Slovenska inflacija oktobra ostala pri 3,3 odstotka 29.10.2026
Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so bile oktobra 2026 medletno višje za 3,3 odstotka, enako kot septembra, medtem ko se na mesečni ravni povprečno niso spremenile. Največ so k letni inflaciji prispevale podražitve stanovanjskih stroškov, elektrike, plina in drugih goriv, ki so se podražili za 8,6 odstotka, ter prevoza, kjer so bile cene višje za 5,9 odstotka. Energenti so ostali pomemben dejavnik rasti cen tudi v drugih velikih evropskih gospodarstvih. Na mesečno gibanje so vplivali nasprotni trendi. Hrana se je podražila za 1,8 odstotka, dražja so bila tudi oblačila, pohištvo in izdelki za vzdrževanje osebnih prevoznih sredstev, medtem ko so se počitniški paketi pocenili za 12,2 odstotka, nastanitvene storitve za 5,8 odstotka in vozila za 1,8 odstotka. Po harmoniziranem indeksu, primerljivem med državami EU, je bila slovenska inflacija oktobra 3,8-odstotna. Napovedi kažejo, da bi lahko zaradi vpliva dražjih energentov povišana inflacija vztrajala dlje časa.
Infografika
Analiza trditev
| Trditev | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | 24ur | Dnevnik | Domovina | ljnovice.si | Slovenia - Statistical Office |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Slovenska letna inflacija je oktobra znašala 3,3 odstotka in ostala enaka kot septembra. | Nekateri potrjujejo oboje, drugi le 3,3 %, tretji ne omenjajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ne: Članek navaja podatke za september, ne za oktober. | Da: Članek potrjuje 3,3-odstotno medletno inflacijo in nespremenjenost. | Da: Članek potrjuje 3,3-odstotno letno inflacijo in nespremenjenost. | Delno: Članek potrjuje 3,3-odstotno letno inflacijo, a ne omenja septembrske. | Delno: Letna inflacija je 3,3 %, a članek ne navaja septembrske letne stopnje. |
| Nemška inflacija se je oktobra znižala na 2,8 odstotka, tudi zaradi začasnega znižanja davka na gorivo. | RTV potrdi oboje; STA le inflacijo; drugi ne omenjajo. | Delno: Članek potrjuje 2,8-odstotno inflacijo, a ne omenja davka na gorivo. | Da: Članek potrjuje 2,8-odstotno inflacijo in vpliv davka na gorivo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Italijanska inflacija se je oktobra zvišala na 5,4 odstotka, predvsem zaradi višjih cen energentov. | RTV potrjuje oboje, STA le inflacijo; ostali ne omenjajo. | Delno: Članek potrjuje 5,4-odstotno inflacijo v Italiji. | Da: Članek potrjuje 5,4-odstotno inflacijo in vpliv cen energentov. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Slovenske cene življenjskih potrebščin se oktobra na mesečni ravni v povprečju niso spremenile. | Štirje viri trditev podpirajo, trije je ne omenjajo; ni nasprotovanja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da se cene v mesečni primerjavi niso spreminjale. | Da: Članek navaja, da se skupna raven cen v primerjavi s septembrom ni spremenila. | Da: Članek navaja, da so cene na mesečni ravni ostale nespremenjene. | Da: Članek navaja, da so cene na mesečni ravni ostale nespremenjene. |
| Največji prispevek k slovenski inflaciji so imele višje cene stanovanj, vode, elektrike, plina in drugih goriv. | Nekateri viri trditev podpirajo s podatki, drugi je ne omenjajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Delno: Članek to navaja za september. | Da: Prispevek te skupine je bil 1,1 odstotne točke, največ med vsemi. | Da: Članek navaja, da so k letni inflaciji največ prispevali stroški bivanja. | Da: Članek navaja, da so te podražitve najbolj vplivale na letno rast. | Da: Prispevek te skupine je bil 1,1 odstotne točke, kar je največ. |
| Cene v skupini stanovanjskih stroškov so bile v Sloveniji oktobra medletno višje za 8,6 odstotka. | Nekateri viri navajajo 8,6 %, 24ur pa 8,8 % za september. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Delno: Članek navaja 8,8-odstotno zvišanje za september. | Da: Članek navaja 8,6-odstotno rast cen v tej skupini. | Da: Članek navaja točno to vrednost za skupino stanovanje, voda, elektrika, plin. | Da: Članek potrjuje 8,6-odstotno podražitev v tej skupini. | Da: Članek potrjuje 8,6-odstotno rast v tej skupini. |
| Prevoz se je v Sloveniji v enem letu podražil za 5,9 odstotka in k inflaciji prispeval 0,9 odstotne točke. | 24ur navaja drugačne številke (6,3 % in 1,0), drugi potrjujejo 5,9 % in 0,9. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Delno: Članek navaja 6,3-odstotno podražitev in 1,0 odstotno točko za september. | Da: Članek potrjuje obe navedeni številki za skupino prevoz. | Da: Članek potrjuje obe navedeni številki za skupino prevoz. | Da: Članek navaja te podatke za skupino prevoz. | Da: Članek navaja točno te podatke za skupino prevoz. |
| Hrana se je v Sloveniji oktobra glede na september podražila za 1,8 odstotka. | Štirje viri podpirajo, trije ne omenjajo; ni nasprotovanja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek navaja 1,8-odstotno mesečno podražitev hrane. | Da: Članek navaja, da se je hrana v enem mesecu podražila za 1,8 odstotka. | Da: Članek navaja 1,8-odstotno podražitev hrane na mesečni ravni. | Da: Članek navaja 1,8-odstotno podražitev hrane na mesečni ravni. |
| Počitniški paketi so se oktobra v Sloveniji pocenili za 12,2 odstotka, kar je ublažilo mesečno rast cen. | Štirje viri trditev potrjujejo, trije je ne omenjajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje 12,2-odstotno pocenitev in blažilni učinek. | Da: Članek potrjuje 12,2-odstotno pocenitev in vpliv na mesečno rast. | Da: Članek potrjuje 12,2-odstotno pocenitev in vpliv na mesečno rast. | Da: Članek potrjuje 12,2-odstotno pocenitev in vpliv na mesečno rast. |
| Po harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin je slovenska inflacija oktobra znašala 3,8 odstotka. | Štirje viri podpirajo, trije ne omenjajo; vsi podporniki navajajo enako vrednost. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek navaja 3,8-odstotno inflacijo po tem kazalniku. | Da: Članek navaja 3,8-odstotno oktobrsko letno inflacijo po evropskem merilu. | Da: Članek navaja 3,8-odstotno letno rast po tem indeksu. | Da: Članek navaja 3,8-odstotno letno rast po harmoniziranem indeksu. |
| Storitve so bile v Sloveniji oktobra medletno dražje za 3,7 odstotka, blago pa za 3,2 odstotka. | Večina virov podpira; 24ur navaja drugačne septembrske številke. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Delno: Članek navaja 4,1 % za storitve in 2,9 % za blago v septembru. | Da: Članek navaja točno te odstotke za medletno rast cen. | Da: Članek navaja točno te podatke za storitve in blago. | Da: Članek navaja te odstotke za storitve in blago. | Da: Članek navaja te odstotke za storitve in blago. |
| Višje cene energentov še naprej pomembno vplivajo na inflacijo v največjih evropskih gospodarstvih. | Dva vira trditev potrjujeta, pet virov je ne omenja. | Da: Članek potrjuje vpliv cen energentov na inflacijo v Evropi. | Da: Članek navaja, da skok cen energentov močno vpliva na inflacijo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Francoska inflacija je oktobra dosegla 3,4 odstotka, kar je najvišja stopnja po januarju 2024. | Le RTV Slovenija trditev podpira, ostali viri je ne omenjajo. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja 3,4-odstotno inflacijo in najvišjo raven po januarju. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Energenti v Italiji so bili oktobra medletno dražji za 31,4 odstotka. | Le RTV Slovenija to stopnjo navaja, drugi viri je ne omenjajo. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja točno to stopnjo podražitve energentov v Italiji. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Španska inflacija je oktobra ostala pri 4,9 odstotka, najvišji ravni po februarju 2023. | Le RTV potrjuje, drugi viri ne omenjajo. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje 4,9-odstotno inflacijo in najvišjo raven po februarju. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
claims
- Slovenska letna inflacija je oktobra znašala 3,3 odstotka in ostala enaka kot septembra.
- Nemška inflacija se je oktobra znižala na 2,8 odstotka, tudi zaradi začasnega znižanja davka na gorivo.
- Italijanska inflacija se je oktobra zvišala na 5,4 odstotka, predvsem zaradi višjih cen energentov.
- Slovenske cene življenjskih potrebščin se oktobra na mesečni ravni v povprečju niso spremenile.
- Največji prispevek k slovenski inflaciji so imele višje cene stanovanj, vode, elektrike, plina in drugih goriv.
- Cene v skupini stanovanjskih stroškov so bile v Sloveniji oktobra medletno višje za 8,6 odstotka.
- Prevoz se je v Sloveniji v enem letu podražil za 5,9 odstotka in k inflaciji prispeval 0,9 odstotne točke.
- Hrana se je v Sloveniji oktobra glede na september podražila za 1,8 odstotka.
- Počitniški paketi so se oktobra v Sloveniji pocenili za 12,2 odstotka, kar je ublažilo mesečno rast cen.
- Po harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin je slovenska inflacija oktobra znašala 3,8 odstotka.
- Storitve so bile v Sloveniji oktobra medletno dražje za 3,7 odstotka, blago pa za 3,2 odstotka.
- Višje cene energentov še naprej pomembno vplivajo na inflacijo v največjih evropskih gospodarstvih.
- Francoska inflacija je oktobra dosegla 3,4 odstotka, kar je najvišja stopnja po januarju 2024.
- Energenti v Italiji so bili oktobra medletno dražji za 31,4 odstotka.
