Minister Šircelj in Fiskalni svet o javnofinančnih učinkih interventnega zakona 2.11.2026
Minister za finance Andrej Šircelj je predstavil nove izračune javnofinančnih učinkov interventnega zakona, o katerem bodo volivci odločali na referendumu 6. decembra. Medtem ko ministrstvo po dinamični metodi ocenjuje letni izpad prihodkov na 647 milijonov evrov, Fiskalni svet opozarja na znatno višji primanjkljaj, ki bi v letu 2027 lahko dosegel 1,2 milijarde evrov. Obe strani se strinjata, da bi zakon zahteval prilagoditve javnih financ za ohranitev fiskalnega pravila. Minister Šircelj zagotavlja, da uveljavitev zakona ne bo ogrozila socialne države ali javnih storitev, saj namerava vlada primanjkljaj pokriti s proračunskimi sredstvi, optimizacijo poslovanja v javnem sektorju, strožjim nadzorom nad transferji in bolezninami ter zamikom nekaterih zdravstvenih investicij. Fiskalni svet ostaja skeptičen glede zmožnosti pokritja tako visokega primanjkljaja zgolj z optimizacijo, vlada pa v primeru potrditve zakona napoveduje rebalans proračuna za leto 2027.
Infografika
Analiza trditev
| Trditev | Ključne razlike | STA | Delo | Mladina | Dnevnik | Večer | Žurnal24 | Svet24 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Uveljavitev zakona bi zahtevala referendum, ki je predviden 6. decembra. | Nekateri viri navajajo točen datum, drugi le december ali nič. | Da: Članek navaja referendum 6. decembra. | Da: Članek potrjuje referendum 6. decembra. | Ni omenjeno | Delno: Članek navaja, da bo o zakonu decembra potekal referendum. | Delno: Omenjen je decembrski referendum, a ne točen datum. | Da: Članek navaja datum referenduma. | Delno: Referendum je omenjen, datum 6. december pa ne. |
| Ministrstvo namerava manko pokrivati z optimizacijo javnega sektorja, uskladitvijo evidenc upravičencev do transferjev in zamikom nekaterih investicij. | Večina virov ukrepe potrjuje, dva le delno, STA ne omenja. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja te ukrepe za pokritje manka. | Da: Članek navaja optimizacijo, prečiščevanje evidenc in zamik investicij. | Delno: Omenja optimizacijo, reze v transferje in zamik investicij v zdravstvu. | Da: Članek navaja te ukrepe za pokrivanje manka. | Delno: Omenjena je optimizacija in zamik investicij, ostalo ni navedeno. | Da: Minister je naštel te ukrepe za pokrivanje manka. |
| Šircelj zagotavlja, da bodo po uveljavitvi zakona pokojnine redno izplačane, zdravstvene storitve pa nespremenjene. | Večina virov trditev podpira, Delo je ne omenja, STA in Mladina le delno. | Delno: Minister zagotavlja, da ne bo omejevanja javnih storitev. | Ni omenjeno | Delno: Šircelj je zatrdil, da ne bo izpadla nobena javna storitev. | Da: Minister je to izrecno zagotovil v svoji izjavi. | Da: Minister zagotavlja redne pokojnine in nespremenjene storitve. | Da: Minister je to izjavil na novinarski konferenci. | Da: Minister je podal to zagotovilo glede pokojnin in storitev. |
| Za ohranitev primanjkljaja pod tremi odstotki BDP bi bilo po ocenah ministrstva treba zagotoviti približno 300 do 350 milijonov evrov prihrankov. | Nekateri viri navajajo 300, drugi 350 milijonov evrov. | Ni omenjeno | Delno: Članek navaja, da bi bilo potrebnih vsaj 300 milijonov evrov. | Ni omenjeno | Da: Minister je navedel, da bi za to potrebovali okoli 350 milijonov evrov. | Da: Članek navaja te številke za doseganje cilja 2,9 % BDP. | Delno: Članek omenja potrebo po okrog 300 milijonov evrov prihrankov. | Da: Minister je navedel ta znesek za znižanje primanjkljaja na 2,9 %. |
| Kritiki ministrstvu očitajo, da predpostavke njegovega dinamičnega izračuna niso dovolj transparentne in so lahko nerealistične. | Mladina eksplicitno potrjuje očitke, drugi viri le delno ali nič. | Ni omenjeno | Delno: Članek omenja razlike v izračunih in nejasnosti glede upoštevanja podatkov, a ne navaja eksplicitnih očitkov kritikov. | Da: Članek navaja, da ministrstvo predpostavk ne razkriva in so nerealistične. | Delno: Fiskalni svet opozarja, da ukrepi niso transparentno predstavljeni. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Minister Andrej Šircelj ocenjuje, da bi interventni zakon po dinamični metodi povzročil približno 647 milijonov evrov letnega javnofinančnega izpada. | Šest virov navaja oceno, Svet24 piše 640 mio, dva pa jo izpuščata. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da ministrstvo govori o 647-milijonskem vplivu. | Da: Članek navaja, da Šircljeva ekipa napoveduje 647 milijonov evrov izpada. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja točno to številko in metodo. | Da: Članek navaja to oceno ministrstva za finance. | Delno: Članek navaja 640 milijonov evrov, ne 647 milijonov. |
| Fiskalni svet ocenjuje, da bi zakon leta 2027 povečal javnofinančni primanjkljaj za približno 1,2 milijarde evrov oziroma 1,5 odstotka BDP. | Nekateri viri oceno potrjujejo v celoti, Mladina le delno, trije pa je ne omenjajo. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje to oceno fiskalnega sveta za leto 2027. | Delno: Članek navaja 1,2 milijarde evrov izpada, a ne omenja 1,5 % BDP. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja to oceno fiskalnega sveta. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja te ocene fiskalnega sveta za leto 2027. |
| Vlada naj bi iz proračuna pokrila celoten izpad pokojninske blagajne, ocenjen na približno 369 milijonov evrov, ter tudi izpad zdravstvene blagajne. | Delo, Večer, Žurnal24 potrjujejo; Svet24 delno; ostali ne omenjajo. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da bo proračun pokril 369 milijonov izpada v pokojninski in nekaj nižji izpad v zdravstveni blagajni. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje pokritje izpada obeh blagajn iz proračuna. | Da: Članek potrjuje pokritje izpada obeh blagajn. | Delno: Omenjeno je pokrivanje iz proračuna, a znesek 369 milijonov ni naveden. |
| Ministrstvo za finance statični učinek zakona ocenjuje na približno 848 milijonov evrov. | Štirje viri številko navajajo, trije pa je ne omenjajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Minister je navedel, da bo zakon državo stal 848 milijonov evrov. | Da: Članek navaja točno to številko za statično oceno. | Da: Članek navaja to statično oceno ministrstva. | Da: Minister Šircelj je potrdil to statično oceno ministrstva. |
| Fiskalni svet opozarja, da pozitivni učinki zakona na gospodarsko rast ne bi v celoti nadomestili neposrednega poslabšanja javnih financ niti v približno desetih letih. | Delo navaja delno nadomestilo, Svet24 potrjuje, drugi ne omenjajo. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da bi učinki v desetih letih nadomestili le okoli polovico poslabšanja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje to opozorilo fiskalnega sveta. |
| Razvojna oziroma socialna kapica bi po oceni fiskalnega sveta povzročila približno 265 milijonov evrov izpada socialnih blagajn. | Delo in Mladina navajata oceno, drugi viri je ne omenjajo. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja točno to oceno fiskalnega sveta. | Da: Članek navaja oceno fiskalnega sveta o 265 milijonih evrov izpada. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Ministrstvo ocenjuje, da bi bil končni učinek razvojne kapice zaradi dodatnih davčnih prihodkov približno 103 milijone evrov. | Le Mladina omenja 103 milijone evrov; drugi viri tega ne navajajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da bi bil končni učinek kapice 103 milijone evrov. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
claims
- Uveljavitev zakona bi zahtevala referendum, ki je predviden 6. decembra.
- Ministrstvo namerava manko pokrivati z optimizacijo javnega sektorja, uskladitvijo evidenc upravičencev do transferjev in zamikom nekaterih investicij.
- Šircelj zagotavlja, da bodo po uveljavitvi zakona pokojnine redno izplačane, zdravstvene storitve pa nespremenjene.
- Za ohranitev primanjkljaja pod tremi odstotki BDP bi bilo po ocenah ministrstva treba zagotoviti približno 300 do 350 milijonov evrov prihrankov.
- Kritiki ministrstvu očitajo, da predpostavke njegovega dinamičnega izračuna niso dovolj transparentne in so lahko nerealistične.
- Minister Andrej Šircelj ocenjuje, da bi interventni zakon po dinamični metodi povzročil približno 647 milijonov evrov letnega javnofinančnega izpada.
- Fiskalni svet ocenjuje, da bi zakon leta 2027 povečal javnofinančni primanjkljaj za približno 1,2 milijarde evrov oziroma 1,5 odstotka BDP.
- Vlada naj bi iz proračuna pokrila celoten izpad pokojninske blagajne, ocenjen na približno 369 milijonov evrov, ter tudi izpad zdravstvene blagajne.
- Ministrstvo za finance statični učinek zakona ocenjuje na približno 848 milijonov evrov.
- Fiskalni svet opozarja, da pozitivni učinki zakona na gospodarsko rast ne bi v celoti nadomestili neposrednega poslabšanja javnih financ niti v približno desetih letih.
- Razvojna oziroma socialna kapica bi po oceni fiskalnega sveta povzročila približno 265 milijonov evrov izpada socialnih blagajn.
- Ministrstvo ocenjuje, da bi bil končni učinek razvojne kapice zaradi dodatnih davčnih prihodkov približno 103 milijone evrov.
key differences
- Fiskalni svet ocenjuje, da bi zakon leta 2027 povečal javnofinančni primanjkljaj za približno 1,2 milijarde evrov oziroma 1,5 odstotka BDP.
- Nekateri viri oceno potrjujejo v celoti, Mladina le delno, trije pa je ne omenjajo.
- Fiskalni svet opozarja, da pozitivni učinki zakona na gospodarsko rast ne bi v celoti nadomestili neposrednega poslabšanja javnih financ niti v približno desetih letih.
- Delo navaja delno nadomestilo, Svet24 potrjuje, drugi ne omenjajo.
