MedVrsticami

Analiza sentimenta

entities

• Evropska centralna banka
• Svet ECB
• Christine Lagarde
• Banka Slovenije
• Primož Dolenc
• Evropska unija
• Klaas Knot
• Pablo Hernandez de Cos
• Boris Vujčić
• Banka za mednarodne poravnave

key differences

Banka Slovenije

Večina virov entiteto le bežno omeni prek guvernerja; dva je sploh ne navajata.

Banka za mednarodne poravnave

Le eden jo omenja, in sicer nevtralno kot institucijo; drugi molčijo.

Boris Vujčić

Le ECB ga omenja nevtralno kot podpredsednika; slovenski viri ga ne omenjajo.

Christine Lagarde

Ni pomembnih razlik; vsi viri so nevtralni, STA je edini ne omenja.

Evropska centralna banka

Ni bistvenih razlik; vsi viri poročajo nevtralno, brez vrednotenja.

Evropska unija

Dva vira jo omenjata nevtralno, trije pa je sploh ne omenjajo.

Klaas Knot

Le en vir ga omenja, in sicer nevtralno kot možnega kandidata.

Pablo Hernandez de Cos

Le en vir ga omenja nevtralno kot kandidata; drugi molčijo.

Primož Dolenc

Ni razlik v sentimentu; le 24ur in ECB ga ne omenjata.

Svet ECB

Ni bistvenih razlik; vsi viri poročajo nevtralno in brez vrednotenja.

source analyses

24ur

Banka Slovenije

Ni omenjeno

Banka za mednarodne poravnave

Ni omenjeno

Boris Vujčić

Ni omenjeno

Christine Lagarde

Nevtralno: omenjen predčasni odhod, brez vrednotenja

Evropska centralna banka

Nevtralno: poročanje o odločitvi brez vrednotenja institucije

Evropska unija

Ni omenjeno

Klaas Knot

Ni omenjeno

Pablo Hernandez de Cos

Ni omenjeno

Primož Dolenc

Ni omenjeno

Svet ECB

Nevtralno: citirane ocene in opozorila sveta brez meta-vrednotenja

European Central Bank

Banka Slovenije

Ni omenjeno

Banka za mednarodne poravnave

Ni omenjeno

Boris Vujčić

Nevtralno: naveden kot podpredsednik ECB brez vrednotenja

Christine Lagarde

Nevtralno: navedena kot predsednica ECB in govornica brez meta-vrednotenja

Evropska centralna banka

Nevtralno: institucija je zgolj informativno predstavljena kot organizator tiskovne konference

Evropska unija

Nevtralno: omenjena v zvezi z enotnim trgom in pravili, brez vrednotenja

Klaas Knot

Ni omenjeno

Pablo Hernandez de Cos

Ni omenjeno

Primož Dolenc

Ni omenjeno

Svet ECB

Nevtralno: omenjen kot odločevalec o obrestnih merah, brez meta-vrednotenja

RTV Slovenija

Banka Slovenije

Nevtralno: omenjena le prek guvernerja Dolenca

Banka za mednarodne poravnave

Ni omenjeno

Boris Vujčić

Ni omenjeno

Christine Lagarde

Nevtralno: citirana glede odločitev in napovedi, brez vrednotenja

Evropska centralna banka

Nevtralno: poročanje o odločitvah in stališčih brez vrednotenja

Evropska unija

Ni omenjeno

Klaas Knot

Ni omenjeno

Pablo Hernandez de Cos

Ni omenjeno

Primož Dolenc

Nevtralno: omenjen kot guverner v svetu ECB, brez vrednotenja

Svet ECB

Nevtralno: opisano delovanje in stališča brez vrednotenja

STA

Banka Slovenije

Nevtralno: omenjena kot institucija, ki jo vodi Dolenc; brez vrednotenja.

Banka za mednarodne poravnave

Ni omenjeno

Boris Vujčić

Ni omenjeno

Christine Lagarde

Ni omenjeno

Evropska centralna banka

Nevtralno: omenjena kot institucija, ki je imela sejo sveta; brez vrednotenja.

Evropska unija

Ni omenjeno

Klaas Knot

Ni omenjeno

Pablo Hernandez de Cos

Ni omenjeno

Primož Dolenc

Nevtralno: citiran kot guverner, ki namiguje na dvig obrestne mere; brez meta-vrednotenja.

