MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Slovenija je bila po osamosvojitvi po Janševih besedah na poti, da postane »druga Švica«, vendar so sledila leta izgubljenih priložnosti.
• Predsednica republike in opozicijske stranke se proslave niso udeležile zaradi političnih sporov in nestrinjanja s potezami vlade.
• Janša je dejal, da so bile slovenske enote homogene in motivirane, nasprotnikove pa večinoma ne.
• Slovenija se je po Janševih besedah vključila v Združene narode, Evropsko unijo, evropsko denarno unijo, Nato, OECD in Mediteransko unijo.
• Janša je ocenil, da je Slovenija pozneje zdrsnila v sistem privilegijev, interesnih povezav, selektivne pravice in politične zlorabe pravosodja.
• Janša je trdil, da je prišlo tudi do kršenja ustavnega reda in politike izključevanja.
• Slovenija je danes po Janševi oceni na slabih 91 odstotkih evropskega povprečja, približno na ravni iz leta 2008.
• Dan suverenosti obeležuje odhod zadnjega vojaka JLA iz Slovenije oktobra 1991 po desetdnevni vojni za osamosvojitev.
• Janša je kot razloge za slovensko zmago izpostavil jasen politični cilj, enotnost naroda, plebiscit, obrambne priprave in dobro organizirano civilno obrambo.
• Janša je varnost označil za glavni pogoj stabilnosti in gospodarskega razvoja Slovenije.
• Njegov govor na državni proslavi v Kopru so spremljali žvižgi, protestni vzkliki in nasprotovanje dela množice.
• Janez Janša je osamosvojitev Slovenije označil za rezultat dolgotrajnega boja slovenskega naroda za jezik, identiteto in obstanek.
• Slovenija je po osamosvojitvi stabilizirala gospodarstvo, vzpostavila tržne institucije in se usmerila na zahtevne zahodne trge.
• Policija je med protestom z megafonom opozarjala zbrane, naj se umaknejo in ne motijo prireditve, ter jih obvestila o snemanju shoda.

key differences

Dan suverenosti obeležuje odhod zadnjega vojaka JLA iz Slovenije oktobra 1991 po desetdnevni vojni za osamosvojitev.

Večina virov trditev potrjuje, trije je ne omenjajo; nihče ne oporeka.

Janez Janša je osamosvojitev Slovenije označil za rezultat dolgotrajnega boja slovenskega naroda za jezik, identiteto in obstanek.

Večina virov citira dobesedno; RTV in Svet24 ne omenjata.

Janša je dejal, da so bile slovenske enote homogene in motivirane, nasprotnikove pa večinoma ne.

Večina virov citira, trije ne omenjajo, eden le delno.

Janša je kot razloge za slovensko zmago izpostavil jasen politični cilj, enotnost naroda, plebiscit, obrambne priprave in dobro organizirano civilno obrambo.

Večina virov trditev potrjuje, trije je ne omenjajo.

Janša je ocenil, da je Slovenija pozneje zdrsnila v sistem privilegijev, interesnih povezav, selektivne pravice in politične zlorabe pravosodja.

Le STA ne omenja; vsi drugi dobesedno navajajo Janševo oceno.

Janša je trdil, da je prišlo tudi do kršenja ustavnega reda in politike izključevanja.

Le STA ne omenja; drugi potrjujejo, a z različnim poudarkom.

Janša je varnost označil za glavni pogoj stabilnosti in gospodarskega razvoja Slovenije.

Večina virov trditev potrjuje, trije pa je ne omenjajo.

Njegov govor na državni proslavi v Kopru so spremljali žvižgi, protestni vzkliki in nasprotovanje dela množice.

Večina virov trditev potrjuje, trije pa je ne omenjajo.

Policija je med protestom z megafonom opozarjala zbrane, naj se umaknejo in ne motijo prireditve, ter jih obvestila o snemanju shoda.

Le N1 potrjuje opozorilo z megafonom; ostali viri tega ne omenjajo.

Predsednica republike in opozicijske stranke se proslave niso udeležile zaradi političnih sporov in nestrinjanja s potezami vlade.

Večina potrjuje, SiOL le delno, STA in Večer ne omenjata.

Slovenija je bila po osamosvojitvi po Janševih besedah na poti, da postane »druga Švica«, vendar so sledila leta izgubljenih priložnosti.

Večina virov potrjuje; STA ne omenja, Novice le delno.

Slovenija je danes po Janševi oceni na slabih 91 odstotkih evropskega povprečja, približno na ravni iz leta 2008.

Večina virov citira Janševo oceno; STA je edini ne omenja.

Slovenija je po osamosvojitvi stabilizirala gospodarstvo, vzpostavila tržne institucije in se usmerila na zahtevne zahodne trge.

Nekateri viri trditev pripisujejo Janševemu govoru, drugi je ne omenjajo.

Slovenija se je po Janševih besedah vključila v Združene narode, Evropsko unijo, evropsko denarno unijo, Nato, OECD in Mediteransko unijo.

Nekateri viri navajajo vse organizacije, Slovenske Novice izpuščajo Mediteransko unijo.

source analyses

Dnevnik

Dan suverenosti obeležuje odhod zadnjega vojaka JLA iz Slovenije oktobra 1991 po desetdnevni vojni za osamosvojitev.

Da: Članek potrjuje, da praznik obeležuje odhod zadnjega vojaka JLA leta 1991.

Janez Janša je osamosvojitev Slovenije označil za rezultat dolgotrajnega boja slovenskega naroda za jezik, identiteto in obstanek.

Da: Janša je to dobesedno izjavil v svojem govoru.

Janša je dejal, da so bile slovenske enote homogene in motivirane, nasprotnikove pa večinoma ne.

Da: Janša je to dobesedno izjavil v svojem govoru.

Janša je kot razloge za slovensko zmago izpostavil jasen politični cilj, enotnost naroda, plebiscit, obrambne priprave in dobro organizirano civilno obrambo.

Da: Janša je v govoru naštel vse te razloge za zmago.

Janša je ocenil, da je Slovenija pozneje zdrsnila v sistem privilegijev, interesnih povezav, selektivne pravice in politične zlorabe pravosodja.

Da: Janša je v govoru dobesedno naštel te negativne pojave.

Janša je trdil, da je prišlo tudi do kršenja ustavnega reda in politike izključevanja.

Da: Janša je v govoru omenil kršenje ustavnega reda in politiko izključevanja.

Janša je varnost označil za glavni pogoj stabilnosti in gospodarskega razvoja Slovenije.

Da: Janša je to dobesedno izjavil v svojem govoru.

Njegov govor na državni proslavi v Kopru so spremljali žvižgi, protestni vzkliki in nasprotovanje dela množice.

Da: Članek navaja, da so govor prekinjali protestni vzkliki in žvižgi.

Policija je med protestom z megafonom opozarjala zbrane, naj se umaknejo in ne motijo prireditve, ter jih obvestila o snemanju shoda.

Ni omenjeno

Predsednica republike in opozicijske stranke se proslave niso udeležile zaradi političnih sporov in nestrinjanja s potezami vlade.

Da: Članek potrjuje odsotnost predsednice in opozicije zaradi sporov.

Slovenija je bila po osamosvojitvi po Janševih besedah na poti, da postane »druga Švica«, vendar so sledila leta izgubljenih priložnosti.

Da: Janša je v govoru omenil pot do »druge Švice« in leta izgubljenih priložnosti.

Slovenija je danes po Janševi oceni na slabih 91 odstotkih evropskega povprečja, približno na ravni iz leta 2008.

Da: Janša je v govoru navedel te podatke o gospodarski razvitosti.

Slovenija je po osamosvojitvi stabilizirala gospodarstvo, vzpostavila tržne institucije in se usmerila na zahtevne zahodne trge.

Da: Janša je v govoru potrdil te dosežke prvega obdobja po osamosvojitvi.

Slovenija se je po Janševih besedah vključila v Združene narode, Evropsko unijo, evropsko denarno unijo, Nato, OECD in Mediteransko unijo.

Da: Janša je v govoru naštel vse te mednarodne organizacije.

N1

Dan suverenosti obeležuje odhod zadnjega vojaka JLA iz Slovenije oktobra 1991 po desetdnevni vojni za osamosvojitev.

Ni omenjeno

Janez Janša je osamosvojitev Slovenije označil za rezultat dolgotrajnega boja slovenskega naroda za jezik, identiteto in obstanek.

Da: Članek dobesedno navaja to Janševo trditev.

Janša je dejal, da so bile slovenske enote homogene in motivirane, nasprotnikove pa večinoma ne.

Ni omenjeno

Janša je kot razloge za slovensko zmago izpostavil jasen politični cilj, enotnost naroda, plebiscit, obrambne priprave in dobro organizirano civilno obrambo.

Ni omenjeno

Janša je ocenil, da je Slovenija pozneje zdrsnila v sistem privilegijev, interesnih povezav, selektivne pravice in politične zlorabe pravosodja.

Da: Članek dobesedno navaja to Janševo oceno.

Janša je trdil, da je prišlo tudi do kršenja ustavnega reda in politike izključevanja.

Da: Članek dobesedno navaja to Janševo trditev.

Janša je varnost označil za glavni pogoj stabilnosti in gospodarskega razvoja Slovenije.

Da: Članek dobesedno navaja to Janševo izjavo.

Njegov govor na državni proslavi v Kopru so spremljali žvižgi, protestni vzkliki in nasprotovanje dela množice.

Da: Članek potrjuje, da so govor prekinjali žvižgi in vzkliki.

Policija je med protestom z megafonom opozarjala zbrane, naj se umaknejo in ne motijo prireditve, ter jih obvestila o snemanju shoda.

Da: Članek potrjuje ravnanje policije z megafonom in opozorilo.

Predsednica republike in opozicijske stranke se proslave niso udeležile zaradi političnih sporov in nestrinjanja s potezami vlade.

Da: Članek potrjuje odsotnost zaradi političnih sporov in nestrinjanja.

Slovenija je bila po osamosvojitvi po Janševih besedah na poti, da postane »druga Švica«, vendar so sledila leta izgubljenih priložnosti.

Da: Članek potrjuje to Janševo izjavo.

Slovenija je danes po Janševi oceni na slabih 91 odstotkih evropskega povprečja, približno na ravni iz leta 2008.

Da: Članek dobesedno navaja to Janševo oceno.

Slovenija je po osamosvojitvi stabilizirala gospodarstvo, vzpostavila tržne institucije in se usmerila na zahtevne zahodne trge.

Ni omenjeno

Slovenija se je po Janševih besedah vključila v Združene narode, Evropsko unijo, evropsko denarno unijo, Nato, OECD in Mediteransko unijo.

Ni omenjeno

RTV Slovenija

Dan suverenosti obeležuje odhod zadnjega vojaka JLA iz Slovenije oktobra 1991 po desetdnevni vojni za osamosvojitev.

Da: Članek potrjuje, da dan suverenosti obeležuje odhod zadnjega vojaka JLA.

Janez Janša je osamosvojitev Slovenije označil za rezultat dolgotrajnega boja slovenskega naroda za jezik, identiteto in obstanek.

Ni omenjeno

Janša je dejal, da so bile slovenske enote homogene in motivirane, nasprotnikove pa večinoma ne.

Da: Janša je dobesedno navedel, da so bile naše enote homogene in motivirane.

Janša je kot razloge za slovensko zmago izpostavil jasen politični cilj, enotnost naroda, plebiscit, obrambne priprave in dobro organizirano civilno obrambo.

Da: Janša je naštel te razloge za zmago v svojem govoru.

Janša je ocenil, da je Slovenija pozneje zdrsnila v sistem privilegijev, interesnih povezav, selektivne pravice in politične zlorabe pravosodja.

Da: Janša je v govoru uporabil te natančne izraze za opis stanja.

Janša je trdil, da je prišlo tudi do kršenja ustavnega reda in politike izključevanja.

Da: Janša je v govoru omenil kršenje ustavnega reda in politiko izključevanja.

Janša je varnost označil za glavni pogoj stabilnosti in gospodarskega razvoja Slovenije.

Da: Janša je v govoru izjavil, da je varnost glavni pogoj stabilnosti.

Njegov govor na državni proslavi v Kopru so spremljali žvižgi, protestni vzkliki in nasprotovanje dela množice.

Da: Članek poroča, da so govor spremljali žvižgi in protestni vzkliki.

Policija je med protestom z megafonom opozarjala zbrane, naj se umaknejo in ne motijo prireditve, ter jih obvestila o snemanju shoda.

Ni omenjeno

Predsednica republike in opozicijske stranke se proslave niso udeležile zaradi političnih sporov in nestrinjanja s potezami vlade.

Da: Članek potrjuje, da se predsednica in opozicija niso udeležile proslave.

Slovenija je bila po osamosvojitvi po Janševih besedah na poti, da postane »druga Švica«, vendar so sledila leta izgubljenih priložnosti.

Da: Janša je omenil sanje o drugi Švici in leta izgubljenih priložnosti.

Slovenija je danes po Janševi oceni na slabih 91 odstotkih evropskega povprečja, približno na ravni iz leta 2008.

Da: Janša je v govoru navedel točno te podatke.

Slovenija je po osamosvojitvi stabilizirala gospodarstvo, vzpostavila tržne institucije in se usmerila na zahtevne zahodne trge.