- Kritiki ministrstvu očitajo, da predpostavke njegovega dinamičnega izračuna niso dovolj transparentne in so lahko nerealistične.
- Mladina eksplicitno potrjuje očitke, drugi viri le delno ali nič.
- Minister Andrej Šircelj ocenjuje, da bi interventni zakon po dinamični metodi povzročil približno 647 milijonov evrov letnega javnofinančnega izpada.
- Šest virov navaja oceno, Svet24 piše 640 mio, dva pa jo izpuščata.
- Ministrstvo namerava manko pokrivati z optimizacijo javnega sektorja, uskladitvijo evidenc upravičencev do transferjev in zamikom nekaterih investicij.
- Večina virov ukrepe potrjuje, dva le delno, STA ne omenja.
- Ministrstvo ocenjuje, da bi bil končni učinek razvojne kapice zaradi dodatnih davčnih prihodkov približno 103 milijone evrov.
- Le Mladina omenja 103 milijone evrov; drugi viri tega ne navajajo.
- Ministrstvo za finance statični učinek zakona ocenjuje na približno 848 milijonov evrov.
- Štirje viri številko navajajo, trije pa je ne omenjajo.
- Razvojna oziroma socialna kapica bi po oceni fiskalnega sveta povzročila približno 265 milijonov evrov izpada socialnih blagajn.
- Delo in Mladina navajata oceno, drugi viri je ne omenjajo.
- Uveljavitev zakona bi zahtevala referendum, ki je predviden 6. decembra.
- Nekateri viri navajajo točen datum, drugi le december ali nič.
- Vlada naj bi iz proračuna pokrila celoten izpad pokojninske blagajne, ocenjen na približno 369 milijonov evrov, ter tudi izpad zdravstvene blagajne.
- Delo, Večer, Žurnal24 potrjujejo; Svet24 delno; ostali ne omenjajo.
- Za ohranitev primanjkljaja pod tremi odstotki BDP bi bilo po ocenah ministrstva treba zagotoviti približno 300 do 350 milijonov evrov prihrankov.
- Nekateri viri navajajo 300, drugi 350 milijonov evrov.
- Šircelj zagotavlja, da bodo po uveljavitvi zakona pokojnine redno izplačane, zdravstvene storitve pa nespremenjene.
- Večina virov trditev podpira, Delo je ne omenja, STA in Mladina le delno.
source analyses
- Delo
- Fiskalni svet ocenjuje, da bi zakon leta 2027 povečal javnofinančni primanjkljaj za približno 1,2 milijarde evrov oziroma 1,5 odstotka BDP.
- Da: Članek potrjuje to oceno fiskalnega sveta za leto 2027.
- Fiskalni svet opozarja, da pozitivni učinki zakona na gospodarsko rast ne bi v celoti nadomestili neposrednega poslabšanja javnih financ niti v približno desetih letih.
- Da: Članek navaja, da bi učinki v desetih letih nadomestili le okoli polovico poslabšanja.
- Kritiki ministrstvu očitajo, da predpostavke njegovega dinamičnega izračuna niso dovolj transparentne in so lahko nerealistične.
- Delno: Članek omenja razlike v izračunih in nejasnosti glede upoštevanja podatkov, a ne navaja eksplicitnih očitkov kritikov.
- Minister Andrej Šircelj ocenjuje, da bi interventni zakon po dinamični metodi povzročil približno 647 milijonov evrov letnega javnofinančnega izpada.
- Da: Članek navaja, da ministrstvo govori o 647-milijonskem vplivu.
- Ministrstvo namerava manko pokrivati z optimizacijo javnega sektorja, uskladitvijo evidenc upravičencev do transferjev in zamikom nekaterih investicij.
- Da: Članek navaja te ukrepe za pokritje manka.
- Ministrstvo ocenjuje, da bi bil končni učinek razvojne kapice zaradi dodatnih davčnih prihodkov približno 103 milijone evrov.
- Ni omenjeno
- Ministrstvo za finance statični učinek zakona ocenjuje na približno 848 milijonov evrov.
- Ni omenjeno
- Razvojna oziroma socialna kapica bi po oceni fiskalnega sveta povzročila približno 265 milijonov evrov izpada socialnih blagajn.
- Da: Članek navaja točno to oceno fiskalnega sveta.
- Uveljavitev zakona bi zahtevala referendum, ki je predviden 6. decembra.
- Da: Članek potrjuje referendum 6. decembra.
- Vlada naj bi iz proračuna pokrila celoten izpad pokojninske blagajne, ocenjen na približno 369 milijonov evrov, ter tudi izpad zdravstvene blagajne.
- Da: Članek navaja, da bo proračun pokril 369 milijonov izpada v pokojninski in nekaj nižji izpad v zdravstveni blagajni.
- Za ohranitev primanjkljaja pod tremi odstotki BDP bi bilo po ocenah ministrstva treba zagotoviti približno 300 do 350 milijonov evrov prihrankov.
- Delno: Članek navaja, da bi bilo potrebnih vsaj 300 milijonov evrov.
- Šircelj zagotavlja, da bodo po uveljavitvi zakona pokojnine redno izplačane, zdravstvene storitve pa nespremenjene.
- Ni omenjeno
- Dnevnik
- Fiskalni svet ocenjuje, da bi zakon leta 2027 povečal javnofinančni primanjkljaj za približno 1,2 milijarde evrov oziroma 1,5 odstotka BDP.
- Ni omenjeno
- Fiskalni svet opozarja, da pozitivni učinki zakona na gospodarsko rast ne bi v celoti nadomestili neposrednega poslabšanja javnih financ niti v približno desetih letih.
- Ni omenjeno
- Kritiki ministrstvu očitajo, da predpostavke njegovega dinamičnega izračuna niso dovolj transparentne in so lahko nerealistične.
- Delno: Fiskalni svet opozarja, da ukrepi niso transparentno predstavljeni.
- Minister Andrej Šircelj ocenjuje, da bi interventni zakon po dinamični metodi povzročil približno 647 milijonov evrov letnega javnofinančnega izpada.
- Ni omenjeno
- Ministrstvo namerava manko pokrivati z optimizacijo javnega sektorja, uskladitvijo evidenc upravičencev do transferjev in zamikom nekaterih investicij.
- Delno: Omenja optimizacijo, reze v transferje in zamik investicij v zdravstvu.
- Ministrstvo ocenjuje, da bi bil končni učinek razvojne kapice zaradi dodatnih davčnih prihodkov približno 103 milijone evrov.
- Ni omenjeno
- Ministrstvo za finance statični učinek zakona ocenjuje na približno 848 milijonov evrov.
- Da: Minister je navedel, da bo zakon državo stal 848 milijonov evrov.
- Razvojna oziroma socialna kapica bi po oceni fiskalnega sveta povzročila približno 265 milijonov evrov izpada socialnih blagajn.
- Ni omenjeno
- Uveljavitev zakona bi zahtevala referendum, ki je predviden 6. decembra.
- Delno: Članek navaja, da bo o zakonu decembra potekal referendum.
- Vlada naj bi iz proračuna pokrila celoten izpad pokojninske blagajne, ocenjen na približno 369 milijonov evrov, ter tudi izpad zdravstvene blagajne.
- Ni omenjeno
- Za ohranitev primanjkljaja pod tremi odstotki BDP bi bilo po ocenah ministrstva treba zagotoviti približno 300 do 350 milijonov evrov prihrankov.
- Da: Minister je navedel, da bi za to potrebovali okoli 350 milijonov evrov.
- Šircelj zagotavlja, da bodo po uveljavitvi zakona pokojnine redno izplačane, zdravstvene storitve pa nespremenjene.
- Da: Minister je to izrecno zagotovil v svoji izjavi.
- Mladina
- Fiskalni svet ocenjuje, da bi zakon leta 2027 povečal javnofinančni primanjkljaj za približno 1,2 milijarde evrov oziroma 1,5 odstotka BDP.
- Delno: Članek navaja 1,2 milijarde evrov izpada, a ne omenja 1,5 % BDP.
- Fiskalni svet opozarja, da pozitivni učinki zakona na gospodarsko rast ne bi v celoti nadomestili neposrednega poslabšanja javnih financ niti v približno desetih letih.
- Ni omenjeno
- Kritiki ministrstvu očitajo, da predpostavke njegovega dinamičnega izračuna niso dovolj transparentne in so lahko nerealistične.
- Da: Članek navaja, da ministrstvo predpostavk ne razkriva in so nerealistične.
- Minister Andrej Šircelj ocenjuje, da bi interventni zakon po dinamični metodi povzročil približno 647 milijonov evrov letnega javnofinančnega izpada.
- Da: Članek navaja, da Šircljeva ekipa napoveduje 647 milijonov evrov izpada.
- Ministrstvo namerava manko pokrivati z optimizacijo javnega sektorja, uskladitvijo evidenc upravičencev do transferjev in zamikom nekaterih investicij.
- Da: Članek navaja optimizacijo, prečiščevanje evidenc in zamik investicij.
- Ministrstvo ocenjuje, da bi bil končni učinek razvojne kapice zaradi dodatnih davčnih prihodkov približno 103 milijone evrov.
- Da: Članek navaja, da bi bil končni učinek kapice 103 milijone evrov.
- Ministrstvo za finance statični učinek zakona ocenjuje na približno 848 milijonov evrov.
- Ni omenjeno
- Razvojna oziroma socialna kapica bi po oceni fiskalnega sveta povzročila približno 265 milijonov evrov izpada socialnih blagajn.
- Da: Članek navaja oceno fiskalnega sveta o 265 milijonih evrov izpada.
- Uveljavitev zakona bi zahtevala referendum, ki je predviden 6. decembra.
- Ni omenjeno
- Vlada naj bi iz proračuna pokrila celoten izpad pokojninske blagajne, ocenjen na približno 369 milijonov evrov, ter tudi izpad zdravstvene blagajne.
- Ni omenjeno
- Za ohranitev primanjkljaja pod tremi odstotki BDP bi bilo po ocenah ministrstva treba zagotoviti približno 300 do 350 milijonov evrov prihrankov.
- Ni omenjeno
- Šircelj zagotavlja, da bodo po uveljavitvi zakona pokojnine redno izplačane, zdravstvene storitve pa nespremenjene.
- Delno: Šircelj je zatrdil, da ne bo izpadla nobena javna storitev.