Svet ECB

Nevtralno: omenjen kot organ, kjer se zavedajo inflacijskih tveganj; brez vrednotenja.

Žurnal24

Banka Slovenije

Nevtralno: omenjena kot institucija, ki jo vodi guverner Dolenc

Banka za mednarodne poravnave

Nevtralno: omenjena le kot trenutna institucija Pabla Hernandeza de Cosa

Boris Vujčić

Ni omenjeno

Christine Lagarde

Nevtralno: omenjen njen predčasni odhod, brez vrednotenja

Evropska centralna banka

Nevtralno: poročano o odločitvi sveta ECB brez vrednotenja institucije

Evropska unija

Nevtralno: omenjena v zvezi z izbiro naslednika Lagarde

Klaas Knot

Nevtralno: omenjen kot možen kandidat za naslednika Lagarde

Pablo Hernandez de Cos

Nevtralno: omenjen kot možen kandidat za naslednika Lagarde

Primož Dolenc

Nevtralno: citiran kot guverner, brez meta-vrednotenja njegovih izjav

Svet ECB

Nevtralno: poročano o njegovih odločitvah in opozorilih brez vrednotenja

Scenariji

scenarios

• description

  Svet ECB na decembrski seji dvigne obrestne mere, kar uspešno zajezi sekundarne inflacijske učinke, ne da bi pri tem povzročilo recesijo. Gospodarstvo evrskega območja se stabilizira ob padcu cen energentov, kar vodi k postopnemu približevanju ciljni 2-odstotni inflaciji.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  ECB decembrski dvig obrestnih mer umiri inflacijo

  valence

  positive

• description

  Po napovedanem odhodu Christine Lagarde se proces izbire naslednika med državami članicami zavleče, kar povzroči obdobje negotovosti na finančnih trgih. ECB nadaljuje z nevtralno denarno politiko, dokler ni potrjen nov predsednik, ki bi prevzel mandat 7. februarja.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Trgi čakajo na imenovanje naslednika Christine Lagarde

  valence

  neutral

• description

  Nadaljnja rast cen energentov in zaostreni pogoji financiranja privedejo do zmanjšanja gospodarske aktivnosti, hkrati pa inflacija ostaja trdovratno visoka. ECB se znajde v primežu med nujnostjo dviga obrestnih mer in tveganjem poglobitve recesije.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  long

  title

  Energetski šok povzroči stagflacijo v evrskem območju

  valence

  negative

• description

  Voditelji članic evrskega območja hitro dosežejo konsenz in imenujejo novega predsednika, ki uživa zaupanje finančnih trgov. Jasna zavezanost k stabilnosti cen, ki jo izpostavlja guverner Primož Dolenc, okrepi zaupanje v evro in zniža donosnosti državnih obveznic.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Hitro imenovanje novega predsednika ECB pomiri trge

  valence

  positive

• description

  Zaradi dolgotrajnega energetskega šoka in politične negotovosti ob menjavi vodstva ECB, svet banke decembra ne sprejme nobene odločitve o spremembi obrestnih mer. Politika ostaja odvisna od sprotnih podatkov, kar vodi k stagnaciji na kapitalskih trgih.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  short

  title

  ECB ohranja obrestne mere nespremenjene zaradi negotovosti

  valence

  neutral

• description

  Inflacija se zaradi trajnih visokih cen energentov prelije v plačni sistem, kar povzroči spiralo naraščajočih stroškov dela. Svet ECB je prisiljen v agresivno zvišanje obrestnih mer, kar drastično zaostri pogoje financiranja za podjetja in države.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  long

  title

  Povečani sekundarni učinki inflacije na plače v evroobmočju

  valence

  negative

• description

  Nepričakovana umiritev napetosti na Bližnjem vzhodu in stabilizacija razmer v Ukrajini povzročita strm padec cen energentov. ECB lahko opusti načrte za dvig obrestnih mer, kar spodbudi investicije in gospodarsko rast po celotni Evropi.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  mid

  title

  Izboljšanje geopolitičnih razmer hitro zniža cene energentov

  valence

  positive

• description

  Po odstopu Lagardove je za novega predsednika imenovan Klaas Knot, ki uvede spremembe v komunikaciji denarne politike. Trgi se prilagajajo novemu slogu vodenja, medtem ko se ekonomska kazalnika inflacije in rasti ne spremenita bistveno.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Klaas Knot prevzame vodenje ECB z novim pristopom