Da: Janša je v govoru potrdil te korake pri razvoju države.

Slovenija se je po Janševih besedah vključila v Združene narode, Evropsko unijo, evropsko denarno unijo, Nato, OECD in Mediteransko unijo.

Da: Janša je naštel vse te organizacije v svojem govoru.

STA

Dan suverenosti obeležuje odhod zadnjega vojaka JLA iz Slovenije oktobra 1991 po desetdnevni vojni za osamosvojitev.

Ni omenjeno

Janez Janša je osamosvojitev Slovenije označil za rezultat dolgotrajnega boja slovenskega naroda za jezik, identiteto in obstanek.

Da: Članek dobesedno navaja to Janševo trditev v uvodu.

Janša je dejal, da so bile slovenske enote homogene in motivirane, nasprotnikove pa večinoma ne.

Ni omenjeno

Janša je kot razloge za slovensko zmago izpostavil jasen politični cilj, enotnost naroda, plebiscit, obrambne priprave in dobro organizirano civilno obrambo.

Ni omenjeno

Janša je ocenil, da je Slovenija pozneje zdrsnila v sistem privilegijev, interesnih povezav, selektivne pravice in politične zlorabe pravosodja.

Ni omenjeno

Janša je trdil, da je prišlo tudi do kršenja ustavnega reda in politike izključevanja.

Ni omenjeno

Janša je varnost označil za glavni pogoj stabilnosti in gospodarskega razvoja Slovenije.

Ni omenjeno

Njegov govor na državni proslavi v Kopru so spremljali žvižgi, protestni vzkliki in nasprotovanje dela množice.

Ni omenjeno

Policija je med protestom z megafonom opozarjala zbrane, naj se umaknejo in ne motijo prireditve, ter jih obvestila o snemanju shoda.

Ni omenjeno

Predsednica republike in opozicijske stranke se proslave niso udeležile zaradi političnih sporov in nestrinjanja s potezami vlade.

Ni omenjeno

Slovenija je bila po osamosvojitvi po Janševih besedah na poti, da postane »druga Švica«, vendar so sledila leta izgubljenih priložnosti.

Ni omenjeno

Slovenija je danes po Janševi oceni na slabih 91 odstotkih evropskega povprečja, približno na ravni iz leta 2008.

Ni omenjeno

Slovenija je po osamosvojitvi stabilizirala gospodarstvo, vzpostavila tržne institucije in se usmerila na zahtevne zahodne trge.

Ni omenjeno

Slovenija se je po Janševih besedah vključila v Združene narode, Evropsko unijo, evropsko denarno unijo, Nato, OECD in Mediteransko unijo.

Ni omenjeno

SiOL

Dan suverenosti obeležuje odhod zadnjega vojaka JLA iz Slovenije oktobra 1991 po desetdnevni vojni za osamosvojitev.

Da: Članek potrjuje, da praznik obeležuje odhod zadnjega vojaka JLA.

Janez Janša je osamosvojitev Slovenije označil za rezultat dolgotrajnega boja slovenskega naroda za jezik, identiteto in obstanek.

Da: Janša je to dobesedno izjavil v uvodu članka.

Janša je dejal, da so bile slovenske enote homogene in motivirane, nasprotnikove pa večinoma ne.

Da: Janša je to dobesedno izjavil v članku.

Janša je kot razloge za slovensko zmago izpostavil jasen politični cilj, enotnost naroda, plebiscit, obrambne priprave in dobro organizirano civilno obrambo.

Da: Janša je te razloge naštel v svojem govoru.

Janša je ocenil, da je Slovenija pozneje zdrsnila v sistem privilegijev, interesnih povezav, selektivne pravice in politične zlorabe pravosodja.

Da: Janša je to dobesedno izjavil v svojem govoru.

Janša je trdil, da je prišlo tudi do kršenja ustavnega reda in politike izključevanja.

Da: Janša je to navedel kot del negativnih procesov v državi.

Janša je varnost označil za glavni pogoj stabilnosti in gospodarskega razvoja Slovenije.

Da: Janša je to dobesedno izjavil v svojem govoru.

Njegov govor na državni proslavi v Kopru so spremljali žvižgi, protestni vzkliki in nasprotovanje dela množice.

Ni omenjeno

Policija je med protestom z megafonom opozarjala zbrane, naj se umaknejo in ne motijo prireditve, ter jih obvestila o snemanju shoda.

Ni omenjeno

Predsednica republike in opozicijske stranke se proslave niso udeležile zaradi političnih sporov in nestrinjanja s potezami vlade.

Delno: Članek omenja le odsotnost predsednice zaradi nestrinjanja z vlado, ne pa opozicijskih strank.

Slovenija je bila po osamosvojitvi po Janševih besedah na poti, da postane »druga Švica«, vendar so sledila leta izgubljenih priložnosti.

Da: Janša je to izjavil v svojem govoru na proslavi.

Slovenija je danes po Janševi oceni na slabih 91 odstotkih evropskega povprečja, približno na ravni iz leta 2008.

Da: Janša je to izjavil v svojem govoru.

Slovenija je po osamosvojitvi stabilizirala gospodarstvo, vzpostavila tržne institucije in se usmerila na zahtevne zahodne trge.

Da: Janša je to navedel kot dosežke prvega obdobja po osamosvojitvi.

Slovenija se je po Janševih besedah vključila v Združene narode, Evropsko unijo, evropsko denarno unijo, Nato, OECD in Mediteransko unijo.

Da: Janša je te organizacije naštel v svojem govoru.

Slovenske Novice

Dan suverenosti obeležuje odhod zadnjega vojaka JLA iz Slovenije oktobra 1991 po desetdnevni vojni za osamosvojitev.

Da: Članek potrjuje, da dan obeležuje odhod zadnjega vojaka JLA oktobra 1991.

Janez Janša je osamosvojitev Slovenije označil za rezultat dolgotrajnega boja slovenskega naroda za jezik, identiteto in obstanek.

Da: Janša je poudaril prizadevanje naroda za jezik, identiteto in samostojnost.

Janša je dejal, da so bile slovenske enote homogene in motivirane, nasprotnikove pa večinoma ne.

Delno: Omenja motiviranost slovenskih enot, a ne komentira homogenosti nasprotnika.

Janša je kot razloge za slovensko zmago izpostavil jasen politični cilj, enotnost naroda, plebiscit, obrambne priprave in dobro organizirano civilno obrambo.

Da: Članek navaja te točke kot ključne dejavnike uspeha osamosvojitve.

Janša je ocenil, da je Slovenija pozneje zdrsnila v sistem privilegijev, interesnih povezav, selektivne pravice in politične zlorabe pravosodja.

Da: Članek dobesedno navaja te Janševe kritične ocene.

Janša je trdil, da je prišlo tudi do kršenja ustavnega reda in politike izključevanja.

Da: Članek navaja Janševo trditev o kršenju ustavnega reda in izključevanju.

Janša je varnost označil za glavni pogoj stabilnosti in gospodarskega razvoja Slovenije.

Da: Članek dobesedno navaja to Janševo izjavo.

Njegov govor na državni proslavi v Kopru so spremljali žvižgi, protestni vzkliki in nasprotovanje dela množice.

Da: Članek potrjuje, da so govor spremljali protestni vzkliki in žvižgi.

Policija je med protestom z megafonom opozarjala zbrane, naj se umaknejo in ne motijo prireditve, ter jih obvestila o snemanju shoda.

Ni omenjeno

Predsednica republike in opozicijske stranke se proslave niso udeležile zaradi političnih sporov in nestrinjanja s potezami vlade.

Da: Članek potrjuje neudeležbo zaradi političnih nesoglasij in ravnanj vlade.

Slovenija je bila po osamosvojitvi po Janševih besedah na poti, da postane »druga Švica«, vendar so sledila leta izgubljenih priložnosti.

Delno: Omenja napredek in zamujene priložnosti, a ne uporabi termina »druga Švica«.

Slovenija je danes po Janševi oceni na slabih 91 odstotkih evropskega povprečja, približno na ravni iz leta 2008.

Da: Članek potrjuje to Janševo oceno o ravni razvitosti.

Slovenija je po osamosvojitvi stabilizirala gospodarstvo, vzpostavila tržne institucije in se usmerila na zahtevne zahodne trge.

Da: Članek dobesedno navaja te korake v razvoju po osamosvojitvi.

Slovenija se je po Janševih besedah vključila v Združene narode, Evropsko unijo, evropsko denarno unijo, Nato, OECD in Mediteransko unijo.

Delno: Navaja ZN, EU, Nato, območje evra in OECD, a ne omenja Mediteranske unije.

Svet24

Dan suverenosti obeležuje odhod zadnjega vojaka JLA iz Slovenije oktobra 1991 po desetdnevni vojni za osamosvojitev.

Da: Članek potrjuje, da praznik obeležuje odhod zadnjega vojaka JLA.

Janez Janša je osamosvojitev Slovenije označil za rezultat dolgotrajnega boja slovenskega naroda za jezik, identiteto in obstanek.

Ni omenjeno

Janša je dejal, da so bile slovenske enote homogene in motivirane, nasprotnikove pa večinoma ne.

Da: Janša je to dobesedno izjavil v svojem govoru.

Janša je kot razloge za slovensko zmago izpostavil jasen politični cilj, enotnost naroda, plebiscit, obrambne priprave in dobro organizirano civilno obrambo.

Da: Janša je te razloge izrecno naštel v svojem govoru.

Janša je ocenil, da je Slovenija pozneje zdrsnila v sistem privilegijev, interesnih povezav, selektivne pravice in politične zlorabe pravosodja.

Da: Janša je te pojave navedel kot del zablod drugega polčasa.

Janša je trdil, da je prišlo tudi do kršenja ustavnega reda in politike izključevanja.

Da: Janša je to izrecno omenil v svojem govoru.

Janša je varnost označil za glavni pogoj stabilnosti in gospodarskega razvoja Slovenije.

Da: Janša je to dobesedno izjavil v svojem govoru.

Njegov govor na državni proslavi v Kopru so spremljali žvižgi, protestni vzkliki in nasprotovanje dela množice.

Da: Članek poroča, da so govor prekinjali protestni vzkliki in žvižgi.

Policija je med protestom z megafonom opozarjala zbrane, naj se umaknejo in ne motijo prireditve, ter jih obvestila o snemanju shoda.

Ni omenjeno

Predsednica republike in opozicijske stranke se proslave niso udeležile zaradi političnih sporov in nestrinjanja s potezami vlade.

Da: Članek potrjuje odsotnost zaradi političnih sporov in nestrinjanja.

Slovenija je bila po osamosvojitvi po Janševih besedah na poti, da postane »druga Švica«, vendar so sledila leta izgubljenih priložnosti.

Da: Janša je omenil sanje o drugi Švici in leta izgubljenih priložnosti.

Slovenija je danes po Janševi oceni na slabih 91 odstotkih evropskega povprečja, približno na ravni iz leta 2008.

Da: Janša je to navedel kot trenutno stanje.

Slovenija je po osamosvojitvi stabilizirala gospodarstvo, vzpostavila tržne institucije in se usmerila na zahtevne zahodne trge.

Da: Janša je te dosežke navedel kot del prvega polčasa po osamosvojitvi.

Slovenija se je po Janševih besedah vključila v Združene narode, Evropsko unijo, evropsko denarno unijo, Nato, OECD in Mediteransko unijo.

Da: Janša je te organizacije naštel v svojem govoru.

Tednik Demokracija

Dan suverenosti obeležuje odhod zadnjega vojaka JLA iz Slovenije oktobra 1991 po desetdnevni vojni za osamosvojitev.

Da: Članek navaja, da praznik obeležuje odhod zadnjega vojaka JLA leta 1991.

Janez Janša je osamosvojitev Slovenije označil za rezultat dolgotrajnega boja slovenskega naroda za jezik, identiteto in obstanek.

Da: Besedilo dobesedno navaja to Janševo trditev.

Janša je dejal, da so bile slovenske enote homogene in motivirane, nasprotnikove pa večinoma ne.

Da: Članek dobesedno povzema to Janševo primerjavo enot.

Janša je kot razloge za slovensko zmago izpostavil jasen politični cilj, enotnost naroda, plebiscit, obrambne priprave in dobro organizirano civilno obrambo.

Da: Članek navaja te točke kot razloge za zmago v vojni.

Janša je ocenil, da je Slovenija pozneje zdrsnila v sistem privilegijev, interesnih povezav, selektivne pravice in politične zlorabe pravosodja.

Da: Članek dobesedno navaja te Janševe kritične ocene.

Janša je trdil, da je prišlo tudi do kršenja ustavnega reda in politike izključevanja.

Da: Članek potrjuje, da je Janša omenil kršenje ustavnega reda in izključevanje.

Janša je varnost označil za glavni pogoj stabilnosti in gospodarskega razvoja Slovenije.

Da: Članek dobesedno navaja to Janševo izjavo.

Njegov govor na državni proslavi v Kopru so spremljali žvižgi, protestni vzkliki in nasprotovanje dela množice.

Da: Članek poroča, da so govor prekinjali protestni vzkliki in žvižgi.

Policija je med protestom z megafonom opozarjala zbrane, naj se umaknejo in ne motijo prireditve, ter jih obvestila o snemanju shoda.