- STA
- Fiskalni svet ocenjuje, da bi zakon leta 2027 povečal javnofinančni primanjkljaj za približno 1,2 milijarde evrov oziroma 1,5 odstotka BDP.
- Ni omenjeno
- Fiskalni svet opozarja, da pozitivni učinki zakona na gospodarsko rast ne bi v celoti nadomestili neposrednega poslabšanja javnih financ niti v približno desetih letih.
- Ni omenjeno
- Kritiki ministrstvu očitajo, da predpostavke njegovega dinamičnega izračuna niso dovolj transparentne in so lahko nerealistične.
- Ni omenjeno
- Minister Andrej Šircelj ocenjuje, da bi interventni zakon po dinamični metodi povzročil približno 647 milijonov evrov letnega javnofinančnega izpada.
- Ni omenjeno
- Ministrstvo namerava manko pokrivati z optimizacijo javnega sektorja, uskladitvijo evidenc upravičencev do transferjev in zamikom nekaterih investicij.
- Ni omenjeno
- Ministrstvo ocenjuje, da bi bil končni učinek razvojne kapice zaradi dodatnih davčnih prihodkov približno 103 milijone evrov.
- Ni omenjeno
- Ministrstvo za finance statični učinek zakona ocenjuje na približno 848 milijonov evrov.
- Ni omenjeno
- Razvojna oziroma socialna kapica bi po oceni fiskalnega sveta povzročila približno 265 milijonov evrov izpada socialnih blagajn.
- Ni omenjeno
- Uveljavitev zakona bi zahtevala referendum, ki je predviden 6. decembra.
- Da: Članek navaja referendum 6. decembra.
- Vlada naj bi iz proračuna pokrila celoten izpad pokojninske blagajne, ocenjen na približno 369 milijonov evrov, ter tudi izpad zdravstvene blagajne.
- Ni omenjeno
- Za ohranitev primanjkljaja pod tremi odstotki BDP bi bilo po ocenah ministrstva treba zagotoviti približno 300 do 350 milijonov evrov prihrankov.
- Ni omenjeno
- Šircelj zagotavlja, da bodo po uveljavitvi zakona pokojnine redno izplačane, zdravstvene storitve pa nespremenjene.
- Delno: Minister zagotavlja, da ne bo omejevanja javnih storitev.
- Svet24
- Fiskalni svet ocenjuje, da bi zakon leta 2027 povečal javnofinančni primanjkljaj za približno 1,2 milijarde evrov oziroma 1,5 odstotka BDP.
- Da: Članek navaja te ocene fiskalnega sveta za leto 2027.
- Fiskalni svet opozarja, da pozitivni učinki zakona na gospodarsko rast ne bi v celoti nadomestili neposrednega poslabšanja javnih financ niti v približno desetih letih.
- Da: Članek potrjuje to opozorilo fiskalnega sveta.
- Kritiki ministrstvu očitajo, da predpostavke njegovega dinamičnega izračuna niso dovolj transparentne in so lahko nerealistične.
- Ni omenjeno
- Minister Andrej Šircelj ocenjuje, da bi interventni zakon po dinamični metodi povzročil približno 647 milijonov evrov letnega javnofinančnega izpada.
- Delno: Članek navaja 640 milijonov evrov, ne 647 milijonov.
- Ministrstvo namerava manko pokrivati z optimizacijo javnega sektorja, uskladitvijo evidenc upravičencev do transferjev in zamikom nekaterih investicij.
- Da: Minister je naštel te ukrepe za pokrivanje manka.
- Ministrstvo ocenjuje, da bi bil končni učinek razvojne kapice zaradi dodatnih davčnih prihodkov približno 103 milijone evrov.
- Ni omenjeno
- Ministrstvo za finance statični učinek zakona ocenjuje na približno 848 milijonov evrov.
- Da: Minister Šircelj je potrdil to statično oceno ministrstva.
- Razvojna oziroma socialna kapica bi po oceni fiskalnega sveta povzročila približno 265 milijonov evrov izpada socialnih blagajn.
- Ni omenjeno
- Uveljavitev zakona bi zahtevala referendum, ki je predviden 6. decembra.
- Delno: Referendum je omenjen, datum 6. december pa ne.
- Vlada naj bi iz proračuna pokrila celoten izpad pokojninske blagajne, ocenjen na približno 369 milijonov evrov, ter tudi izpad zdravstvene blagajne.
- Delno: Omenjeno je pokrivanje iz proračuna, a znesek 369 milijonov ni naveden.
- Za ohranitev primanjkljaja pod tremi odstotki BDP bi bilo po ocenah ministrstva treba zagotoviti približno 300 do 350 milijonov evrov prihrankov.
- Da: Minister je navedel ta znesek za znižanje primanjkljaja na 2,9 %.
- Šircelj zagotavlja, da bodo po uveljavitvi zakona pokojnine redno izplačane, zdravstvene storitve pa nespremenjene.
- Da: Minister je podal to zagotovilo glede pokojnin in storitev.
- Večer
- Fiskalni svet ocenjuje, da bi zakon leta 2027 povečal javnofinančni primanjkljaj za približno 1,2 milijarde evrov oziroma 1,5 odstotka BDP.
- Da: Članek navaja to oceno fiskalnega sveta.
- Fiskalni svet opozarja, da pozitivni učinki zakona na gospodarsko rast ne bi v celoti nadomestili neposrednega poslabšanja javnih financ niti v približno desetih letih.
- Ni omenjeno
- Kritiki ministrstvu očitajo, da predpostavke njegovega dinamičnega izračuna niso dovolj transparentne in so lahko nerealistične.
- Ni omenjeno
- Minister Andrej Šircelj ocenjuje, da bi interventni zakon po dinamični metodi povzročil približno 647 milijonov evrov letnega javnofinančnega izpada.
- Da: Članek navaja točno to številko in metodo.
- Ministrstvo namerava manko pokrivati z optimizacijo javnega sektorja, uskladitvijo evidenc upravičencev do transferjev in zamikom nekaterih investicij.
- Da: Članek navaja te ukrepe za pokrivanje manka.
- Ministrstvo ocenjuje, da bi bil končni učinek razvojne kapice zaradi dodatnih davčnih prihodkov približno 103 milijone evrov.
- Ni omenjeno
- Ministrstvo za finance statični učinek zakona ocenjuje na približno 848 milijonov evrov.
- Da: Članek navaja točno to številko za statično oceno.
- Razvojna oziroma socialna kapica bi po oceni fiskalnega sveta povzročila približno 265 milijonov evrov izpada socialnih blagajn.
- Ni omenjeno
- Uveljavitev zakona bi zahtevala referendum, ki je predviden 6. decembra.
- Delno: Omenjen je decembrski referendum, a ne točen datum.
- Vlada naj bi iz proračuna pokrila celoten izpad pokojninske blagajne, ocenjen na približno 369 milijonov evrov, ter tudi izpad zdravstvene blagajne.
- Da: Članek potrjuje pokritje izpada obeh blagajn iz proračuna.
- Za ohranitev primanjkljaja pod tremi odstotki BDP bi bilo po ocenah ministrstva treba zagotoviti približno 300 do 350 milijonov evrov prihrankov.
- Da: Članek navaja te številke za doseganje cilja 2,9 % BDP.
- Šircelj zagotavlja, da bodo po uveljavitvi zakona pokojnine redno izplačane, zdravstvene storitve pa nespremenjene.
- Da: Minister zagotavlja redne pokojnine in nespremenjene storitve.
- Žurnal24
- Fiskalni svet ocenjuje, da bi zakon leta 2027 povečal javnofinančni primanjkljaj za približno 1,2 milijarde evrov oziroma 1,5 odstotka BDP.
- Ni omenjeno
- Fiskalni svet opozarja, da pozitivni učinki zakona na gospodarsko rast ne bi v celoti nadomestili neposrednega poslabšanja javnih financ niti v približno desetih letih.
- Ni omenjeno
- Kritiki ministrstvu očitajo, da predpostavke njegovega dinamičnega izračuna niso dovolj transparentne in so lahko nerealistične.
- Ni omenjeno
- Minister Andrej Šircelj ocenjuje, da bi interventni zakon po dinamični metodi povzročil približno 647 milijonov evrov letnega javnofinančnega izpada.
- Da: Članek navaja to oceno ministrstva za finance.
- Ministrstvo namerava manko pokrivati z optimizacijo javnega sektorja, uskladitvijo evidenc upravičencev do transferjev in zamikom nekaterih investicij.
- Delno: Omenjena je optimizacija in zamik investicij, ostalo ni navedeno.
- Ministrstvo ocenjuje, da bi bil končni učinek razvojne kapice zaradi dodatnih davčnih prihodkov približno 103 milijone evrov.
- Ni omenjeno
- Ministrstvo za finance statični učinek zakona ocenjuje na približno 848 milijonov evrov.
- Da: Članek navaja to statično oceno ministrstva.
- Razvojna oziroma socialna kapica bi po oceni fiskalnega sveta povzročila približno 265 milijonov evrov izpada socialnih blagajn.
- Ni omenjeno
- Uveljavitev zakona bi zahtevala referendum, ki je predviden 6. decembra.
- Da: Članek navaja datum referenduma.
- Vlada naj bi iz proračuna pokrila celoten izpad pokojninske blagajne, ocenjen na približno 369 milijonov evrov, ter tudi izpad zdravstvene blagajne.
- Da: Članek potrjuje pokritje izpada obeh blagajn.
- Za ohranitev primanjkljaja pod tremi odstotki BDP bi bilo po ocenah ministrstva treba zagotoviti približno 300 do 350 milijonov evrov prihrankov.
- Delno: Članek omenja potrebo po okrog 300 milijonov evrov prihrankov.
- Šircelj zagotavlja, da bodo po uveljavitvi zakona pokojnine redno izplačane, zdravstvene storitve pa nespremenjene.
- Da: Minister je to izjavil na novinarski konferenci.