- Španska inflacija je oktobra ostala pri 4,9 odstotka, najvišji ravni po februarju 2023.
key differences
- Cene v skupini stanovanjskih stroškov so bile v Sloveniji oktobra medletno višje za 8,6 odstotka.
- Nekateri viri navajajo 8,6 %, 24ur pa 8,8 % za september.
- Energenti v Italiji so bili oktobra medletno dražji za 31,4 odstotka.
- Le RTV Slovenija to stopnjo navaja, drugi viri je ne omenjajo.
- Francoska inflacija je oktobra dosegla 3,4 odstotka, kar je najvišja stopnja po januarju 2024.
- Le RTV Slovenija trditev podpira, ostali viri je ne omenjajo.
- Hrana se je v Sloveniji oktobra glede na september podražila za 1,8 odstotka.
- Štirje viri podpirajo, trije ne omenjajo; ni nasprotovanja.
- Italijanska inflacija se je oktobra zvišala na 5,4 odstotka, predvsem zaradi višjih cen energentov.
- RTV potrjuje oboje, STA le inflacijo; ostali ne omenjajo.
- Največji prispevek k slovenski inflaciji so imele višje cene stanovanj, vode, elektrike, plina in drugih goriv.
- Nekateri viri trditev podpirajo s podatki, drugi je ne omenjajo.
- Nemška inflacija se je oktobra znižala na 2,8 odstotka, tudi zaradi začasnega znižanja davka na gorivo.
- RTV potrdi oboje; STA le inflacijo; drugi ne omenjajo.
- Po harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin je slovenska inflacija oktobra znašala 3,8 odstotka.
- Štirje viri podpirajo, trije ne omenjajo; vsi podporniki navajajo enako vrednost.
- Počitniški paketi so se oktobra v Sloveniji pocenili za 12,2 odstotka, kar je ublažilo mesečno rast cen.
- Štirje viri trditev potrjujejo, trije je ne omenjajo.
- Prevoz se je v Sloveniji v enem letu podražil za 5,9 odstotka in k inflaciji prispeval 0,9 odstotne točke.
- 24ur navaja drugačne številke (6,3 % in 1,0), drugi potrjujejo 5,9 % in 0,9.
- Slovenska letna inflacija je oktobra znašala 3,3 odstotka in ostala enaka kot septembra.
- Nekateri potrjujejo oboje, drugi le 3,3 %, tretji ne omenjajo.
- Slovenske cene življenjskih potrebščin se oktobra na mesečni ravni v povprečju niso spremenile.
- Štirje viri trditev podpirajo, trije je ne omenjajo; ni nasprotovanja.
- Storitve so bile v Sloveniji oktobra medletno dražje za 3,7 odstotka, blago pa za 3,2 odstotka.
- Večina virov podpira; 24ur navaja drugačne septembrske številke.
- Višje cene energentov še naprej pomembno vplivajo na inflacijo v največjih evropskih gospodarstvih.
- Dva vira trditev potrjujeta, pet virov je ne omenja.
- Španska inflacija je oktobra ostala pri 4,9 odstotka, najvišji ravni po februarju 2023.
- Le RTV potrjuje, drugi viri ne omenjajo.
source analyses
- 24ur
- Cene v skupini stanovanjskih stroškov so bile v Sloveniji oktobra medletno višje za 8,6 odstotka.
- Delno: Članek navaja 8,8-odstotno zvišanje za september.
- Energenti v Italiji so bili oktobra medletno dražji za 31,4 odstotka.
- Ni omenjeno
- Francoska inflacija je oktobra dosegla 3,4 odstotka, kar je najvišja stopnja po januarju 2024.
- Ni omenjeno
- Hrana se je v Sloveniji oktobra glede na september podražila za 1,8 odstotka.
- Ni omenjeno
- Italijanska inflacija se je oktobra zvišala na 5,4 odstotka, predvsem zaradi višjih cen energentov.
- Ni omenjeno
- Največji prispevek k slovenski inflaciji so imele višje cene stanovanj, vode, elektrike, plina in drugih goriv.
- Delno: Članek to navaja za september.
- Nemška inflacija se je oktobra znižala na 2,8 odstotka, tudi zaradi začasnega znižanja davka na gorivo.
- Ni omenjeno
- Po harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin je slovenska inflacija oktobra znašala 3,8 odstotka.
- Ni omenjeno
- Počitniški paketi so se oktobra v Sloveniji pocenili za 12,2 odstotka, kar je ublažilo mesečno rast cen.
- Ni omenjeno
- Prevoz se je v Sloveniji v enem letu podražil za 5,9 odstotka in k inflaciji prispeval 0,9 odstotne točke.
- Delno: Članek navaja 6,3-odstotno podražitev in 1,0 odstotno točko za september.
- Slovenska letna inflacija je oktobra znašala 3,3 odstotka in ostala enaka kot septembra.
- Ne: Članek navaja podatke za september, ne za oktober.
- Slovenske cene življenjskih potrebščin se oktobra na mesečni ravni v povprečju niso spremenile.
- Ni omenjeno
- Storitve so bile v Sloveniji oktobra medletno dražje za 3,7 odstotka, blago pa za 3,2 odstotka.
- Delno: Članek navaja 4,1 % za storitve in 2,9 % za blago v septembru.
- Višje cene energentov še naprej pomembno vplivajo na inflacijo v največjih evropskih gospodarstvih.
- Ni omenjeno
- Španska inflacija je oktobra ostala pri 4,9 odstotka, najvišji ravni po februarju 2023.
- Ni omenjeno
- Dnevnik
- Cene v skupini stanovanjskih stroškov so bile v Sloveniji oktobra medletno višje za 8,6 odstotka.
- Da: Članek navaja 8,6-odstotno rast cen v tej skupini.
- Energenti v Italiji so bili oktobra medletno dražji za 31,4 odstotka.
- Ni omenjeno
- Francoska inflacija je oktobra dosegla 3,4 odstotka, kar je najvišja stopnja po januarju 2024.
- Ni omenjeno
- Hrana se je v Sloveniji oktobra glede na september podražila za 1,8 odstotka.
- Da: Članek navaja 1,8-odstotno mesečno podražitev hrane.
- Italijanska inflacija se je oktobra zvišala na 5,4 odstotka, predvsem zaradi višjih cen energentov.
- Ni omenjeno
- Največji prispevek k slovenski inflaciji so imele višje cene stanovanj, vode, elektrike, plina in drugih goriv.
- Da: Prispevek te skupine je bil 1,1 odstotne točke, največ med vsemi.
- Nemška inflacija se je oktobra znižala na 2,8 odstotka, tudi zaradi začasnega znižanja davka na gorivo.
- Ni omenjeno
- Po harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin je slovenska inflacija oktobra znašala 3,8 odstotka.
- Da: Članek navaja 3,8-odstotno inflacijo po tem kazalniku.
- Počitniški paketi so se oktobra v Sloveniji pocenili za 12,2 odstotka, kar je ublažilo mesečno rast cen.
- Da: Članek potrjuje 12,2-odstotno pocenitev in blažilni učinek.
- Prevoz se je v Sloveniji v enem letu podražil za 5,9 odstotka in k inflaciji prispeval 0,9 odstotne točke.
- Da: Članek potrjuje obe navedeni številki za skupino prevoz.
- Slovenska letna inflacija je oktobra znašala 3,3 odstotka in ostala enaka kot septembra.
- Da: Članek potrjuje 3,3-odstotno medletno inflacijo in nespremenjenost.
- Slovenske cene življenjskih potrebščin se oktobra na mesečni ravni v povprečju niso spremenile.
- Da: Članek navaja, da se cene v mesečni primerjavi niso spreminjale.
- Storitve so bile v Sloveniji oktobra medletno dražje za 3,7 odstotka, blago pa za 3,2 odstotka.
- Da: Članek navaja točno te odstotke za medletno rast cen.
- Višje cene energentov še naprej pomembno vplivajo na inflacijo v največjih evropskih gospodarstvih.
- Ni omenjeno
- Španska inflacija je oktobra ostala pri 4,9 odstotka, najvišji ravni po februarju 2023.
- Ni omenjeno
- Domovina
- Cene v skupini stanovanjskih stroškov so bile v Sloveniji oktobra medletno višje za 8,6 odstotka.
- Da: Članek navaja točno to vrednost za skupino stanovanje, voda, elektrika, plin.
- Energenti v Italiji so bili oktobra medletno dražji za 31,4 odstotka.
- Ni omenjeno
- Francoska inflacija je oktobra dosegla 3,4 odstotka, kar je najvišja stopnja po januarju 2024.
- Ni omenjeno
- Hrana se je v Sloveniji oktobra glede na september podražila za 1,8 odstotka.
- Da: Članek navaja, da se je hrana v enem mesecu podražila za 1,8 odstotka.
- Italijanska inflacija se je oktobra zvišala na 5,4 odstotka, predvsem zaradi višjih cen energentov.
- Ni omenjeno
- Največji prispevek k slovenski inflaciji so imele višje cene stanovanj, vode, elektrike, plina in drugih goriv.
- Da: Članek navaja, da so k letni inflaciji največ prispevali stroški bivanja.
- Nemška inflacija se je oktobra znižala na 2,8 odstotka, tudi zaradi začasnega znižanja davka na gorivo.
- Ni omenjeno
- Po harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin je slovenska inflacija oktobra znašala 3,8 odstotka.
- Da: Članek navaja 3,8-odstotno oktobrsko letno inflacijo po evropskem merilu.
- Počitniški paketi so se oktobra v Sloveniji pocenili za 12,2 odstotka, kar je ublažilo mesečno rast cen.
- Da: Članek potrjuje 12,2-odstotno pocenitev in vpliv na mesečno rast.
- Prevoz se je v Sloveniji v enem letu podražil za 5,9 odstotka in k inflaciji prispeval 0,9 odstotne točke.
- Da: Članek potrjuje obe navedeni številki za skupino prevoz.
- Slovenska letna inflacija je oktobra znašala 3,3 odstotka in ostala enaka kot septembra.