Ni omenjeno

Predsednica republike in opozicijske stranke se proslave niso udeležile zaradi političnih sporov in nestrinjanja s potezami vlade.

Da: Članek potrjuje odsotnost predsednice in opozicije zaradi sporov.

Slovenija je bila po osamosvojitvi po Janševih besedah na poti, da postane »druga Švica«, vendar so sledila leta izgubljenih priložnosti.

Da: Članek potrjuje to Janševo izjavo o drugi Švici in izgubljenih priložnostih.

Slovenija je danes po Janševi oceni na slabih 91 odstotkih evropskega povprečja, približno na ravni iz leta 2008.

Da: Članek navaja to Janševo oceno o gospodarskem položaju.

Slovenija je po osamosvojitvi stabilizirala gospodarstvo, vzpostavila tržne institucije in se usmerila na zahtevne zahodne trge.

Da: Članek navaja te dosežke v prvem obdobju po osamosvojitvi.

Slovenija se je po Janševih besedah vključila v Združene narode, Evropsko unijo, evropsko denarno unijo, Nato, OECD in Mediteransko unijo.

Da: Članek navaja Janšev seznam teh mednarodnih povezav.

Večer

Dan suverenosti obeležuje odhod zadnjega vojaka JLA iz Slovenije oktobra 1991 po desetdnevni vojni za osamosvojitev.

Ni omenjeno

Janez Janša je osamosvojitev Slovenije označil za rezultat dolgotrajnega boja slovenskega naroda za jezik, identiteto in obstanek.

Da: Janša je v govoru uporabil točno to formulacijo.

Janša je dejal, da so bile slovenske enote homogene in motivirane, nasprotnikove pa večinoma ne.

Ni omenjeno

Janša je kot razloge za slovensko zmago izpostavil jasen politični cilj, enotnost naroda, plebiscit, obrambne priprave in dobro organizirano civilno obrambo.

Ni omenjeno

Janša je ocenil, da je Slovenija pozneje zdrsnila v sistem privilegijev, interesnih povezav, selektivne pravice in politične zlorabe pravosodja.

Da: Janša je dobesedno navedel te elemente kot zablode drugega polčasa.

Janša je trdil, da je prišlo tudi do kršenja ustavnega reda in politike izključevanja.

Da: Janša je v govoru izrecno omenil kršenje ustavnega reda in politiko izključevanja.

Janša je varnost označil za glavni pogoj stabilnosti in gospodarskega razvoja Slovenije.

Ni omenjeno

Njegov govor na državni proslavi v Kopru so spremljali žvižgi, protestni vzkliki in nasprotovanje dela množice.

Ni omenjeno

Policija je med protestom z megafonom opozarjala zbrane, naj se umaknejo in ne motijo prireditve, ter jih obvestila o snemanju shoda.

Ni omenjeno

Predsednica republike in opozicijske stranke se proslave niso udeležile zaradi političnih sporov in nestrinjanja s potezami vlade.

Ni omenjeno

Slovenija je bila po osamosvojitvi po Janševih besedah na poti, da postane »druga Švica«, vendar so sledila leta izgubljenih priložnosti.

Da: Janša je v govoru omenil pot do »druge Švice« in leta izgubljenih priložnosti.

Slovenija je danes po Janševi oceni na slabih 91 odstotkih evropskega povprečja, približno na ravni iz leta 2008.

Da: Janša je v govoru navedel točno te podatke o evropskem povprečju.

Slovenija je po osamosvojitvi stabilizirala gospodarstvo, vzpostavila tržne institucije in se usmerila na zahtevne zahodne trge.

Ni omenjeno

Slovenija se je po Janševih besedah vključila v Združene narode, Evropsko unijo, evropsko denarno unijo, Nato, OECD in Mediteransko unijo.

Ni omenjeno

Žurnal24

Dan suverenosti obeležuje odhod zadnjega vojaka JLA iz Slovenije oktobra 1991 po desetdnevni vojni za osamosvojitev.

Da: Članek navaja, da praznik obeležuje odhod zadnjega vojaka JLA.

Janez Janša je osamosvojitev Slovenije označil za rezultat dolgotrajnega boja slovenskega naroda za jezik, identiteto in obstanek.

Da: Članek dobesedno navaja to Janševo trditev.

Janša je dejal, da so bile slovenske enote homogene in motivirane, nasprotnikove pa večinoma ne.

Da: Članek dobesedno navaja to Janševo trditev.

Janša je kot razloge za slovensko zmago izpostavil jasen politični cilj, enotnost naroda, plebiscit, obrambne priprave in dobro organizirano civilno obrambo.

Da: Članek navaja te razloge kot Janševe.

Janša je ocenil, da je Slovenija pozneje zdrsnila v sistem privilegijev, interesnih povezav, selektivne pravice in politične zlorabe pravosodja.

Da: Članek dobesedno navaja to Janševo oceno.

Janša je trdil, da je prišlo tudi do kršenja ustavnega reda in politike izključevanja.

Da: Članek potrjuje, da je Janša to izpostavil.

Janša je varnost označil za glavni pogoj stabilnosti in gospodarskega razvoja Slovenije.

Ni omenjeno

Njegov govor na državni proslavi v Kopru so spremljali žvižgi, protestni vzkliki in nasprotovanje dela množice.

Da: Naslov in vsebina potrjujeta žvižge in protestne vzklike.

Policija je med protestom z megafonom opozarjala zbrane, naj se umaknejo in ne motijo prireditve, ter jih obvestila o snemanju shoda.

Ni omenjeno

Predsednica republike in opozicijske stranke se proslave niso udeležile zaradi političnih sporov in nestrinjanja s potezami vlade.

Da: Članek potrjuje odsotnost predsednice in opozicije zaradi sporov.

Slovenija je bila po osamosvojitvi po Janševih besedah na poti, da postane »druga Švica«, vendar so sledila leta izgubljenih priložnosti.

Da: Članek potrjuje to Janševo izjavo.

Slovenija je danes po Janševi oceni na slabih 91 odstotkih evropskega povprečja, približno na ravni iz leta 2008.

Da: Članek navaja to Janševo oceno.

Slovenija je po osamosvojitvi stabilizirala gospodarstvo, vzpostavila tržne institucije in se usmerila na zahtevne zahodne trge.

Ni omenjeno

Slovenija se je po Janševih besedah vključila v Združene narode, Evropsko unijo, evropsko denarno unijo, Nato, OECD in Mediteransko unijo.

Ni omenjeno

Analiza sentimenta

entities

• slovenski narod
• Slovenija
• Janez Janša
• slovenska policija
• Jugoslovanska ljudska armada (JLA)
• Nataša Pirc Musar
• Koper
• Evropska unija
• Združeni narodi
• Nato
• Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD)
• Gibanje Svoboda
• Levica
• Socialni demokrati (SD)
• Slovenska vojska

key differences

Evropska unija

Večina nevtralna; le Slovenske Novice izpostavijo dosežek vključitve.

Gibanje Svoboda

Večina virov entiteto izpusti; omenjajoči jo enako nevtralno kot opozicijo.

Janez Janša

Večina nevtralno citira; N1 in Večer izpostavita kritike in proteste.

Jugoslovanska ljudska armada (JLA)

Večina virov negativno (agresor), eden nevtralno, trije molčijo.

Koper

Ni razlik v sentimentu; le različni poudarki dogodkov.

Levica

Večina nevtralno o opoziciji; STA, SiOL in RTV je ne omenjajo.

Nataša Pirc Musar

Večina nevtralno; dva vira je sploh ne omenita.

Nato

Večina virov entiteto izpusti; omenjajo jo le nevtralno kot članstvo.

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD)

Večina nevtralno omenja le članstvo; le Slovenske Novice kot dosežek.

Slovenija

Le Demokracija pozitivno poudarja uspeh; drugi nevtralno.

Slovenska vojska

Le RTV pozitivno izpostavlja požrtvovalnost; drugi viri molčijo.

Socialni demokrati (SD)

Večina virov nevtralno kot opozicijo; trije je ne omenjajo.

Združeni narodi

Večina nevtralno omenja le članstvo; le Slovenske Novice to izpostavijo kot dosežek.

slovenska policija

RTV pozitivno hvali, N1 nevtralno opisuje; drugi molčijo.

slovenski narod

Večinoma nevtralno; le RTV in Demokracija pozitivno.

source analyses

Dnevnik

Evropska unija

Nevtralno: omenjena kot članstvo v Janševem govoru

Gibanje Svoboda

Nevtralno: omenjeno kot opozicijska stranka, ki nasprotuje preimenovanju praznika

Janez Janša

Nevtralno: citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja avtorja

Jugoslovanska ljudska armada (JLA)

Negativno: označena kot agresorska, ki je napadla Slovenijo

Koper

Nevtralno: omenjen kot lokacija proslave in protestov

Levica

Nevtralno: omenjena kot opozicijska stranka, ki nasprotuje preimenovanju praznika

Nataša Pirc Musar

Nevtralno: omenjena zaradi odsotnosti, brez vrednotenja

Nato

Nevtralno: omenjen kot članstvo v Janševem govoru

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD)

Nevtralno: omenjena kot članstvo v Janševem govoru

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država v kontekstu dogodkov

Slovenska vojska

Ni omenjeno

Socialni demokrati (SD)

Nevtralno: omenjeni kot opozicijska stranka, ki nasprotuje preimenovanju praznika

Združeni narodi

Nevtralno: omenjeni kot članstvo v Janševem govoru

slovenska policija

Ni omenjeno

slovenski narod

Nevtralno: omenjen v Janševem govoru brez vrednotenja

N1

Evropska unija

Nevtralno: omenjena v primerjavi razvitosti, brez vrednotenja entitete

Gibanje Svoboda

Nevtralno: omenjeno kot opozicijska stranka, ki nasprotuje preimenovanju praznika

Janez Janša

Negativno: avtor izpostavi oster govor in kritike, protestnike ter nezadovoljstvo množice

Jugoslovanska ljudska armada (JLA)

Ni omenjeno

Koper

Nevtralno: kraj dogodka, kjer je potekala proslava in protesti

Levica

Nevtralno: omenjena kot opozicijska stranka, ki nasprotuje preimenovanju praznika

Nataša Pirc Musar

Nevtralno: omenjena kot predsednica, ki se proslave ni udeležila zaradi nestrinjanja

Nato

Ni omenjeno

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD)

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država v kontekstu proslave in gospodarskih primerjav

Slovenska vojska

Ni omenjeno

Socialni demokrati (SD)

Nevtralno: omenjeni kot opozicijska stranka, ki nasprotuje preimenovanju praznika

Združeni narodi

Ni omenjeno

slovenska policija

Nevtralno: opisano posredovanje z megafonom brez vrednotenja

slovenski narod

Nevtralno: omenjen v Janševem govoru kot nosilec boja za jezik in identiteto

RTV Slovenija

Evropska unija

Nevtralno: omenjena kot članica, brez vrednotenja.

Gibanje Svoboda

Ni omenjeno

Janez Janša

Nevtralno: citiran kot slavnostni govornik, govor spremljali žvižgi, brez meta-vrednotenja.

Jugoslovanska ljudska armada (JLA)

Negativno: označena kot agresorska, napadla Slovenijo, negativno vrednotenje.

Koper

Nevtralno: omenjen kot lokacija proslave, brez vrednotenja.

Levica

Ni omenjeno

Nataša Pirc Musar

Nevtralno: predstavljena njena odsotnost in kritika vladnih potez, brez meta-vrednotenja.

Nato

Nevtralno: omenjen kot članica, brez vrednotenja.

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD)

Nevtralno: omenjena kot članica, brez vrednotenja.

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država v kontekstu proslave in osamosvojitve, brez vrednotenja.

Slovenska vojska

Pozitivno: predstavljena na dnevu odprtih vrat, omenjeno požrtvovalno delo, pohvala.

Socialni demokrati (SD)

Ni omenjeno

Združeni narodi

Nevtralno: omenjeni kot članica, brez vrednotenja.

slovenska policija

Pozitivno: predstavljena na dnevu odprtih vrat, omenjeno požrtvovalno delo, pohvala.

slovenski narod

Pozitivno: omenjen v zvezi s prizadevanji za svobodo in enotnostjo, pozitiven prizvok.

