje in zmanjšuje simptome sezonske depresije. V Sloveniji smo začeli urine kazalce premikati leta 1983 s ciljem prihranka energije. Nasprotniki ukrepa medtem izpostavljajo, da premikanje kazalcev negativno vpliva na biološko uro ljudi, slabša njihovo razpoloženje in zdravje. Evropska komisija je leta 2019 sicer predlagala ukinitev premikanja ure že z letom 2021, pri čemer je odločitev o tem, kateri čas bodo uveljavile, prepustila državam članicam. Te dogovora še niso dosegle in v veljavi ostaja stari sistem.

  language

  slv

  published at

  2026-10-24T04:33:55

  source

  Svet24

  title

  Da ne boste pozabili, čas je za premik ure

  url

  https://svet24.si/novice/slovenija/premik-ure-1935775

• article order

  10

  body

  V noči na nedeljo bomo znova premaknili urine kazalce. Ob 3. uri zjutraj bomo ure prestavili za eno uro nazaj, s čimer bomo prešli na zimski čas in pridobili uro spanja. Sprememba ure obenem napoveduje obdobje krajših in hladnejših dni, ki lahko vplivajo tudi na naše počutje in motivacijo za gibanje. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ob tem poudarjajo pomen redne telesne dejavnosti tudi v hladnejših mesecih. Priporočajo, da izkoristimo jutranjo svetlobo za aktiven začetek dneva, pri tem pa se pred mrazom zaščitimo s primernimi oblačili. Ob deževnem ali zelo mrzlem vremenu lahko tek in sprehode nadomestimo z vadbo v zaprtih prostorih.

  language

  slv

  published at

  2026-10-24T05:29:21

  source

  Lokalec.si

  title

  Ponoči prehajamo na zimski čas

  url

  https://www.lokalec.si/ponoci-prehajamo-na-zimski-cas/

• article order

  2

  body

  S premikom ure se začenja obdobje krajših ter hladnejših dni, slabšega vremena in upada motivacije za gibanje, so ob tem zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Dodali so, da se ob spremembi ure spremeni tudi razmerje vseh gibalnih vedenj - telesne dejavnosti, sedentarnega vedenja in spanja, ki skupaj sestavljajo 24-urno gibalno vedenje v enem dnevu. Na NIJZ priporočajo, da ob spremembi ure na zimski čas ljudje jutranjo svetlobo izkoristijo za aktiven začetek dneva, ob čemer nižje temperature premagajo z ustreznimi toplimi oblačili. Na deževen in zelo mrzel dan pa naj tek in sprehod nadomestijo z gibanjem v zaprtih prostorih. Poudarili so še, da redna vadba v hladnem okolju vpliva na izboljšan imunski sistem in s tem zmanjšano možnost za okužbo z nalezljivimi boleznimi. Prav tako hladno vreme med vadbo telo prisili, da dela bolj intenzivno, kar krepi srčno-žilno zdravje. Ob tem so na NIJZ spomnili še na naraven antidepresiven učinek telesne dejavnosti, med katero se poveča izločanje endorfinov, serotonina in dopamina, kar neposredno izboljšuje razpoloženje in zmanjšuje simptome sezonske depresije. V Sloveniji smo začeli urine kazalce premikati leta 1983 s ciljem prihranka energije, od leta 2006 pa jih vsako zadnjo nedeljo v oktobru premaknemo za eno uro nazaj in vsako zadnjo nedeljo v marcu za eno uro naprej. Nasprotniki ukrepa sicer izpostavljajo, da premikanje kazalcev negativno vpliva na biološko uro ljudi, slabša njihovo razpoloženje in zdravje. Evropska komisija je tako leta 2019 predlagala ukinitev premikanja ure že z letom 2021, pri čemer je odločitev o tem, kateri čas bodo uveljavile, prepustila državam članicam. Te dogovora še niso dosegle in v veljavi ostaja stari sistem.

  language

  slv

  published at

  2026-10-25T05:30:19

  source

  dolenjskilist

  title

  Uro smo premaknili nazaj, zdaj prihajajo krajši in hladnejši dnevi - Dolenjski list

  url

  https://dolenjskilist.svet24.si/novice/premik-ure-zimski-cas-1935877

source scope

analyzed source count

9

omitted articles

omitted source count

0

total source count

9