Komisija Sloveniji priznala migracijsko tveganje brez razbremenitve 6.11.2026
Evropska komisija je v letnem poročilu Slovenijo uvrstila med 15 držav članic, za katere ocenjuje, da jim grozi migracijski pritisk. Če bo Svet EU oceno potrdil, bo Slovenija upravičena do prednostnega dostopa do operativne in finančne podpore evropskih agencij, ne bo pa mogla zaprositi za zmanjšanje svojih obveznosti v solidarnostnem mehanizmu. Komisija kot razloge navaja nedovoljene prihode, obremenitve azilnega in sprejemnega sistema ter sekundarna migracijska gibanja. Slovenija naj bi glede na število prebivalcev in bruto domači proizvod prejela največ zahtevkov drugih držav za vrnitev prosilcev za azil. Za leto 2027 se ob nespremenjenem deležu omenja približno 2,6 milijona evrov prispevka ali premestitev okoli 130 prosilcev, vendar bo o končnih obveznostih odločal Svet EU predvidoma do konca leta.
Infografika
Analiza trditev
| Trditev | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | 24ur | Nova24TV | Tednik Demokracija | Domovina | primorske.si |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Sekundarna migracijska gibanja običajno potekajo iz države prvega vstopa v drugo državo članico EU. | Dva vira trditev podpirata, eden delno, štirje je ne omenjajo. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da sekundarna gibanja običajno potekajo iz države prvega vstopa v drugo članico. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da sekundarna gibanja potekajo iz prve v drugo članico. | Delno: Članek omenja premike migrantov med državami, a ne definira procesa. | Ni omenjeno |
| Evropska komisija ocenjuje, da za Slovenijo obstaja tveganje migracijskega pritiska. | Vsi viri podpirajo trditev; razlik v poziciji ni. | Da: Članek navaja, da komisija ocenjuje tveganje migracijskega pritiska. | Da: Članek navaja, da komisija meni, da za Slovenijo obstaja to tveganje. | Da: Članek navaja, da komisija ocenjuje tveganje migracijskega pritiska. | Da: Članek navaja, da EK ocenjuje tveganje migracijskega pritiska za SLO. | Da: Članek navaja, da EK ocenjuje tveganje migracijskega pritiska za SLO. | Da: Komisija v Sloveniji prepoznava tveganje migracijskega pritiska. | Da: Članek navaja, da komisija ocenjuje tveganje migracijskega pritiska. |
| Če bo Svet EU oceno potrdil, bo Slovenija prednostno upravičena do operativne in finančne podpore EU. | Vsi viri podpirajo; razlik ni v poziciji, le v formulaciji. | Da: Članek navaja prednostni dostop do podpore, če Svet EU to potrdi. | Da: Članek potrjuje, da bo imela Slovenija prednost pri podpori, če Svet EU to potrdi. | Da: Članek potrjuje prednostni dostop do podpore ob potrditvi Sveta EU. | Da: Članek potrjuje prednostni dostop do podpore, če Svet EU to potrdi. | Da: Članek potrjuje prednostni dostop do podpore ob potrditvi Sveta EU. | Da: Razvrstitev omogoča prednostni dostop do evropskih podpornih ukrepov. | Da: Članek potrjuje prednostni dostop do podpore ob potrditvi Sveta EU. |
| Komisija je med države s tveganjem migracijskega pritiska uvrstila Slovenijo in še 14 drugih članic EU. | Večina virov trditev podpira; le STA je ne omenja. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da je komisija poleg Slovenije uvrstila še 14 drugih držav. | Da: Članek navaja Slovenijo in še 14 drugih držav članic. | Da: Članek navaja Slovenijo in še 14 drugih držav članic. | Da: Članek navaja Slovenijo in še 14 drugih držav članic. | Da: Komisija je Slovenijo uvrstila med 15 držav s tveganjem. | Da: Članek navaja Slovenijo in še 14 drugih držav članic. |
| Pri oceni so upoštevani nezakoniti prihodi, prošnje za azil, prejemniki začasne zaščite iz Ukrajine in sekundarna migracijska gibanja. | STA trditve ne omenja, vsi drugi viri jo potrjujejo. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja vse te razloge za oceno komisije. | Da: Članek navaja te razloge za oceno migracijskega pritiska. | Da: Članek navaja vse naštete razloge za oceno tveganja. | Da: Članek navaja vse naštete razloge za oceno tveganja. | Da: Komisija pri ocenjevanju upošteva vse naštete dejavnike. | Da: Članek navaja vse naštete razloge za oceno komisije. |
| Franci Matoz je pozval, naj metodologija za določanje migracijskega pritiska upošteva sekundarna gibanja in dejansko obremenjenost držav. | Večina virov citira izjavo; STA je edini ne omenja. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da je minister Matoz pozval k upoštevanju teh dejavnikov v metodologiji. | Da: Članek navaja izjavo ministra Matoza o metodologiji. | Da: Članek navaja izjavo ministra Matoza o metodologiji. | Da: Članek navaja izjavo ministra Matoza o metodologiji. | Da: Minister je poudaril, da mora metodologija upoštevati te premike. | Da: Članek navaja izjavo ministra Matoza o metodologiji. |
| Slovenija ni uvrščena med države z resnimi migracijskimi razmerami, ki lahko zaprosijo za izjemo od solidarnostnih obveznosti. | STA izpušča, ostali potrjujejo; razlika je le v izrazu (izjema/razbremenitev). | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da komisija Slovenije ni uvrstila med države z resnimi razmerami za izjemo. | Da: Članek navaja, da komisija Slovenije ni uvrstila med te države. | Da: Članek navaja, da komisija Slovenije ni uvrstila med te države. | Da: Članek navaja, da Slovenija ni uvrščena med te države. | Da: Slovenija ni uvrščena med države, ki lahko zaprosijo za razbremenitev. | Da: Članek navaja, da Slovenija ni med državami z resnimi razmerami. |
| Avstrija, Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška in Poljska bodo lahko zaprosile za izjemo pri sodelovanju v solidarnostnem mehanizmu. | Večina virov trditev podpira, le STA je ne omenja. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da te države lahko zaprosijo za izjemo. | Da: Članek navaja te države kot upravičene do izjeme. | Da: Članek te države izrecno navaja kot upravičene do izjeme. | Da: Članek navaja te države kot upravičene do izjeme. | Da: Te države so uvrščene med tiste z resnimi migracijskimi razmerami. | Da: Članek te države izrecno navaja kot upravičene do izjeme. |
| Solidarnostni mehanizem mora vključevati najmanj 30.000 premestitev prosilcev za azil ali 600 milijonov evrov finančnih prispevkov. | Večina virov številke navaja, STA jih ne omenja. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja te številke kot del predloga solidarnostnega mehanizma. | Da: Članek navaja te številčne zahteve za mehanizem. | Da: Članek navaja te številke kot pravno podlago mehanizma. | Da: Članek navaja te številke kot pravno podlago mehanizma. | Da: Članek navaja te številke za leto 2027 na ravni EU. | Da: Članek navaja te številčne podatke za solidarnostni mehanizem. |
| Španija, Italija, Grčija in Ciper bodo tudi prihodnje leto upravičene do podpore zaradi migracijskih obremenitev. | Večina virov podpira; le STA trditve ne omenja. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da bodo te države prihodnje leto upravičene do podpore. | Da: Članek navaja te države kot upravičene do podpore. | Da: Članek navaja te države kot upravičene do podpore. | Da: Članek navaja te štiri države kot upravičene do podpore. | Da: Članek navaja, da so te države med najbolj obremenjenimi. | Da: Članek potrjuje upravičenost teh držav do podpore. |
| Države članice morajo predlog komisije in oceno razmer pred koncem leta potrditi v Svetu EU. | Večina virov trditev potrjuje, STA pa je ne omenja. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da morajo države članice to potrditi pred koncem leta. | Da: Članek navaja, da morajo članice potrditi oceno pred koncem leta. | Da: Članek navaja, da morajo članice oceno potrditi pred koncem leta. | Da: Članek navaja, da morajo članice potrditi oceno pred koncem leta. | Da: O dokončnem obsegu bo odločal Svet EU, predvidoma do konca leta. | Da: Članek navaja, da morajo članice potrditi oceno pred koncem leta. |
| Slovenija ne bo upravičena do zmanjšanja svojega prispevka v solidarnostni mehanizem. | Pet virov trditev izrecno potrjuje, dva (STA, RTV) pa je sploh ne omenita. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek izrecno navaja, da Slovenija ne bo upravičena do zmanjšanja. | Da: Članek izrecno navaja, da Slovenija ne bo upravičena do zmanjšanja. | Da: Članek izrecno navaja, da Slovenija ne bo upravičena do zmanjšanja. | Da: Po sedanjem predlogu Slovenija nima možnosti za zmanjšanje prispevka. | Da: Članek izrecno navaja, da Slovenija ne bo upravičena do zmanjšanja. |
| Slovenija je zabeležila precejšnje število nedovoljenih gibanj, kar je obremenilo njen azilni in sprejemni sistem. | Trije viri podpirajo, štirje ne omenjajo; ni nasprotovanja. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da so nedovoljena gibanja vplivala na sisteme za azil in sprejem. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da so nedovoljena gibanja vplivala na sisteme. | Da: Članek navaja, da so nedovoljena gibanja vplivala na azilni sistem. | Ni omenjeno |
| Slovenija je glede na bruto domači proizvod in število prebivalcev prejela največ zahtevkov drugih držav za vrnitev prosilcev za azil. | Trije viri trditev potrjujejo, štirje je ne omenjajo; nihče ne zanika. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da je Slovenija prejela največ takšnih zahtevkov glede na BDP in prebivalstvo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje to navedbo glede na BDP in število prebivalcev. | Da: Članek potrjuje, da je Slovenija prejela največ takšnih zahtevkov. | Ni omenjeno |
claims
- Sekundarna migracijska gibanja običajno potekajo iz države prvega vstopa v drugo državo članico EU.