- Da: Članek potrjuje 3,3-odstotno letno inflacijo in nespremenjenost.
- Slovenske cene življenjskih potrebščin se oktobra na mesečni ravni v povprečju niso spremenile.
- Da: Članek navaja, da se skupna raven cen v primerjavi s septembrom ni spremenila.
- Storitve so bile v Sloveniji oktobra medletno dražje za 3,7 odstotka, blago pa za 3,2 odstotka.
- Da: Članek navaja točno te podatke za storitve in blago.
- Višje cene energentov še naprej pomembno vplivajo na inflacijo v največjih evropskih gospodarstvih.
- Ni omenjeno
- Španska inflacija je oktobra ostala pri 4,9 odstotka, najvišji ravni po februarju 2023.
- Ni omenjeno
- RTV Slovenija
- Cene v skupini stanovanjskih stroškov so bile v Sloveniji oktobra medletno višje za 8,6 odstotka.
- Ni omenjeno
- Energenti v Italiji so bili oktobra medletno dražji za 31,4 odstotka.
- Da: Članek navaja točno to stopnjo podražitve energentov v Italiji.
- Francoska inflacija je oktobra dosegla 3,4 odstotka, kar je najvišja stopnja po januarju 2024.
- Da: Članek navaja 3,4-odstotno inflacijo in najvišjo raven po januarju.
- Hrana se je v Sloveniji oktobra glede na september podražila za 1,8 odstotka.
- Ni omenjeno
- Italijanska inflacija se je oktobra zvišala na 5,4 odstotka, predvsem zaradi višjih cen energentov.
- Da: Članek potrjuje 5,4-odstotno inflacijo in vpliv cen energentov.
- Največji prispevek k slovenski inflaciji so imele višje cene stanovanj, vode, elektrike, plina in drugih goriv.
- Ni omenjeno
- Nemška inflacija se je oktobra znižala na 2,8 odstotka, tudi zaradi začasnega znižanja davka na gorivo.
- Da: Članek potrjuje 2,8-odstotno inflacijo in vpliv davka na gorivo.
- Po harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin je slovenska inflacija oktobra znašala 3,8 odstotka.
- Ni omenjeno
- Počitniški paketi so se oktobra v Sloveniji pocenili za 12,2 odstotka, kar je ublažilo mesečno rast cen.
- Ni omenjeno
- Prevoz se je v Sloveniji v enem letu podražil za 5,9 odstotka in k inflaciji prispeval 0,9 odstotne točke.
- Ni omenjeno
- Slovenska letna inflacija je oktobra znašala 3,3 odstotka in ostala enaka kot septembra.
- Ni omenjeno
- Slovenske cene življenjskih potrebščin se oktobra na mesečni ravni v povprečju niso spremenile.
- Ni omenjeno
- Storitve so bile v Sloveniji oktobra medletno dražje za 3,7 odstotka, blago pa za 3,2 odstotka.
- Ni omenjeno
- Višje cene energentov še naprej pomembno vplivajo na inflacijo v največjih evropskih gospodarstvih.
- Da: Članek navaja, da skok cen energentov močno vpliva na inflacijo.
- Španska inflacija je oktobra ostala pri 4,9 odstotka, najvišji ravni po februarju 2023.
- Da: Članek potrjuje 4,9-odstotno inflacijo in najvišjo raven po februarju.
- STA
- Cene v skupini stanovanjskih stroškov so bile v Sloveniji oktobra medletno višje za 8,6 odstotka.
- Ni omenjeno
- Energenti v Italiji so bili oktobra medletno dražji za 31,4 odstotka.
- Ni omenjeno
- Francoska inflacija je oktobra dosegla 3,4 odstotka, kar je najvišja stopnja po januarju 2024.
- Ni omenjeno
- Hrana se je v Sloveniji oktobra glede na september podražila za 1,8 odstotka.
- Ni omenjeno
- Italijanska inflacija se je oktobra zvišala na 5,4 odstotka, predvsem zaradi višjih cen energentov.
- Delno: Članek potrjuje 5,4-odstotno inflacijo v Italiji.
- Največji prispevek k slovenski inflaciji so imele višje cene stanovanj, vode, elektrike, plina in drugih goriv.
- Ni omenjeno
- Nemška inflacija se je oktobra znižala na 2,8 odstotka, tudi zaradi začasnega znižanja davka na gorivo.
- Delno: Članek potrjuje 2,8-odstotno inflacijo, a ne omenja davka na gorivo.
- Po harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin je slovenska inflacija oktobra znašala 3,8 odstotka.
- Ni omenjeno
- Počitniški paketi so se oktobra v Sloveniji pocenili za 12,2 odstotka, kar je ublažilo mesečno rast cen.
- Ni omenjeno
- Prevoz se je v Sloveniji v enem letu podražil za 5,9 odstotka in k inflaciji prispeval 0,9 odstotne točke.
- Ni omenjeno
- Slovenska letna inflacija je oktobra znašala 3,3 odstotka in ostala enaka kot septembra.
- Ni omenjeno
- Slovenske cene življenjskih potrebščin se oktobra na mesečni ravni v povprečju niso spremenile.
- Ni omenjeno
- Storitve so bile v Sloveniji oktobra medletno dražje za 3,7 odstotka, blago pa za 3,2 odstotka.
- Ni omenjeno
- Višje cene energentov še naprej pomembno vplivajo na inflacijo v največjih evropskih gospodarstvih.
- Da: Članek potrjuje vpliv cen energentov na inflacijo v Evropi.
- Španska inflacija je oktobra ostala pri 4,9 odstotka, najvišji ravni po februarju 2023.
- Ni omenjeno
- Slovenia - Statistical Office
- Cene v skupini stanovanjskih stroškov so bile v Sloveniji oktobra medletno višje za 8,6 odstotka.
- Da: Članek potrjuje 8,6-odstotno rast v tej skupini.
- Energenti v Italiji so bili oktobra medletno dražji za 31,4 odstotka.
- Ni omenjeno
- Francoska inflacija je oktobra dosegla 3,4 odstotka, kar je najvišja stopnja po januarju 2024.
- Ni omenjeno
- Hrana se je v Sloveniji oktobra glede na september podražila za 1,8 odstotka.
- Da: Članek navaja 1,8-odstotno podražitev hrane na mesečni ravni.
- Italijanska inflacija se je oktobra zvišala na 5,4 odstotka, predvsem zaradi višjih cen energentov.
- Ni omenjeno
- Največji prispevek k slovenski inflaciji so imele višje cene stanovanj, vode, elektrike, plina in drugih goriv.
- Da: Prispevek te skupine je bil 1,1 odstotne točke, kar je največ.
- Nemška inflacija se je oktobra znižala na 2,8 odstotka, tudi zaradi začasnega znižanja davka na gorivo.
- Ni omenjeno
- Po harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin je slovenska inflacija oktobra znašala 3,8 odstotka.
- Da: Članek navaja 3,8-odstotno letno rast po harmoniziranem indeksu.
- Počitniški paketi so se oktobra v Sloveniji pocenili za 12,2 odstotka, kar je ublažilo mesečno rast cen.
- Da: Članek potrjuje 12,2-odstotno pocenitev in vpliv na mesečno rast.
- Prevoz se je v Sloveniji v enem letu podražil za 5,9 odstotka in k inflaciji prispeval 0,9 odstotne točke.
- Da: Članek navaja točno te podatke za skupino prevoz.
- Slovenska letna inflacija je oktobra znašala 3,3 odstotka in ostala enaka kot septembra.
- Delno: Letna inflacija je 3,3 %, a članek ne navaja septembrske letne stopnje.
- Slovenske cene življenjskih potrebščin se oktobra na mesečni ravni v povprečju niso spremenile.
- Da: Članek navaja, da so cene na mesečni ravni ostale nespremenjene.
- Storitve so bile v Sloveniji oktobra medletno dražje za 3,7 odstotka, blago pa za 3,2 odstotka.
- Da: Članek navaja te odstotke za storitve in blago.
- Višje cene energentov še naprej pomembno vplivajo na inflacijo v največjih evropskih gospodarstvih.
- Ni omenjeno
- Španska inflacija je oktobra ostala pri 4,9 odstotka, najvišji ravni po februarju 2023.
- Ni omenjeno
- ljnovice.si
- Cene v skupini stanovanjskih stroškov so bile v Sloveniji oktobra medletno višje za 8,6 odstotka.
- Da: Članek potrjuje 8,6-odstotno podražitev v tej skupini.
- Energenti v Italiji so bili oktobra medletno dražji za 31,4 odstotka.
- Ni omenjeno
- Francoska inflacija je oktobra dosegla 3,4 odstotka, kar je najvišja stopnja po januarju 2024.
- Ni omenjeno
- Hrana se je v Sloveniji oktobra glede na september podražila za 1,8 odstotka.
- Da: Članek navaja 1,8-odstotno podražitev hrane na mesečni ravni.
- Italijanska inflacija se je oktobra zvišala na 5,4 odstotka, predvsem zaradi višjih cen energentov.
- Ni omenjeno
- Največji prispevek k slovenski inflaciji so imele višje cene stanovanj, vode, elektrike, plina in drugih goriv.
- Da: Članek navaja, da so te podražitve najbolj vplivale na letno rast.
- Nemška inflacija se je oktobra znižala na 2,8 odstotka, tudi zaradi začasnega znižanja davka na gorivo.
- Ni omenjeno
- Po harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin je slovenska inflacija oktobra znašala 3,8 odstotka.
- Da: Članek navaja 3,8-odstotno letno rast po tem indeksu.
- Počitniški paketi so se oktobra v Sloveniji pocenili za 12,2 odstotka, kar je ublažilo mesečno rast cen.
- Da: Članek potrjuje 12,2-odstotno pocenitev in vpliv na mesečno rast.
- Prevoz se je v Sloveniji v enem letu podražil za 5,9 odstotka in k inflaciji prispeval 0,9 odstotne točke.
- Da: Članek navaja te podatke za skupino prevoz.