  valence

  neutral

• description

  Visoke donosnosti državnih obveznic v kombinaciji z energetskim šokom povzročijo krizo zaupanja v fiskalno vzdržnost nekaterih članic evroobmočja. ECB se sooči z zahtevo po posredovanju na trgu obveznic, kar sproži politično napetost med državami članicami.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Finančna kriza zaradi nevzdržnosti javnih financ v evroobmočju

  valence

  negative

Viri

articles

• article order

  8

  body

  Ljubljana/Frankfurt, 30. oktobra (STA) Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc je po seji sveta Evropske centralne banke za Radio Slovenija namignil na dvig obrestne mere na decembrski seji. V svetu se namreč po njegovih besedah zavedajo, da bi se trenutna inflacija, ki jo ženejo predvsem dražji ...

  language

  slv

  published at

  2026-10-30T08:06:28

  source

  STA

  title

  Dolenc za Radio Slovenija namignil na decembrski dvig evrske obrestne mere

  url

  https://www.sta.si/3616581/

• article order

  4

  body

  Svet Evropske centralne banke na tokratnem zasedanju pričakovano ni spreminjal evrskih obrestnih mer. V svetu so ob tem opozorili na zaostrene pogoje financiranja in na negativne vplive rastočih cen energentov. Svet ECB-ja je obrestne mere letos dvignil junija in septembra. Po koncu tokratnega zasedanja trgi niso pričakovali sprememb in osrednji organ evrske denarne politike je ravnal skladno s temi pričakovanji. Depozitna obrestna mera, ki je referenčna za evrsko denarno politiko, tako ostaja pri 2,50 odstotka, obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pa pri 2,65 oz. 2,90 odstotka. Medletna inflacija v območju evra se je sicer septembra okrepila na 3,8 odstotka, glavni razlog zanjo so dražji energenti, predvsem goriva in v zadnjem času tudi plin. Osnovna inflacija, tista brez energentov, hrane ter alkoholnih pijač in tobaka, je medtem pri 2,5 odstotka sicer oddaljena od dvoodstotnega srednjeročnega cilja ECB, a se zadnje mesece ne spreminja bistveno. Cene energentov še naprej ustvarjajo pritiske Svet ECB-ja je opozoril, da cene energentov še naprej rastejo ter ustvarjajo pritiske, ki zvišujejo inflacijske obete in znižujejo pričakovanja glede gospodarske rasti. Osnovna inflacija je medtem do zdaj ostala večinoma stabilna in plače v sedanji fazi ne kažejo pomembnega odzivanja, vendar se posledice energetskega šoka še niso pokazale v celoti, so zapisali v svetu. Predsednica ECB-ja Christine Lagarde je na novinarski konferenci po seji sveta povedala, da so se cene energentov dvignile bolj od pričakovanj v septembrskih napovedih analitikov ECB-ja in nacionalnih centralnih bank. To naj bi dodatno okrepilo inflacijo, ki naj bi tako v naslednjih četrtletjih ostala občutno nad dvoodstotno ravnjo. Vsaj na krajši rok takšna gibanja krepijo širša inflacijska pričakovanja, razvoj dogodkov pa je odvisen predvsem od tega, kako močan bo energetski šok min kako dolgo bo trajal. Močnejši in dlje časa trajajoči energetski šok bo krepil posredne in sekundarne učinke ter po potisnil inflacijo navzgor in rast navzdol, opozarjajo v svetu. Rast BDP-ja evrskega območja bi lahko