- Evropska komisija ocenjuje, da za Slovenijo obstaja tveganje migracijskega pritiska.
- Če bo Svet EU oceno potrdil, bo Slovenija prednostno upravičena do operativne in finančne podpore EU.
- Komisija je med države s tveganjem migracijskega pritiska uvrstila Slovenijo in še 14 drugih članic EU.
- Pri oceni so upoštevani nezakoniti prihodi, prošnje za azil, prejemniki začasne zaščite iz Ukrajine in sekundarna migracijska gibanja.
- Franci Matoz je pozval, naj metodologija za določanje migracijskega pritiska upošteva sekundarna gibanja in dejansko obremenjenost držav.
- Slovenija ni uvrščena med države z resnimi migracijskimi razmerami, ki lahko zaprosijo za izjemo od solidarnostnih obveznosti.
- Avstrija, Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška in Poljska bodo lahko zaprosile za izjemo pri sodelovanju v solidarnostnem mehanizmu.
- Solidarnostni mehanizem mora vključevati najmanj 30.000 premestitev prosilcev za azil ali 600 milijonov evrov finančnih prispevkov.
- Španija, Italija, Grčija in Ciper bodo tudi prihodnje leto upravičene do podpore zaradi migracijskih obremenitev.
- Države članice morajo predlog komisije in oceno razmer pred koncem leta potrditi v Svetu EU.
- Slovenija ne bo upravičena do zmanjšanja svojega prispevka v solidarnostni mehanizem.
- Slovenija je zabeležila precejšnje število nedovoljenih gibanj, kar je obremenilo njen azilni in sprejemni sistem.
- Slovenija je glede na bruto domači proizvod in število prebivalcev prejela največ zahtevkov drugih držav za vrnitev prosilcev za azil.
key differences
- Avstrija, Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška in Poljska bodo lahko zaprosile za izjemo pri sodelovanju v solidarnostnem mehanizmu.
- Večina virov trditev podpira, le STA je ne omenja.
- Države članice morajo predlog komisije in oceno razmer pred koncem leta potrditi v Svetu EU.
- Večina virov trditev potrjuje, STA pa je ne omenja.
- Evropska komisija ocenjuje, da za Slovenijo obstaja tveganje migracijskega pritiska.
- Vsi viri podpirajo trditev; razlik v poziciji ni.
- Franci Matoz je pozval, naj metodologija za določanje migracijskega pritiska upošteva sekundarna gibanja in dejansko obremenjenost držav.
- Večina virov citira izjavo; STA je edini ne omenja.
- Komisija je med države s tveganjem migracijskega pritiska uvrstila Slovenijo in še 14 drugih članic EU.
- Večina virov trditev podpira; le STA je ne omenja.
- Pri oceni so upoštevani nezakoniti prihodi, prošnje za azil, prejemniki začasne zaščite iz Ukrajine in sekundarna migracijska gibanja.
- STA trditve ne omenja, vsi drugi viri jo potrjujejo.
- Sekundarna migracijska gibanja običajno potekajo iz države prvega vstopa v drugo državo članico EU.
- Dva vira trditev podpirata, eden delno, štirje je ne omenjajo.
- Slovenija je glede na bruto domači proizvod in število prebivalcev prejela največ zahtevkov drugih držav za vrnitev prosilcev za azil.
- Trije viri trditev potrjujejo, štirje je ne omenjajo; nihče ne zanika.
- Slovenija je zabeležila precejšnje število nedovoljenih gibanj, kar je obremenilo njen azilni in sprejemni sistem.
- Trije viri podpirajo, štirje ne omenjajo; ni nasprotovanja.
- Slovenija ne bo upravičena do zmanjšanja svojega prispevka v solidarnostni mehanizem.
- Pet virov trditev izrecno potrjuje, dva (STA, RTV) pa je sploh ne omenita.
- Slovenija ni uvrščena med države z resnimi migracijskimi razmerami, ki lahko zaprosijo za izjemo od solidarnostnih obveznosti.
- STA izpušča, ostali potrjujejo; razlika je le v izrazu (izjema/razbremenitev).
- Solidarnostni mehanizem mora vključevati najmanj 30.000 premestitev prosilcev za azil ali 600 milijonov evrov finančnih prispevkov.
- Večina virov številke navaja, STA jih ne omenja.
- Če bo Svet EU oceno potrdil, bo Slovenija prednostno upravičena do operativne in finančne podpore EU.
- Vsi viri podpirajo; razlik ni v poziciji, le v formulaciji.
- Španija, Italija, Grčija in Ciper bodo tudi prihodnje leto upravičene do podpore zaradi migracijskih obremenitev.
- Večina virov podpira; le STA trditve ne omenja.
source analyses
- 24ur
- Avstrija, Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška in Poljska bodo lahko zaprosile za izjemo pri sodelovanju v solidarnostnem mehanizmu.
- Da: Članek navaja te države kot upravičene do izjeme.
- Države članice morajo predlog komisije in oceno razmer pred koncem leta potrditi v Svetu EU.
- Da: Članek navaja, da morajo članice potrditi oceno pred koncem leta.
- Evropska komisija ocenjuje, da za Slovenijo obstaja tveganje migracijskega pritiska.
- Da: Članek navaja, da komisija ocenjuje tveganje migracijskega pritiska.
- Franci Matoz je pozval, naj metodologija za določanje migracijskega pritiska upošteva sekundarna gibanja in dejansko obremenjenost držav.
- Da: Članek navaja izjavo ministra Matoza o metodologiji.
- Komisija je med države s tveganjem migracijskega pritiska uvrstila Slovenijo in še 14 drugih članic EU.
- Da: Članek navaja Slovenijo in še 14 drugih držav članic.
- Pri oceni so upoštevani nezakoniti prihodi, prošnje za azil, prejemniki začasne zaščite iz Ukrajine in sekundarna migracijska gibanja.