Analiza sentimenta
| Entiteta | Ključne razlike | STA | Delo | Mladina | Dnevnik | Večer | Žurnal24 | Svet24 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Andrej Šircelj | Nekateri viri poročajo nevtralno, drugi ga hvalijo ali ostro kritizirajo. | Nevtralno: citiran s svojimi zagotovili, brez meta-vrednotenja | Pozitivno: citiran s svojimi pozitivnimi ocenami zakona, brez kritike avtorja | Negativno: avtor kritičen do njegovih izračunov in nedostopnosti podatkov | Negativno: avtor podvomi v njegove nejasne rešitve in izračune | Pozitivno: avtor nevtralno povzema, a Šircelj sam zakon označi kot zelo pozitiven; ni meta-kritike | Nevtralno: citiran minister, brez meta-vrednotenja avtorja | Nevtralno: minister citiran z zagotovili, brez meta-vrednotenja |
| Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije | Viri se delijo na pozitivne, negativne in nevtralne; ključna je razlika v vrednotenju. | Nevtralno: opisan kot predmet referenduma, brez vrednotenja | Pozitivno: minister Šircelj ga opiše kot zelo pozitivnega, avtor ne nasprotuje | Negativno: prikazan kot problematičen, z nerealnimi ocenami in škodljivimi ukrepi | Negativno: avtor poudarja, da povečuje proračunsko luknjo | Pozitivno: Šircelj ga vidi kot zelo pozitiven; avtor ne poda lastne kritike | Pozitivno: Šircelj zakon označi kot pozitiven, a gre za njegovo mnenje | Nevtralno: opisan z učinki, brez eksplicitnega vrednotenja |
| Fiskalni svet | Mladina in Dnevnik pozitivno, ostali nevtralno; STA ne omenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: predstavljene njihove ocene brez vrednotenja | Pozitivno: avtor naklonjen njegovi temeljiti analizi in realnim ocenam | Pozitivno: opozoril na netransparentne in neverodostojne ukrepe | Nevtralno: omenjena njegova ocena učinkov, brez vrednotenja | Nevtralno: citirana ocena 1,1 odstotka BDP, brez vrednotenja | Nevtralno: njegova ocena povzeta brez pohvale ali kritike |
| Ministrstvo za finance Republike Slovenije | Mladina izstopa z negativnim pogledom; drugi ostajajo nevtralni. | Nevtralno: omenjeno kot vir pojasnil o javnofinančnem izpadu | Nevtralno: predstavljene njihove ocene in načrti brez vrednotenja | Negativno: očitana netransparentnost in nerealne predpostavke izračunov | Nevtralno: omenjeno kot Šircljevo ministrstvo brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeno kot vir izračunov in ocen, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeno kot vir ocene izpada prihodkov | Nevtralno: omenjeno kot vir izračunov, brez vrednotenja |
| Vlada Republike Slovenije | Dnevnik kritičen, drugi nevtralni ali brez omembe. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena v kontekstu koalicije in zakona, brez vrednotenja | Negativno: avtor kritizira njene korenite reze in nejasnosti | Nevtralno: omenjena usmeritev vladajoče koalicije, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena sestava vlade, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena v zvezi z ukrepi, brez vrednotenja |
| Davorin Kračun | Delo nevtralno navaja funkcijo, Dnevnik pozitivno kot glas razuma. | Ni omenjeno | Nevtralno: citiran kot predsednik fiskalnega sveta, brez meta-vrednotenja | Ni omenjeno | Pozitivno: citiran kot glas razuma glede optimizacije | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Slovenija | Ni bistvenih razlik; vsi viri poročajo nevtralno, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjena v kontekstu socialne države in referenduma | Nevtralno: omenjena kot država v kontekstu javnih financ | Nevtralno: omenjena posredno prek institucij, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena v kontekstu proračuna brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena v imenu zakona in ustanov, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena v imenu zakona, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot država v kontekstu javnih financ |
| pokojninska blagajna | Ni razlik; vsi nevtralno, le STA molči. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena v kontekstu izpadov in pokrivanja | Nevtralno: omenjena kot vir izpada, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena le v zagotovilu o rednih pokojninah | Nevtralno: omenjen izpad in pokritje, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen izpad 369 milijonov evrov, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena v kontekstu primanjkljaja in plačil |
| zdravstvena blagajna | Večinoma nevtralno; STA sploh ne omenja, drugi le kontekst izpada. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena v kontekstu izpadov in pokrivanja | Nevtralno: omenjena kot vir izpada, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena v kontekstu zdravstvenih storitev brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen predvideni izpad in pokritje, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen izpad, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena v kontekstu primanjkljaja in storitev |
| Mednarodni denarni sklad | Večina virov entitete ne omenja; omenjajoči so zgolj nevtralni. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot vir analiz, upoštevanih pri izračunu | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena njegova ocena učinkov, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena ocena 0,85 odstotka BDP, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot referenca za ocene |
| FURS | Večina virov entitete ne omenja; trije jo navajajo le nevtralno kot vir podatkov. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot vir podatkov za izračun | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot vir najnovejših podatkov | Nevtralno: naveden kot vir podatkov za izračun |
| Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) | Večina virov entitete ne omenja; trije jo navajajo zgolj nevtralno kot vir podatkov. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot vir podatkov in napovedi | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena spomladanska napoved, brez vrednotenja | Ni omenjeno | Nevtralno: naveden kot vir podatkov za izračun |
| OECD | Večina virov entitete ne omenja; omenjajoči so le nevtralni vir podatkov. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot vir analiz, upoštevanih pri izračunu | Nevtralno: omenjen le kot vir literature za predpostavke | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: naveden kot vir podatkov za izračun |
| Janez Janša | Le Dnevnik omenja nevtralno, drugi ne; ni razlik v sentimentu. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen le kot vodja vlade brez vrednotenja | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
entities
- Andrej Šircelj
- Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije
- Fiskalni svet
- Ministrstvo za finance Republike Slovenije
- Vlada Republike Slovenije
- Davorin Kračun
- Slovenija
- pokojninska blagajna
- zdravstvena blagajna
- Mednarodni denarni sklad
- FURS
- Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar)
- OECD
- Janez Janša
key differences
- Andrej Šircelj
- Nekateri viri poročajo nevtralno, drugi ga hvalijo ali ostro kritizirajo.
- Davorin Kračun
- Delo nevtralno navaja funkcijo, Dnevnik pozitivno kot glas razuma.
- FURS
- Večina virov entitete ne omenja; trije jo navajajo le nevtralno kot vir podatkov.
- Fiskalni svet
- Mladina in Dnevnik pozitivno, ostali nevtralno; STA ne omenja.
- Janez Janša
- Le Dnevnik omenja nevtralno, drugi ne; ni razlik v sentimentu.
- Mednarodni denarni sklad
- Večina virov entitete ne omenja; omenjajoči so zgolj nevtralni.
- Ministrstvo za finance Republike Slovenije
- Mladina izstopa z negativnim pogledom; drugi ostajajo nevtralni.
- OECD
- Večina virov entitete ne omenja; omenjajoči so le nevtralni vir podatkov.
- Slovenija
- Ni bistvenih razlik; vsi viri poročajo nevtralno, brez vrednotenja.
- Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar)
- Večina virov entitete ne omenja; trije jo navajajo zgolj nevtralno kot vir podatkov.
- Vlada Republike Slovenije
- Dnevnik kritičen, drugi nevtralni ali brez omembe.
- Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije
- Viri se delijo na pozitivne, negativne in nevtralne; ključna je razlika v vrednotenju.
- pokojninska blagajna
- Ni razlik; vsi nevtralno, le STA molči.
- zdravstvena blagajna
- Večinoma nevtralno; STA sploh ne omenja, drugi le kontekst izpada.
source analyses
- Delo
- Andrej Šircelj
- Pozitivno: citiran s svojimi pozitivnimi ocenami zakona, brez kritike avtorja
- Davorin Kračun
- Nevtralno: citiran kot predsednik fiskalnega sveta, brez meta-vrednotenja
- FURS
- Nevtralno: omenjen kot vir podatkov za izračun
- Fiskalni svet
- Nevtralno: predstavljene njihove ocene brez vrednotenja
- Janez Janša
- Ni omenjeno
- Mednarodni denarni sklad
- Nevtralno: omenjen kot vir analiz, upoštevanih pri izračunu
- Ministrstvo za finance Republike Slovenije
- Nevtralno: predstavljene njihove ocene in načrti brez vrednotenja
- OECD
- Nevtralno: omenjen kot vir analiz, upoštevanih pri izračunu
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot država v kontekstu javnih financ
- Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar)
- Nevtralno: omenjen kot vir podatkov in napovedi
- Vlada Republike Slovenije
- Ni omenjeno
- Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije
- Pozitivno: minister Šircelj ga opiše kot zelo pozitivnega, avtor ne nasprotuje
- pokojninska blagajna
- Nevtralno: omenjena v kontekstu izpadov in pokrivanja
- zdravstvena blagajna
- Nevtralno: omenjena v kontekstu izpadov in pokrivanja
- Dnevnik
- Andrej Šircelj
- Negativno: avtor podvomi v njegove nejasne rešitve in izračune
- Davorin Kračun