STA

Evropska unija

Ni omenjeno

Gibanje Svoboda

Ni omenjeno

Janez Janša

Nevtralno: citiran kot govorec o osamosvojitvi, brez meta-vrednotenja

Jugoslovanska ljudska armada (JLA)

Ni omenjeno

Koper

Ni omenjeno

Levica

Ni omenjeno

Nataša Pirc Musar

Ni omenjeno

Nato

Ni omenjeno

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD)

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država v kontekstu osamosvojitve

Slovenska vojska

Ni omenjeno

Socialni demokrati (SD)

Ni omenjeno

Združeni narodi

Ni omenjeno

slovenska policija

Ni omenjeno

slovenski narod

Nevtralno: omenjen kot nosilec dolgotrajnega boja za jezik in identiteto

SiOL

Evropska unija

Nevtralno: omenjena kot članstvo Slovenije

Gibanje Svoboda

Ni omenjeno

Janez Janša

Nevtralno: citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja avtorja

Jugoslovanska ljudska armada (JLA)

Negativno: označena kot agresorska, ki je napadla Slovenijo

Koper

Nevtralno: omenjen kot lokacija proslave in odhoda JLA

Levica

Ni omenjeno

Nataša Pirc Musar

Nevtralno: omenjena kot odsotna zaradi nestrinjanja, brez vrednotenja

Nato

Nevtralno: omenjen kot članstvo Slovenije

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD)

Nevtralno: omenjena kot članstvo Slovenije

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država v kontekstu dogodkov

Slovenska vojska

Ni omenjeno

Socialni demokrati (SD)

Ni omenjeno

Združeni narodi

Nevtralno: omenjeni kot članstvo Slovenije

slovenska policija

Ni omenjeno

slovenski narod

Nevtralno: omenjen v zvezi z bojem za jezik in identiteto

Slovenske Novice

Evropska unija

Nevtralno: omenjena kot dosežek vključitve

Gibanje Svoboda

Nevtralno: omenjeno kot opozicijska stranka, ki nasprotuje poimenovanju

Janez Janša

Nevtralno: citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja avtorja

Jugoslovanska ljudska armada (JLA)

Nevtralno: omenjena v zgodovinskem kontekstu odhoda

Koper

Nevtralno: omenjen kot lokacija slovesnosti in odhoda JLA

Levica

Nevtralno: omenjena kot opozicijska stranka, ki nasprotuje poimenovanju

Nataša Pirc Musar

Nevtralno: njena odpoved udeležbe je informativno navedena

Nato

Nevtralno: omenjen kot dosežek vključitve

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD)

Nevtralno: omenjena kot dosežek vključitve

Slovenija

Nevtralno: informativno omenjena v opisih dogodkov in govora

Slovenska vojska

Ni omenjeno

Socialni demokrati (SD)

Nevtralno: omenjeni kot opozicijska stranka, ki nasprotuje poimenovanju

Združeni narodi

Nevtralno: omenjeni kot dosežek vključitve

slovenska policija

Ni omenjeno

slovenski narod

Nevtralno: omenjen v Janševem govoru brez vrednotenja

Svet24

Evropska unija

Nevtralno: omenjena kot članstvo v Janševem govoru

Gibanje Svoboda

Nevtralno: omenjeno kot opozicijska stranka, ki nasprotuje preimenovanju praznika

Janez Janša

Nevtralno: citiran govorec, brez meta-vrednotenja avtorja

Jugoslovanska ljudska armada (JLA)

Negativno: označena kot agresorska, ki je napadla Slovenijo

Koper

Nevtralno: omenjen kot lokacija proslave in odhoda JLA

Levica

Nevtralno: omenjena kot opozicijska stranka, ki nasprotuje preimenovanju praznika

Nataša Pirc Musar

Nevtralno: omenjena zaradi odpovedi udeležbe, brez vrednotenja

Nato

Nevtralno: omenjen kot članstvo v Janševem govoru

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD)

Nevtralno: omenjena kot članstvo v Janševem govoru

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država v kontekstu dogodkov

Slovenska vojska

Ni omenjeno

Socialni demokrati (SD)

Nevtralno: omenjeni kot opozicijska stranka, ki nasprotuje preimenovanju praznika

Združeni narodi

Nevtralno: omenjeni kot članstvo v Janševem govoru

slovenska policija

Ni omenjeno

slovenski narod

Nevtralno: omenjen v Janševem govoru brez vrednotenja

Tednik Demokracija

Evropska unija

Nevtralno: omenjena le kot članstvo, brez vrednotenja

Gibanje Svoboda

Nevtralno: omenjeno kot opozicijska stranka, ki nasprotuje preimenovanju praznika

Janez Janša

Nevtralno: citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja avtorja

Jugoslovanska ljudska armada (JLA)

Negativno: označena kot agresorska, ki je napadla Slovenijo

Koper

Nevtralno: omenjen kot lokacija proslave in izhodišče JLA

Levica

Nevtralno: omenjena kot opozicijska stranka, ki nasprotuje preimenovanju praznika

Nataša Pirc Musar

Nevtralno: omenjena kot predsednica, ki se proslave ni udeležila

Nato

Nevtralno: omenjen le kot članstvo, brez vrednotenja

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD)

Nevtralno: omenjena le kot članstvo, brez vrednotenja

Slovenija

Pozitivno: opisana kot varna in uspešna članica ZN, EU, Nata, OECD

Slovenska vojska

Ni omenjeno

Socialni demokrati (SD)

Nevtralno: omenjeni kot opozicijska stranka, ki nasprotuje preimenovanju praznika

Združeni narodi

Nevtralno: omenjeni le kot članstvo, brez vrednotenja

slovenska policija

Ni omenjeno

slovenski narod

Pozitivno: omenjen v kontekstu dolgotrajnega boja za jezik in identiteto

Večer

Evropska unija

Ni omenjeno

Gibanje Svoboda

Ni omenjeno

Janez Janša

Negativno: Levica kritizira njegov govor kot neustrezen in ga obtožuje prodaje suverenosti

Jugoslovanska ljudska armada (JLA)

Ni omenjeno

Koper

Nevtralno: omenjen kot kraj državne proslave

Levica

Nevtralno: citirana kritika Janševega govora, brez meta-vrednotenja Levice

Nataša Pirc Musar

Ni omenjeno

Nato

Ni omenjeno

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD)

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: omenjena v kontekstu osamosvojitve in državne proslave

Slovenska vojska

Ni omenjeno

Socialni demokrati (SD)

Ni omenjeno

Združeni narodi

Ni omenjeno

slovenska policija

Ni omenjeno

slovenski narod

Nevtralno: omenjen kot subjekt dolgotrajnega boja za jezik in identiteto

Žurnal24

Evropska unija

Ni omenjeno

Gibanje Svoboda

Nevtralno: omenjeno kot opozicijska stranka, ki nasprotuje preimenovanju praznika

Janez Janša

Nevtralno: citiran govorec, brez meta-vrednotenja avtorja

Jugoslovanska ljudska armada (JLA)

Negativno: označena kot agresorska, ki je napadla Slovenijo

Koper

Nevtralno: omenjen kot kraj odhoda zadnje ladje JLA

Levica

Nevtralno: omenjena kot opozicijska stranka, ki nasprotuje preimenovanju praznika

Nataša Pirc Musar

Nevtralno: omenjena kot odsotna zaradi nestrinjanja, brez vrednotenja

Nato

Ni omenjeno

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD)

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država v kontekstu osamosvojitve

Slovenska vojska

Ni omenjeno

Socialni demokrati (SD)

Nevtralno: omenjeni kot opozicijska stranka, ki nasprotuje preimenovanju praznika

Združeni narodi

Ni omenjeno

slovenska policija

Ni omenjeno

slovenski narod

Nevtralno: omenjen v Janševem govoru brez vrednotenja

Scenariji

scenarios

• description

  Vlada Janeza Janše in opozicijske stranke po incidentu v Kopru vzpostavijo komisijo za prenovo protokola državnih proslav, da bi zmanjšale politično polarizacijo. Cilj je doseči konsenz o zgodovinski interpretaciji osamosvojitve, ki bi ga podprla tudi predsednica Nataša Pirc Musar.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Vzpostavitev dialoga o modernizaciji državnih proslav

  valence

  positive

• description

  Opozicija in predsednica Nataša Pirc Musar vztrajata pri bojkotu vladnih proslav, kar vodi v trajno prakso vzporednih obeležitev državnih praznikov. Javnost ostaja razdeljena med vladno retoriko o 'zablodah drugega polčasa' in kritiko izključevalne politike.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  long

  title

  Nadaljevanje politične polarizacije pri državnih praznikih

  valence

  neutral

• description

  Policija po dogodku v Kopru povečuje varnostne ukrepe in nadzor nad protestniki, kar vodi v ostrejše spopade med varnostnimi organi in državljani na prihodnjih državnih proslavah. Napetosti v družbi se zaostrujejo zaradi občutka omejevanja svobode izražanja.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  short

  title

  Stopnjevanje protestov ob državnih dogodkih

  valence

  negative

• description

  Vlada Janeza Janše predstavi konkretne ukrepe za gospodarsko reformo, ki temelji na Janševi kritiki zastoja od leta 2008, kar privede do širšega družbenega dogovora o nujnosti dviga produktivnosti in približevanja standardu Švice.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  long

  title

  Nova gospodarska strategija za preseganje zablod

  valence

  positive

• description

  Zaradi incidenta v Kopru vlada začne proslave organizirati v strogo zaprtih vojaških objektih ali prostorih z omejenim dostopom javnosti, da bi se izognila žvižgom in protestom. To zmanjša neposredno konfrontacijo, a dodatno oddalji državno vodstvo od državljanov.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Zamenjava lokacij in formata državnih proslav

  valence

  neutral

• description

  Nadaljnja retorika vlade o 'zlorabi pravosodja' in 'političnih bojih' v kombinaciji z incidenti na proslavah sproži uradna opozorila evropskih institucij glede stanja pravne države v Sloveniji. To negativno vpliva na ugled države v EU.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  long

  title

  Mednarodna zaskrbljenost zaradi stanja demokracije

  valence

  negative

• description

  Janez Janša in opozicijski voditelji presenetljivo sklenejo pakt o nenapadanju pri vprašanjih nacionalne suverenosti, kar vodi v prvo skupno, nekonfliktno proslavo ob dnevu državnosti, ki jo podprejo vse ključne institucije.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Narodna sprava skozi skupno obeležitev osamosvojitve

  valence

  positive

• description

  Zaradi pritiskov javnosti in predsednice republike vlada predlaga preimenovanje ali spremembo vsebine dneva suverenosti, s čimer se zmanjša teža zgodovinskih sporov, a se hkrati razvodenijo prvotni simbolni pomeni praznika.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  mid

  title

  Preoblikovanje praznika v manj politizirano obliko

  valence

  neutral

• description

  Protesti, ki so se začeli v Kopru, se organizirano razširijo na vse državne institucije, kar vodi v blokado dela vlade in zahtevo po predčasnih volitvah. Država zapade v globoko politično krizo, ki paralizira delovanje parlamenta.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  mid

  title

  Politična destabilizacija zaradi radikalizacije protestov

  valence

  negative

Viri

articles

• article order

  6

  body

  z dodatnimi poudarki iz govora od 9. do 12. odstavka Ljubljana, 25. oktobra (STA) - Osamosvojitev Slovenije pred 35 leti je po besedah predsednika vlade Janeza Janše rezultat dolgotrajnega boja slovenskega naroda za svoj jezik, identiteto in obstanek. A medtem ko smo bili v prvih letih ...

  language

  slv

  published at

  2026-10-25T12:32:40

  source

  STA

  title

  Janša izpostavil osamosvojitev kot rezultat dolgotrajnega boja slovenskega naroda (dopolnjeno)