- Da: Članek navaja te razloge za oceno migracijskega pritiska.
- Sekundarna migracijska gibanja običajno potekajo iz države prvega vstopa v drugo državo članico EU.
- Ni omenjeno
- Slovenija je glede na bruto domači proizvod in število prebivalcev prejela največ zahtevkov drugih držav za vrnitev prosilcev za azil.
- Ni omenjeno
- Slovenija je zabeležila precejšnje število nedovoljenih gibanj, kar je obremenilo njen azilni in sprejemni sistem.
- Ni omenjeno
- Slovenija ne bo upravičena do zmanjšanja svojega prispevka v solidarnostni mehanizem.
- Da: Članek izrecno navaja, da Slovenija ne bo upravičena do zmanjšanja.
- Slovenija ni uvrščena med države z resnimi migracijskimi razmerami, ki lahko zaprosijo za izjemo od solidarnostnih obveznosti.
- Da: Članek navaja, da komisija Slovenije ni uvrstila med te države.
- Solidarnostni mehanizem mora vključevati najmanj 30.000 premestitev prosilcev za azil ali 600 milijonov evrov finančnih prispevkov.
- Da: Članek navaja te številčne zahteve za mehanizem.
- Če bo Svet EU oceno potrdil, bo Slovenija prednostno upravičena do operativne in finančne podpore EU.
- Da: Članek potrjuje prednostni dostop do podpore ob potrditvi Sveta EU.
- Španija, Italija, Grčija in Ciper bodo tudi prihodnje leto upravičene do podpore zaradi migracijskih obremenitev.
- Da: Članek navaja te države kot upravičene do podpore.
- Domovina
- Avstrija, Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška in Poljska bodo lahko zaprosile za izjemo pri sodelovanju v solidarnostnem mehanizmu.
- Da: Te države so uvrščene med tiste z resnimi migracijskimi razmerami.
- Države članice morajo predlog komisije in oceno razmer pred koncem leta potrditi v Svetu EU.
- Da: O dokončnem obsegu bo odločal Svet EU, predvidoma do konca leta.
- Evropska komisija ocenjuje, da za Slovenijo obstaja tveganje migracijskega pritiska.
- Da: Komisija v Sloveniji prepoznava tveganje migracijskega pritiska.
- Franci Matoz je pozval, naj metodologija za določanje migracijskega pritiska upošteva sekundarna gibanja in dejansko obremenjenost držav.
- Da: Minister je poudaril, da mora metodologija upoštevati te premike.
- Komisija je med države s tveganjem migracijskega pritiska uvrstila Slovenijo in še 14 drugih članic EU.
- Da: Komisija je Slovenijo uvrstila med 15 držav s tveganjem.
- Pri oceni so upoštevani nezakoniti prihodi, prošnje za azil, prejemniki začasne zaščite iz Ukrajine in sekundarna migracijska gibanja.
- Da: Komisija pri ocenjevanju upošteva vse naštete dejavnike.
- Sekundarna migracijska gibanja običajno potekajo iz države prvega vstopa v drugo državo članico EU.
- Delno: Članek omenja premike migrantov med državami, a ne definira procesa.
- Slovenija je glede na bruto domači proizvod in število prebivalcev prejela največ zahtevkov drugih držav za vrnitev prosilcev za azil.
- Da: Članek potrjuje, da je Slovenija prejela največ takšnih zahtevkov.
- Slovenija je zabeležila precejšnje število nedovoljenih gibanj, kar je obremenilo njen azilni in sprejemni sistem.
- Da: Članek navaja, da so nedovoljena gibanja vplivala na azilni sistem.
- Slovenija ne bo upravičena do zmanjšanja svojega prispevka v solidarnostni mehanizem.
- Da: Po sedanjem predlogu Slovenija nima možnosti za zmanjšanje prispevka.
- Slovenija ni uvrščena med države z resnimi migracijskimi razmerami, ki lahko zaprosijo za izjemo od solidarnostnih obveznosti.
- Da: Slovenija ni uvrščena med države, ki lahko zaprosijo za razbremenitev.
- Solidarnostni mehanizem mora vključevati najmanj 30.000 premestitev prosilcev za azil ali 600 milijonov evrov finančnih prispevkov.
- Da: Članek navaja te številke za leto 2027 na ravni EU.
- Če bo Svet EU oceno potrdil, bo Slovenija prednostno upravičena do operativne in finančne podpore EU.
- Da: Razvrstitev omogoča prednostni dostop do evropskih podpornih ukrepov.
- Španija, Italija, Grčija in Ciper bodo tudi prihodnje leto upravičene do podpore zaradi migracijskih obremenitev.
- Da: Članek navaja, da so te države med najbolj obremenjenimi.
- Nova24TV
- Avstrija, Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška in Poljska bodo lahko zaprosile za izjemo pri sodelovanju v solidarnostnem mehanizmu.
- Da: Članek te države izrecno navaja kot upravičene do izjeme.
- Države članice morajo predlog komisije in oceno razmer pred koncem leta potrditi v Svetu EU.
- Da: Članek navaja, da morajo članice oceno potrditi pred koncem leta.
- Evropska komisija ocenjuje, da za Slovenijo obstaja tveganje migracijskega pritiska.
- Da: Članek navaja, da EK ocenjuje tveganje migracijskega pritiska za SLO.
- Franci Matoz je pozval, naj metodologija za določanje migracijskega pritiska upošteva sekundarna gibanja in dejansko obremenjenost držav.
- Da: Članek navaja izjavo ministra Matoza o metodologiji.
- Komisija je med države s tveganjem migracijskega pritiska uvrstila Slovenijo in še 14 drugih članic EU.
- Da: Članek navaja Slovenijo in še 14 drugih držav članic.
- Pri oceni so upoštevani nezakoniti prihodi, prošnje za azil, prejemniki začasne zaščite iz Ukrajine in sekundarna migracijska gibanja.
- Da: Članek navaja vse naštete razloge za oceno tveganja.
- Sekundarna migracijska gibanja običajno potekajo iz države prvega vstopa v drugo državo članico EU.
- Ni omenjeno
- Slovenija je glede na bruto domači proizvod in število prebivalcev prejela največ zahtevkov drugih držav za vrnitev prosilcev za azil.
- Ni omenjeno
- Slovenija je zabeležila precejšnje število nedovoljenih gibanj, kar je obremenilo njen azilni in sprejemni sistem.
- Ni omenjeno
- Slovenija ne bo upravičena do zmanjšanja svojega prispevka v solidarnostni mehanizem.
- Da: Članek izrecno navaja, da Slovenija ne bo upravičena do zmanjšanja.
- Slovenija ni uvrščena med države z resnimi migracijskimi razmerami, ki lahko zaprosijo za izjemo od solidarnostnih obveznosti.
- Da: Članek navaja, da komisija Slovenije ni uvrstila med te države.
- Solidarnostni mehanizem mora vključevati najmanj 30.000 premestitev prosilcev za azil ali 600 milijonov evrov finančnih prispevkov.
- Da: Članek navaja te številke kot pravno podlago mehanizma.
- Če bo Svet EU oceno potrdil, bo Slovenija prednostno upravičena do operativne in finančne podpore EU.
- Da: Članek potrjuje prednostni dostop do podpore, če Svet EU to potrdi.
- Španija, Italija, Grčija in Ciper bodo tudi prihodnje leto upravičene do podpore zaradi migracijskih obremenitev.
- Da: Članek navaja te države kot upravičene do podpore.
- RTV Slovenija
- Avstrija, Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška in Poljska bodo lahko zaprosile za izjemo pri sodelovanju v solidarnostnem mehanizmu.
- Da: Članek navaja, da te države lahko zaprosijo za izjemo.
- Države članice morajo predlog komisije in oceno razmer pred koncem leta potrditi v Svetu EU.
- Da: Članek navaja, da morajo države članice to potrditi pred koncem leta.