bila nižja od sedanjih ocen Lagarde je sicer povedala, da se je gospodarstvo evrskega območja okrepilo tudi v tretjem letošnjem četrtletju, pri čemer bo prva ocena gibanja BDP-ja med julijem in septembrom znana v petek. Prevladujejo pa pri obetih za naprej tveganja, da bo rast nižja od sedanjih ocen. Ta so povezana z dogajanjem na Bližnjem vzhodu in z rusko agresijo v Ukrajini ter s tem povezanim novim energetskim šokom, ki bi lahko trajal dlje od predhodnih predvidevanj. Tveganje predstavljata tudi možnost negativnih sekundarnih učinkov rasti zahtevanih donosov na državne obveznice v drugih delih finančnega sektorja ter negotovost glede vzdržnosti javnih financ. Tokratna seja sveta je namreč potekala v senci dogajanja na trgu državnih obveznic. V zadnjih tednih se je zvišala zahtevana donosnost na obveznice evrskih držav, najbolj na udaru je Francija, kar krepi pritisk tudi na ceno zadolževanja prebivalstva in podjetij. Tega dogajanja sporočilo po seji sveta izrecno ne omenja, je pa v njem zapisana ugotovitev, da so se pogoji financiranja od septembrske seje zaostrili, saj so se posojilne obrestne mere dvignile, vrednosti delnic pa znižale. To bo verjetno prav tako negativno vplivalo na inflacijo in rast. Nekatere članice z visokimi ravnmi zadolženosti Lagarde je medtem poudarila, da se določene članice evrskega območja soočajo s posebnimi izzivi zaradi visoke ravni zadolženosti. Če bi se izkazalo, da razvoj dogodkov na trgu državnega dolga, kot je neupravičeno in nenadzorovano gibanje zahtevanih donosnosti, ogroža normalen prenos denarne politike v finančni sektor in gospodarstvo, ima ECB po njenih besedah orodja, da nanje odgovori. Francije pri tem ni posebej omenila. Svet ECB-ja sicer vztrajno poudarja, da ima med drugim na voljo orodje za zaščito prenosa denarne politike, katerega cilj je prek nakupov na sekundarnem trgu državnih obveznic preprečiti neupravičeno, neurejeno tržno dinamiko, ki bi predstavljala resno grožnjo prenosu denarne politike po vseh državah v območju z evrom. Za zdaj je sicer veljalo strinjanje, da pritisk na Francijo takšnemu razvoju dogodkov še ne ustreza. V Svetu ECB-ja so sicer prepričani, da vseeno ostajajo v dobrem položaju, da prebrodijo sedanjo povišano negotovost in da z denarno politiko dosežejo, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju stabilizirala na ciljni ravni. Izražena pričakovanja o krepitvi inflacijskih pritiskov bi lahko okrepila pričakovanja, da bo Svet ECB-ja po novem dvigu obrestnih mer posegel na svoji zadnji letošnji seji decembra. V svetu sicer vztrajajo, da se o denarni politiki odločajo na vsaki seji posebej in na podlagi razpoložljivih podatkov. Lagarde je novinarjem povedala, da je bila današnja odločitev o nespremenjenih obrestnih merah sprejeta brez nasprotovanja, da pa je pred tem svet razpravljal tudi o možnosti dviga obrestnih mer že na tokratni seji. Drugi dan dvodnevnega zasedanja sveta, v katerem sedi tudi guverner Banke Slovenije Primož Dolenc, je sicer zaznamovalo sporočilo predsednice ECB Christine Lagarde, da bo s 7. februarjem, skoraj devet mesecev pred iztekom sedemletnega mandata, zapustila položaj