  url

  https://www.sta.si/3614748/

• article order

  10

  body

  Priprave na državno proslavo so spremljale različne polemike "Vojna za Slovenijo je vsak dan odkrila na tisoče junakov, fantov in mož, ki so iz ljubezni do domovine premagali strah. Odlično so opravili," je dejal premier Janez Janša na državni proslavi ob dnevu suverenosti. Govor so spremljali žvižgi protestnikov. Praznovanje dneva suverenosti se je letos začelo že v soboto, z dnevom odprtih vrat, na katerem so svoje delovanje, opremo in poklicne možnosti predstavili Slovenska vojska, policija in uprava za zaščito in reševanje. Sklepno dejanje pa se je zgodilo danes na Ukmarjevem trgu v Kopru z državno proslavo, ki se je začela ob 11. uri, slavnostni govornik je bil premier Janez Janša. "Danes je Slovenija varna, varnost pa je glavni pogoj stabilnosti in s tem tudi ekonomskega razcveta," je Janša dejal v govoru, med katerim so se v ozadju slišali glasni žvižgi, protestnike, ki so motili prireditev, pa je policija pozivala, naj se razidejo. Kot najpomembnejše razloge za zmago v vojni za Slovenijo je navedel jasen političen cilj, ki je bil podprt z enotnostjo narodov in plebiscitnim rezultatom. Nasprotnika nismo podcenjevali, on pa nas je, medtem ko so bile naše enote homogene in motivirane, nasprotnikove pa večinoma ne, je naštel. Med drugim je omenil še pravočasne priprave na obrambo, dobre informacije o nasprotniku, human pristop z izogibanjem žrtvam na obeh straneh ter dobro organizacijo civilne obrambe ob močnejšem nasprotniku tako v orožju kot številu. Kot je dejal, smo takrat sanjali, da bomo postali druga Švica, "korak za korakom smo stabilizirali gospodarstvo, vzpostavljali tržne institucije, odpirali vrata tuji konkurenci, jo presegali in se usmerjali na zahtevne zahodne trge". Postali smo člani ZN-a, EU-ja, evropske denarne unije, zveze Nato, OECD-ja in Mediteranske unije, je med drugim naštel. "Včasih se zdi, da se premalo zavedamo, kaj nam je v prvem polčasu po osamosvojitvi uspelo," je dejal in nadaljeval, da pa so sledili drugi polčas in leta izgubljenih priložnosti ter delanja in popravljanja velikih napak. "Drseli smo nazaj v sistem privilegijev, interesnih povezav, selektivne pravice, zlorabe pravosodja za politične boje in odkritega kršenja ustavnega reda. Temu se je pridružila še politika izključevanja," je dejal in opozoril, da smo danes tam, kjer smo bili leta 2008 - na slabih 91 odstotkih evropskega povprečja. Odpravo zablod drugega polčasa, kot je dejal, je izpostavil koz izziv, pred katerim smo danes Slovenci. "Danes stojimo pred izzivom, da odpravimo zablode drugega polčasa in vzamemo nov zalet, in to bomo storili kljub temu, da je mednarodno okolje danes bistveno bolj zahtevno, kot je bilo v prvem polčasu," je dejal. Spomnil je na 26. oktober 1991, ko so se zbrali v Kopru in proslavljali umik zadnjega pripadnika agresorske vojske ter končno osvoboditev. Večina je verjela, da so priča spremembi, ki je trajna. Da stari jugoslovanski in komunistični simboli in zastave, ki smo jih sneli z drogov, ne bodo več strašili v slovenski javnosti, ampak bodo končali v muzejih totalitarizma, je dejal. "Zelo smo se motili," je nadaljeval. Pozabili so namreč, da nekaterim samostojna in demokratična Slovenija ni bila intimna opcija. Ti ljudje so se z vsemi sredstvi lotili razkroja vrednot. Z monopoli v šolstvu, medijih in kulturnih ustanovah. S financiranjem jugo nostalgije. S smešenjem vrednot slovenske osamosvojitve. Z omalovaževanjem dosežkov osamosvojitvene generacije, je navedel. "Niti v sanjah si nismo predstavljali, da bomo doživeli čase, v katerih bodo nekateri poslanci DZ-ja jokali za nekdanjo totalitarno državo," je dejal Janša. Omenil je tudi ukinitev muzeja slovenske osamosvojitve, odškodnine za izbrisane, oviranje izdaje mrliških listov za pobite med in po drugi svetovni vojni ter finančno podporo za nezakonite prebežnike, ki da je višja od večine pokojnin. "Nismo si predstavljali niti v sanjah, a vendar se je vse to zgodilo in veliko dela nas čaka," je ugotovil. Opozoril je še, da ne smemo biti naivni, kot našo dolžnost pa izpostavil, da prihodnjim generacijam zapustimo več svobode, veselja do življenja, varnosti, priložnosti in miru, kot smo jih podedovali sami. Sledil je bogat kulturno-umetniški program z glasbo in poezijo, ki se je prepletal s sodelovanjem vojaških in policijskih enot ter enot Civilne zaščite. Slovesnost so zaznamovale častne salve, prizorišče pa sta zamejevali vojaški ladji Ankaran in Triglav 11. Praznik so počastili tudi 155 metrov dolg ameriški raketni rušilec, preleti helikopterjev in vojaških letal, med temi dve italijanski lovski letali Eurofighter. Padalci so na prizorišče prinesli zastave zavezniških držav in Mestne občine Koper. Poleg večine ministrov aktualne vlade pod Janševim vodstvom so se proslave udeležili tudi nekateri predstavniki prve slovenske Demosove vlade, med njimi takratni premier Lojze Peterle ter ministri Dimitrij Rupel, Igor Bavčar, Jelko Kacin, Dušan Šešok in Igor Umek, prav tako pa tudi člani nekdanje republiške koordinacije z ministrstev za notranje zadeve, obrambo in informiranje, ki je leta 1991 usklajevala obrambne in varnostne dejavnosti ob osamosvajanju. Ob robu prireditve protesti Kot je za Prvi dnevnik poročala Helena Florenin Pasinato, so prireditev spremljali protesti. Policija je protestnike pozvala, naj se razidejo, češ, da gre za neprijavljen shod. Nekaj hude krvi je bilo tudi med mimoidočimi, kot kaže, drugače mislečimi, je dodala. Proslave se ni udeležila predsednica Pirc Musar niti opozicija Priprave na letošnjo proslavo so zasenčili politični spori o razlagi zgodovinskih dejstev iz časa osamosvajanja. Slovesnosti se niso udeležili predstavniki Zveze združenj borcev za vrednote NOB-ja. Na dogodek namreč niso bili vabljeni praporščaki Zveze združenj borcev. Moteča naj bi bila rdeča zvezda, pod katero da so se zgodile dejavnosti Jugoslovanske ljudske armade v vojni za Slovenijo. V Kopru pa ni bilo niti predsednice države Nataše Pirc Musar, ki se prvič v svojem mandatu ni udeležila državne slovesnosti. Poudarja, da Narodnoosvobodilni boj v času druge svetovne vojne nima zveze z jugoslovansko vojsko, ki je konec oktobra leta 1991 zapustila Slovenijo. In tu je še preimenovanje državnega praznika na vabilu na proslavo, kjer gre za predpostavko, da je bila Slovenija do leta 1991 okupirano ozemlje, kar pomeni potvarjanje zgodovine. Iz istih razlogov se prireditve danes niso udeležili niti predstavniki opozicijskih strank. Na letošnjo državno proslavo med drugimi ni bil vabljen Boris Žnidarič, glavni organizator odhoda vojakov JLA iz Slovenije skozi Luko Koper v času od 20. do 25. oktobra leta 1991. Za MMC je potrdil, da letos vabila ni prejel, dodatnih komentarjev pa ni želel dati. Prav tako je potrdil, da je letos prvič, ko ni dobil vabila, saj je bil do zdaj vedno na seznamu povabljenih. Žnidarič je med drugim leta 1993 prejel srebrni častni znak svobode Republike Slovenije "za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije". Spomin na odhod zadnjega vojaka JLA iz Slovenije Dan suverenosti kot spominski dan na odhod zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade (JLA) v Sloveniji zaznamujemo od leta 2015, in sicer 25. oktobra. V noči s 25. na 26. oktober 1991 je namreč Luko Koper zapustila še zadnja ladja z vojaki agresorskega JLA. Ta je Slovenijo napadel dan po uradni razglasitvi njene samostojnosti 26. junija 1991 na Trgu republike v Ljubljani. Sledilo je 10 dni spopadov, ki so se končali s pogajanji na Brionih. Na njih sta se ob pomoči mednarodne skupnosti obe strani zavezali k prekinitvi sovražnosti, Slovenija pa se je obvezala, da bo za tri mesece zamrznila osamosvojitveni proces. Še preden je moratorij potekel, je takratno jugoslovansko predsedstvo sprejelo sklep o umiku JLA iz Slovenije. JLA se je nato postopoma umaknil do 26. oktobra 1991. Pirc Musar: S suverenostjo prišla tudi odgovornost za gradnjo pravične, varne in solidarne družbe Predsednica Nataša Pirc Musar je pred tem v poslanici osamosvojitev Slovenije označila za vrhunec večstoletnih prizadevanj slovenskega naroda za svobodo in lastno državo. Spomnila je na negotovost in številne preizkušnje v času razhajanja z nekdanjo skupno državo, od pritiskov zveznih oblasti in omejenih obrambnih zmogljivosti do vojaške agresije in dvomov mednarodne skupnosti. "Vendar smo zmogli in izbojevali veliko zmago," je zapisala predsednica. Po njenih besedah je uspeh temeljil na povezovanju razuma in poguma, strateške premišljenosti ter politične in vojaške modrosti. Pomemben prispevek so imeli pripadniki Teritorialne obrambe, milice in civilne obrambe, pa tudi državljani različnih generacij, prepričanj in življenjskih poti, ki so se združili v želji, da bi o svoji prihodnosti odločali sami. Predsednica je opozorila, da spomin na osamosvojitveno vojno, uničenje mest in infrastrukture, izgubljena življenja ter trpljenje ljudi priča o tem, da samostojna Slovenija ni nastala sama od sebe. Zato je poudarila, da vsem, ki so prispevali k nastanku države, dolgujemo trajno hvaležnost. Ob tem se je izrecno zavzela za prisotnost praporščakov Zveze borcev za vrednote NOB-ja na državni proslavi. "Ni prav, da se praporščaki Zveze borcev za vrednote NOB-ja iz državne proslave izključijo. Odnos države do vojnih veterank in veteranov je izraz politične in družbene zrelosti. Kaže, kako razumemo njihova dejanja, izročilo in dediščino ter koliko cenimo njihov prispevek k svobodi, samostojnosti in neodvisnosti. Brez njih ne bi dosegli zmag, ki so v različnih zgodovinskih obdobjih omogočile obstoj in svobodo številnim generacijam Slovenk in Slovencev," je bila kritična. Po njenem mnenju je odnos države do vojnih veterank in veteranov izraz politične in družbene zrelosti, saj kaže, kako družba razume in vrednoti njihova dejanja, izročilo ter prispevek k svobodi in neodvisnosti. Ob tem je poudarila tudi pomen odporniškega izročila za obstoj in svobodo slovenskega naroda v različnih zgodovinskih obdobjih. Zahvalila se je tudi Slovenski vojski, Policiji in drugim službam sistema državne varnosti za njihovo požrtvovalno delo. "Suverenost prinaša tudi odgovornost" V drugem delu poslanice je predsednica poudarila, da suverenost ni le pravica do samostojnega odločanja, temveč prinaša tudi odgovornost za gradnjo pravične, varne in solidarne družbe ter prispevek k miru in stabilnosti v svetu. "Povezani smo kot narod močnejši, to pa ne zahteva enakih pogledov, temveč pripravljenost poslušati, sodelovati in spoštovati drug drugega," je poudarila. Državljane je ob prazniku pozvala k večji skrbi za sočloveka, odgovornosti do skupnosti in predanosti domovini. Ljubezen do Slovenije naj se po njenih besedah kaže predvsem v dejanjih, s katerimi jo vsak dan soustvarjamo kot prostor svobode, dostojanstva in odprtih priložnosti za vse. Poslanico je sklenila s čestitko ob dnevu suverenosti in željo, da se Slovenija še naprej razvija v miru in svobodi. Stevanović: Želja po lastni državi je prerasla v jasno voljo ljudi, politično dejanje in uresničitev cilja, ki je zaznamoval našo zgodovino Predsednik DZ-ja Zoran Stevanović je v poslanici ob dnevu suverenosti poudaril pomen povezanosti, spoštovanja pravne države in zaupanja v institucije. Dan suverenosti nas po njegovih besedah spominja na obdobje poguma, povezanosti in velikih zgodovinskih korakov. "Želja po lastni državi je prerasla v jasno voljo ljudi, politično dejanje in uresničitev cilja, ki je zaznamoval našo zgodovino," je dodal. Kot je navedel, se danes kakovost demokracije kaže v trdnosti institucij, spoštovanju ustavnega reda, pravne države in pravil, ki veljajo za vse. "Različna stališča so sestavni del demokratičnega življenja. Njena zrelost pa se pokaže takrat, ko znamo ob razlikah prepoznati vprašanja, ki presegajo dnevno politiko in zadevajo skupni interes," je zapisal. Kot je dodal, smo leta 1991 pokazali, da znamo ob ključnih vprašanjih preseči razlike in ravnati povezano. Suverenost danes po njegovih besedah pomeni sposobnost samostojnega odločanja o razvoju države, skrb za varnost in blaginjo ljudi ter ustvarjanje pogojev, v katerih bodo mladi svoje znanje, delo in ambicije želeli uresničevati doma. Povezana je tudi z zaupanjem v institucije, enakostjo pred zakonom, predvidljivostjo odločitev ter kulturo dialoga, v kateri imajo težo argumenti, znanje in spoštovanje sogovornika, je poudaril Stevanović. Kot je dodal, Slovenija svojo suverenost uresničuje tudi kot članica Evropske unije in mednarodne skupnosti. V času vse izrazitejše družbene razdeljenosti in geopolitičnih negotovosti je suverenost temelj državne samostojnosti in odgovornega odločanja, ki Sloveniji omogoča, da kot enakopravna in samozavestna država varuje svoje nacionalne interese ter dejavno sooblikuje evropski in svetovni prostor. Domoljubje pa se po njegovih besedah kaže v odnosu do skupnosti, ki ji pripadamo. "V spoštovanju jezika in kulture, v solidarnosti, skrbi za sočloveka, odgovornem delu ter v pripravljenosti prispevati k temu, da bo življenje v naši državi varno, pravično in dostojno," je zapisal. "Generacija osamosvojitve nam je zapustila lastno državo. Naša naloga je, da zanjo skrbimo premišljeno, samozavestno in z občutkom za skupno dobro. Mladim želimo omogočiti okolje, v katerem bodo lahko razvijali svoje sposobnosti, ustvarjali in dostojno živeli," je še poudaril predsednik DZ-ja. Dodal je, da bo to najlepše priznanje vsem, ki so pred 35 leti sodelovali pri rojstvu samostojne Slovenije. Lotrič: Naša država ni podaljšana roka tujih interesov, temveč dom slovenskih državljank in državljanov Predsednik državnega sveta Marko Lotrič pa je v poslanici zapisal, da biti suveren pomeni, da o svoji prihodnosti odločamo sami. "Da naša država ni podaljšana roka tujih interesov, temveč dom slovenskih državljank in državljanov. Da imamo pravico varovati svoj jezik, svojo kulturo, svojo identiteto in svoje vrednote. Da zakone sprejemamo v korist ljudi, ki tukaj živijo, ustvarjajo, vzgajajo otroke in gradijo prihodnost," je zapisal. A po njegovih besedah suverenost pomeni tudi odgovornost, da svojo državo spoštujemo, jo razvijamo in jo predajamo prihodnjim generacijam močnejšo, pravičnejšo in bolj povezano. Suverenost se kaže v tem, ali imamo pogum odločati sami, ali znamo braniti svoje vrednote in ali znamo postaviti skupno dobro pred ozke osebne interese, je dodal. Danes svoje države po njegovih besedah ne branimo več na enak način, kot so jo branili leta 1991. "Toda tudi danes jo lahko izgubimo, če pozabimo, zakaj smo jo ustvarili. Če dovolimo, da nas razdvajajo predsodki, sebičnost in nezaupanje. Če pozabimo, da je Slovenija več kot ozemlje med mejami, je skupnost ljudi, ki si zaslužijo dostojanstvo, varnost, solidarnost in prihodnost," je Lotrič še zapisal v poslanici.