- Evropska komisija ocenjuje, da za Slovenijo obstaja tveganje migracijskega pritiska.
- Da: Članek navaja, da komisija meni, da za Slovenijo obstaja to tveganje.
- Franci Matoz je pozval, naj metodologija za določanje migracijskega pritiska upošteva sekundarna gibanja in dejansko obremenjenost držav.
- Da: Članek navaja, da je minister Matoz pozval k upoštevanju teh dejavnikov v metodologiji.
- Komisija je med države s tveganjem migracijskega pritiska uvrstila Slovenijo in še 14 drugih članic EU.
- Da: Članek navaja, da je komisija poleg Slovenije uvrstila še 14 drugih držav.
- Pri oceni so upoštevani nezakoniti prihodi, prošnje za azil, prejemniki začasne zaščite iz Ukrajine in sekundarna migracijska gibanja.
- Da: Članek navaja vse te razloge za oceno komisije.
- Sekundarna migracijska gibanja običajno potekajo iz države prvega vstopa v drugo državo članico EU.
- Da: Članek navaja, da sekundarna gibanja običajno potekajo iz države prvega vstopa v drugo članico.
- Slovenija je glede na bruto domači proizvod in število prebivalcev prejela največ zahtevkov drugih držav za vrnitev prosilcev za azil.
- Da: Članek navaja, da je Slovenija prejela največ takšnih zahtevkov glede na BDP in prebivalstvo.
- Slovenija je zabeležila precejšnje število nedovoljenih gibanj, kar je obremenilo njen azilni in sprejemni sistem.
- Da: Članek navaja, da so nedovoljena gibanja vplivala na sisteme za azil in sprejem.
- Slovenija ne bo upravičena do zmanjšanja svojega prispevka v solidarnostni mehanizem.
- Ni omenjeno
- Slovenija ni uvrščena med države z resnimi migracijskimi razmerami, ki lahko zaprosijo za izjemo od solidarnostnih obveznosti.
- Da: Članek navaja, da komisija Slovenije ni uvrstila med države z resnimi razmerami za izjemo.
- Solidarnostni mehanizem mora vključevati najmanj 30.000 premestitev prosilcev za azil ali 600 milijonov evrov finančnih prispevkov.
- Da: Članek navaja te številke kot del predloga solidarnostnega mehanizma.
- Če bo Svet EU oceno potrdil, bo Slovenija prednostno upravičena do operativne in finančne podpore EU.
- Da: Članek potrjuje, da bo imela Slovenija prednost pri podpori, če Svet EU to potrdi.
- Španija, Italija, Grčija in Ciper bodo tudi prihodnje leto upravičene do podpore zaradi migracijskih obremenitev.
- Da: Članek navaja, da bodo te države prihodnje leto upravičene do podpore.
- STA
- Avstrija, Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška in Poljska bodo lahko zaprosile za izjemo pri sodelovanju v solidarnostnem mehanizmu.
- Ni omenjeno
- Države članice morajo predlog komisije in oceno razmer pred koncem leta potrditi v Svetu EU.
- Ni omenjeno
- Evropska komisija ocenjuje, da za Slovenijo obstaja tveganje migracijskega pritiska.
- Da: Članek navaja, da komisija ocenjuje tveganje migracijskega pritiska.
- Franci Matoz je pozval, naj metodologija za določanje migracijskega pritiska upošteva sekundarna gibanja in dejansko obremenjenost držav.
- Ni omenjeno
- Komisija je med države s tveganjem migracijskega pritiska uvrstila Slovenijo in še 14 drugih članic EU.
- Ni omenjeno
- Pri oceni so upoštevani nezakoniti prihodi, prošnje za azil, prejemniki začasne zaščite iz Ukrajine in sekundarna migracijska gibanja.
- Ni omenjeno
- Sekundarna migracijska gibanja običajno potekajo iz države prvega vstopa v drugo državo članico EU.
- Ni omenjeno
- Slovenija je glede na bruto domači proizvod in število prebivalcev prejela največ zahtevkov drugih držav za vrnitev prosilcev za azil.
- Ni omenjeno
- Slovenija je zabeležila precejšnje število nedovoljenih gibanj, kar je obremenilo njen azilni in sprejemni sistem.
- Ni omenjeno
- Slovenija ne bo upravičena do zmanjšanja svojega prispevka v solidarnostni mehanizem.
- Ni omenjeno
- Slovenija ni uvrščena med države z resnimi migracijskimi razmerami, ki lahko zaprosijo za izjemo od solidarnostnih obveznosti.
- Ni omenjeno
- Solidarnostni mehanizem mora vključevati najmanj 30.000 premestitev prosilcev za azil ali 600 milijonov evrov finančnih prispevkov.
- Ni omenjeno
- Če bo Svet EU oceno potrdil, bo Slovenija prednostno upravičena do operativne in finančne podpore EU.
- Da: Članek navaja prednostni dostop do podpore, če Svet EU to potrdi.
- Španija, Italija, Grčija in Ciper bodo tudi prihodnje leto upravičene do podpore zaradi migracijskih obremenitev.
- Ni omenjeno
- Tednik Demokracija
- Avstrija, Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška in Poljska bodo lahko zaprosile za izjemo pri sodelovanju v solidarnostnem mehanizmu.
- Da: Članek navaja te države kot upravičene do izjeme.
- Države članice morajo predlog komisije in oceno razmer pred koncem leta potrditi v Svetu EU.
- Da: Članek navaja, da morajo članice potrditi oceno pred koncem leta.
- Evropska komisija ocenjuje, da za Slovenijo obstaja tveganje migracijskega pritiska.
- Da: Članek navaja, da EK ocenjuje tveganje migracijskega pritiska za SLO.
- Franci Matoz je pozval, naj metodologija za določanje migracijskega pritiska upošteva sekundarna gibanja in dejansko obremenjenost držav.
- Da: Članek navaja izjavo ministra Matoza o metodologiji.
- Komisija je med države s tveganjem migracijskega pritiska uvrstila Slovenijo in še 14 drugih članic EU.
- Da: Članek navaja Slovenijo in še 14 drugih držav članic.
- Pri oceni so upoštevani nezakoniti prihodi, prošnje za azil, prejemniki začasne zaščite iz Ukrajine in sekundarna migracijska gibanja.
- Da: Članek navaja vse naštete razloge za oceno tveganja.
- Sekundarna migracijska gibanja običajno potekajo iz države prvega vstopa v drugo državo članico EU.
- Da: Članek navaja, da sekundarna gibanja potekajo iz prve v drugo članico.
- Slovenija je glede na bruto domači proizvod in število prebivalcev prejela največ zahtevkov drugih držav za vrnitev prosilcev za azil.
- Da: Članek potrjuje to navedbo glede na BDP in število prebivalcev.
- Slovenija je zabeležila precejšnje število nedovoljenih gibanj, kar je obremenilo njen azilni in sprejemni sistem.
- Da: Članek navaja, da so nedovoljena gibanja vplivala na sisteme.
- Slovenija ne bo upravičena do zmanjšanja svojega prispevka v solidarnostni mehanizem.
- Da: Članek izrecno navaja, da Slovenija ne bo upravičena do zmanjšanja.
- Slovenija ni uvrščena med države z resnimi migracijskimi razmerami, ki lahko zaprosijo za izjemo od solidarnostnih obveznosti.
- Da: Članek navaja, da Slovenija ni uvrščena med te države.
- Solidarnostni mehanizem mora vključevati najmanj 30.000 premestitev prosilcev za azil ali 600 milijonov evrov finančnih prispevkov.
- Da: Članek navaja te številke kot pravno podlago mehanizma.
- Če bo Svet EU oceno potrdil, bo Slovenija prednostno upravičena do operativne in finančne podpore EU.
- Da: Članek potrjuje prednostni dostop do podpore ob potrditvi Sveta EU.
- Španija, Italija, Grčija in Ciper bodo tudi prihodnje leto upravičene do podpore zaradi migracijskih obremenitev.