- Pozitivno: citiran kot glas razuma glede optimizacije
- FURS
- Ni omenjeno
- Fiskalni svet
- Pozitivno: opozoril na netransparentne in neverodostojne ukrepe
- Janez Janša
- Nevtralno: omenjen le kot vodja vlade brez vrednotenja
- Mednarodni denarni sklad
- Ni omenjeno
- Ministrstvo za finance Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjeno kot Šircljevo ministrstvo brez vrednotenja
- OECD
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena v kontekstu proračuna brez vrednotenja
- Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar)
- Ni omenjeno
- Vlada Republike Slovenije
- Negativno: avtor kritizira njene korenite reze in nejasnosti
- Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije
- Negativno: avtor poudarja, da povečuje proračunsko luknjo
- pokojninska blagajna
- Nevtralno: omenjena le v zagotovilu o rednih pokojninah
- zdravstvena blagajna
- Nevtralno: omenjena v kontekstu zdravstvenih storitev brez vrednotenja
- Mladina
- Andrej Šircelj
- Negativno: avtor kritičen do njegovih izračunov in nedostopnosti podatkov
- Davorin Kračun
- Ni omenjeno
- FURS
- Ni omenjeno
- Fiskalni svet
- Pozitivno: avtor naklonjen njegovi temeljiti analizi in realnim ocenam
- Janez Janša
- Ni omenjeno
- Mednarodni denarni sklad
- Ni omenjeno
- Ministrstvo za finance Republike Slovenije
- Negativno: očitana netransparentnost in nerealne predpostavke izračunov
- OECD
- Nevtralno: omenjen le kot vir literature za predpostavke
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena posredno prek institucij, brez vrednotenja
- Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar)
- Ni omenjeno
- Vlada Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjena v kontekstu koalicije in zakona, brez vrednotenja
- Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije
- Negativno: prikazan kot problematičen, z nerealnimi ocenami in škodljivimi ukrepi
- pokojninska blagajna
- Nevtralno: omenjena kot vir izpada, brez vrednotenja
- zdravstvena blagajna
- Nevtralno: omenjena kot vir izpada, brez vrednotenja
- STA
- Andrej Šircelj
- Nevtralno: citiran s svojimi zagotovili, brez meta-vrednotenja
- Davorin Kračun
- Ni omenjeno
- FURS
- Ni omenjeno
- Fiskalni svet
- Ni omenjeno
- Janez Janša
- Ni omenjeno
- Mednarodni denarni sklad
- Ni omenjeno
- Ministrstvo za finance Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjeno kot vir pojasnil o javnofinančnem izpadu
- OECD
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena v kontekstu socialne države in referenduma
- Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar)
- Ni omenjeno
- Vlada Republike Slovenije
- Ni omenjeno
- Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije
- Nevtralno: opisan kot predmet referenduma, brez vrednotenja
- pokojninska blagajna
- Ni omenjeno
- zdravstvena blagajna
- Ni omenjeno
- Svet24
- Andrej Šircelj
- Nevtralno: minister citiran z zagotovili, brez meta-vrednotenja
- Davorin Kračun
- Ni omenjeno
- FURS
- Nevtralno: naveden kot vir podatkov za izračun
- Fiskalni svet
- Nevtralno: njegova ocena povzeta brez pohvale ali kritike
- Janez Janša
- Ni omenjeno
- Mednarodni denarni sklad
- Nevtralno: omenjen kot referenca za ocene
- Ministrstvo za finance Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjeno kot vir izračunov, brez vrednotenja
- OECD
- Nevtralno: naveden kot vir podatkov za izračun
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot država v kontekstu javnih financ
- Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar)
- Nevtralno: naveden kot vir podatkov za izračun
- Vlada Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjena v zvezi z ukrepi, brez vrednotenja
- Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije
- Nevtralno: opisan z učinki, brez eksplicitnega vrednotenja
- pokojninska blagajna
- Nevtralno: omenjena v kontekstu primanjkljaja in plačil
- zdravstvena blagajna
- Nevtralno: omenjena v kontekstu primanjkljaja in storitev
- Večer
- Andrej Šircelj
- Pozitivno: avtor nevtralno povzema, a Šircelj sam zakon označi kot zelo pozitiven; ni meta-kritike
- Davorin Kračun
- Ni omenjeno
- FURS
- Ni omenjeno
- Fiskalni svet
- Nevtralno: omenjena njegova ocena učinkov, brez vrednotenja
- Janez Janša
- Ni omenjeno
- Mednarodni denarni sklad
- Nevtralno: omenjena njegova ocena učinkov, brez vrednotenja
- Ministrstvo za finance Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjeno kot vir izračunov in ocen, brez vrednotenja
- OECD
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena v imenu zakona in ustanov, brez vrednotenja
- Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar)
- Nevtralno: omenjena spomladanska napoved, brez vrednotenja
- Vlada Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjena usmeritev vladajoče koalicije, brez vrednotenja
- Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije
- Pozitivno: Šircelj ga vidi kot zelo pozitiven; avtor ne poda lastne kritike
- pokojninska blagajna
- Nevtralno: omenjen izpad in pokritje, brez vrednotenja
- zdravstvena blagajna
- Nevtralno: omenjen predvideni izpad in pokritje, brez vrednotenja
- Žurnal24
- Andrej Šircelj
- Nevtralno: citiran minister, brez meta-vrednotenja avtorja
- Davorin Kračun
- Ni omenjeno
- FURS
- Nevtralno: omenjen kot vir najnovejših podatkov
- Fiskalni svet
- Nevtralno: citirana ocena 1,1 odstotka BDP, brez vrednotenja
- Janez Janša
- Ni omenjeno
- Mednarodni denarni sklad
- Nevtralno: omenjena ocena 0,85 odstotka BDP, brez vrednotenja
- Ministrstvo za finance Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjeno kot vir ocene izpada prihodkov
- OECD
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena v imenu zakona, brez vrednotenja
- Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar)
- Ni omenjeno
- Vlada Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjena sestava vlade, brez vrednotenja
- Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije
- Pozitivno: Šircelj zakon označi kot pozitiven, a gre za njegovo mnenje
- pokojninska blagajna
- Nevtralno: omenjen izpad 369 milijonov evrov, brez vrednotenja
- zdravstvena blagajna
- Nevtralno: omenjen izpad, brez vrednotenja
Scenariji
- scenarios
- description
- Zaradi povečane potrošnje in investicij, ki jih spodbudi interventni zakon, se davčni prilivi povečajo bolj, kot je predvidel minister Andrej Šircelj, kar omogoči stabilizacijo proračuna brez drastičnih rezov.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- long
- title
- Gospodarska rast preseže pričakovanja finančnega ministrstva
- valence
- positive
- description
- Finančno ministrstvo po potrditvi zakona na referendumu uspe zbrati 300 milijonov evrov z zamikom načrtovanih infrastrukturnih projektov v zdravstvu in poostrenim nadzorom nad izplačili socialnih transferjev.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- Vlada izvede tehnično optimizacijo in zamik investicij
- valence
- neutral
- description
- Realni javnofinančni podatki po uveljavitvi zakona potrdijo napovedi Davorina Kračuna, kar prisili vlado v uvedbo dodatnih varčevalnih ukrepov, ki zajemajo tudi zmanjšanje obsega javnih storitev.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- Fiskalni svet potrdi visoko proračunsko luknjo
- valence
- negative
- description
- Uvedba razvojne kapice za visoke plače dejansko prepreči odliv strokovnjakov v tujino in privabi tuje investicije, kar dolgoročno dvigne bruto domači proizvod in javnofinančne prihodke.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- long
- title
- Učinkovita davčna kapica poveča konkurenčnost gospodarstva
- valence
- positive
- description
- Vlada mora v začetku leta 2027 vložiti rebalans proračuna, saj se izkaže, da so stroški kritja izpada v pokojninski in zdravstveni blagajni presegli predvidene zneske ministra Širclja.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- short
- title
- Potreben rebalans proračuna zaradi podcenjenih stroškov
- valence
- neutral
- description
- Zaradi potrebe po hitrem pokrivanju primanjkljaja, ki ga je povzročil interventni zakon, ministrstvo za zdravje omeji izvajanje nenujnih zdravstvenih programov, kar podaljša čakalne dobe.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- mid
- title
- Zmanjšanje kakovosti zdravstvenih storitev zaradi varčevanja
- valence
- negative
- description
- Kombinacija izjemno ugodnih zunanjih gospodarskih razmer in visoke učinkovitosti ukrepov iz interventnega zakona vodi do nepričakovanega povečanja zaposlenosti in davčnih prihodkov, kar preseže vse napovedi.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Slovenija doseže proračunski presežek kljub davčnim olajšavam
- valence
- positive
- description
- Zaradi nejasnosti glede izračunov in nasprotovanja fiskalnega sveta se sproži ustavna presoja, ki začasno zaustavi izvajanje ključnih točk interventnega zakona do dokončne odločitve.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- short
- title
- Ustavno sodišče začasno zadrži izvajanje interventnih ukrepov
- valence
- neutral
- description
- Kumulativni učinek davčnih olajšav in povečanih izdatkov povzroči nelikvidnost zdravstvene in pokojninske blagajne, kar zahteva nujno državno intervencijo in odpravo pravic iz zakona.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Sistemski razpad socialnih blagajn zaradi fiskalnega pritiska
- valence
- negative
Viri
- articles
- article order
- 0
- body
- Ljubljana, 02. novembra (STA) - V primeru uveljavitve interventnega zakona, o katerem bomo na referendumu odločali 6. decembra, po zagotovilih ministra za finance Andreja Širclja ne bo omejevanja javnih storitev oz. razpada socialne države. Na ministrstvu so javnofinančni izpad zaradi ukrepov iz ...