  language

  slv

  published at

  2026-10-25T14:47:20

  source

  RTV Slovenija

  title

  Janša: "Slovenija ni dokazala, da je samo vstala, ampak tudi obstala." Ob govoru žvižgi s protesta.

  url

  https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-slovenija-ni-dokazala-da-je-samo-vstala-ampak-tudi-obstala-ob-govoru-zvizgi-s-protesta/798021

• article order

  9

  body

  Osamosvojitev Slovenije pred 35 leti je po besedah predsednika vlade Janeza Janše rezultat dolgotrajnega boja slovenskega naroda za svoj jezik, identiteto in obstanek. A medtem ko smo bili v prvih letih samostojnosti na dobri poti, da postanemo druga Švica, so sledila leta izgubljenih priložnosti, je dejal na državni proslavi ob dnevu suverenosti. Oster govor Janše so pospremili glasni žvižgi množice, ki se je zbrala blizu prireditvenega prostora. Posredovala je policija, ki je z megafonom protestnike opozarjala, naj se umaknejo in ne motijo prireditve. Policist je zbrane opozoril, da shod fotografirajo in snemajo. "Danes je Slovenija varna, varnost pa je glavni pogoj stabilnosti in s tem tudi ekonomskega razcveta," je predsednik vlade Janez Janša dejal v govoru na državni proslavi v Kopru, ki so ga prekinjali protestni vzkliki in žvižgi. Ko se niti po nekaj minutah glasni žvižgi niso polegli, se jim ni mogel v govoru izogniti niti Janša. "Ko smo začeli samostojno pot leta 1992, smo bili na 59 odstotkih evropskega povprečja. Če bi nadaljevali z enakim tempom, bi bili danes med petimi najbolj razvitimi državami Evropske unije in dejansko blizu standarda Švice. Vendar nismo. Sledil je drugi polčas, sledila so leta izgubljenih priložnosti, leta delanja in popravljanja velikih napak. In danes smo tam, kjer smo bili leta 2008. In to je treba enkrat odkrito povedati. Smo na slabih 91 odstotkih evropskega povprečja. Tam, kjer smo bili leta 2008. Tudi zaradi tega, kar slišite tamle," je dejal. Posredovala je tudi policija Med prireditvijo je očitno morala posredovati tudi policija. Policist je z megafonom protestnike opozarjal, naj se umaknejo in ne motijo prireditve. Zbrane je tudi opozoril, da shod fotografirajo in snemajo. Posnetek je na svojih družabnih omrežjih delila novinarka RTV Slovenija Evgenija Carl. Janša v govoru ni skoparil s kritikami na račun političnih nasprotnikov, ki naj bi Slovenijo pripeljali v slepo ulico. "Včasih se zdi, da se premalo zavedamo, kaj nam je v prvem polčasu po osamosvojitvi uspelo," je dejal in nadaljeval, da pa so sledili drugi polčas in leta izgubljenih priložnosti ter delanja in popravljanja velikih napak. "Drseli smo nazaj v sistem privilegijev, interesnih povezav, selektivne pravice, zlorabe pravosodja za politične boje in odkritega kršenja ustavnega reda. Temu se je pridružila še politika izključevanja," je dejal. Odpravo zablod drugega polčasa, kot je dejal, je izpostavil koz izziv, pred katerim smo danes Slovenci. "Danes stojimo pred izzivom, da odpravimo zablode drugega polčasa in vzamemo nov zalet, in to bomo storili, kljub temu, da je mednarodno okolje danes bistveno bolj zahtevno, kot je bilo v prvem polčasu," je dejal. Napeto ozračje že pred proslavo Priprave na letošnjo proslavo so zasenčili politični spori o razlagi zgodovinskih dejstev iz časa osamosvajanja, zaradi česar se je ni udeležila opozicija, prav tako je udeležbo zaradi nestrinjanja s potezami vlade odpovedala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Med razlogi je med drugim izpostavila preimenovanje praznika, čemur ostro nasprotujejo tudi v opozicijskih Svobodi, Levici in SD. Poleg večine ministrov aktualne vlade pod Janševim vodstvom so se proslave udeležili tudi nekateri predstavniki prve slovenske Demosove vlade, med njimi takratni premier Lojze Peterle ter ministri Dimitrij Rupel, Igor Bavčar, Jelko Kacin, Dušan Šešok in Igor Umek, prav tako pa tudi člani nekdanje republiške koordinacije z ministrstev za notranje zadeve, obrambo in informiranje, ki je leta 1991 usklajevala obrambne in varnostne dejavnosti ob osamosvajanju.

  language

  slv

  published at

  2026-10-25T11:50:14

  source

  N1

  title

  Janša v Kopru doživel presenečenje. Zaradi nezadovoljne množice je morala posredovati policija

  url

  https://n1info.si/novice/slovenija/jansa-v-kopru-dozivel-presenecenje-zaradi-nezadovoljne-mnozice-je-morala-posredovati-policija/

• article order

  2

  body

  Ob odsotnosti predsednice republike in opozicijskih strank je zbrane nagovoril predsednik vlade Janez Janša. V Kopru se je danes z državno proslavo na Ukmarjevem trgu sklenilo letošnje praznovanje dneva suverenosti. Praznovanje dneva suverenosti se je letos začelo že v soboto, z dnevom odprtih vrat, danes je sledila še proslava, ob robu katere so se zbrali protestniki. Osamosvojitev Slovenije pred 35 leti je po besedah predsednika vlade Janeza Janše rezultat dolgotrajnega boja slovenskega naroda za svoj jezik, identiteto in obstanek. A medtem ko smo bili v prvih letih samostojnosti na dobri poti, da postanemo druga Švica, so sledila leta izgubljenih priložnosti, je dejal na državni proslavi ob dnevu suverenosti. Dan suverenosti praznujemo od leta 2015 v spomin na odhod zadnjega vojaka JLA z ozemlja Slovenije leta 1991. V noči s 25. na 26. oktober 1991 je namreč Luko Koper zapustila še zadnja ladja z vojaki agresorske JLA, ki je Slovenijo napadla dan po uradni razglasitvi njene samostojnosti 26. junija 1991, čemur je sledilo deset dni spopadov. "Danes je Slovenija varna, varnost pa je glavni pogoj stabilnosti in s tem tudi ekonomskega razcveta," je Janša dejal v govoru na državni proslavi v Kopru, ki so ga prekinjali protestni vzkliki in žvižgi. Kot najpomembnejše razloge za zmago v vojni za Slovenijo je izpostavil jasen političen cilj, ki je bil podprt z enotnostjo narodov in plebiscitnim rezultatom. Nasprotnika nismo podcenjevali, on pa nas je, medtem ko so bile naše enote homogene in motivirane, nasprotnikove pa večinoma ne, je naštel. Med drugim je omenil še pravočasne priprave na obrambo, dobre informacije o nasprotniku, human pristop z izogibanjem žrtvam na obeh straneh ter dobro organizacijo civilne obrambe ob močnejšem nasprotniku tako v orožju kot številu. Kot je dejal, smo takrat sanjali, da bomo postali druga Švica, "korak za korakom smo stabilizirali gospodarstvo, vzpostavljali tržne institucije, odpirali vrata tuji konkurenci, jo presegali in se usmerjali na zahtevne zahodne trge". Postali smo člani ZN, EU, evropske denarne unije, zveze Nato, OECD in Mediteranske unije, je med drugim naštel. "Včasih se zdi, da se premalo zavedamo, kaj nam je v prvem polčasu po osamosvojitvi uspelo," je dejal in nadaljeval, da pa so sledili drugi polčas in leta izgubljenih priložnosti ter delanja in popravljanja velikih napak. "Drseli smo nazaj v sistem privilegijev, interesnih povezav, selektivne pravice, zlorabe pravosodja za politične boje in odkritega kršenja ustavnega reda. Temu se je pridružila še politika izključevanja," je dejal in opozoril, da smo danes tam, kjer smo bili leta 2008 - na slabih 91 odstotkih evropskega povprečja. Odpravo zablod drugega polčasa, kot je dejal, je izpostavil koz izziv, pred katerim smo danes Slovenci. "Danes stojimo pred izzivom, da odpravimo zablode drugega polčasa in vzamemo nov zalet, in to bomo storili kljub temu, da je mednarodno okolje danes bistveno bolj zahtevno, kot je bilo v prvem polčasu," je dejal. Priprave na letošnjo proslavo so zasenčili politični spori o razlagi zgodovinskih dejstev iz časa osamosvajanja, zaradi česar se je ni udeležila opozicija, prav tako je udeležbo zaradi nestrinjanja s potezami vlade odpovedala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Med razlogi je med drugim izpostavila preimenovanje praznika, čemur ostro nasprotujejo tudi v opozicijskih Svobodi, Levici in SD. Poleg večine ministrov aktualne vlade pod Janševim vodstvom so se proslave udeležili tudi nekateri predstavniki prve slovenske Demosove vlade, med njimi takratni premier Lojze Peterle ter ministri Dimitrij Rupel, Igor Bavčar, Jelko Kacin, Dušan Šešok in Igor Umek, prav tako pa tudi člani nekdanje republiške koordinacije z ministrstev za notranje zadeve, obrambo in informiranje, ki je leta 1991 usklajevala obrambne in varnostne dejavnosti ob osamosvajanju.

  language

  slv

  published at

  2026-10-25T11:36:16

  source

  Dnevnik

  title

  Janša o neuresničeni drugi Švici, v Kopru tudi protestniki

  url

  https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/jansa-o-neuresniceni-drugi-svici-v-kopru-tudi-protestniki-2836231/

• article order

  13

  body

  Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Osamosvojitev Slovenije pred 35 leti je po besedah predsednika vlade Janeza Janše rezultat dolgotrajnega boja slovenskega naroda za svoj jezik, identiteto in obstanek. A medtem ko smo bili v prvih letih samostojnosti na dobri poti, da postanemo druga Švica, so sledila leta izgubljenih priložnosti, je dejal na nedeljski državni proslavi ob dnevu suverenosti v Kopru. "Včasih se zdi, da se premalo zavedamo, kaj nam je v prvem polčasu po osamosvojitvi uspelo," je med drugim dejal in nadaljeval, da pa so sledili drugi polčas in leta izgubljenih priložnosti ter delanja in popravljanja velikih napak. "Drseli smo nazaj v sistem privilegijev, interesnih povezav, selektivne pravice, zlorabe pravosodja za politične boje in odkritega kršenja ustavnega reda. Temu se je pridružila še politika izključevanja," je dejal in opozoril, da smo danes tam, kjer smo bili leta 2008 - na slabih 91 odstotkih evropskega povprečja. Odpravo zablod drugega polčasa, kot je dejal, je izpostavil koz izziv, pred katerim smo danes Slovenci. "Danes stojimo pred izzivom, da odpravimo zablode drugega polčasa in vzamemo nov zalet, in to bomo storili kljub temu, da je mednarodno okolje danes bistveno bolj zahtevno, kot je bilo v prvem polčasu," je zatrdil. Janšev govor je naletel na številne burne odzive, v opoziciji so bili do njegovih besed kritični. V Levici so zapisali, da v včerajšnjem govoru Janeza Janše v Kopru ni bilo niti črke "s" od "suverenosti". "Kajti govoriti o suverenosti danes pomeni govoriti o preskrbi s hrano in energijo, o znanosti in raziskovanju, o perspektivi za mlade, o pripravljenosti na podnebne spremembe - ne pa v nedogled razpredati o tem, kdo naj bi bil česa kriv leta 1991 in 1945. Seveda pa kaj takega ni za pričakovati od človeka, ki je slovensko nacionalno suverenost še vsakič prodal v tujino - tokrat pač Izraelcem."