- Slovenska letna inflacija je oktobra znašala 3,3 odstotka in ostala enaka kot septembra.
- Delno: Članek potrjuje 3,3-odstotno letno inflacijo, a ne omenja septembrske.
- Slovenske cene življenjskih potrebščin se oktobra na mesečni ravni v povprečju niso spremenile.
- Da: Članek navaja, da so cene na mesečni ravni ostale nespremenjene.
- Storitve so bile v Sloveniji oktobra medletno dražje za 3,7 odstotka, blago pa za 3,2 odstotka.
- Da: Članek navaja te odstotke za storitve in blago.
- Višje cene energentov še naprej pomembno vplivajo na inflacijo v največjih evropskih gospodarstvih.
- Ni omenjeno
- Španska inflacija je oktobra ostala pri 4,9 odstotka, najvišji ravni po februarju 2023.
- Ni omenjeno
Analiza sentimenta
| Entiteta | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | 24ur | Dnevnik | Domovina | ljnovice.si | Slovenia - Statistical Office |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| evrsko območje | Večina virov ne omenja; omenjajoči le nevtralno v inflacijskem kontekstu. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjeno v zvezi z napovedjo objave Eurostata | Ni omenjeno | Nevtralno: slovenska inflacija primerjana s povprečjem evrskega območja | Nevtralno: omenjeno v zvezi z evropsko primerljivim indeksom inflacije | Nevtralno: omenjeno kot EMU s septembrsko inflacijo 3,8 % | Nevtralno: omenjeno le kot EMU pri primerjavi inflacije (3,8 % septembra) |
| Slovenija | Večina virov nevtralno poroča o inflaciji; dva vira entitete sploh ne omenjata. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena kot država konteksta, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot država, katere inflacijo poroča statistični urad | Nevtralno: omenjena kot država, za katero veljajo podatki o inflaciji | Nevtralno: navedeni podatki o inflaciji brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena le kot vir podatkov o inflaciji (3,7 % HICP) |
| slovenski statistični urad | Večina virov ne omenja; kjer omenjen, le nevtralno kot vir podatkov. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: vir podatkov, citiran brez meta-vrednotenja | Nevtralno: vir podatkov o inflaciji, citiran brez vrednotenja | Nevtralno: citiran kot vir podatkov o inflaciji | Nevtralno: naveden kot vir podatkov brez vrednotenja | Nevtralno: naveden kot vir podatkov brez vrednotenja |
| Nemčija | Le dva vira jo omenjata, oba nevtralno; drugi je ne omenjajo. | Nevtralno: omenjena kot eno od gospodarstev z inflacijo 2,8 % | Nevtralno: omenjena z inflacijskimi podatki in vladnim ukrepom brez vrednotenja | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Italija | Večina virov entitete ne omenja; dva navajata le nevtralne podatke. | Nevtralno: omenjena kot država z inflacijo 5,4 % | Nevtralno: omenjena z inflacijskimi podatki brez vrednotenja | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Evropska unija | Večina virov entitete ne omenja; omenjajo jo le trije, nevtralno. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena v zvezi s harmoniziranim indeksom za primerjave v EU | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena kot EU s septembrsko inflacijo 3,8 % | Nevtralno: omenjena le kot agregat za primerjavo inflacije (3,8 % septembra) |
| gospodinjstva | Večina virov entitete ne omenja; omenjajo jo le trije, vsi nevtralno. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena v zvezi z višjimi cenami energentov | Nevtralno: omenjena kot vir odpadne hrane, brez vrednotenja | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena kot tisti, ki občutijo podražitve | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| evropska gospodarstva | Le dva vira omenjata, oba nevtralno; ostali molčijo. | Nevtralno: omenjena kot največja evropska gospodarstva, ki jih prizadene inflacija | Nevtralno: omenjena kot okvir za inflacijske podatke | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Francija | Le en vir jo omenja, in sicer nevtralno ob inflaciji. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena z inflacijskimi podatki brez vrednotenja | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Španija | Le en vir jo omenja, in sicer nevtralno v povezavi z inflacijo. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena z inflacijsko stopnjo brez vrednotenja | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Eurostat | Le RTV omenja nevtralno kot vir podatkov, drugi ne. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot vir napovedane objave podatkov | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Destatis | Le RTV omenja vir, drugi ne; nevtralno. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot vir prve ocene inflacije | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Insee | Le en vir omenja entiteto, in sicer nevtralno kot vir podatkov. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot vir francoskih podatkov | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Istat | Le RTV omenja vir, drugi ne; nevtralno. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot vir italijanskih podatkov in pojasnil | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| nemška vlada | Le en vir jo omenja, in sicer nevtralno; drugi je ne omenjajo. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena glede znižanja davka na gorivo brez vrednotenja | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
entities
- evrsko območje
- Slovenija
- slovenski statistični urad
- Nemčija
- Italija
- Evropska unija
- gospodinjstva
- evropska gospodarstva
- Francija
- Španija
- Eurostat
- Destatis
- Insee
- Istat
- nemška vlada
key differences
- Destatis
- Le RTV omenja vir, drugi ne; nevtralno.
- Eurostat
- Le RTV omenja nevtralno kot vir podatkov, drugi ne.
- Evropska unija
- Večina virov entitete ne omenja; omenjajo jo le trije, nevtralno.
- Francija
- Le en vir jo omenja, in sicer nevtralno ob inflaciji.
- Insee
- Le en vir omenja entiteto, in sicer nevtralno kot vir podatkov.
- Istat
- Le RTV omenja vir, drugi ne; nevtralno.
- Italija
- Večina virov entitete ne omenja; dva navajata le nevtralne podatke.
- Nemčija
- Le dva vira jo omenjata, oba nevtralno; drugi je ne omenjajo.
- Slovenija
- Večina virov nevtralno poroča o inflaciji; dva vira entitete sploh ne omenjata.
- evropska gospodarstva
- Le dva vira omenjata, oba nevtralno; ostali molčijo.
- evrsko območje
- Večina virov ne omenja; omenjajoči le nevtralno v inflacijskem kontekstu.
- gospodinjstva
- Večina virov entitete ne omenja; omenjajo jo le trije, vsi nevtralno.
- nemška vlada
- Le en vir jo omenja, in sicer nevtralno; drugi je ne omenjajo.
- slovenski statistični urad
- Večina virov ne omenja; kjer omenjen, le nevtralno kot vir podatkov.
- Španija
- Le en vir jo omenja, in sicer nevtralno v povezavi z inflacijo.
source analyses
- 24ur
- Destatis
- Ni omenjeno
- Eurostat
- Ni omenjeno
- Evropska unija
- Ni omenjeno
- Francija
- Ni omenjeno
- Insee
- Ni omenjeno
- Istat
- Ni omenjeno
- Italija
- Ni omenjeno
- Nemčija
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot država konteksta, brez vrednotenja
- evropska gospodarstva
- Ni omenjeno
- evrsko območje
- Ni omenjeno
- gospodinjstva
- Nevtralno: omenjena kot vir odpadne hrane, brez vrednotenja
- nemška vlada
- Ni omenjeno
- slovenski statistični urad
- Nevtralno: vir podatkov, citiran brez meta-vrednotenja
- Španija
- Ni omenjeno
- Dnevnik
- Destatis
- Ni omenjeno
- Eurostat
- Ni omenjeno
- Evropska unija
- Nevtralno: omenjena v zvezi s harmoniziranim indeksom za primerjave v EU
- Francija
- Ni omenjeno
- Insee
- Ni omenjeno
- Istat
- Ni omenjeno
- Italija
- Ni omenjeno
- Nemčija
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot država, katere inflacijo poroča statistični urad
- evropska gospodarstva
- Ni omenjeno
- evrsko območje
- Nevtralno: slovenska inflacija primerjana s povprečjem evrskega območja
- gospodinjstva
- Ni omenjeno
- nemška vlada
- Ni omenjeno
- slovenski statistični urad
- Nevtralno: vir podatkov o inflaciji, citiran brez vrednotenja
- Španija
- Ni omenjeno
- Domovina
- Destatis
- Ni omenjeno
- Eurostat
- Ni omenjeno
- Evropska unija
- Ni omenjeno
- Francija
- Ni omenjeno
- Insee
- Ni omenjeno
- Istat
- Ni omenjeno
- Italija
- Ni omenjeno
- Nemčija
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot država, za katero veljajo podatki o inflaciji
- evropska gospodarstva
- Ni omenjeno
- evrsko območje
- Nevtralno: omenjeno v zvezi z evropsko primerljivim indeksom inflacije
- gospodinjstva
- Nevtralno: omenjena kot tisti, ki občutijo podražitve
- nemška vlada
- Ni omenjeno
- slovenski statistični urad
- Nevtralno: citiran kot vir podatkov o inflaciji
- Španija
- Ni omenjeno
- RTV Slovenija
- Destatis
- Nevtralno: omenjen kot vir prve ocene inflacije
- Eurostat
- Nevtralno: omenjen kot vir napovedane objave podatkov
- Evropska unija
- Ni omenjeno
- Francija
- Nevtralno: omenjena z inflacijskimi podatki brez vrednotenja
- Insee
- Nevtralno: omenjen kot vir francoskih podatkov
- Istat
- Nevtralno: omenjen kot vir italijanskih podatkov in pojasnil
- Italija
- Nevtralno: omenjena z inflacijskimi podatki brez vrednotenja