- language
- slv
- published at
- 2026-11-02T14:48:19
- source
- STA
- title
- Šircelj: Zaradi interventnega zakona ne bo omejevanja javnih storitev (daljše)
- url
- https://www.sta.si/3617627/
- article order
- 7
- body
- Interventni zakon: Ministrstvo načrtuje pokritje luknje s prihrankom pri bolezninah, optimizacijo javnega sektorja in transferjev. Ocena javnofinančnih učinkov morebitne uveljavitve zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki so jo pripravili in včeraj predstavili na finančnem ministrstvu, se bistveno razlikuje od izračunov fiskalnega sveta. Ta je septembra predvidel, da bi zakon, o katerem bodo 6. decembra odločali volivci, lahko v letu 2027 primanjkljaj v javnih blagajnah povečal za 1,2 milijarde evrov, finančno ministrstvo pa govori o 647-milijonskem vplivu. Za to, da bi država ostala znotraj treh odstotkov fiskalnega pravila, bi bilo potrebnih vsaj 300 milijonov evrov, kar bi ministrstvo doseglo z optimizacijo poslovanja v javnem sektorju, urejanjem različnih evidenc upravičencev do transferjev, pa tudi z manj izdatkov za boleznine in zamik investicij v zdravstvu. Fiskalni svet je septembra na podlagi jesenske napovedi Umarja, javno razpoložljivih podatkov ter predvidevanj zavodov za zdravstveno in za pokojninsko zavarovanje, ocenil, da bi interventni zakon luknjo v javnih financah povečal za 1,5 odstotka BDP. Z ukrepi spodbujena ugodnejša gospodarska gibanja bi kratkoročno lahko nadomestila četrtino, dolgoročno, v roku približno deset let pa okoli polovico začetnega poslabšanja javnih financ. "Pozitivni učinki na gospodarsko aktivnost bi javnofinančni strošek zakona ublažili zgolj delno. Gospodarska rast lahko račun zmanjša, ne more pa ga plačati namesto nas," je ob predstavitvi izračuna strnil predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun. 1,2 mrd € večji javni primanjkljaj bi zakon prinesel po oceni fiskalnega sveta Na finančnem ministrstvu operirajo s precej drugačnimi številkami. Po besedah ministra Andreja Širclja so naredili izračun po dinamični metodi na podlagi najnovejših podatkov, ki so jih pridobili od Fursa, Umarja, upoštevali so nekatere analize OECD, mednarodnega denarnega sklada in in drugih agencij, in to v kontekstu sprememb obnašanja gospodarstva in ljudi ob konkretnih ukrepih interventnega zakona. Pričakujejo 121 milijonov evrov izpada prihodkov državnega proračuna, pri čemer bi znižanje obdavčitve oddajanja v najem odneslo 21 milijonov evrov, DDV-ja na hrano 92 milijonov evrov, na energente (zemeljski plin, daljinsko ogrevanje...) pa 75 milijonov evrov. Zaradi bolj ugodne obravnave normiranih espejev bi šlo 53 milijonov evrov, za približno enak znesek pa bi se povečali prihodki iz dohodnine in davka od dohodkov pravnih oseb zaradi uvedbe socialne oziroma kapice. Kar 66 milijonov evrov pa bo po njihovem mnenju v proračun prinesla višja potrošnja zaradi ukinitve prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence, možnosti prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju dela in nižje zavarovalne osnove za samostojne podjetnike in kmete. Hkrati predvidevajo, da bo 292 milijonov evrov manj vplačil v blagajne socialnih zavarovanj, od tega 158 milijonov zaradi omejitve plačila prispevkov pri 7500 evrih bruto plače, 69 milijonov manj za dolgotrajno oskrbo, za 64 milijonov evrov manj pa od samostojnih podjetnikov in kmetov. 647 mio € je vpliv na javno blagajno, ki ga napoveduje finančno ministrstvo Na drugi strani pa načrtujejo, da se bodo zaradi dvojnega statusa in izplačevanja 100 odstotkov pokojnine odhodki pokojninske blagajne povečali še za 234 milijona evrov. Trenutno je do deleža pokojnine zaradi nadaljevanja dela po izpolnitvi upokojitvenih pogojev upravičenih približno 23 tisoč ljudi, vprašanje pa je, ali bodo delodajalci z vsemi sklenili nove pogodbe o zaposlitvi. Če se zakon uveljavi, se namreč delovno razmerje avtomatično prekine ob izpolnitvi pogojev, potem pa se lahko delodajalec in delavec dogovorita za nadaljevanje sodelovanja. Ukrepi za fiskalno pravilo Brez kakršnihkoli posegov bi to naneslo 0,83 odstotka BDP, skupaj pa bi se primanjkljaj zvišal na 3,34 odstotka BDP. Da bi ga obdržali v okviru maastrichtskih kriterijev, denimo na 2,9 odstotka, pa bodo - ob tem, da bo, po Šircljevih besedah, proračun pokril 369 milijonov evrov izpada v pokojninski in nekaj nižji izpad v zdravstveni blagajni - potrebni ukrepi. "Nekateri ne zahtevajo sprememb zakonodaje, ampak pomenijo optimizacijo poslovanja v javnem sektorju in urejanje različnih evidenc za osebe, ki prejemajo določene dohodke iz javnih blagajn. Hkrati so nekatere zdravstvene investicije, ki so v zakonu predvidene za 10 let vnaprej, po ugotovitvah kolegov zastavljene prekmalu in se jih lahko prestavi na kasneje," je dejal minister za finance, ki meni, da je celoten zakon zelo pozitiven in "pomeni spremembo načina razmišljanja, da se da podjetništvu določeno veljavo, najbolje plačanim pa priznanje, ker zagotavljajo večjo dodano vrednost in prispevajo več k produktivnosti". Izpad zaradi uvedbe razvojne kapice bi pokrilo 1560 novih zaposlitev s plačo 10 tisoč evrov, trdi finančni minister. Prvi učinek, na katerega upa, je zaustavitev odhoda podjetij z visoko dodano vrednostjo v druge države. O kakšnih ukrepih konkretno razmišljajo? "Med drugim je možno veliko doseči pri evidencah pri bolezninah," je izpostavil Šircelj. Po besedah državne sekretarke Kristine Šteblaj je pri bolniških odsotnostih 100 milijonov evrov potencialnega prihranka, prihranke se pričakuje tudi z ukrepi, ki se pripravljajo na področju dolgotrajne oskrbe, povezali bodo še nekaj premoženjskih in drugih evidenc, da se bolj ažurno preverja, ali določeni upravičenci še izpolnjujejo pogoje do transferjev. Kaj pa pomeni optimizacija javnega sektorja? "Dejstvo je, da so določeni procesi znotraj državne uprave malo zastareli in bi jih bilo treba optimizirati, drugo dejstvo pa je, da na določenih področjih primanjkuje kadra in bi bilo verjetno kader, ki je, da ne bom grobo rekla, odveč, smiselno preusmeriti v neka področja, kjer ga je premalo. Ne gre za to, da bomo iz administratorke naredili medicinsko sestro, gotovo pa je določene podporne dejavnosti treba prerazporediti, denimo v dolgotrajno oskrbo, kjer je veliko premalo vsega kadra," je odgovorila Kristina Šteblaj. Zelo verjetno pa bo, če se zakon uveljavi, sledil rebalans proračuna za 2027. * Uradna kampanja se začne v petek, referendum bo 6. decembra. * Fiskalni svet ocenjuje, da se v 10 letih ne bo pokrila polovica primanjkljaja. * Ministrstvo poudarja, da je pri izračunu upoštevalo pozitivne učinke zakona. Zakaj tako velika razlika v številkah fiskalnega sveta, ki, na primer, učinke dvojnega statusa ocenjuje na 257 milijonov evrov, razvojne kapice na 265 milijonov, znižanja DDV na hrano 159 milijonov, na energente pa 183 milijonov evrov, in finančnega ministrstva? "Verjetno zaradi različnih zajetih podatkov, tudi različnega upoštevanja dinamike uveljavitve zakona. Mi smo vzeli zadnje podatke o gospodarski rasti. Ne vem, kako so oni upoštevali reakcije ljudi ob določenem ukrepu. Ne želim pa tukaj ocenjevati, kaj je boljše in kaj slabše," je komentiral Šircelj, ki o svoji začetni skepsi do tega, da bi se nižji DDV za živila res prelil v nižje cene za potrošnika, ne želi več razglabljati. Uradna referendumska kampanja se začne v petek, 6. novembra, kot vse kaže, pa bodo volivci tokrat odločali le o tem zakonu in ne še o treh posvetovalnih vprašanjih, ki jih je sprva predlagala koalicija - o nošenju burk, nižji obdavčitvi energentov in debirokratizaciji.
- language
- slv
- published at
- 2026-11-02T17:23:03
- source
- Delo
- title
- Pomembne razlike v oceni, kako velik bo izpad
- url
- https://www.delo.si/novice/slovenija/pomembne-razlike-v-oceni-kako-velik-bo-izpad
- article order
- 9
- body
- Ukrepe "razvojnega zakona" je ob nastopu kritiziral, zdaj jih mora hvaliti Minister za finance Andrej Šircelj je predstavil izračun posledic interventnega razvojnega zakona, ki ga je maja uzakonila nastajajoča koalicija. Novi izračun, ki ga je Šircljeva ekipa naredila po "dinamični metodi", napoveduje nižje učinke zakona na javne finance. Konkretno naj bi bil izpad 647 milijonov evrov na leto, kar je pol manj, kot je izračunal fiskalni svet. Na ministrstvu predpostavk novega izračuna nočejo razkriti. Da so precej nerealistične, pa da slutiti Šircljev dovtip, češ da bomo izpad, ki ga bo v javnih financah povzročila "razvojna kapica", olajšava za najbogatejše, pokrili že, ko bomo zaposlili 1560 novih delavcev s plačo 10.000 evrov bruto. Fiskalni svet je septembra objavil 16-stransko analizo javnofinančnih posledic uveljavitve zakona o interventnih ukrepih. Skupni izpad je ocenil na skoraj 1,2 milijarde evrov, k temu pa bi med ukrepi največ, 265 milijonov evrov, prispevala "razvojna kapica", primerneje imenovana "davčna pokrovka". S to bi peščici prejemnikom najvišjih plač ostalo več, za del bruto prejemkov nad 7500 evrov na mesec namreč po novem ne bi več nič prispevali v zdravstveno in pokojninsko blagajno. Fiskalni svet, enako kot obe socialni blagajni, letni izpad ocenjuje na 265 milijonov evrov, Šircljeva ekipa pa je zgolj pri tej postavki ponudila druge številke. Izpad iz socialnih blagajn naj bi znašal "le" 158 milijonov evrov, ob tem pa naj bi se iz dohodnine in davkov nateklo dodatnih 53 milijonov evrov, s čimer bi bil končni učinek "kapice" znižan na 103 milijone evrov. Na kakšnih predpostavkah temelji izračun "Šircljeve ekipe" in kdo je v njej, ne razkrivajo. Na ministrstvu smo vprašali, ali predvidevajo, da bo zaradi "razvojnega zakona" nastalo 1650 novih zaposlitev za 10.000 evrov na leto, kot je bilo razumeti Širclja, a nam niso odgovorili. Napotili so nas na posnetek Šircljeve konference in dvostranski dokument, v katerem je predstavljena ocena javnofinančnih učinkov ukrepov iz zakona. Predpostavke izračuna so opisali s štirimi stavki. Na primer: "Ekonomski parametri (elastičnosti, mejne nagnjenosti k potrošnji in investiranju idr.) so povzeti po strokovni literaturi (OECD, NBER, Univerza v Oxfordu idr.)". Ostaja torej nejasno, na čem temeljijo izračuni, ki pri vseh ukrepih napovedujejo bistveno nižje izpade kot fiskalni svet. Simptomatična je ocena posledic polnega dvojnega statusa. Ta prinaša prisilno upokojevanje ob izpolnjevanju pogojev za upokojitev, kar naj bi v javnem sektorju povzročilo "čistko", v zasebnem pa plačni dumping v škodo mladih in fiktivna zaposlovanja. Koalicija poudarja samo to, da bodo sveži upokojenci po novem lahko prejemali polno pokojnino (namesto delne) ob plači. Po oceni fiskalnega sveta bo ta ukrep pokojninsko blagajno stal dodatnih 257 milijonov evrov na leto, po oceni Šircljeve ekipe pa "le" 234 milijonov evrov. Učinek še zmanjšajo z oceno, da se bo zaradi višje potrošnje upokojencev-delavcev vsako leto v proračun nateklo dodatnih 44 milijonov evrov. Takšna ocena je nerealna, predvidela naj bi samo prehod obstoječih upokojencev, ki še delajo, v nov sistem (marca jih je bilo 22.333), ne upoštevajo pa niti dviga pokojnin. Minister Šircelj je zatrdil, da zaradi uveljavitve razvojnega zakona ne bo izpadla nobena javna storitev. Sta pa z državno sekretarko Kristino Šteblaj nakazala, da bodo v tem primeru potrebni rebalans proračuna 2027 in dodatni viri. Te bodo iskali z "optimizacijo poslovanja v javnem sektorju" in s "prečiščevanjem raznih evidenc" prejemnikov transferjev. Minister hkrati trdi, da bodo prihranke dosegli z zamikom investicij v poznejši čas. Na opombo, da je še junija opozarjal, da ne verjame, da bo nižji DDV na živila pocenil živila za potrošnike, je odgovoril le: "Nimam več kaj dodati."