  language

  slv

  published at

  2026-10-29T15:26:05

  source

  RTV Slovenija

  title

  Svet ECB-ja ni spreminjal evrskih obrestnih mer

  url

  https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/svet-ecb-ja-ni-spreminjal-evrskih-obrestnih-mer/798468

• article order

  2

  body

  Svet Evropske centralne banke (ECB) na tokratnem zasedanju pričakovano ni spreminjal evrskih obrestnih mer. V svetu so ob tem opozorili na zaostrene pogoje financiranja in na negativne vplive rastočih cen energentov. Sejo sveta je zaznamovala novice o predčasnem odhodu predsednice ECB Christine Lagarde s položaja. Svet ECB je obrestne mere letos dvignil junija in septembra. Po koncu tokratnega zasedanja trgi niso pričakovali sprememb in osrednji organ evrske denarne politike je ravnal skladno s temi pričakovanji. Depozitna obrestna mera, ki je referenčna za evrsko denarno politiko, tako ostaja pri 2,50 odstotka, obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pa pri 2,65 oz. 2,90 odstotka. Medletna inflacija v območju evra se je sicer septembra okrepila na 3,8 odstotka, glavni razlog zanjo so dražji energenti, predvsem goriva in v zadnjem času tudi plin. Osnovna inflacija, tista brez energentov, hrane ter alkoholnih pijač in tobaka, je medtem pri 2,5 odstotka sicer oddaljena od dvoodstotnega srednjeročnega cilja ECB, a se zadnje mesece ne spreminja bistveno. Svet ECB je opozoril, da cene energentov še naprej rastejo ter ustvarjajo pritiske, ki zvišujejo inflacijske obete in znižujejo pričakovanja glede gospodarske rasti. Osnovna inflacija je medtem do zdaj ostala večinoma stabilna in plače v sedanji fazi ne kažejo pomembnega odzivanja, vendar se posledice energetskega šoka še niso pokazale v celoti, so zapisali v svetu. Močnejši in dlje časa trajajoči energetski šok bo ob njegovih posrednih in sekundarnih učinkih po ocenah sveta verjetno potisnil inflacijo navzgor ter znižal rast. Svet tudi ugotavlja, da so se pogoji financiranja od septembrske seje zaostrili, kar bo verjetno prav tako negativno vplivalo na inflacijo in rast. V Svetu ECB so prepričani, da vseeno ostajajo v dobrem položaju, da prebrodijo sedanjo povišano negotovost in z denarno politiko dosežejo, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju stabilizirala na ciljni ravni. Drugi dan dvodnevnega zasedanja sveta je sicer zaznamovalo sporočilo predsednice ECB Christine Lagarde, da bo s 7. februarjem, skoraj devet mesecev pred iztekom sedemletnega mandata, zapustila položaj. Preberi še Christine Lagarde predčasno zapušča položaj predsednice Evropske centralne banke

  language

  slv

  published at

  2026-10-29T14:07:04

  source

  24ur

  title

  ECB pričakovano ohranila obrestne mere nespremenjene

  url

  https://www.24ur.com/novice/tujina/ecb-pricakovano-ohranila-obrestne-mere-nespremenjene.html

• article order

  5

  body

  Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc je po seji sveta ECB, na kateri ta ni posegal v evrske obrestne mere, namignil na dvig obrestne mere na decembrski seji. V svetu se namreč po njegovih besedah zavedajo, da bi se trenutna inflacija, ki jo ženejo predvsem dražji energenti, lahko prenesla tudi na druga področja. Decembra bi se lahko zaostrilo Svet Evropske centralne banke (ECB) v četrtek pričakovano ni spreminjal evrskih obrestnih mer, potem ko jih je pred tem dvignil junija in septembra. V svetu so ob tem opozorili na zaostrene pogoje financiranja in na negativne vplive rastočih cen energentov. Cene energentov namreč še naprej rastejo, njihova rast presega septembrske napovedi ECB, to pa ustvarja pritiske, ki zvišujejo inflacijske obete in znižujejo pričakovanja glede gospodarske rasti. Inflacija, ki je bila septembra pri 3,8 odstotka, naj bi tako v naslednjih četrtletjih ostala občutno nad ciljno dvoodstotno ravnjo. Vsaj na krajši rok takšna gibanja krepijo širša inflacijska pričakovanja, razvoj dogodkov pa je odvisen predvsem od tega, kako močan bo energetski šok in kako dolgo bo trajal. Močnejši in dlje časa trajajoči energetski šok bo krepil posredne in sekundarne učinke ter potisnil inflacijo navzgor, je bilo sporočilo sveta. "Če se razmere ne bodo bistveno izboljšale, je december tisti trenutek, ko bodo potrebne spremembe, ki bi bile sicer lahko že danes izvedene, pa so nekako odložene," je po dvodnevni seji sveta ECB, ki se je končala v četrtek, v pogovoru za Radio Slovenija dejal guverner Banke Slovenije. Glede skrbi, da bi se utegnila inflacija, gnana z dražjimi energenti, prenesti tudi na druga področja, med drugim na plače, je Dolenc odgovoril: "Kaže se trend, da se znajo učinki preko učinkov cene energentov, potem cen hrane in tako naprej, preliti tudi širše v ekonomijo. Tega se zavedamo." Lagarde odhaja predčasno: Kdo bo prevzel vajeti ECB? Tokratno sejo sveta je sicer zaznamovalo sporočilo predsednice ECB Christine Lagarde, da bo s 7. februarjem, skoraj devet mesecev pred iztekom sedemletnega mandata, zapustila položaj. Dolenc je povedal, da se je o tej možnosti ugibalo že dlje časa. "To je osebna odločitev, težko jo komentiram. Dejansko nismo vedeli, da bo ta odločitev sporočena, se je pa nekako pričakovalo, da se v teh tednih, mesecih takšna odločitev zna zgoditi," je dejal. Naslednika oz. naslednico Lagarde bodo izbrali voditelji držav in vlad članic Evropske unije, natančneje voditelji 21 članic z evrom, med katerimi je tudi Slovenija. Med najresnejšimi kandidati se omenjata nekdanji guverner nizozemske centralne banke Klaas Knot in nekdanji guverner španske centralne banke ter trenutno prvi mož Banke za mednarodne poravnave Pablo Hernandez de Cos. Dolenc o imenih ne želi špekulirati. "Želim si samo, da bo naslednik gospe Lagarde takšen predsednik, ki bo dejansko kot svojega vzel mandat, ki ga kot Evropska centralna banka imamo, torej stabilnost cen," je še povedal guverner.