- Nemčija
- Nevtralno: omenjena z inflacijskimi podatki in vladnim ukrepom brez vrednotenja
- Slovenija
- Ni omenjeno
- evropska gospodarstva
- Nevtralno: omenjena kot okvir za inflacijske podatke
- evrsko območje
- Nevtralno: omenjeno v zvezi z napovedjo objave Eurostata
- gospodinjstva
- Nevtralno: omenjena v zvezi z višjimi cenami energentov
- nemška vlada
- Nevtralno: omenjena glede znižanja davka na gorivo brez vrednotenja
- slovenski statistični urad
- Ni omenjeno
- Španija
- Nevtralno: omenjena z inflacijsko stopnjo brez vrednotenja
- STA
- Destatis
- Ni omenjeno
- Eurostat
- Ni omenjeno
- Evropska unija
- Ni omenjeno
- Francija
- Ni omenjeno
- Insee
- Ni omenjeno
- Istat
- Ni omenjeno
- Italija
- Nevtralno: omenjena kot država z inflacijo 5,4 %
- Nemčija
- Nevtralno: omenjena kot eno od gospodarstev z inflacijo 2,8 %
- Slovenija
- Ni omenjeno
- evropska gospodarstva
- Nevtralno: omenjena kot največja evropska gospodarstva, ki jih prizadene inflacija
- evrsko območje
- Ni omenjeno
- gospodinjstva
- Ni omenjeno
- nemška vlada
- Ni omenjeno
- slovenski statistični urad
- Ni omenjeno
- Španija
- Ni omenjeno
- Slovenia - Statistical Office
- Destatis
- Ni omenjeno
- Eurostat
- Ni omenjeno
- Evropska unija
- Nevtralno: omenjena le kot agregat za primerjavo inflacije (3,8 % septembra)
- Francija
- Ni omenjeno
- Insee
- Ni omenjeno
- Istat
- Ni omenjeno
- Italija
- Ni omenjeno
- Nemčija
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena le kot vir podatkov o inflaciji (3,7 % HICP)
- evropska gospodarstva
- Ni omenjeno
- evrsko območje
- Nevtralno: omenjeno le kot EMU pri primerjavi inflacije (3,8 % septembra)
- gospodinjstva
- Ni omenjeno
- nemška vlada
- Ni omenjeno
- slovenski statistični urad
- Nevtralno: naveden kot vir podatkov brez vrednotenja
- Španija
- Ni omenjeno
- ljnovice.si
- Destatis
- Ni omenjeno
- Eurostat
- Ni omenjeno
- Evropska unija
- Nevtralno: omenjena kot EU s septembrsko inflacijo 3,8 %
- Francija
- Ni omenjeno
- Insee
- Ni omenjeno
- Istat
- Ni omenjeno
- Italija
- Ni omenjeno
- Nemčija
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: navedeni podatki o inflaciji brez vrednotenja
- evropska gospodarstva
- Ni omenjeno
- evrsko območje
- Nevtralno: omenjeno kot EMU s septembrsko inflacijo 3,8 %
- gospodinjstva
- Ni omenjeno
- nemška vlada
- Ni omenjeno
- slovenski statistični urad
- Nevtralno: naveden kot vir podatkov brez vrednotenja
- Španija
- Ni omenjeno
Scenariji
- scenarios
- description
- Evropska komisija doseže nov dogovor o skupnih nabavah plina, kar zniža stroške za gospodinjstva v Sloveniji in Nemčiji, s čimer se inflacijski pritiski v začetku leta 2027 znatno umirijo.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- Stabilizacija cen energentov po dogovoru EU
- valence
- positive
- description
- Statistični urad RS objavi podatke, da kljub nihanjem cen hrane in storitev skupna letna inflacija ostaja stabilna okoli 3,3 odstotka, kar potrjuje pričakovanja analitikov o dolgotrajnejši povišani inflaciji.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- short
- title
- Inflacija v Sloveniji vztraja pri treh odstotkih
- valence
- neutral
- description
- Zaradi zaostritve geopolitičnih razmer na Bližnjem vzhodu se cene goriv v Italiji ponovno povišajo, kar prisili italijansko vlado v sprejetje nujnih varčevalnih ukrepov za zaščito kupne moči.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- short
- title
- Novi dvig cen pogonskih goriv v Italiji
- valence
- negative
- description
- Nemška vlada zaradi strahu pred recesijo podaljša ukrepe za znižanje davkov na gorivo in energijo, kar kratkoročno razbremeni gospodinjstva in prepreči hitrejši dvig cen blaga.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- short
- title
- Nemčija podaljša subvencije za energijo za gospodinjstva
- valence
- positive
- description
- Eurostat objavi poročilo, ki kaže na razhajanje med državami članicami, kjer nekatere beležijo deflacijo zaradi padca cen storitev, druge pa visoko inflacijo zaradi energetske odvisnosti.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- short
- title
- Eurostat potrdi mešane trende v območju evra
- valence
- neutral
- description
- Zaradi visokih stroškov električne energije in plina se slovenska živilska podjetja odločijo za znatne dvige cen končnih izdelkov, kar povzroči hitro rast inflacije v prvem četrtletju 2027.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- mid
- title
- Prelivanje cen energentov v končne cene hrane
- valence
- negative
- description
- Večja evropska industrijska podjetja uvedejo nove rešitve za energetsko učinkovitost, kar drastično zmanjša njihovo odvisnost od nihajočih cen energentov in stabilizira cene storitev.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Tehnološki preboj v energetski učinkovitosti industrije
- valence
- positive
- description
- Eurostat zaradi kritik o neustreznosti trenutnega košarice dobrin uvede novo metodologijo izračuna harmoniziranega indeksa, kar povzroči statistično prilagoditev inflacije brez realnih sprememb v cenah.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Sprememba metodologije izračuna inflacije v EU
- valence
- neutral
- description
- Sindikati v Sloveniji organizirajo vsesplošne stavke zaradi dolgotrajne visoke inflacije, ki zmanjšuje realno vrednost plač, kar vodi v politično nestabilnost in zastoje v proizvodnji.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- mid
- title
- Val stavk v Sloveniji zaradi padca realnih plač
- valence
- negative
Viri
- articles
- article order
- 9
- body
- Berlin/Rim, 30. oktobra (STA) - Skok cen energentov še naprej močno vpliva na inflacijo v največjih evropskih gospodarstvih, kažejo danes objavljeni podatki državnih statističnih uradov. V Nemčiji je oktobra inflacija z 2,8 odstotka upočasnila, medtem ko je v Italiji s 5,4 odstotka in v ...
- language
- slv
- published at
- 2026-10-30T13:39:52
- source
- STA
- title
- Cene energije še naprej vplivajo na inflacijo po Evropi
- url
- https://www.sta.si/3616786/
- article order
- 6
- body
- Evropski statistični urad Eurostat bo prvo oceno oktobrske inflacije v območju evra objavil v sredo Skok cen energentov še naprej močno vpliva na inflacijo v največjih evropskih gospodarstvih, kažejo podatki državnih statističnih uradov. V Nemčiji je oktobra inflacija z 2,8 odstotka upočasnila, medtem ko je v Italiji s 5,4 odstotka in v Franciji s 3,4 odstotka pospešila, kažejo prve ocene uradov. Medletna inflacija v Nemčiji je bila oktobra glede na september za pol odstotne točke nižja, kar je posledica začasnega znižanja davka na gorivo, kaže prva ocena nemškega statističnega urada Destatis. Cene goriv in drugih energentov so bile za gospodinjstva oktobra še vedno za 12,2 odstotka višje kot pred letom dni, a je njihova rast v primerjavi s septembrskimi 15 odstotki vseeno upočasnila. Cene hrane so bile oktobra na medletni ravni višje za 0,4 odstotka. Nemška vlada je v začetku meseca drugič letos posegla po znižanju davka na gorivo, s čimer želi razbremeniti voznike. Ukrep bo veljal do konca leta. Analitiki sicer opozarjajo, da bi višji stroški energije v prihodnjih mesecih lahko postopno zvišali cene blaga in storitev, s čimer bo inflacija znova pospešila. Na mesečni ravni je Nemčija zabeležila 0,2-odstotno deflacijo. V Franciji je bila oktobrska medletna inflacija pri 3,4 odstotka, kar je za 0,3 odstotne točke več kot septembra. Gre za najvišjo stopnjo inflacije v državi po januarju 2024, je objavil francoski statistični urad Insee. Inflacijo so poganjale predvsem višje cene energije. V mesečni primerjavi je bila inflacija v drugem največjem evropskem gospodarstvu 0,4-odstotna. V Italiji je tamkajšnji državni statistični urad Istat izračunal, da je oktobrska medletna inflacija glede na prvo oceno znašala 5,4 odstotka, medtem ko je bila septembra 4,2-odstotna. Inflacija je pospešila predvsem zaradi višjih cen energentov, delno pa tudi zaradi višjih cen hrane in nekaterih storitev. Gre za najvišjo letno stopnjo inflacije po avgustu 2023. Kot so pojasnili pri Istatu, je pospešitev inflacije predvsem posledica rasti cen energentov, na kar še naprej vplivajo mednarodne geopolitične razmere. Energenti so se oktobra na medletni ravni podražili za 31,4 odstotka, potem ko so se septembra za 22,6 odstotka. Na mesečni ravni je bila inflacija v Italiji 0,9-odstotna, je poročala italijanska tiskovna agencija Ansa. V Španiji je medtem oktobra medletna stopnja inflacije s 4,9 odstotka ostala na najvišji ravni po februarju 2023. Evropski statistični urad Eurostat bo medtem prvo oceno oktobrske inflacije v območju evra objavil v sredo.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-30T16:53:26
- source
- RTV Slovenija
- title
- Cene energije še naprej vplivajo na inflacijo po Evropi
- url
- https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/cene-energije-se-naprej-vplivajo-na-inflacijo-po-evropi/798584
- article order
- 10
- body