  language

  slv

  published at

  2026-10-26T08:55:49

  source

  Večer

  title

  Levica o Janševem govoru: Govoriti o suverenosti ne pomeni razpredati o tem, kdo naj bi bil česa kriv leta 1991 in 1945

  url

  https://vecer.com/slovenija/janez-jansa-levica-odziv-proslava-izrael-10431439

• article order

  0

  body

  Osamosvojitev Slovenije pred 35 leti je po besedah predsednika vlade Janeza Janše rezultat dolgotrajnega boja slovenskega naroda za svoj jezik, identiteto in obstanek. A medtem ko smo bili v prvih letih samostojnosti na dobri poti, da postanemo druga Švica, so sledila leta izgubljenih priložnosti, je dejal na državni proslavi ob dnevu suverenosti. Dan suverenosti praznujemo od leta 2015 v spomin na odhod zadnjega vojaka JLA z ozemlja Slovenije leta 1991. V noči s 25. na 26. oktober 1991 je namreč Luko Koper zapustila še zadnja ladja z vojaki agresorske JLA, ki je Slovenijo napadla dan po uradni razglasitvi njene samostojnosti 26. junija 1991, čemur je sledilo deset dni spopadov. "Danes je Slovenija varna, varnost pa je glavni pogoj stabilnosti in s tem tudi ekonomskega razcveta," je Janša dejal v govoru na državni proslavi v Kopru, ki so ga prekinjali protestni vzkliki in žvižgi. Kot najpomembnejše razloge za zmago v vojni za Slovenijo je izpostavil jasen političen cilj, ki je bil podprt z enotnostjo narodov in plebiscitnim rezultatom. Nasprotnika nismo podcenjevali, on pa nas je, medtem ko so bile naše enote homogene in motivirane, nasprotnikove pa večinoma ne, je naštel. Med drugim je omenil še pravočasne priprave na obrambo, dobre informacije o nasprotniku, human pristop z izogibanjem žrtvam na obeh straneh ter dobro organizacijo civilne obrambe ob močnejšem nasprotniku tako v orožju kot številu. Kot je dejal, smo takrat sanjali, da bomo postali druga Švica, "korak za korakom smo stabilizirali gospodarstvo, vzpostavljali tržne institucije, odpirali vrata tuji konkurenci, jo presegali in se usmerjali na zahtevne zahodne trge". Postali smo člani ZN, EU, evropske denarne unije, zveze Nato, OECD in Mediteranske unije, je med drugim naštel. "Včasih se zdi, da se premalo zavedamo, kaj nam je v prvem polčasu po osamosvojitvi uspelo," je dejal in nadaljeval, da pa so sledili drugi polčas in leta izgubljenih priložnosti ter delanja in popravljanja velikih napak. "Drseli smo nazaj v sistem privilegijev, interesni povezav, selektivne pravice, zlorabe pravosodja za politične boje in odkritega kršenja ustavnega reda. Temu se je pridružila še politika izključevanja," je dejal in opozoril, da smo danes tam, kjer smo bili leta 2008 - na slabih 91 odstotkih evropskega povprečja. Odpravo zablod drugega polčasa, kot je dejal, je izpostavil koz izziv, pred katerim smo danes Slovenci. "Danes stojimo pred izzivom, da odpravimo zablode drugega polčasa in vzamemo nov zalet, in to bomo storili kljub temu, da je mednarodno okolje danes bistveno bolj zahtevno, kot je bilo v prvem polčasu," je dejal. Poleg večine ministrov aktualne vlade pod Janševim vodstvom so se proslave udeležili tudi nekateri predstavniki prve slovenske Demosove vlade, med njimi takratni premier Lojze Peterle ter ministri Dimitrij Rupel, Igor Bavčar, Jelko Kacin, Dušan Šešok in Igor Umek, prav tako pa tudi člani nekdanje republiške koordinacije z ministrstev za notranje zadeve, obrambo in informiranje, ki je leta 1991 usklajevala obrambne in varnostne dejavnosti ob osamosvajanju. Priprave na letošnjo proslavo so zasenčili politični spori o razlagi zgodovinskih dejstev iz časa osamosvajanja, zaradi česar se je ni udeležila opozicija, prav tako je udeležbo zaradi nestrinjanja s potezami vlade odpovedala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Med razlogi je med drugim izpostavila preimenovanje praznika, čemur ostro nasprotujejo tudi v opozicijskih Svobodi, Levici in SD.

  language

  slv

  published at

  2026-10-25T12:38:10

  source

  Tednik Demokracija

  title

  Premier Janša v slavnostnem govoru ob dnevu suverenosti: Osamosvojitev Slovenije pred 35 leti je rezultat dolgotrajnega boja slovenskega naroda za svoj jezik, identiteto in obstanek

  url

  https://demokracija.si/fokus/premier-jansa-v-slavnostnem-govoru-ob-dnevu-suverenosti-osamosvojitev-slovenije-pred-35-leti-je-rezultat-dolgotrajnega-boja-slovenskega-naroda-za-svoj-jezik-identiteto-in-obstanek/

• article order

  10

  body

  Premier je opozoril na privilegije, interesne povezave in zlorabe pravosodja. Proslave se niso udeležili predsednica republike in predstavniki opozicije. Na državni proslavi ob dnevu suverenosti in 35. obletnici odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade (JLA) iz Slovenije je predsednik vlade Janez Janša poudaril, da je bila slovenska osamosvojitev rezultat dolgotrajnega prizadevanja naroda za ohranitev jezika, identitete in samostojnosti. Ob tem je ocenil, da je Slovenija v prvih letih po osamosvojitvi dosegla pomemben napredek, pozneje pa po njegovih besedah zamudila številne razvojne priložnosti. Slovenija dan suverenosti praznuje od leta 2015, in sicer v spomin na dogodke iz noči s 25. na 26. oktober 1991, ko je Luko Koper zapustila zadnja ladja z vojaki JLA. S tem se je končal umik jugoslovanske vojske s slovenskega ozemlja, ki je sledil desetdnevni vojni za osamosvojitev. "Danes je Slovenija varna, varnost pa je glavni pogoj stabilnosti in s tem tudi ekonomskega razcveta," je na slovesnosti v Kopru poudaril Janša. Njegov govor so spremljali tudi protestni vzkliki in žvižgi. Meni, da je mednarodno okolje bistveno bolj zahtevno Premier se je v govoru ozrl na okoliščine, ki so po njegovem mnenju odločilno prispevale k uspehu slovenske osamosvojitve. Med ključnimi dejavniki je izpostavil jasen politični cilj, enotnost naroda, izraženo na plebiscitu, pravočasne obrambne priprave ter dobro organizirano civilno obrambo. Poudaril je tudi motiviranost slovenskih enot in prizadevanja, da bi se med spopadi izognili nepotrebnim žrtvam. Spomnil je, da je Slovenija po osamosvojitvi stremela k razvoju po vzoru gospodarsko najuspešnejših evropskih držav. "Korak za korakom smo stabilizirali gospodarstvo, vzpostavljali tržne institucije, odpirali vrata tuji konkurenci, jo presegali in se usmerjali na zahtevne zahodne trge," je dejal. Med pomembnimi dosežki je navedel vključitev Slovenije v mednarodne organizacije in povezave, med drugim v Združene narode, Evropsko unijo, zvezo Nato, območje evra in Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). "Včasih se zdi, da se premalo zavedamo, kaj nam je v prvem polčasu po osamosvojitvi uspelo," je poudaril, nato pa opozoril, da je obdobju napredka sledilo po njegovem mnenju precej manj uspešno obdobje. "Drseli smo nazaj v sistem privilegijev, interesnih povezav, selektivne pravice, zlorabe pravosodja za politične boje in odkritega kršenja ustavnega reda. Temu se je pridružila še politika izključevanja," je bil kritičen premier. Po njegovi oceni je Slovenija danes na podobni ravni razvitosti glede na evropsko povprečje kot leta 2008, in sicer pri slabih 91 odstotkih. Kot enega osrednjih izzivov prihodnosti je zato izpostavil odpravo napak, ki so po njegovem zaznamovale zadnja desetletja. "Danes stojimo pred izzivom, da odpravimo zablode drugega polčasa in vzamemo nov zalet, in to bomo storili, kljub temu da je mednarodno okolje danes bistveno bolj zahtevno, kot je bilo v prvem polčasu," je napovedal. Proslavo zaznamovala tudi politična nesoglasja Letošnjo obeležitev dneva suverenosti so spremljala tudi politična razhajanja glede interpretacije osamosvojitvenih dogodkov in vladnih odločitev, povezanih s praznovanjem. Proslave se ni udeležila opozicija, svojo udeležbo pa je odpovedala tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Predsednica je odločitev utemeljila z nestrinjanjem z ravnanjem vlade, ki po njeni oceni poglablja politične delitve in posega v razumevanje zgodovinskih dejstev. Med razlogi za neudeležbo je bilo tudi preimenovanje oziroma sprememba poimenovanja letošnje proslave, čemur nasprotujejo tudi v opozicijskih strankah Svoboda, Levica in SD. Slovesnosti so se poleg predstavnikov aktualne vlade udeležili tudi nekateri vidni predstavniki osamosvojitvenega obdobja. Med njimi so bili prvi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle ter nekdanji ministri Dimitrij Rupel, Igor Bavčar, Jelko Kacin, Dušan Šešok in Igor Umek. Navzoči so bili tudi predstavniki nekdanje republiške koordinacije, ki je leta 1991 usklajevala obrambne in varnostne dejavnosti v času slovenskega osamosvajanja.

  language

  slv

  published at

  2026-10-25T11:47:57

  source

  Slovenske Novice

  title

  Burno na državni proslavi! Janšev govor spremljali žvižgi in protestni vzkliki: "Čas je, da odpravimo zablode!"

  url

  https://slovenskenovice.delo.si/razno/burno-na-drzavni-proslavi-jansev-govor-spremljali-zvizgi-in-protestni-vzkliki-cas-je-da-odpravimo-zablode-foto

• article order

  1

  body

  Osamosvojitev Slovenije pred 35 leti je po besedah predsednika vlade Janeza Janše rezultat dolgotrajnega boja slovenskega naroda za svoj jezik, identiteto in obstanek. A medtem ko smo bili v prvih letih samostojnosti na dobri poti, da postanemo druga Švica, so sledila leta izgubljenih priložnosti, je dejal na državni proslavi ob dnevu suverenosti. Dan suverenosti praznujemo od leta 2015 v spomin na odhod zadnjega vojaka JLA z ozemlja Slovenije leta 1991. V noči s 25. na 26. oktober 1991 je namreč Luko Koper zapustila še zadnja ladja z vojaki agresorske JLA, ki je Slovenijo napadla dan po uradni razglasitvi njene samostojnosti 26. junija 1991, čemur je sledilo deset dni spopadov. "Danes je Slovenija varna, varnost pa je glavni pogoj stabilnosti in s tem tudi ekonomskega razcveta," je Janša dejal v govoru na državni proslavi v Kopru. Kot najpomembnejše razloge za zmago v vojni za Slovenijo je izpostavil jasen političen cilj, ki je bil podprt z enotnostjo narodov in plebiscitnim rezultatom. Nasprotnika nismo podcenjevali, on pa nas je, medtem ko so bile naše enote homogene in motivirane, nasprotnikove pa večinoma ne, je naštel. Med drugim je omenil še pravočasne priprave na obrambo, dobre informacije o nasprotniku, human pristop z izogibanjem žrtvam na obeh straneh ter dobro organizacijo civilne obrambe ob močnejšem nasprotniku tako v orožju kot številu. Kot je dejal, smo takrat sanjali, da bomo postali druga Švica, "korak za korakom smo stabilizirali gospodarstvo, vzpostavljali tržne institucije, odpirali vrata tuji konkurenci, jo presegali in se usmerjali na zahtevne zahodne trge". Postali smo člani ZN, EU, evropske denarne unije, zveze Nato, OECD in Mediteranske unije, je med drugim naštel. "Premalo se zavedamo, kaj nam je uspelo v prvem polčasu" "Včasih se zdi, da se premalo zavedamo, kaj nam je v prvem polčasu po osamosvojitvi uspelo," je dejal in nadaljeval, da pa so sledili drugi polčas in leta izgubljenih priložnosti ter delanja in popravljanja velikih napak. "Drseli smo nazaj v sistem privilegijev, interesnih povezav, selektivne pravice, zlorabe pravosodja za politične boje in odkritega kršenja ustavnega reda. Temu se je pridružila še politika izključevanja," je dejal in opozoril, da smo danes tam, kjer smo bili leta 2008 - na slabih 91 odstotkih evropskega povprečja. Odpravo zablod drugega polčasa, kot je dejal, je izpostavil koz izziv, pred katerim smo danes Slovenci. "Danes stojimo pred izzivom, da odpravimo zablode drugega polčasa in vzamemo nov zalet, in to bomo storili kljub temu, da je mednarodno okolje danes bistveno bolj zahtevno, kot je bilo v prvem polčasu," je dejal. Poleg večine ministrov aktualne vlade pod Janševim vodstvom so se proslave udeležili tudi nekateri predstavniki prve slovenske Demosove vlade, med njimi takratni premier Lojze Peterle ter ministri Dimitrij Rupel, Igor Bavčar, Jelko Kacin, Dušan Šešok in Igor Umek, prav tako pa tudi člani nekdanje republiške koordinacije z ministrstev za notranje zadeve, obrambo in informiranje, ki je leta 1991 usklajevala obrambne in varnostne dejavnosti ob osamosvajanju. Zaradi nestrinjanj z odločitvami vlade se proslave ni udeležila predsednica republike Nataša Pirc Musar.

  language

  slv

  published at

  2026-10-25T11:30:35

  source

  SiOL

  title

  Janša: Nekoč smo sanjali o drugi Švici, danes smo tam, kjer smo bili leta 2008

  url

  https://siol.net/novice/slovenija/jansa-izpostavil-osamosvojitev-kot-rezultat-dolgotrajnega-boja-slovenskega-naroda-704760