  language

  slv

  published at

  2026-10-30T08:09:35

  source

  Žurnal24

  title

  Decembra nov udarec za denarnice? To je namignil guverner Banke Slovenije

  url

  https://www.zurnal24.si/slovenija/decembra-podrazitve-obrestne-mere-primoz-dolenc-banka-slovenije-ecb-467493

• article order

  9

  body

  Christine Lagarde, predsednica ECB, Boris Vujčić, podpredsednik ECB Frankfurt na Majni, 29. oktober 2026 Dober dan, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Svet ECB je danes sklenil, da pusti vse tri ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Cene energentov še naprej rastejo ter ustvarjajo navzgor usmerjene pritiske na inflacijske obete in navzdol usmerjene pritiske na gospodarske obete. Osnovna inflacija je do zdaj ostala večinoma stabilna in plače v sedanji fazi ne kažejo pomembnega odzivanja, vendar se posledice energetskega šoka še niso pokazale v celoti. Povečana velikost in trajanje energetskega šoka kakor tudi posledice posrednih in sekundarnih učinkov bodo verjetno potisnili inflacijo navzgor ter znižali rast. Pogoji financiranja so se od zadnje seje zaostrili, kar bo verjetno negativno vplivalo na inflacijo in rast. Odločeni smo izvajati denarno politiko tako, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni. Ostajamo v dobrem položaju, da prebrodimo sedanjo povečano negotovost. O ustrezni naravnanosti denarne politike se bomo odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bomo pri sklepih o obrestnih merah izhajali iz ocene inflacijskih obetov in z njimi povezanih tveganj, pri čemer bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej. Današnje odločitve so predstavljene v sporočilu za javnost, ki je objavljeno na našem spletnem mestu. Zdaj bom podrobneje pojasnila našo oceno gospodarskih in inflacijskih gibanj, zatem pa še oceno finančnih in denarnih razmer. Gospodarska aktivnost Najnovejši podatki kažejo, da je gospodarstvo v euroobmočju v tretjem četrtletju še naprej raslo. Storitve so po oslabitvi na začetku bližnjevzhodnega konflikta okrevale. Na predelovalne dejavnosti, digitalne storitve in izvoz pozitivno vplivajo podjetniške naložbe, povezane z umetno inteligenco. H gospodarski aktivnosti prispevajo tudi državni izdatki za infrastrukturo in obrambo. Ti dejavniki naj bi rast podpirali tudi v bližnji prihodnosti. Obenem so ponovne podražitve energentov prizadele zaupanje potrošnikov, višji stroški financiranja pa bodo verjetno zavirali rast. Stopnja brezposelnosti je avgusta ostala na ravni 6,4%. Rast zaposlenosti in obsega delovne sile ostaja umirjena, medtem ko se je produktivnost postopoma povečevala. V srednjeročnem obdobju naj bi na domače povpraševanje spodbudno vplivalo okrevanje zaupanja in realnih dohodkov, k čemur bosta prispevala postopno upadanje cen energentov in močan trg dela. Rast naj bi še naprej podpirale investicije v umetno inteligenco ter državni izdatki za infrastrukturo in obrambo. Rast izvoza naj bi se okrepila zaradi vse močnejšega tujega povpraševanja. Za višjo potencialno rast so potrebne strukturne reforme ob podpori vzdržnih javnih financ. Javnofinančna vzdržnost je ključno sidro širše gospodarske stabilnosti. Javnofinančni odzivi na energetski šok bi morali biti začasni, ciljno usmerjeni in prilagojeni razmeram. Ključni gradniki, da bo gospodarstvo postalo bolj dinamično in odporno, so poenostavitev in poenotenje pravil na celotnem enotnem trgu v EU, pospešitev energetskega prehoda ter dokončanje unije prihrankov in naložb. Medtem ko se proces odločanja o pravnem okviru za digitalni euro premika v zaključno fazo, znova