- Ob vsakem obisku trgovine se zdi, da za isti denar domov prinesemo manj. Položnice rastejo, kosilo v restavraciji je vse dražje, občutek draginje pa ne popušča. Toda uradni podatki razkrivajo tudi precej spodbudnejšo plat zgodbe. Hrana se je septembra na medletni ravni nekoliko pocenila, povprečne plače zaposlenih pri pravnih osebah so rasle hitreje od inflacije. In še zanimiv podatek - skoraj tri četrtine prebivalcev, starih od 15 do 75 let, doma pogosto skupaj obeduje. Preverili smo, koliko lahko prihranijo, če obrok doma tudi skuhajo, in ne naročijo, ter kaj nas glede cen čaka v prihodnjih mesecih. Vse je dražje! Stavek, ki ga slišimo skoraj na vsakem koraku. V trgovini, na bencinski črpalki, ob plačevanju položnic ali ob pogledu na jedilnik v restavraciji. In občutek ni povsem neutemeljen. Življenjske potrebščine so bile septembra letos v povprečju za 3,3 odstotka dražje kot pred letom dni. Toda podrobnejši pogled v podatke Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) razkriva precej bolj raznoliko sliko. Kaj se je zares podražilo in kaj pocenilo? Največji pritisk na denarnice so v zadnjem letu povzročali stroški stanovanja, vode, električne energije, plina in drugih goriv. Ti so se septembra na medletni ravni zvišali za 8,8 odstotka in k skupni inflaciji prispevali 1,1 odstotne točke. Prevoz se je podražil za 6,3 odstotka in prispeval dodatno odstotno točko. Storitve so bile v povprečju dražje za 4,1 odstotka, blago za 2,9 odstotka, rekreacija, šport in kultura pa za 3,8 odstotka. A podatki vsebujejo tudi drugačne številke. Cene trajnega blaga so bile za 1,5 odstotka nižje kot pred letom dni, cene hrane in brezalkoholnih pijač pa za 0,7 odstotka. Hrana sicer ni bila cenejša skozi vse leto. V prvih devetih mesecih letošnjega leta smo zanjo v povprečju še vedno plačevali 1,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Plače rastejo hitreje od inflacije Povprečna neto plača zaposlenih pri pravnih osebah je avgusta znašala 1688,55 evra, bruto plača pa 2695,56 evra. V primerjavi z lanskim avgustom je bila neto plača nominalno višja za 8,1 odstotka, bruto pa za 8,3 odstotka. Pomembnejši je podatek o realni rasti, ki upošteva podražitve življenjskih potrebščin. Povprečna neto plača je bila realno višja za 5 odstotkov, bruto pa za 5,1 odstotka. To pomeni, da se je kupna moč povprečne plače v obravnavanem obdobju povečala. Rast sicer ni bila enaka v vseh dejavnostih. V javnem sektorju je bila povprečna bruto plača avgusta za 9,5 odstotka višja kot leto prej, v zasebnem pa za 7,4 odstotka. Povprečna neto plača v javnem sektorju je znašala 1928,93 evra, v zasebnem pa 1574,19 evra. Po preračunu plač na polni delovni čas je polovica zaposlenih pri pravnih osebah avgusta prejela manj kot 2309 evrov bruto, 64,8 odstotka pa manj od povprečne bruto plače. Četrtina je prejela manj kot 1811 evrov bruto, medtem ko je 5,7 odstotka zaposlenih prejelo več kot 5000 evrov bruto. Ob tem je treba upoštevati, da so to podatki za zaposlene pri pravnih osebah, ne za vse prebivalce Slovenije. Ne zajemajo na primer pokojnin, socialnih transferjev ali dohodkov samozaposlenih. Podatki SURS tako potrjujejo, da so se povprečne plače zaposlenih pri pravnih osebah v zadnjem letu realno zvišale, kar pomeni, da je njihova rast presegla splošno rast cen življenjskih potrebščin. Hrana se je pocenila, a ne vsa živila Pocenitev hrane za 0,7 odstotka je povprečje celotne skupine hrane in brezalkoholnih pijač. To ne pomeni, da so se za toliko pocenili vsi izdelki na trgovskih policah. Cene posameznih živil se lahko gibljejo zelo različno, odvisno od stroškov pridelave, predelave, transporta, sezonske ponudbe in razmer na svetovnih trgih. Zato je treba razlikovati med uradno statistiko, ki spremlja široko košarico izdelkov, in posameznimi primerjavami cen, ki jih predstavljajo trgovci. V Sparu Slovenija so primerjali cene izdelkov svojih lastnih blagovnih znamk in ugotovili, da je imelo 82 odstotkov živilskih in neživilskih izdelkov teh znamk enako ali nižjo ceno kot pred letom dni. Pri nekaterih osnovnih živilih so bile pocenitve precej izrazite. Liter trajnega mleka Spar s 3,5 odstotka mlečne maščobe se je denimo pocenil z 1,29 na 0,93 evra oziroma za skoraj 28 odstotkov. Pri trgovcu sicer opažajo, da kupci kljub umirjanju cen ostajajo previdni. Pred nakupom primerjajo ponudbo, spremljajo akcije in iščejo ugodno razmerje med kakovostjo in ceno. Se bo hrana cenila tudi v prihodnjih mesecih? Čeprav so bili septembrski podatki za kupce spodbudni, to še ne pomeni, da se bodo cene hrane zniževale tudi v prihodnjih mesecih. Gospodarske napovedi namreč opozarjajo na možnost ponovne rasti. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) v jesenski napovedi za leto 2026 pričakuje, da bo povprečna letna inflacija znašala 3,1 odstotka, proti koncu leta pa napoveduje tudi ponovno rast cen hrane. Glavna razloga sta dražja energija in neugodne vremenske razmere, ki lahko vplivajo predvsem na cene svežih oziroma nepredelanih živil. Podobno opozarja Banka Slovenije. V oktobrskem pregledu makroekonomskih gibanj ugotavlja, da so se višje cene energentov doslej le omejeno prenesle v cene hrane. Vendar so se v zadnjih mesecih že pojavili novi cenovni pritiski, zlasti pri zelenjavi, na katere bi lahko vplivalo tudi izrazito sušno poletje. Banka Slovenije je v junijskih napovedih ocenjevala, da se bo rast cen hrane letos upočasnila na 1,9 odstotka, potem ko je lani znašala 4,9 odstotka. Za prihodnje leto je takrat napovedovala štiriodstotno rast, za leto 2028 pa 3,3-odstotno. Gre za napovedi, ki se lahko ob spremembah cen energentov, vremenskih razmer in razmer na svetovnih trgih še spremenijo. Tudi UMAR pričakuje, da se bodo letošnji stroškovni pritiski deloma prenesli v prihodnje leto, ko bi se lahko hitreje dražila predvsem predelana hrana. Kaj to pomeni za potrošnike? Trenutne pocenitve posameznih živil so dobrodošle, kako bo v prihodnje ni povsem jasno, povsem mogoče pa je, da bodo osnovna živila ohranjala nižjo ceno kot predelana hrana. Je torej čas, da v roke vzamemo kuhalnico? Koliko v resnici stane doma pripravljeno kosilo? Številke namreč kažejo, da doma pripravljena hrana ni le pogosto bolj zdrava, ampak je lahko tudi občutno cenejša, kot pokaže konkreten izračun. Za primer smo izbrali ne nujno najbolj zdravo, a med Slovenci priljubljeno kosilo - paniran piščančji dunajski zrezek, pražen krompir in zeleno solato. Vse sestavine smo poiskali v spletni trgovini, nato pa izračunali strošek dejansko porabljenih količin za štiri osebe. Za sestavine in električno energijo bi torej štiričlanska družina odštela približno 14,50 evra oziroma 3,62 evra na osebo. Za primerjavo: pri enem od ponudnikov dostave hrane v prestolnici smo našli dunajski zrezek s praženim krompirjem celo za 19,60 evra na osebo. Za štiri osebe bi tako odšteli 78,40 evra, brez morebitne dostavnine in solate. Razlika med domačo pripravo in naročenim kosilom v tem konkretnem primeru znaša približno 63,90 evra za štiri osebe. Domači izračun sicer ne vključuje vrednosti porabljenega časa, stroškov kuhinjske opreme in morebitnih drugih stroškov priprave. Primerjava seveda tudi ne pomeni, da je vsako domače kosilo toliko cenejše od vsakega naročenega. Kaže pa, kako občutna je lahko razlika, kadar obrok pripravimo iz osnovnih sestavin. Prihranek se začne že pred obiskom trgovine Ko govorimo o prihrankih pri prehrani, ni pomembno le, koliko stane posamezen izdelek, temveč tudi, kako ga uporabimo. Domača priprava obrokov je lahko cenovno ugodnejša od prehranjevanja v restavracijah ali naročanja dostave, zlasti če obroke načrtujemo, kupujemo premišljeno in porabimo sestavine, ki jih že imamo. Veliko lahko naredimo že s tedenskim jedilnikom in nakupovalnim seznamom. Če vnaprej vemo, kaj bomo kuhali, lažje kupimo ustrezne količine in se izognemo nepotrebnim nakupom. Prednost imajo lahko tudi jedi, ki jih pripravimo za več obrokov, sezonske sestavine in živila, uporabna v različnih receptih. Iz ostankov pečene zelenjave lahko denimo naslednji dan pripravimo juho, iz kuhanega riža novo jed, iz zrelega sadja pa sladico. Takšno načrtovanje ne pomeni odrekanja. Predvsem pomeni predvsem manj zavržene hrane, manj nepotrebnih nakupov in manj vsakodnevnega razmišljanja, kaj bomo pripravili za kosilo. Doma skupaj obeduje skoraj tri četrtine prebivalcev, fenomen Masterchef in preveč stresa, da bi še kuhali Se spomnite časov, ko je bilo skupno družinsko kosilo skoraj samoumevno? Danes se ob različnih delovnikih, šolskih obveznostih in hitrem tempu življenja pogosto zdi, da je za skupno mizo vse težje najti čas. Toda novejši podatki kažejo zanimiv premik. Po podatkih raziskave TGI Mediana, doma pogosto skupaj obeduje 73,5 odstotka prebivalcev, starih od 15 do 75 let. To je skoraj pet odstotnih točk več kot leto prej. Povečuje se tudi zanimanje za kulinarične vsebine. Delež uporabnikov družbenih omrežij, ki spremljajo profile zaradi receptov in kuharskih idej, se je z 24,8 odstotka povečal na 29,7 odstotka. Za kuhanje oziroma peko se po isti raziskavi zanima 65 odstotkov prebivalcev. Kuhanje je postalo prava zabava. Na televiziji spremljamo