- Da: Članek navaja te štiri države kot upravičene do podpore.
- primorske.si
- Avstrija, Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška in Poljska bodo lahko zaprosile za izjemo pri sodelovanju v solidarnostnem mehanizmu.
- Da: Članek te države izrecno navaja kot upravičene do izjeme.
- Države članice morajo predlog komisije in oceno razmer pred koncem leta potrditi v Svetu EU.
- Da: Članek navaja, da morajo članice potrditi oceno pred koncem leta.
- Evropska komisija ocenjuje, da za Slovenijo obstaja tveganje migracijskega pritiska.
- Da: Članek navaja, da komisija ocenjuje tveganje migracijskega pritiska.
- Franci Matoz je pozval, naj metodologija za določanje migracijskega pritiska upošteva sekundarna gibanja in dejansko obremenjenost držav.
- Da: Članek navaja izjavo ministra Matoza o metodologiji.
- Komisija je med države s tveganjem migracijskega pritiska uvrstila Slovenijo in še 14 drugih članic EU.
- Da: Članek navaja Slovenijo in še 14 drugih držav članic.
- Pri oceni so upoštevani nezakoniti prihodi, prošnje za azil, prejemniki začasne zaščite iz Ukrajine in sekundarna migracijska gibanja.
- Da: Članek navaja vse naštete razloge za oceno komisije.
- Sekundarna migracijska gibanja običajno potekajo iz države prvega vstopa v drugo državo članico EU.
- Ni omenjeno
- Slovenija je glede na bruto domači proizvod in število prebivalcev prejela največ zahtevkov drugih držav za vrnitev prosilcev za azil.
- Ni omenjeno
- Slovenija je zabeležila precejšnje število nedovoljenih gibanj, kar je obremenilo njen azilni in sprejemni sistem.
- Ni omenjeno
- Slovenija ne bo upravičena do zmanjšanja svojega prispevka v solidarnostni mehanizem.
- Da: Članek izrecno navaja, da Slovenija ne bo upravičena do zmanjšanja.
- Slovenija ni uvrščena med države z resnimi migracijskimi razmerami, ki lahko zaprosijo za izjemo od solidarnostnih obveznosti.
- Da: Članek navaja, da Slovenija ni med državami z resnimi razmerami.
- Solidarnostni mehanizem mora vključevati najmanj 30.000 premestitev prosilcev za azil ali 600 milijonov evrov finančnih prispevkov.
- Da: Članek navaja te številčne podatke za solidarnostni mehanizem.
- Če bo Svet EU oceno potrdil, bo Slovenija prednostno upravičena do operativne in finančne podpore EU.
- Da: Članek potrjuje prednostni dostop do podpore ob potrditvi Sveta EU.
- Španija, Italija, Grčija in Ciper bodo tudi prihodnje leto upravičene do podpore zaradi migracijskih obremenitev.
- Da: Članek potrjuje upravičenost teh držav do podpore.
Analiza sentimenta
| Entiteta | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | 24ur | Nova24TV | Tednik Demokracija | Domovina | primorske.si |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Slovenija – azilni in sprejemni sistem | Nekateri viri poudarjajo negativne vplive, drugi nevtralno obremenitve, tretji molčijo. | Ni omenjeno | Negativno: komisija ugotavlja vpliv nedovoljenih gibanj na sisteme | Nevtralno: posredno omenjen prek azilnih prošenj in začasne zaščite, brez vrednotenja | Ni omenjeno | Negativno: komisija navaja, da so nedovoljena gibanja vplivala na sisteme | Nevtralno: omenjene obremenitve, brez eksplicitnega vrednotenja | Ni omenjeno |
| Magnus Brunner | Ni bistvenih razlik; vsi nevtralno, le Demokracija citira pozitivno izjavo. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot naslovnik opozorila, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot komisar, ki ga je Matoz opozoril, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot komisar, ki mu je bilo namenjeno opozorilo | Nevtralno: citiran s pozitivno izjavo o upravljanju migracij, a brez vrednotenja njega | Nevtralno: omenjen kot sogovornik, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot komisar, ki ga je Matoz opozoril |
| Slovenija | Ni ključnih razlik; vsi viri poročajo nevtralno in enako. | Nevtralno: omenjena v kontekstu ocene tveganja migracijskega pritiska | Nevtralno: omenjena kot država s tveganjem migracijskega pritiska, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot država s tveganjem migracijskega pritiska, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot država z ocenjenim tveganjem migracijskega pritiska, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena v kontekstu ocene tveganja migracijskega pritiska, brez vrednotenja | Nevtralno: opisana kot država s tveganjem, brez eksplicitnega vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot država s tveganjem migracijskega pritiska, brez vrednotenja |
| Evropska komisija | Ni bistvenih razlik; vsi viri poročajo nevtralno, brez vrednotenja. | Nevtralno: avtor poroča o njeni oceni brez vrednotenja | Nevtralno: poroča in ocenjuje, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: opisano njeno ocenjevanje in poročilo, brez pohvale ali kritike | Nevtralno: opisano njeno poročanje in ocenjevanje, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: poroča o ocenah in predlogih, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: poročano o njenih odločitvah, komentar poziva k pojasnilu, ne kritike | Nevtralno: poroča o ocenah komisije brez meta-vrednotenja |
| Svet Evropske unije | Ni bistvenih razlik; vsi viri poročajo nevtralno, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjen kot možni potrjevalec ocene | Nevtralno: omenjen kot potrjevalec predloga, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot organ, ki bo potrdil oceno in predlog | Nevtralno: omenjen kot organ, ki bo potrjeval ocene in predloge | Nevtralno: omenjen kot organ, ki bo potrdil predlog, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot odločevalec o obveznostih, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot potrjevalec predloga, brez vrednotenja |
| Evropska unija | Ni bistvenih razlik; vsi viri poročajo nevtralno, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjena v zvezi s Svetom EU | Nevtralno: omenjena v zvezi s podporo in mehanizmi, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena v zvezi s podporo in mehanizmi, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena v zvezi s podpornimi ukrepi in mehanizmi | Nevtralno: omenjena v zvezi s podporo in mehanizmi, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena v zvezi s solidarnostjo in pomočjo, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot vir podpore, brez vrednotenja |
| Franci Matoz | Ni bistvenih razlik; vsi viri navajajo nevtralno, brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: citiran glede migracijskega pritiska, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: citiran glede sekundarnih migracij, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: citiran glede opozorila o sekundarnih migracijah, brez vrednotenja | Nevtralno: citiran glede opozoril o sekundarnih migracijah, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot govorec, ki opozarja, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: citiran glede sekundarnih gibanj, brez meta-vrednotenja |
| Ukrajina | Ni bistvenih razlik; vsi viri so nevtralni, STA pa je ne omenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena kot vir začasne zaščite, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot vir prejemnikov začasne zaščite | Nevtralno: omenjena v kontekstu beguncev z začasno zaščito | Nevtralno: omenjena kot vir beguncev za začasno zaščito, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena v zvezi z začasno zaščito, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot vir beguncev s začasno zaščito |