poudarjamo, da je pomembno čim prej doseči dogovor o svežnju o enotni valuti. Inflacija Inflacija se je zvišala s 3,2% v avgustu na 3,8% v septembru. Inflacija v skupini energentov se je izrazito zvišala na 18,9%, potem ko je avgusta znašala 14,3%. Cene dizelskega goriva in bencina so septembra dosegle nove rekordne vrednosti, kar je bilo deloma posledica povišanih rafinerijskih marž. Inflacija brez energentov in hrane se je septembra zvišala na 2,3%, potem ko je avgusta znašala 2,1%. Inflacija v skupini hrane pa se je zvišala z 1,1% na 1,3%. Storitvena inflacija se je zvišala s 3,0% v avgustu na 3,2% v septembru, medtem ko se je blagovna inflacija znižala z 1,2% na 1,1%. Kazalniki osnovne inflacije so ostali približno nespremenjeni, vendar se v zgodnjih fazah cenovne verige kažejo navzgor usmerjeni pritiski. Plačni pritiski ostajajo zmerni. Sredstva za zaposlene na zaposlenega so se v drugem četrtletju povečala za 3,3%, kar je manj kot v prvem četrtletju (3,6%), medtem ko je naraščanje produktivnosti prispevalo k zajezitvi rasti stroškov dela na enoto proizvoda. Vodilni plačni kazalnik ECB nakazuje, da bo rast dogovorjenih plač v preostalih mesecih leta 2026 nihala med 2,5% in 2,8%, v prvih treh četrtletjih 2027 pa naj bi v povprečju znašala 2,6%. Inflacijska pričakovanja so se v krajših časovnih razponih povišala, toda večina meril dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj se giblje okrog 2%, kar podpira stabilizacijo inflacije okrog ciljne ravni v srednjeročnem obdobju. Cene energentov so se zvišale bolj, kot je bilo predvideno v septembrskih osnovnih projekcijah strokovnjakov ECB. To bo v bližnji prihodnosti najverjetneje potisnilo inflacijo še bolj navzgor ter v prihodnjih četrtletjih ohranjalo skupno inflacijo precej nad ciljno ravnijo. Zatem naj bi upadanje cen energentov skupaj z učinkovanjem višjih obrestnih mer podpiralo vrnitev inflacije na ciljno raven. Ocena tveganj Tveganja za gospodarsko rast so nagnjena navzdol. To je predvsem rezultat konflikta na Bližnjem vzhodu in nedavnih dogajanj v ruski neupravičeni vojni proti Ukrajini. Nadaljevanje motenj v dobavi energentov bi lahko povzročilo nadaljnjo in vztrajnejšo rast cen energentov, kot se trenutno pričakuje. To bi negativno vplivalo na realne dohodke, potrošnjo in naložbe. Vse slabše razpoloženje na globalnih finančnih trgih ali vse intenzivnejše prelivanje posledic na globalne trge obveznic bi lahko povzročilo zaostritev pogojev financiranja in tako zavrlo povpraševanje. K nadaljnji zaostritvi pogojev financiranja in oslabitvi zaupanja bi lahko prispevala tudi javnofinančna negotovost, s čimer bi se zmanjšale potrošnja in investicije. Ob ponovnem vzponu trgovinskih napetosti med večjimi gospodarstvi bi lahko prišlo do nadaljnjih motenj v dobavnih verigah, zmanjšanja izvoza ter oslabitve potrošnje in naložb. Nasprotno bi bila lahko rast višja, če bi se gospodarstvo in energetski trgi hitreje prilagodili motnjam, ki jih povzročajo sedanji konflikti, kot se trenutno pričakuje, ali če bi se konflikti trajno razrešili. Poleg tega bi lahko rast spodbudili tudi uvedba novih tehnologij v podjetjih v euroobmočju ter državni izdatki za infrastrukturo in obrambo, kakor tudi reforme za dvig produktivnosti in dokončanje enotnega trga EU. Tveganja, ki spremljajo inflacijske obete, so nagnjena navzgor. To je predvsem rezultat konflikta na Bližnjem vzhodu in nedavnih dogajanj v ruski neupravičeni vojni proti Ukrajini. Energetski šok bi se lahko nadalje okrepil, vpliv na druge cene in plače pa bi bil lahko večji, kot se trenutno pričakuje. Zlasti