tekmovalce MasterChefa, na Instagramu in TikToku občudujemo domiselne recepte, na YouTubu pa lahko v nekaj minutah poiščemo navodila za pripravo skoraj katerekoli jedi. A zakaj se ljudje kljub zanimanju za kuharske vsebine pogosto ne lotijo kuhanja? Britanska raziskava, ki jo je predstavil Samsung, ponuja zanimiv odgovor. Kar 39 odstotkom vprašanih se zdi priprava jedi iz osnovnih sestavin prezahtevna oziroma preveč zamudna, 38 odstotkov pa se jih kuhanju izogiba zaradi stresa. Kuhinja torej za marsikoga ni prostor sprostitve in ustvarjalnosti, temveč še ena vsakodnevna obveznost, za katero ob sodobnem tempu življenja zmanjkuje časa, energije ali samozavesti. Kljub temu je kar 86 odstotkov vprašanih menilo, da je priprava hrane iz osnovnih sestavin pomembna življenjska spretnost. Najdražja hrana je tista, ki jo zavržemo Ob razpravah o cenah hrane in možnostih prihranka pogosto spregledamo še en pomemben strošek: živila, ki jih kupimo, a jih nikoli ne pojemo. Po najnovejših podatkih Statističnega urada RS je v Sloveniji leta 2025 nastalo kar 170.947 ton odpadne hrane, dva odstotka več kot leto prej. Največ, 75.494 ton oziroma 44 odstotkov vse odpadne hrane, je nastalo prav v gospodinjstvih. V gostinstvu in strežbi hrane je nastalo 54.870 ton oziroma 32 odstotkov, v proizvodnji hrane 25.093 ton oziroma 15 odstotkov, v distribuciji in trgovini z živili pa 15.490 ton oziroma devet odstotkov. Pri tem je pomembno razlikovati med neužitnimi ostanki, kot so olupki, kosti in jajčne lupine, ter hrano, ki bi jo lahko pojedli. Po oceni SURS je bilo od skupno skoraj 171.000 ton odpadne hrane kar 36 odstotkov oziroma približno 61.000 ton še užitne. V slovenskih gospodinjstvih je posameznik lani v povprečju zavrgel 35 kilogramov hrane, od tega približno 12 kilogramov še užitne. To pomeni kilogram užitne hrane na mesec. Pri štiričlanski družini bi ob enakem povprečju to pomenilo približno 140 kilogramov zavržene hrane na leto, od tega 48 kilogramov takšne, ki bi jo lahko pojedli. In koliko denarja to pomeni? Enotnega odgovora ni, saj kilogram kruha, krompirja, zelenjave ali mesa nima enake vrednosti. Toda jasno je, da z vsakim zavrženim užitnim živilom zavržemo tudi denar, ki smo ga zanj odšteli. Še posebej zanimivo je, da količina odpadne hrane kljub vse večji pozornosti do cen in premišljenega nakupovanja še vedno raste. V gospodinjstvih je je lani nastalo za tri odstotke več kot leta 2024. Prav zato je lahko načrtovanje obrokov eden najučinkovitejših načinov zmanjševanja stroškov prehrane - ob nakupovalnem seznamu, ustreznem shranjevanju živil in tudi primerjanju cen med različnimi ponudniki.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-31T06:21:16
- source
- 24ur
- title
- Isto kosilo za 3,6 ali 19 evrov? Se splača kuhati in ali je hrana res tako draga?
- url
- https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/isto-kosilo-za-36-ali-19-evrov-se-splaca-kuhati-in-kako-draga-je-zares-hrana.html
- article order
- 2
- body
- Cene življenjskih potrebščin so bile oktobra v medletni primerjavi višje za 3,3 odstotka, je objavil statistični urad. Medletna inflacije je tako ostala na enaki ravni kot septembra. Tudi tokrat so jo poganjale predvsem višje cene energentov. V mesečni primerjavi se cene niso spreminjale. Največ, 1,1 odstotne točke, so tako k medletni inflaciji prispevale podražitve v skupini stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva, kjer so se cene dvignile za 8,6 odstotka. Z 0,9 odstotne točke so sledile višje cene v skupini prevoz (+5,9 odstotka). Po 0,3 odstotne točke so dodale podražitve alkoholnih pijač in tobaka (+5,0 odstotka) in višje cene v skupinah restavracije in nastanitvene storitve (+3,5 odstotka) ter rekreacija, šport in kultura (+2,7 odstotka). Cene v skupini hrana in brezalkoholne pijače so bile medtem medletno višje le za 0,7 odstotka. Storitve so se oktobra podražile v povprečju za 3,7 odstotka, blago pa za 3,2 odstotka. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 5,3 odstotka, upadle pa so cene trajnega blaga, namreč za 2,1 odstotka, in poltrajnega blaga, za 0,1 odstotka. Cene življenjskih potrebščin ostajajo enako kot prejšnji mesec V primerjavi s septembrom so cene življenjskih potrebščin v povprečju ostale na enaki ravni. K temu so največ pripomogli počitniški paketi, ki so se pocenili za 12,2 odstotka, kar je mesečno rast cen blažilo za 0,5 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke so k ublažitvi mesečne inflacije prispevale še nižje cene nastanitvenih storitev (-5,8 odstotka) in nakupa vozil (-1,8 odstotka). V zadnjem mesecu podražitev hrane Po drugi strani se je v zadnjem mesecu podražila hrana, namreč za 1,8 odstotka, kar je mesečno inflacijo okrepilo za 0,3 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke vpliva na inflacijo so imele še višje cene oblačil (+2,0 odstotka), pohištva, stanovanjske opreme in preprog (+1,9 odstotka), izdelkov za delovanje in vzdrževanje osebnih prevoznih sredstev (za 1,2 odstotka) ter preostale oktobrske podražitve. Precej višja je inflacija po harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU. Po tem kazalniku je bila medletna rast cen oktobra pri 3,8 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke več kot septembra. Mesečna rast cen je znašala 0,2 odstotka. Cene storitev so bile po harmoniziranem indeksu oktobra medletno v povprečju višje za 3,9 odstotka in cene blaga za 3,8 odstotka. Blago dnevne porabe se je podražilo za 6,4 odstotka, medtem ko sta se trajno in poltrajno blago pocenila - prvo za 2,2 odstotka in drugo za 0,1 odstotka. Od začetka leta so se cene v Sloveniji prav tako dvignile za 3,3 odstotka, po harmoniziranem indeksu pa za 3,8 odstotka. V letošnjih desetih mesecih skupaj pa so bile cene glede na enako obdobje lani višje za 3,1 oz. 3,3 odstotka, so še objavili statistiki. Inflacija bo po napovedih povišana ostala dlje časa Inflacija bo po napovedih povišana ostala dlje časa, še posebej če se bodo učinki dražjih energentov v večji meri začeli prelivati v druge sektorje. Domače in mednarodne ustanove so tako v zadnjih tednih vse zvišale napovedi inflacije za Slovenijo, GZS ocenjuje, da bo rast cen tudi prihodnje leto ostala nad tremi odstotki in se šele v 2028 začela gibati proti dvema odstotkoma. Slovenska inflacija je trenutno nekje na povprečju evrskega območja. Prva ocena oktobrske evrske inflacije bo sicer znana prihodnji teden.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-30T11:44:09
- source
- Dnevnik
- title
- Inflacija v Sloveniji oktobra ostaja enaka kot septembra
- url
- https://www.dnevnik.si/novice/posel/inflacija-v-sloveniji-oktobra-ostaja-enaka-kot-septembra-2837458/
- article order
- 7
- body
- Cene so bile oktobra v povprečju za 3,3 odstotka višje kot pred letom. Največji pritisk na gospodinjske proračune še naprej prihaja iz stroškov bivanja in prevoza. V primerjavi s septembrom se skupna raven cen ni spremenila, vendar so se za tem povprečjem skrivale precejšnje razlike: hrana se je podražila, počitnice pa pocenile. Nespremenjena inflacija še ne pomeni, da se je življenje pocenilo. Oktobrska letna stopnja je ostala enaka septembrski, kar pomeni, da so bile cene še vedno za 3,3 odstotka višje kot oktobra lani. Za lažjo predstavo: za enako košarico izdelkov in storitev, ki je pred letom stala 100 evrov, bi bilo letos v povprečju treba odšteti 103,30 evra. Posamezno gospodinjstvo lahko občuti večjo ali manjšo podražitev, odvisno od tega, za kaj porabi največ denarja. Po podatkih statističnega urada, ki jih povzemajo Finance, so k letni inflaciji največ prispevali višji stroški bivanja in prevoza. To sta skupini izdatkov, ki se jima večina gospodinjstev težko izogne. Bivanje in prevoz najbolj dražita življenje V skupini, ki zajema stanovanje, vodo, elektriko, plin in druga goriva, so bile cene za 8,6 odstotka višje kot pred letom. Ta skupina je k skupni 3,3-odstotni inflaciji prispevala 1,1 odstotne točke oziroma približno tretjino. To ne pomeni, da se je vsak račun za elektriko ali vodo povečal za 8,6 odstotka. Gre za povprečno spremembo cen različnih izdelkov in storitev v tej skupini. Prevoz se je v enem letu podražil za 5,9 odstotka in k inflaciji prispeval še 0,9 odstotne točke. Skupaj sta ti dve skupini po zaokroženih podatkih povzročili približno tri petine celotne letne rasti cen. Dražje so bile tudi alkoholne pijače in tobak, restavracije in nastanitve ter rekreacija, šport in kultura. Koliko so se cene zvišale v enem letu Graf prikazuje podražitve posameznih skupin, ne njihovega prispevka k skupni inflaciji. Ta je odvisen tudi od tega, kolikšen del porabe gospodinjstva namenjajo posamezni skupini. Hrana dražja, počitnice cenejše Na mesečni ravni je bila slika drugačna. Oktobra so cene v povprečju ostale enake kot septembra, ker so se podražitve in pocenitve med seboj izravnale. Hrana se je v enem mesecu podražila za 1,8 odstotka. To je skupno mesečno rast cen povečalo za 0,3 odstotne točke. Dražja so bila tudi oblačila, pohištvo in stanovanjska oprema ter uporaba osebnih prevoznih sredstev. V nasprotno