| Avstrija | Ni bistvenih razlik; le STA entitete ne omenja, ostali poročajo nevtralno. | Ni omenjeno | Nevtralno: uvrščena med države z resnimi razmerami, brez vrednotenja | Nevtralno: uvrščena med države z resnimi razmerami, brez vrednotenja | Nevtralno: uvrščena med države z resnimi razmerami, brez vrednotenja | Nevtralno: uvrščena med države z resnimi razmerami, brez vrednotenja | Nevtralno: uvrščena med države z resnimi razmerami, brez vrednotenja | Nevtralno: uvrščena med države z resnimi razmerami |
| Bolgarija | Ni bistvenih razlik; vsi viri so nevtralni, STA pa entitete ne omenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: uvrščena med države z resnimi razmerami, brez vrednotenja | Nevtralno: uvrščena med države z resnimi razmerami, brez vrednotenja | Nevtralno: uvrščena med države z resnimi razmerami, brez vrednotenja | Nevtralno: uvrščena med države z resnimi razmerami, brez vrednotenja | Nevtralno: uvrščena med države z resnimi razmerami, brez vrednotenja | Nevtralno: uvrščena med države z resnimi razmerami |
| Češka | Večinoma nevtralno; le Domovina omenja v obeh skupinah. | Ni omenjeno | Nevtralno: uvrščena med države z resnimi razmerami, brez vrednotenja | Nevtralno: uvrščena med države z resnimi razmerami, brez vrednotenja | Nevtralno: uvrščena med države z resnimi razmerami, brez vrednotenja | Nevtralno: uvrščena med države z resnimi razmerami, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena v obeh skupinah, brez vrednotenja | Nevtralno: uvrščena med države z resnimi razmerami |
| Estonija | Večinoma nevtralno; le Domovina omenja v obeh skupinah. | Ni omenjeno | Nevtralno: uvrščena med države z resnimi razmerami, brez vrednotenja | Nevtralno: uvrščena med države z resnimi razmerami, brez vrednotenja | Nevtralno: uvrščena med države z resnimi razmerami, brez vrednotenja | Nevtralno: uvrščena med države z resnimi razmerami, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena v obeh skupinah, brez vrednotenja | Nevtralno: uvrščena med države z resnimi razmerami |
| Hrvaška | Ni bistvenih razlik; vsi nevtralno, le STA je ne omenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena med državami s tveganjem in resnimi razmerami | Nevtralno: omenjena med državami s tveganjem in resnimi razmerami, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena med državami s tveganjem in resnimi razmerami, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena med državami s tveganjem in resnimi razmerami, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena v obeh skupinah, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena med državami s tveganjem in resnimi razmerami |
| Poljska | Večina virov nevtralnih; STA sploh ne omenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena med državami s tveganjem in resnimi razmerami | Nevtralno: omenjena med državami s tveganjem in resnimi razmerami, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena med državami s tveganjem in resnimi razmerami, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena med državami s tveganjem in resnimi razmerami, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena v obeh skupinah, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena med državami s tveganjem in resnimi razmerami |
| Španija | Večinoma nevtralno; le Domovina poudarja obremenjenost. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena kot upravičenka do podpore, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot upravičenka do podpore, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot upravičenka do podpore, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot upravičenka do podpore, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena med najbolj obremenjenimi državami, brez vrednotenja | Nevtralno: upravičena do podpore, brez vrednotenja |
entities
- Slovenija – azilni in sprejemni sistem
- Magnus Brunner
- Slovenija
- Evropska komisija
- Svet Evropske unije
- Evropska unija
- Franci Matoz
- Ukrajina
- Avstrija
- Bolgarija
- Češka
- Estonija
- Hrvaška
- Poljska
- Španija
key differences
- Avstrija
- Ni bistvenih razlik; le STA entitete ne omenja, ostali poročajo nevtralno.
- Bolgarija
- Ni bistvenih razlik; vsi viri so nevtralni, STA pa entitete ne omenja.
- Estonija
- Večinoma nevtralno; le Domovina omenja v obeh skupinah.
- Evropska komisija
- Ni bistvenih razlik; vsi viri poročajo nevtralno, brez vrednotenja.
- Evropska unija
- Ni bistvenih razlik; vsi viri poročajo nevtralno, brez vrednotenja.
- Franci Matoz
- Ni bistvenih razlik; vsi viri navajajo nevtralno, brez vrednotenja.
- Hrvaška
- Ni bistvenih razlik; vsi nevtralno, le STA je ne omenja.
- Magnus Brunner
- Ni bistvenih razlik; vsi nevtralno, le Demokracija citira pozitivno izjavo.
- Poljska
- Večina virov nevtralnih; STA sploh ne omenja.
- Slovenija
- Ni ključnih razlik; vsi viri poročajo nevtralno in enako.
- Slovenija – azilni in sprejemni sistem
- Nekateri viri poudarjajo negativne vplive, drugi nevtralno obremenitve, tretji molčijo.
- Svet Evropske unije
- Ni bistvenih razlik; vsi viri poročajo nevtralno, brez vrednotenja.
- Ukrajina
- Ni bistvenih razlik; vsi viri so nevtralni, STA pa je ne omenja.
- Češka
- Večinoma nevtralno; le Domovina omenja v obeh skupinah.
- Španija
- Večinoma nevtralno; le Domovina poudarja obremenjenost.
source analyses
- 24ur
- Avstrija
- Nevtralno: uvrščena med države z resnimi razmerami, brez vrednotenja
- Bolgarija
- Nevtralno: uvrščena med države z resnimi razmerami, brez vrednotenja
- Estonija
- Nevtralno: uvrščena med države z resnimi razmerami, brez vrednotenja
- Evropska komisija
- Nevtralno: opisano njeno ocenjevanje in poročilo, brez pohvale ali kritike
- Evropska unija
- Nevtralno: omenjena v zvezi s podporo in mehanizmi, brez vrednotenja
- Franci Matoz
- Nevtralno: citiran glede sekundarnih migracij, brez meta-vrednotenja
- Hrvaška
- Nevtralno: omenjena med državami s tveganjem in resnimi razmerami, brez vrednotenja
- Magnus Brunner
- Nevtralno: omenjen kot komisar, ki ga je Matoz opozoril, brez vrednotenja
- Poljska
- Nevtralno: omenjena med državami s tveganjem in resnimi razmerami, brez vrednotenja
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot država s tveganjem migracijskega pritiska, brez vrednotenja
- Slovenija – azilni in sprejemni sistem
- Nevtralno: posredno omenjen prek azilnih prošenj in začasne zaščite, brez vrednotenja
- Svet Evropske unije
- Nevtralno: omenjen kot organ, ki bo potrdil oceno in predlog
- Ukrajina
- Nevtralno: omenjena kot vir prejemnikov začasne zaščite
- Češka
- Nevtralno: uvrščena med države z resnimi razmerami, brez vrednotenja
- Španija
- Nevtralno: omenjena kot upravičenka do podpore, brez vrednotenja
- Domovina
- Avstrija
- Nevtralno: uvrščena med države z resnimi razmerami, brez vrednotenja
- Bolgarija
- Nevtralno: uvrščena med države z resnimi razmerami, brez vrednotenja
- Estonija
- Nevtralno: omenjena v obeh skupinah, brez vrednotenja
- Evropska komisija
- Nevtralno: poročano o njenih odločitvah, komentar poziva k pojasnilu, ne kritike
- Evropska unija
- Nevtralno: omenjena v zvezi s solidarnostjo in pomočjo, brez vrednotenja
- Franci Matoz
- Nevtralno: omenjen kot govorec, ki opozarja, brez meta-vrednotenja
- Hrvaška
- Nevtralno: omenjena v obeh skupinah, brez vrednotenja
- Magnus Brunner
- Nevtralno: omenjen kot sogovornik, brez vrednotenja