- language
- slv
- published at
- 2026-11-05T23:10:19
- source
- Mladina
- title
- Dinamika ministra Širclja
- url
- https://www.mladina.si/252488/dinamika-ministra-sirclja/
- article order
- 8
- body
- Minister za finance Andrej Šircelj in njegova državna sekretarka sta poskušala pojasniti, kako namerava vlada zakrpati proračunsko luknjo, ki bi jo povzročila uvedba interventnega zakona. Konkretnih rešitev je bilo malo, najbolj jasno pa je, da želi vlada interventni zakon financirati z rezi na področju zdravstva in sociale. Najpomembnejša mu je tista točka koalicijske pogodbe, v kateri so se stranke podpisnice zavezale vzdržnim, stabilnim in varnim javnim financam, je v ponedeljek poudaril Andrej Šircelj, minister za finance. "Jasne so rešitve, kako bomo upoštevali fiskalna pravila, kako bomo zadržali kakovost javnih financ in pokazali pot iz birokratskega močvirja ter predimenzioniranih davkov," je bil prepričan. In ena izmed teh rešitev je po njegovih besedah zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, o katerem bo decembra potekal referendum, četudi bi v primeru njegove uveljavitve bistveno povečal proračunsko luknjo. Šircelj miri javnost. Pravi, da je vsaka skrb odveč. "Zagotavljam, da bodo vse pokojnine redno plačane, da bodo zdravstvene storitve nespremenjene, nikakršne bojazni ni, da bi prišlo do razpada socialne države. Res pa je, da bomo določene stvari optimizirali," je dejal minister. Zvečer mu je v oddaji Odmevi na TV Slovenija odgovoril Davorin Kračun, predsednik fiskalnega sveta. "Optimizacija je vedno zaželena," je dejal. "Ampak tukaj gre za dve milijardi evrov, ki ju bo treba pokriti zaradi tega, kar obetajo proračunski dokumenti in interventni zakon. Tega ni mogoče zagotoviti samo z optimizacijo." Kako torej namerava Šircelj povečati prihodke in zmanjšati odhodke, da bi država zmogla pokriti posledice interventnega zakona? Kaj je mogoče razbrati iz njegovih navedb? Za tako nizek primanjkljaj bodo potrebni ekstremni rezi Šircelj je trdil, da bo zakon v prvem letu državo "stal" 848 milijonov evrov, a bodo hkrati z njim ustvarili pozitivne učinke v višini 201 milijona evrov. Obenem je navajal, da bi z uveljavitvijo zakona proračunski primanjkljaj v prihodnjem letu dosegel 3,34 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Da bi ga spravili pod triodstotno mejo, s čimer bi Slovenija upoštevala fiskalno pravilo vzdržnega proračunskega primanjkljaja, bi potrebovali "zgolj" okoli 350 milijonov evrov. Šircelj svojega izračuna ni podrobneje pojasnjeval. Dopustno je sklepati, da je odstotek razbral iz predloga proračunov za leti 2027 in 2028, ki navaja, da bo prihodnje leto primanjkljaj zgolj 2,5-odstoten. Fiskalni svet je s tem v zvezi že opozoril, da ukrepi, s katerimi naj bi država to dosegla, niso transparentno predstavljeni in verodostojno ovrednoteni. Vlada bi črtala pravice, tudi če bi referendum padel Vlada Janeza Janše v tem proračunskem gradivu napoveduje korenite reze v odhodke. Stroške dela bi zmanjšala za skoraj tri odstotke oziroma za 160 milijonov evrov, pri čemer hkrati zagotavlja, da bo plačno reformo izvajala skladno z zakonodajo, kadrovski načrti pa naj bi ostali na letošnji ravni. Finančni razkorak med tema trditvama je težak približno 500 milijonov evrov. Vlada želi poleg tega zmanjšati transferje za 330 milijonov evrov, hkrati pa njihovo višino uskladiti z letošnjo inflacijo. Zato bi morala bistveno zmanjšati število upravičencev do socialne pomoči, otroškega dodatka, starševskega nadomestila, denarnega nadomestila in osebne asistence. Obenem bi s prodajo zgradb in prostorov v prihodnjih dveh letih zaslužila skupno 409 milijonov evrov. Kaj bo prodala, ni znano. Pozor: ti izračuni ne upoštevajo učinkov interventnega zakona. "Za ta manko bo seveda treba sprejeti določene ukrepe," priznava Šircelj. Med drugim je dejal, da utegnejo zamakniti izvedbo naložb v zdravstveni panogi. Konkretno gre za naložbe, ki jih določa zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v slovenskem zdravstvu v letih od 2021 do 2031. Zakon je sprejela prejšnja Janševa vlada in za investicije v zdravstvu namenja okoli dve milijardi evrov. Kateremu zdravstvenemu zavodu bi vzeli obljubljeno? V skladu s tem zakonom bi morala država v prihodnjem letu nameniti dobrih 198 milijonov evrov za več naložb, med drugim za novogradnjo infekcijske klinike v Mariboru, energetsko sanacijo in revitalizacijo glavne stavbe UKC Ljubljana, dokončanje novogradnje v Celju in dograditev ljubljanske infekcijske klinike. Konkretno komu bi interventni zakon zamaknil naložbo, ni znano. Dnevnik je že poročal, da ministrstvo za zdravje napoveduje prilagoditev obsega, organizacije in načinov financiranja zdravstvenih programov. Ministrstvo je premlevalo še ideje o znižanju nadomestil ob dolgotrajni bolniški odsotnosti, s čimer si je obetalo 100-milijonske prihranke. Delovna skupina ministrstva je namreč pripravila nabor predlogov ukrepov, med katerimi je bil ukrep, ki se nanaša na odmerni odstotek nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela, pa tudi ukrep, ki se nanaša na revalorizacijo osnov za obračun nadomestil. Sekretarka Šteblaj je omenjala še socialne transferje in otroški dodatek, prihranke si obeta tudi z ukrepi na področju dolgotrajne oskrbe. Obenem je namigovala na ukrepe, ki bi povzročili "preusmerjanje" zaposlenih v javnem sektorju. Odpuščanja sicer ni izrecno omenjala, temveč je govorila o "prerazporeditvah" v panoge, kjer primanjkuje kadra. Tudi tukaj je omenjala dolgotrajno oskrbo. Pot do krpanja luknje zaradi socialne kapice pa je po ministrovem mnenju zelo preprosta. "Ko bomo zaposlili 1560 novih zaposlenih, ki bodo imeli plačo 10.000 evrov bruto, bo razvojna kapica pokrita," je dejal.
- language
- slv
- published at
- 2026-11-03T17:04:42
- source
- Dnevnik
- title
- Kje bo minister Šircelj napraskal dve milijardi evrov?