cene plina bi se lahko zvišale, če bi bila dobava nadalje motena ali če bi neobičajno hladna zima sovpadla z nizkimi ravnmi napolnjenosti skladišč. Dlje ko bodo cene energentov ostale visoke, bolj verjetno je, da se bo širša inflacija zvišala zaradi posrednih in sekundarnih učinkov. Obnovljene trgovinske napetosti bi lahko povzročile bolj fragmentirane globalne dobavne verige, okrnile dobavo kritičnih surovin ter povečale omejitve proizvodnih zmogljivosti v gospodarstvu euroobmočja. Zaradi ekstremnih vremenskih pojavov, ki bi jih lahko še okrepil bolj intenzivni pojav "el niño", ter zaradi splošnejšega poteka krize v zvezi s podnebjem in naravo bi se cene hrane lahko zvišale bolj, kot je pričakovano. Nasprotno bi bila lahko inflacija nižja, če bi se sedanji geopolitični konflikti trajno razrešili ali če bi bili posredni ali sekundarni učinki, ki izhajajo iz višjih cen energentov, nazadnje manj izraziti, kot je bilo pričakovano. Bolj volatilni finančni trgi z večjim odporom do tveganja - skupaj z višjimi dolgoročnimi obrestnimi merami - bi lahko zavirali povpraševanje in s tem zniževali tudi inflacijo. Finančne in denarne razmere Pogoji financiranja so se od prejšnje seje zaostrili. Obrestne mere so se večinoma zvišale, tečaji delnic pa so se znižali. Stroški tržnega dolžniškega financiranja podjetij so se zvišali s 4,0% v juliju na 4,1% v avgustu, medtem ko so bančne obrestne mere za posojila podjetjem ostale na ravni 3,8%. Medletna rast obsega bančnih posojil podjetjem se je upočasnila s 4,4% v juliju na 4,2% v avgustu in septembru, medtem ko se je izdajanje podjetniških obveznic medletno povečalo s 3,5% v juliju in 3,8% v avgustu na 4,2% v septembru. Kot je pokazala najnovejša anketa o bančnih posojilih v euroobmočju, so se kreditni standardi za posojila podjetjem v tretjem četrtletju zaostrili, pri čemer so banke navajale zaskrbljenost glede ekonomskih tveganj, s katerimi se soočajo njihovi komitenti. Kljub večjim potrebam po financiranju zalog in obratnega kapitala se je povpraševanje podjetij po posojilih zmanjšalo, kar je predvsem odraz višjih obrestnih mer. Hipotekarne obrestne mere so se zvišale s 3,5% v juliju na 3,6% v avgustu, rast hipotekarnih posojil pa se je septembra rahlo zmanjšala na 3,0%. Kreditni standardi za hipotekarna posojila so bili v tretjem četrtletju nespremenjeni, medtem ko se je povpraševanje po hipotekarnih posojilih zaradi višjih obrestnih mer znatno zmanjšalo. Zaključek Svet ECB je danes sklenil, da pusti vse tri ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Odločeni smo izvajati denarno politiko tako, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni. O ustrezni naravnanosti denarne politike se bomo odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Pri sklepih o obrestnih merah bomo izhajali iz ocene inflacijskih obetov in z njimi povezanih tveganj, pri čemer bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej. V vsakem primeru smo v okviru našega mandata pripravljeni prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovili vzdržno stabilizacijo inflacije na ciljni ravni v srednjeročnem obdobju ter ohranili nemoteno delovanje transmisije denarne politike. Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

  language

  slv

  published at

  2026-10-29T14:53:35

  source

  European Central Bank

  title

  TISKOVNA KONFERENCA

  url

  https://www.ecb.europa.eu/press/press_conference/monetary-policy-statement/2026/html/ecb.is261029~5c5ffe99e5.sl.html

source scope

analyzed source count

5

omitted articles

omitted source count

0

total source count

5