- Poljska
- Nevtralno: omenjena v obeh skupinah, brez vrednotenja
- Slovenija
- Nevtralno: opisana kot država s tveganjem, brez eksplicitnega vrednotenja
- Slovenija – azilni in sprejemni sistem
- Nevtralno: omenjene obremenitve, brez eksplicitnega vrednotenja
- Svet Evropske unije
- Nevtralno: omenjen kot odločevalec o obveznostih, brez vrednotenja
- Ukrajina
- Nevtralno: omenjena v zvezi z začasno zaščito, brez vrednotenja
- Češka
- Nevtralno: omenjena v obeh skupinah, brez vrednotenja
- Španija
- Nevtralno: omenjena med najbolj obremenjenimi državami, brez vrednotenja
- Nova24TV
- Avstrija
- Nevtralno: uvrščena med države z resnimi razmerami, brez vrednotenja
- Bolgarija
- Nevtralno: uvrščena med države z resnimi razmerami, brez vrednotenja
- Estonija
- Nevtralno: uvrščena med države z resnimi razmerami, brez vrednotenja
- Evropska komisija
- Nevtralno: opisano njeno poročanje in ocenjevanje, brez meta-vrednotenja
- Evropska unija
- Nevtralno: omenjena v zvezi s podpornimi ukrepi in mehanizmi
- Franci Matoz
- Nevtralno: citiran glede opozorila o sekundarnih migracijah, brez vrednotenja
- Hrvaška
- Nevtralno: omenjena med državami s tveganjem in resnimi razmerami, brez vrednotenja
- Magnus Brunner
- Nevtralno: omenjen kot komisar, ki mu je bilo namenjeno opozorilo
- Poljska
- Nevtralno: omenjena med državami s tveganjem in resnimi razmerami, brez vrednotenja
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot država z ocenjenim tveganjem migracijskega pritiska, brez vrednotenja
- Slovenija – azilni in sprejemni sistem
- Ni omenjeno
- Svet Evropske unije
- Nevtralno: omenjen kot organ, ki bo potrjeval ocene in predloge
- Ukrajina
- Nevtralno: omenjena v kontekstu beguncev z začasno zaščito
- Češka
- Nevtralno: uvrščena med države z resnimi razmerami, brez vrednotenja
- Španija
- Nevtralno: omenjena kot upravičenka do podpore, brez vrednotenja
- RTV Slovenija
- Avstrija
- Nevtralno: uvrščena med države z resnimi razmerami, brez vrednotenja
- Bolgarija
- Nevtralno: uvrščena med države z resnimi razmerami, brez vrednotenja
- Estonija
- Nevtralno: uvrščena med države z resnimi razmerami, brez vrednotenja
- Evropska komisija
- Nevtralno: poroča in ocenjuje, brez meta-vrednotenja
- Evropska unija
- Nevtralno: omenjena v zvezi s podporo in mehanizmi, brez vrednotenja
- Franci Matoz
- Nevtralno: citiran glede migracijskega pritiska, brez meta-vrednotenja
- Hrvaška
- Nevtralno: omenjena med državami s tveganjem in resnimi razmerami
- Magnus Brunner
- Nevtralno: omenjen kot naslovnik opozorila, brez vrednotenja
- Poljska
- Nevtralno: omenjena med državami s tveganjem in resnimi razmerami
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot država s tveganjem migracijskega pritiska, brez vrednotenja
- Slovenija – azilni in sprejemni sistem
- Negativno: komisija ugotavlja vpliv nedovoljenih gibanj na sisteme
- Svet Evropske unije
- Nevtralno: omenjen kot potrjevalec predloga, brez vrednotenja
- Ukrajina
- Nevtralno: omenjena kot vir začasne zaščite, brez vrednotenja
- Češka
- Nevtralno: uvrščena med države z resnimi razmerami, brez vrednotenja
- Španija
- Nevtralno: omenjena kot upravičenka do podpore, brez vrednotenja
- STA
- Avstrija
- Ni omenjeno
- Bolgarija
- Ni omenjeno
- Estonija
- Ni omenjeno
- Evropska komisija
- Nevtralno: avtor poroča o njeni oceni brez vrednotenja
- Evropska unija
- Nevtralno: omenjena v zvezi s Svetom EU
- Franci Matoz
- Ni omenjeno
- Hrvaška
- Ni omenjeno
- Magnus Brunner
- Ni omenjeno
- Poljska
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena v kontekstu ocene tveganja migracijskega pritiska
- Slovenija – azilni in sprejemni sistem
- Ni omenjeno
- Svet Evropske unije
- Nevtralno: omenjen kot možni potrjevalec ocene
- Ukrajina
- Ni omenjeno
- Češka
- Ni omenjeno
- Španija
- Ni omenjeno
- Tednik Demokracija
- Avstrija
- Nevtralno: uvrščena med države z resnimi razmerami, brez vrednotenja
- Bolgarija
- Nevtralno: uvrščena med države z resnimi razmerami, brez vrednotenja
- Estonija
- Nevtralno: uvrščena med države z resnimi razmerami, brez vrednotenja
- Evropska komisija
- Nevtralno: poroča o ocenah in predlogih, brez meta-vrednotenja
- Evropska unija
- Nevtralno: omenjena v zvezi s podporo in mehanizmi, brez vrednotenja
- Franci Matoz
- Nevtralno: citiran glede opozoril o sekundarnih migracijah, brez meta-vrednotenja
- Hrvaška
- Nevtralno: omenjena med državami s tveganjem in resnimi razmerami, brez vrednotenja
- Magnus Brunner
- Nevtralno: citiran s pozitivno izjavo o upravljanju migracij, a brez vrednotenja njega
- Poljska
- Nevtralno: omenjena med državami s tveganjem in resnimi razmerami, brez vrednotenja
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena v kontekstu ocene tveganja migracijskega pritiska, brez vrednotenja
- Slovenija – azilni in sprejemni sistem
- Negativno: komisija navaja, da so nedovoljena gibanja vplivala na sisteme
- Svet Evropske unije
- Nevtralno: omenjen kot organ, ki bo potrdil predlog, brez vrednotenja
- Ukrajina
- Nevtralno: omenjena kot vir beguncev za začasno zaščito, brez vrednotenja
- Češka
- Nevtralno: uvrščena med države z resnimi razmerami, brez vrednotenja
- Španija
- Nevtralno: omenjena kot upravičenka do podpore, brez vrednotenja
- primorske.si
- Avstrija
- Nevtralno: uvrščena med države z resnimi razmerami
- Bolgarija
- Nevtralno: uvrščena med države z resnimi razmerami
- Estonija
- Nevtralno: uvrščena med države z resnimi razmerami
- Evropska komisija
- Nevtralno: poroča o ocenah komisije brez meta-vrednotenja
- Evropska unija
- Nevtralno: omenjena kot vir podpore, brez vrednotenja
- Franci Matoz
- Nevtralno: citiran glede sekundarnih gibanj, brez meta-vrednotenja
- Hrvaška
- Nevtralno: omenjena med državami s tveganjem in resnimi razmerami
- Magnus Brunner
- Nevtralno: omenjen kot komisar, ki ga je Matoz opozoril
- Poljska
- Nevtralno: omenjena med državami s tveganjem in resnimi razmerami
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot država s tveganjem migracijskega pritiska, brez vrednotenja
- Slovenija – azilni in sprejemni sistem
- Ni omenjeno
- Svet Evropske unije
- Nevtralno: omenjen kot potrjevalec predloga, brez vrednotenja
- Ukrajina
- Nevtralno: omenjena kot vir beguncev s začasno zaščito
- Češka
- Nevtralno: uvrščena med države z resnimi razmerami
- Španija
- Nevtralno: upravičena do podpore, brez vrednotenja
Scenariji
- scenarios
- description
- Svet EU potrdi oceno Komisije, kar omogoči Sloveniji dostop do ciljnih evropskih sredstev za okrepitev azilnih kapacitet. Notranji minister Franci Matoz s temi sredstvi uspešno nadgradi infrastrukturo za obravnavo migrantov.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- Slovenija prejme dodatna evropska finančna sredstva
- valence
- positive
- description
- Države članice v Svetu EU potrdijo predlog Komisije, s čimer Slovenija ostane zavezana k plačilu solidarnostnega prispevka v višini 2,6 milijona evrov. Slovenija tako ohrani status quo brez zmanjšanja finančnih obremenitev.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- short
- title
- Slovenija ohrani obveznosti v solidarnostnem mehanizmu EU
- valence
- neutral
- description
- Kljub nadzoru se sekundarna gibanja iz sosednjih držav povečajo, kar preobremeni slovenski azilni sistem. Evropska komisija kljub prednostni podpori ne zmore hitro nasloviti logističnih težav na terenu.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- long