- url
- https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kje-bo-minister-sircelj-napraskal-dve-milijardi-evrov-2838096/
- article order
- 2
- body
- Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Na ministrstvu so javnofinančni izpad zaradi ukrepov iz zakona po dinamični metodi ocenili na nekaj manj kot 650 milijonov evrov. Šircelj meni, da se bodo ljudje na decembrskem naknadnem zakonodajnem referendumu odločali racionalno in potrdili zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, katerega učinki se bodo po njegovih besedah pokazali na višjih dohodkih in boljših pogojih poslovanja ter večji konkurenčni sposobnosti gospodarstva. Obenem pa zagotavlja, da bodo tudi v primeru potrditve zakona vse javne blagajne skladne s fiskalnimi pravili. Tudi z uveljavitvijo interventnega zakona se tako nič ne spreminja glede usmeritve vladajoče koalicije, da so vzdržne, stabilne in varne javne finance podlaga za čim večjo blaginjo na dolgi rok, je Šircelj dejal na današnji novinarski konferenci. Na ministrstvu so na podlagi najnovejših podatkov iz različnih virov ter ob pomoči že izvedenih analiz domačih in mednarodnih ustanov naredili nov izračun javnofinančnih učinkov ukrepov iz zakona. Pri tem so upoštevali dinamičen model, torej pozitivne učinke zakona na vedenje podjetij in porabnikov. Na letni ravni bi bil učinek po dinamični metodi na podlagi njihovih izračunov torej 647 milijonov evrov oz. nekaj več kot 0,8 odstotka BDP, predvsem v obliki zmanjšanja javnofinančnih prihodkov. Ta ocena je po ministrovih besedah blizu tisti, ki jo je glede učinkov zakona naredil Mednarodni denarni sklad. Statična ocena učinkov zakona pa je bila ocenjena pri 848 milijonih evrov in je tako nižja od ocene fiskalnega sveta, ki je za naslednje leto pri 1,2 milijarde evrov oz. okoli 1,5 odstotka BDP. Razliko si Šircelj razlaga s tem, da so podatki, ki predstavljajo osnovo za oceno, različni, pri čemer so na ministrstvu upoštevali najnovejše podatke in ocene. Del razlik vidi tudi v tem, da so na fiskalnem svetu učinek na odločitve podjetij in porabnikov verjetno ocenili z nekoliko daljšim časovnim odmikom. Javnofinančni primanjkljaj za 2027 bi bil po ocenah ministrstva brez kakršnih koli ukrepov in sprememb nekaj več kot 3,3 odstotka BDP. Da bi ga spravili pod tri odstotke oz. na 2,9 odstotka BDP, to pomeni ukrepe v višini od 300 do 350 milijonov evrov. Zakon ne bo imel vpliv zgolj na državni proračun, ampak tudi na pokojninsko in zdravstveno blagajno. Po Šircljevih besedah je načrtovano, da bo izpad pokril celoten izpad pokojninske blagajne, ocenjen na 369 milijonov evrov. Transfer iz proračuna v pokojninsko blagajno bo tako prihodnje leto bistveno višji. Proračun bo pokril tudi predvideni izpad zdravstvene blagajne. Glede ukrepov, ki bi bili v primeru uveljavitve zakona potrebni, je minister pojasnil, da nekateri zahtevajo spremembo zakonodaje, številni pa ne, in bi pomenili optimizacijo poslovanja v javnem sektorju, urejanje in uskladitev različnih evidenc, ki so podlaga za socialne transferje, in zamik določenih investicij, ki so predvidene v večletnih programih. Omenil je investicije v zdravstvu, za katere se je po ocenah izkazalo, da jih je mogoče preložiti za nekaj let. Državna sekretarka Kristina Šteblaj ga je dopolnila, da bi dejansko večino ukrepov predstavljali mehkejši in hitri ukrepi, ki po večini ne bi terjali sprememb zakonodaje, bodo pa po ocenah imeli precejšnje javnofinančne učinke. Poleg ukrepov za boljšo medsebojno povezanost in bolj ažurno spremljanje evidenc je omenila dodatne ukrepe za zmanjšanje javnofinančnega bremena zaradi bolniških odsotnosti in načrtovane novosti na področju dolgotrajne oskrbe. Za ukrepe, ki bi jih bilo treba izkazati v državnem proračunu, bi bil v teku prihodnjega leta potreben tudi rebalans. Tega bi pripravili po tistem, ko bi bila znana spomladanska napoved Urada RS za makroekonomske analize in razvoj glede gospodarskih gibanj, pri čemer na ministrstvu v primeru uveljavitve zakona pričakujejo ugodnejše obete. Šircelj je tako zagotovil, da bodo po uveljavitvi interventnega zakona vse pokojnine redno plačane, zdravstvene storitve pa ne bodo krčene. Tako po njegovih besedah ni nobene bojazni, da bi, kot opozarjajo pobudniki referenduma v sindikalnih vrstah, prišlo do razpada sistema in socialne države ter omejevanja javnih storitev. Bomo pa določene stvari optimizirali in popravili, kar je samo pozitivno, je dodal. Zakon kot celoto torej Šircelj vidi kot zelo pozitiven in kot spremembo načina razmišljanja v smeri tega, da se podjetništvu daje večjo veljavo, bolje plačanim pa priznanje, ker zagotavljajo višjo dodano vrednost in produktivnost. Pričakuje tudi več investicij z višjo dodano vrednostjo oz. v prvem koraku vsaj zaustavitev selitev določenih dejavnosti v druge države. Če pa zakon ne bo uveljavljen, so, tako Šircelj, v koalicijski pogodbi načrtovani številni ukrepi, ki gredo v smer davčne razbremenitve in izboljšanja poslovnega okolja. Veseli ga tudi, da je glede na zakonski predlog Gibanja Svoboda očitno v DZ skoraj splošno soglasje za dohodninsko razbremenitev. Za javne finance pa neuveljavitev interventnega zakona pomeni, da velja zapisano v proračunskih dokumentih za leti 2027 in 2028. Ti namreč učinkov interventnega zakona ne vsebujejo.
- language
- slv
- published at
- 2026-11-02T16:12:14
- source
- Večer
- title
- Razpad socialne države v primeru uveljavitve interventnega zakona? Tako odgovarja minister ...
- url
- https://vecer.com/slovenija/interventni-zakon-sircelj-minister-10432108
- article order
- 5
- body
- Določene stvari bomo optimizirali, je povedal minister za finance Andrej Šircelj. "Po uveljavitvi razvojnega zakona bodo vse pokojnine redno plačane, zdravstvene storitve ne bodo nič spremenjene zaradi te zakonodaje, nobene bojazni ni, da bi prišlo do razpada sistema, socialne države ali katerih koli storitev. Določene stvari pa bomo optimizirali," je na današnji novinarski konferenci povedal minister za finance Andrej Šircelj. Naknadni zakonodajni referendum o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije bo 6. decembra. "Celoten zakon je pozitiven, pomeni spremembo načina razmišljanja," je o zakonu, ki je bil vložen še pred sestavo vlade, povedal Šircelj, ki se sicer ne strinja z znižanjem DDV za hrano. Učinek zakona bo izpad proračunskih prihodkov v višini 647 milijonov evrov, so po dinamični metodi ocenili na ministrstvu za finance. Izračun so opravili po dinamični metodi, kar pomeni, da so upoštevali spremembe obnašanja podjetij in ljudi ter vzeli najnovejše podatke Fursa. Statična ocena, ki ne upošteva sprememb vedenja (na primer višjega trošenja zaradi višjih plač) 848 milijonov evrov izpada proračunskih prihodkov. Če bo zakon na referendumu potrjen, bo potreben rebalans proračuna, najti bo treba okrog 300 milijonov evrov prihrankov, je ocenila državna sekretarka. "Z dinamično oceno smo se približali oceni Mednarodnega denarnega sklada, to je 0,85 odstotka BDP, mi jo ocenjujemo na 0,83 odstotka. Fiskalni svet ocenjuje 1,1 odstotka BDP," je povedal Šircelj. "Učinek bo imel vpliv tudi na pokojninsko blagajno (proračun bo pokril celoten izpad 369 milijonov evrov). Pokrili bomo tudi izpad zdravstvene blagajne, ki bo nekoliko nižji," je dodal in kot enega od možnih virov omenil zamik državnih investicij.
- language
- slv
- published at
- 2026-11-02T13:29:54
- source
- Žurnal24
- title
- Šircelj: Tako bo s pokojninami in zdravstvom, če bo zakon potrjen
- url
- https://www.zurnal24.si/slovenija/sircelj-tako-bo-s-pokojninami-in-zdravstvom-ce-bo-zakon-potrjen-467637
- article order
- 3
- body
- Fiskalni svet je namreč septembra letos v svoji oceni javnofinančnih učinkov interventnega zakona, o katerem bodo državljani odločali na referendumu, opozoril, da bi lahko uveljavitev zakona trajneje poslabšala javnofinančni položaj države. Ocenili so, da bi ukrepi sicer verjetno spodbudili gospodarsko rast, a da povratni učinki na javne finance tudi po 10 letih ne bi v celoti nadomestili ocenjenega neposrednega poslabšanja javnofinančnega salda. Fiskalni svet je ocenil, da bi uveljavitev zakona samo v letu 2027 javnofinančni primanjkljaj povečala za okoli 1,2 milijarde evrov oziroma okoli 1,5 odstotka napovedanega BDP, trajno pa za okoli 0,7 odstotka BDP. Minister za finance Andrej Šircelj je na ponedeljkovi novinarski konferenci podal več informacij o tem, kako na interventni zakon gleda finančno ministrstvo, predvsem z vidika njegovega finančnega učinka in tega, kako se bo manko pokril, da bodo javne finance v skladu s fiskalnimi pravili. Nov izračun učinkov na javne finance Šircelj je zagotovil, da je zanj najpomembnejša prva točka zakona, ki govori o vzdržnih, stabilnih in varnih javnih financah. Zakon bo sicer imel učinke na vse štiri blagajn, in sicer na državni proračun, pokojninsko blagajno, zdravstveno blagajno in vse občinske proračune. Po besedah Širclja so na finančnem ministrstvu "po dinamični metodi" izvedli nov izračun javnofinančnih učinkov, pri čemer so se opirali na podatke Fursa, Umraja, Oecd, Mednarodnega denarnega sklada in drugih agencij. Na podlagi tega izračuna bo učinek na letni ravni 640 milijonov evrov. Kot je pojasnil minister, bodo tako ukrepi iz zakona, ki vplivajo na prihodke v proračun, kot so razvojna kapica, nižja stopnja DDV in drugi, za leto 2027 pomenili primanjkljaj v višini 3,34 odstotka bruto domačega proizvoda, če vlada ne bi sprejela nobenih ukrepov za znižanje primanjkljaja. Da bi ga spravili pod 3 odstotke oziroma na 2,9 odstotka, to znese približno 300 do 350 milijonov evrov. "Če govorimo o statični oceni ministrstva za finance, ta je ocenjena na 848 milijonov, se pravi mi smo ocenili, strokovnjaki na ministrstvu za finance so ocenili dinamični učinek v višini 201 milijona evrov. Vsekakor bo za ta manko treba sprejeti določene ukrepe. S to oceno so se približali oceni Mednarodnega denarnega sklada, je še poudaril Šircelj. Potrdil je, da ocena fiskalnega sveta predvideva večji finančni učinek, ter dodal, da je to "verjetno" posledica "različnih podatkov, ki so bili zajeti" in tudi "različnega upoštevanja dinamike uveljavitve razvojnega zakona." Pokrilo se bo iz proračuna, sprejeli bodo tudi nekatere ukrepe Šircelj je nato pojasnil, da bodo primanjkljaj v pokojninski in zdravstveni blagajni pokrili iz proračuna, ob tem pa bodo sprejeli tudi nekatere ukrepe, od katerih nekateri terjajo spremembo zakonodaje, drugi pa ne. V primeru slednjih gre za "optimizacijo poslovanja v javnem sektorju," za "urejevanje različnih evidenc, bom rekel za osebe, ki prejemajo določene dohodke iz javnih blagajn" in v nekaterih primerih za odlog nekaterih investicij, ki so po ocenah resornih ministrov mogoče "zastavljene prekmalu in se jih zaradi tega lahko prestavi na kasnejše mesto." Šircelj je ob tem poudaril še, da lahko zagotovi, da bodo po uveljavitvi razvojnega zakona "vse pokojnine redno plačane, lahko zagotovim, da zdravstvene storitve zaradi te zakonodaje ne bodo spremenjene." Po njegovih besedah ni "nobene bojazni," da bi prišlo do kakršnega koli razpada sistema, socialne države ali omejevanja katerih koli storitev, "res pa je, da bomo določene stvari optimizirali, popravili."
- language
- slv
- published at
- 2026-11-02T13:59:28
- source
- Svet24
- title
- Šircelj zagotovil, da bodo po sprejetju zakona vse pokojnine redno plačane
- url
- https://svet24.si/novice/slovenija/andrej-sircelj-interventni-zakon-primanjkljaj-1937728
- source scope
- analyzed source count
- 7
- omitted articles
- omitted source count
- 0
- total source count
- 7