smer so delovale nižje cene počitnic. Počitniški paketi so bili za 12,2 odstotka cenejši kot septembra, kar je skupno mesečno rast cen znižalo za pol odstotne točke. Nastanitvene storitve so se pocenile za 5,8 odstotka, nakup vozil pa za 1,8 odstotka. Prav tu je razlog, da lahko uradni podatek o nespremenjenih cenah odstopa od občutka ob vsakodnevnih nakupih. Gospodinjstvu, ki oktobra ni kupilo počitniškega paketa ali avtomobila, pocenitve na teh področjih niso neposredno olajšale izdatkov za hrano. Kaj se je oktobra podražilo in kaj pocenilo Spremembe cen v primerjavi s septembrom 2026. Negativna vrednost pomeni pocenitev. Najbolj se draži blago za sprotno porabo Razlike so opazne tudi med vrstami nakupov. Storitve so bile oktobra v povprečju za 3,7 odstotka dražje kot pred letom, blago pa za 3,2 odstotka. Pri blagu za vsakodnevno oziroma sprotno porabo je letna podražitev dosegla 5,3 odstotka. Cene trajnega blaga so bile medtem za 2,1 odstotka nižje, poltrajnega pa za 0,1 odstotka. Za družinski proračun je pomembno, kako pogosto nastane posamezen strošek. Hrano in druge izdelke za sprotno porabo kupujemo redno, večje nakupe pa lahko pogosto odložimo. Zato pocenitev izdelka, ki ga gospodinjstvo trenutno ne potrebuje, težko odtehta dražje vsakodnevne nakupe. Zakaj se pojavljata dve številki inflacije Poleg domačega merila statistični urad objavlja še evropsko primerljiv podatek. Po njem je bila oktobrska letna inflacija 3,8-odstotna, septembra pa 3,7-odstotna. Merili se razlikujeta predvsem po tem, katero porabo zajemata in kakšno težo pripisujeta posameznim izdatkom. Evropsko primerljivi indeks omogoča primerjavo med državami, zato se uporablja tudi pri spremljanju inflacije v evrskem območju. Septembrska objava SURS potrjuje, da je domača letna inflacija takrat znašala 3,3 odstotka, evropsko primerljiva pa 3,7 odstotka. Oktobra je tako prvo merilo ostalo nespremenjeno, drugo pa se je nekoliko zvišalo. Energija ostaja pomemben dejavnik Banka Slovenije v oktobrskem poročilu ugotavlja, da so letošnjo rast cen okrepili predvsem energenti. Ob tem navaja, da je znižanje dajatev na pogonska goriva deloma ublažilo njihov vpliv na končne cene. Po junijski napovedi banke naj bi povprečna letna inflacija po evropsko primerljivem merilu letos dosegla 3,6 odstotka. Povprečna letna inflacija sicer ni isto kot oktobrska letna stopnja: prva primerja povprečno raven cen v celotnem letu s prejšnjim letom, druga pa samo oktober z lanskim oktobrom. Zadnji podatki gospodinjstvom prinašajo predvsem sporočilo, da se rast cen še ni ustavila. Skupno mesečno povprečje je ostalo mirno, toda hrana se je podražila, stroški bivanja in prevoza pa ostajajo občutno višji kot pred letom.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-30T14:13:54
- source
- Domovina
- title
- Inflacija ostaja pri 3,3 odstotka, hrana oktobra dražja
- url
- https://www.domovina.je/inflacija-ostaja-pri-3-3-odstotka-hrana-oktobra-drazja
- article order
- 7
- body
- Slovenija, 2. oktober 2026 - Življenjske potrebščine so bile oktobra v povprečju za 3,3 % dražje kot pred enim letom, na mesečni ravni pa so njihove cene v povprečju ostale nespremenjene, sporoča Statistični urad. Na letno rast cen najbolj vplivale podražitve v skupini stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva Cene življenjskih potrebščin so se oktobra na letni ravni zvišale za 3,3 %. V istem mesecu lani je bila letna stopnja inflacije 3,1-odstotna. Storitve so se podražile v povprečju za 3,7 % in blago za 3,2 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 5,3 %, upadle pa so cene trajnega (za 2,1 %) in poltrajnega blaga (za 0,1 %). Največ, 1,1 odstotne točke, so k inflaciji prispevale podražitve v skupini stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva (za 8,6 %). Z 0,9 odstotne točke so sledile višje cene v skupini prevoz (za 5,9 %). Po 0,3 odstotne točke so dodale podražitve alkoholnih pijač in tobaka (za 5,0 %) in višje cene v skupinah restavracije in nastanitvene storitve (za 3,5 %) ter rekreacija, šport in kultura (za 2,7 %). Na mesečni ravni cene v povprečju nespremenjene V primerjavi s septembrom so cene življenjskih potrebščin v povprečju ostale na enaki ravni. Počitniški paketi so se pocenili za 12,2 %, kar je rast cen potisnilo navzdol za 0,5 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke so k ublažitvi mesečne inflacije prispevale še nižje cene nastanitvenih storitev za 5,8 % in nakupa vozil za 1,8 %. Po drugi strani se je v zadnjem mesecu podražila hrana za 1,8 %, kar je inflacijo dvignilo za 0,3 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke vpliva na inflacijo so imele še višje cene oblačil (za 2,0 %), pohištva, stanovanjske opreme in preprog (za 1,9 %), delovanja osebnih prevoznih sredstev (za 1,2 %) ter preostale oktobrske podražitve. Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila oktobra 3,8-odstotna (pred enim letom 3,1-odstotna). Mesečna rast cen je znašala 0,2 %. Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 3,9 % in cene blaga za 3,8 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 6,4 %, medtem ko sta se trajno in poltrajno blago pocenila - prvo za 2,2 % in drugo za 0,1 %. Podatki o inflaciji za vse članice EU so na voljo za september 2026 in dostopni na tej povezavi. Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila septembra v članicah EMU 3,8-odstotna (mesec prej 3,2-odstotna) in v članicah EU prav tako 3,8-odstotna (mesec prej 3,2-odstotna). Najnižjo so izmerili na Švedskem (1,0-odstotno), najvišjo pa v Romuniji (6,5-odstotno); v Sloveniji je znašala 3,7 %./LN/Vir za objavo SURS/ Gibanje cen življenjskih potrebščin, Slovenija Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin v stopnjah rasti, Slovenija
- language
- slv
- published at
- 2026-11-01T23:04:12
- source
- ljnovice.si
- title
- Cene življenjskih potrebščin na letni ravni višje za 3,3 %, na oktobra nespremenjene
- url
- https://ljnovice.si/2026/11/02/cene-zivljenjskih-potrebscin-na-letni-ravni-visje-za-33-na-oktobra-nespremenjene/
- article order
- 5
- body
- Življenjske potrebščine so bile oktobra v povprečju za 3,3 % dražje kot pred enim letom, na mesečni ravni pa so njihove cene v povprečju ostale nespremenjene. Na letno rast cen najbolj vplivale podražitve v skupini stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva Cene življenjskih potrebščin so se oktobra na letni ravni zvišale za 3,3 %. V istem mesecu lani je bila letna stopnja inflacije 3,1-odstotna. Storitve so se podražile v povprečju za 3,7 % in blago za 3,2 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 5,3 %, upadle pa so cene trajnega (za 2,1 %) in poltrajnega blaga (za 0,1 %). Največ, 1,1 odstotne točke, so k inflaciji prispevale podražitve v skupini stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva (za 8,6 %). Z 0,9 odstotne točke so sledile višje cene v skupini prevoz (za 5,9 %). Po 0,3 odstotne točke so dodale podražitve alkoholnih pijač in tobaka (za 5,0 %) in višje cene v skupinah restavracije in nastanitvene storitve (za 3,5 %) ter rekreacija, šport in kultura (za 2,7 %). Na mesečni ravni cene v povprečju nespremenjene V primerjavi s septembrom so cene življenjskih potrebščin v povprečju ostale na enaki ravni. Počitniški paketi so se pocenili za 12,2 %, kar je rast cen potisnilo navzdol za 0,5 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke so k ublažitvi mesečne inflacije prispevale še nižje cene nastanitvenih storitev za 5,8 % in nakupa vozil za 1,8 %. Po drugi strani se je v zadnjem mesecu podražila hrana za 1,8 %, kar je inflacijo dvignilo za 0,3 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke vpliva na inflacijo so imele še višje cene oblačil (za 2,0 %), pohištva, stanovanjske opreme in preprog (za 1,9 %), delovanja osebnih prevoznih sredstev (za 1,2 %) ter preostale oktobrske podražitve. Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila oktobra 3,8-odstotna (pred enim letom 3,1-odstotna). Mesečna rast cen je znašala 0,2 %. Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 3,9 % in cene blaga za 3,8 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 6,4 %, medtem ko sta se trajno in poltrajno blago pocenila - prvo za 2,2 % in drugo za 0,1 %. Podatki o inflaciji za vse članice EU so na voljo za september 2026 in dostopni na tej povezavi. Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila septembra v članicah EMU 3,8-odstotna (mesec prej 3,2-odstotna) in v članicah EU prav tako 3,8-odstotna (mesec prej 3,2-odstotna). Najnižjo so izmerili na Švedskem (1,0-odstotno), najvišjo pa v Romuniji (6,5-odstotno); v Sloveniji je znašala 3,7 %. Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.
- language
- slv
- published at
- 2026-10-30T09:43:38
- source
- Slovenia - Statistical Office
- title
- Cene življenjskih potrebščin na letni ravni višje za 3,3 %, na mesečni nespremenjene
- url
- https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/14703
- source scope
- analyzed source count
- 7
- omitted articles
- omitted source count
- 0
- total source count
- 7