• article order

  7

  body

  Janša je izpostavil osamosvojitev kot rezultat dolgotrajnega boja slovenskega naroda. Osamosvojitev Slovenije pred 35 leti je po besedah predsednika vlade Janeza Janše rezultat dolgotrajnega boja slovenskega naroda za svoj jezik, identiteto in obstanek. A medtem ko smo bili v prvih letih samostojnosti na dobri poti, da postanemo druga Švica, so sledila leta izgubljenih priložnosti, je dejal na državni proslavi ob dnevu suverenosti. Dan suverenosti praznujemo od leta 2015 v spomin na odhod zadnjega vojaka JLA z ozemlja Slovenije leta 1991. V noči s 25. na 26. oktober 1991 je namreč Luko Koper zapustila še zadnja ladja z vojaki agresorske JLA, ki je Slovenijo napadla dan po uradni razglasitvi njene samostojnosti 26. junija 1991, čemur je sledilo deset dni spopadov. Kot najpomembnejše razloge za zmago v vojni za Slovenijo je izpostavil jasen političen cilj, ki je bil podprt z enotnostjo narodov in plebiscitnim rezultatom. Nasprotnika nismo podcenjevali, on pa nas je, medtem ko so bile naše enote homogene in motivirane, nasprotnikove pa večinoma ne, je naštel. Med drugim je omenil še pravočasne priprave na obrambo, dobre informacije o nasprotniku, human pristop z izogibanjem žrtvam na obeh straneh ter dobro organizacijo civilne obrambe ob močnejšem nasprotniku tako v orožju kot številu. "Včasih se zdi, da se premalo zavedamo, kaj nam je v prvem polčasu po osamosvojitvi uspelo," je dejal in nadaljeval, da pa so sledili drugi polčas in leta izgubljenih priložnosti ter delanja in popravljanja velikih napak. "Drseli smo nazaj v sistem privilegijev, interesnih povezav, selektivne pravice, zlorabe pravosodja za politične boje in odkritega kršenja ustavnega reda. Temu se je pridružila še politika izključevanja," je dejal in opozoril, da smo danes tam, kjer smo bili leta 2008 - na slabih 91 odstotkih evropskega povprečja. Priprave na letošnjo proslavo so zasenčili politični spori o razlagi zgodovinskih dejstev iz časa osamosvajanja, zaradi česar se je ni udeležila opozicija, prav tako je udeležbo zaradi nestrinjanja s potezami vlade odpovedala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Med razlogi je med drugim izpostavila preimenovanje praznika, čemur ostro nasprotujejo tudi v opozicijskih Svobodi, Levici in SD.

  language

  slv

  published at

  2026-10-25T12:22:23

  source

  Žurnal24

  title

  Janšev govor prekinjali žvižgi in protestni vzkliki

  url

  https://www.zurnal24.si/slovenija/jansev-govor-prekinjali-zvizgi-in-protestni-vzkliki-467254

• article order

  4

  body

  V Kopru se je ob dnevu suverenosti odvila državna proslava, ki je v zadnjih dnevih dvignila veliko prahu ter ki so se je posledično po lastni volji izognili predstavniki opozicije in predsednica Nataša Pirc Musar. Dan suverenosti praznujemo od leta 2015 v spomin na odhod zadnjega vojaka JLA z ozemlja Slovenije leta 1991. V noči s 25. na 26. oktober 1991 je namreč Luko Koper zapustila še zadnja ladja z vojaki agresorske JLA, ki je Slovenijo napadla dan po uradni razglasitvi njene samostojnosti 26. junija 1991, čemur je sledilo deset dni spopadov. "Danes je Slovenija varna, varnost pa je glavni pogoj stabilnosti in s tem tudi ekonomskega razcveta," je Janša dejal v govoru na proslavi, ki so ga prekinjali protestni vzkliki in žvižgi. Sanje o drugi Švici Kot najpomembnejše razloge za zmago v vojni za Slovenijo je izpostavil jasen političen cilj, ki je bil podprt z enotnostjo narodov in plebiscitnim rezultatom. Nasprotnika nismo podcenjevali, on pa nas je, medtem ko so bile naše enote homogene in motivirane, nasprotnikove pa večinoma ne, je naštel. Med drugim je omenil še pravočasne priprave na obrambo, dobre informacije o nasprotniku, human pristop z izogibanjem žrtvam na obeh straneh ter dobro organizacijo civilne obrambe ob močnejšem nasprotniku tako v orožju kot številu. Kot je dejal, smo takrat sanjali, da bomo postali druga Švica, "korak za korakom smo stabilizirali gospodarstvo, vzpostavljali tržne institucije, odpirali vrata tuji konkurenci, jo presegali in se usmerjali na zahtevne zahodne trge". Postali smo člani ZN, EU, evropske denarne unije, zveze Nato, OECD in Mediteranske unije, je med drugim naštel. Drugi polčas in leta izgubljenih priložnosti "Včasih se zdi, da se premalo zavedamo, kaj nam je v prvem polčasu po osamosvojitvi uspelo," je dejal in nadaljeval, da pa so sledili drugi polčas in leta izgubljenih priložnosti ter delanja in popravljanja velikih napak. "Drseli smo nazaj v sistem privilegijev, interesnih povezav, selektivne pravice, zlorabe pravosodja za politične boje in odkritega kršenja ustavnega reda. Temu se je pridružila še politika izključevanja," je dejal in opozoril, da smo danes tam, kjer smo bili leta 2008 - na slabih 91 odstotkih evropskega povprečja. Odpravo zablod drugega polčasa, kot je dejal, je izpostavil kot izziv, pred katerim smo danes Slovenci. "Danes stojimo pred izzivom, da odpravimo zablode drugega polčasa in vzamemo nov zalet, in to bomo storili kljub temu, da je mednarodno okolje danes bistveno bolj zahtevno, kot je bilo v prvem polčasu," je dejal. Zakaj ni bilo opozicije in predsednice? Priprave na letošnjo proslavo so zasenčili politični spori o razlagi zgodovinskih dejstev iz časa osamosvajanja, zaradi česar se je ni udeležila opozicija, prav tako je udeležbo zaradi nestrinjanja s potezami vlade odpovedala predsednica republike Pirc Musar. Med razlogi je med drugim izpostavila preimenovanje praznika, čemur ostro nasprotujejo tudi v opozicijskih Svobodi, Levici in SD. Poleg večine ministrov aktualne vlade pod Janševim vodstvom so se proslave udeležili tudi nekateri predstavniki prve slovenske Demosove vlade, med njimi takratni premier Lojze Peterle ter ministri Dimitrij Rupel, Igor Bavčar, Jelko Kacin, Dušan Šešok in Igor Umek, prav tako pa tudi člani nekdanje republiške koordinacije z ministrstev za notranje zadeve, obrambo in informiranje, ki je leta 1991 usklajevala obrambne in varnostne dejavnosti ob osamosvajanju.

  language

  slv

  published at

  2026-10-25T11:28:25

  source

  Svet24

  title

  Janša ob protestnih vzklikih in žvižgih o sanjah o drugi Švici in zablodah

  url

  https://svet24.si/novice/slovenija/dan-suverenosti-proslava-janez-jansa-1935930

source scope

analyzed source count

10

omitted articles

• article order

  5

  body

  A medtem ko smo bili v prvih letih samostojnosti na dobri poti, da postanemo druga Švica, so sledila leta izgubljenih priložnosti, je dejal na državni proslavi ob dnevu suverenosti. Dan suverenosti praznujemo od leta 2015 v spomin na odhod zadnjega vojaka JLA z ozemlja Slovenije leta 1991. V noči s 25. na 26. oktober 1991 je namreč Luko Koper zapustila še zadnja ladja z vojaki agresorske JLA, ki je Slovenijo napadla dan po uradni razglasitvi njene samostojnosti 26. junija 1991, čemur je sledilo deset dni spopadov. "Danes je Slovenija varna, varnost pa je glavni pogoj stabilnosti in s tem tudi ekonomskega razcveta," je Janša dejal v govoru na državni proslavi v Kopru, ki so ga prekinjali protestni vzkliki in žvižgi. Kot najpomembnejše razloge za zmago v vojni za Slovenijo je izpostavil jasen političen cilj, ki je bil podprt z enotnostjo narodov in plebiscitnim rezultatom. Nasprotnika nismo podcenjevali, on pa nas je, medtem ko so bile naše enote homogene in motivirane, nasprotnikove pa večinoma ne, je naštel. Med drugim je omenil še pravočasne priprave na obrambo, dobre informacije o nasprotniku, human pristop z izogibanjem žrtvam na obeh straneh ter dobro organizacijo civilne obrambe ob močnejšem nasprotniku tako v orožju kot številu. Kot je dejal, smo takrat sanjali, da bomo postali druga Švica, "korak za korakom smo stabilizirali gospodarstvo, vzpostavljali tržne institucije, odpirali vrata tuji konkurenci, jo presegali in se usmerjali na zahtevne zahodne trge". Postali smo člani ZN, EU, evropske denarne unije, zveze Nato, OECD in Mediteranske unije, je med drugim naštel. Takratne dosežke je označil za rezultat poguma generacije, ki je državo osamosvojila in ki je verjela, da Slovenija zmore več. "Včasih se zdi, da se premalo zavedamo, kaj nam je v prvem polčasu po osamosvojitvi uspelo," je dejal in nadaljeval, da pa so sledili drugi polčas in leta izgubljenih priložnosti ter delanja in popravljanja velikih napak. "Drseli smo nazaj v sistem privilegijev, interesnih povezav, selektivne pravice, zlorabe pravosodja za politične boje in odkritega kršenja ustavnega reda. Temu se je pridružila še politika izključevanja," je dejal in opozoril, da smo danes tam, kjer smo bili leta 2008 - na slabih 91 odstotkih evropskega povprečja. Odpravo zablod drugega polčasa, kot je dejal, je izpostavil koz izziv, pred katerim smo danes Slovenci. "Danes stojimo pred izzivom, da odpravimo zablode drugega polčasa in vzamemo nov zalet, in to bomo storili kljub temu, da je mednarodno okolje danes bistveno bolj zahtevno, kot je bilo v prvem polčasu," je zatrdil. Spomnil je na 26. oktober 1991, ko so se zbrali v Kopru in proslavljali umik zadnjega pripadnika agresorske vojske ter končno osvoboditev. Večina je verjela, da so priča spremembi, ki je trajna. Da stari jugoslovanski in komunistični simboli in zastave, ki smo jih sneli z drogov, ne bodo več strašili v slovenski javnosti, ampak bodo končali v muzejih totalitarizma, je dejal. "Zelo smo se motili," je nadaljeval. Pozabili so namreč, da nekaterim samostojna in demokratična Slovenija ni bila intimna opcija. Ti ljudje so se z vsemi sredstvi lotili razkroja vrednot. Z monopoli v šolstvu, medijih in kulturnih ustanovah. S financiranjem jugo nostalgije. S smešenjem vrednot slovenske osamosvojitve. Z omalovaževanjem dosežkov osamosvojitvene generacije, je navedel. "Niti v sanjah si nismo predstavljali, da bomo doživeli čase, v katerih bodo nekateri poslanci DZ jokali za nekdanjo totalitarno državo," je dejal Janša. Omenil je tudi ukinitev muzeja slovenske osamosvojitve, odškodnine za izbrisane, oviranje izdaje mrliških listov za pobite med in po drugi svetovni vojni ter finančno podporo za ilegalne migrante, ki da je višja od večine pokojnin. "Nismo si predstavljali niti v sanjah, a vendar se je vse to zgodilo in veliko dela nas čaka," je ugotovil. Opozoril je še, da ne smemo biti naivni, kot našo dolžnost pa izpostavil, da prihodnjim generacijam zapustimo več svobode, veselja do življenja, varnosti, priložnosti in miru, kot smo jih podedovali sami. Priprave na letošnjo proslavo so zasenčili politični spori o razlagi zgodovinskih dejstev iz časa osamosvajanja, zaradi česar se je ni udeležila opozicija, prav tako je udeležbo zaradi nestrinjanja s potezami vlade odpovedala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Med razlogi je med drugim izpostavila preimenovanje praznika, čemur ostro nasprotujejo tudi v opozicijskih Svobodi, Levici in SD. Poleg večine ministrov aktualne vlade pod Janševim vodstvom so se proslave udeležili tudi nekateri predstavniki prve slovenske Demosove vlade, med njimi takratni premier Lojze Peterle ter ministri Dimitrij Rupel, Igor Bavčar, Jelko Kacin, Dušan Šešok in Igor Umek, prav tako pa tudi člani nekdanje republiške koordinacije z ministrstev za notranje zadeve, obrambo in informiranje, ki je leta 1991 usklajevala obrambne in varnostne dejavnosti ob osamosvajanju.

  language

  slv

  published at

  2026-10-25T13:22:26

  source

  Reporter

  title

  Na proslavi v Kopru Janša, desnica in žvižgi protestnikov (FOTO in VIDEO)

  url

  https://reporter.si/clanek/slovenija/janez-jansa-drzavna-proslava-koper-desnica-1935941

omitted source count

1

total source count

11