- title
- Povečanje sekundarnih migracijskih tokov v Slovenijo
- valence
- negative
- description
- Po pritiskih ministra Francija Matoza in drugih držav, Svet EU sprejme spremembe metodologije, ki bolje vrednotijo sekundarne migracije. To Sloveniji dolgoročno omogoči lažje pridobivanje statusa države z resnimi obremenitvami.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- long
- title
- Priznanje sekundarnih gibanj v metodologiji EU
- valence
- positive
- description
- Svet EU odobri napotitev strokovnjakov evropskih agencij za pomoč pri obravnavi prošenj za azil. Rezultat je hitrejša obravnava, vendar brez bistvenega vpliva na število nezakonitih prehodov ali finančne prispevke.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- mid
- title
- Aktivacija operativne podpore agencij EU v Sloveniji
- valence
- neutral
- description
- Slovenska vlada izrazi nezadovoljstvo, ker države kot Hrvaška prejemajo izjeme od solidarnosti, Slovenija pa ne. To povzroči diplomatsko napetost v Svetu EU in oteži pogajanja o nadaljnjih migracijskih paketih.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- short
- title
- Politična napetost zaradi neenakopravne obravnave v EU
- valence
- negative
- description
- Zaradi nepričakovanega učinka izvajanja migracijskega pakta se število nezakonitih prehodov v Slovenijo drastično zmanjša. S tem se potreba po solidarnostnem mehanizmu zmanjša, kar sprosti proračunska sredstva.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Popolna stabilizacija migracijskih tokov v regiji
- valence
- positive
- description
- Slovenija vloži pravno sredstvo zoper metodologijo Komisije zaradi neupoštevanja sekundarnih gibanj. Sodišče EU naloži revizijo postopka, kar zamrzne izvajanje solidarnostnih obveznosti do končne odločitve.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Slovenija uspešno izpodbija oceno Komisije na sodišču
- valence
- neutral
- description
- Zaradi nesoglasij v Svetu EU glede razdelitve pomoči pride do blokade finančnega mehanizma. Slovenija ostane brez obljubljene podpore, medtem ko se število prosilcev za azil v azilnih domovih povečuje.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- mid
- title
- Popolna ustavitev vseh migracijskih sredstev za Slovenijo
- valence
- negative
Viri
- articles
- article order
- 7
- body
- z dodatnimi informacijami in izjavami od 3. odstavka Bruselj, 06. novembra (STA) - Evropska komisija na podlagi danes objavljenega letnega poročila o migracijah ocenjuje, da za Slovenijo obstaja tveganje migracijskega pritiska. Če bo Svet EU temu pritrdil, bo imela Slovenija prednostni dostop do ...
- language
- slv
- published at
- 2026-11-06T12:38:51
- source
- STA
- title
- Za Slovenijo po oceni Bruslja obstaja tveganje migracijskega pritiska (dopolnjeno)
- url
- https://www.sta.si/3619376/
- article order
- 6
- body
- Evropska komisija na podlagi letnega poročila o migracijah meni, da za Slovenijo obstaja tveganje migracijskega pritiska. Če bo Svet EU-ja temu pritrdil, bo imela Slovenija prednost pri operativni in finančni podpori EU-ja pri spopadanju z migracijami. Komisija je poleg Slovenije med države, za katere po njeni oceni obstaja tveganje migracijskega pritiska, uvrstila še 14 drugih držav članic. Med njimi so med drugim Hrvaška, Poljska, Nemčija, Francija in baltske države. Med razlogi za to v Bruslju navajajo relativno veliko število nezakonitih prihodov, prošenj za azil ali prejemnikov začasne zaščite iz Ukrajine, pa tudi sekundarna migracijska gibanja. Med razlogi za to v Bruslju navajajo relativno veliko število nezakonitih prihodov, prošenj za azil ali prejemnikov začasne zaščite iz Ukrajine. Eden od razlogov so tudi sekundarna migracijska gibanja, ki običajno potekajo iz države prvega vstopa v drugo članico EU-ja. "Slovenija je ugotovila precejšnje število nedovoljenih gibanj, kar je vplivalo na njene sisteme za azil in sprejem," je komisija glede Slovenije zapisala v poročilu. Obenem je Slovenija po njenih navedbah prejela največ zahtevkov drugih držav za vrnitev prosilcev za azil glede na bruto domači proizvod in število prebivalcev. Neimenovani uradnik Evropske komisije je ob tem za STA pojasnil, da so v tesnih stikih s slovenskimi oblastmi, da bi zagotovili, da se postopki iz migracijskega pakta izvajajo pravilno in da bi preprečili omenjeno tveganje pritiska. Na to je v pogovoru pred enim mesecem evropskega komisarja za notranje zadeve Magnusa Brunnerja opozoril slovenski notranji minister Franci Matoz. "Eden od temeljnih ciljev pakta o migracijah in azilu je skupna odgovornost vseh držav članic. Zato je pomembno, da metodologija za določanje migracijskega pritiska ustrezno upošteva tudi sekundarna gibanja in dejansko obremenjenost posameznih držav članic," je dejal. Članice, za katere obstaja tveganje migracijskega pritiska, imajo v skladu s paktom o migracijah in azilu prednostni dostop do podpornih ukrepov EU-ja pri spoprijemanju z migracijami, kot sta podpora pristojnih evropskih agencij in finančna podpora. Ni pa komisija Slovenije uvrstila med države, ki se spopadajo z resnimi razmerami na področju migracij. To so po njeni oceni Avstrija, Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška in Poljska, ki bodo lahko Svet EU-ja zaprosile za izjemo od sodelovanja v solidarnostnem mehanizmu. Gre za mehanizem, v okviru katerega članice, ki so pod migracijskim pritiskom, prejemajo podporo drugih držav. Do podpore bodo tako kot v drugi polovici letošnjega leta tudi prihodnje leto upravičeni Španija, Italija, Grčija in Ciper. Oceno komisije o razmerah v posameznih članicah in predlog solidarnostnega mehanizma, ki mora glede pravno podlago vključevati najmanj 30.000 premestitev prosilcev za azil ali 600 milijonov evrov finančnih prispevkov, bodo morale pred koncem leta potrditi države članice v Svetu EU-ja. Z današnjo objavo poročila o migracijah in azilu se je začel drugi letni cikel izvajanja evropskega migracijskega pakta, ki se uporablja od junija letos.
- language
- slv
- published at
- 2026-11-06T18:49:46
- source
- RTV Slovenija
- title
- Bruselj meni, da za Slovenijo obstaja tveganje migracijskega pritiska
- url
- https://www.rtvslo.si/evropska-unija/bruselj-meni-da-za-slovenijo-obstaja-tveganje-migracijskega-pritiska/799222
- article order
- 5
- body
- Evropska komisija na podlagi letnega poročila o migracijah ocenjuje, da za Slovenijo obstaja tveganje migracijskega pritiska. Če bo Svet EU temu pritrdil, bo imela Slovenija prednostni dostop do operativne in finančne podpore EU pri soočanju z migracijami. Ne bo pa upravičena do zmanjšanja prispevka v solidarnostni mehanizem. Evropska komisija je poleg Slovenije med države, za katere po njeni oceni obstaja tveganje migracijskega pritiska, uvrstila še 14 drugih držav članic. Med njimi so med drugim Hrvaška, Poljska, Nemčija, Francija in baltske države. Med razlogi za to v Bruslju navajajo relativno veliko število nezakonitih prihodov, prošenj za azil ali prejemnikov začasne zaščite iz Ukrajine, pa tudi sekundarna migracijska gibanja. Na slednje je v pogovoru pred enim mesecem evropskega komisarja za notranje zadeve Magnusa Brunnerja opozoril slovenski notranji minister Franci Matoz. "Eden od temeljnih ciljev pakta o migracijah in azilu je skupna odgovornost vseh držav članic. Zato je pomembno, da metodologija za določanje migracijskega pritiska ustrezno upošteva tudi sekundarna gibanja in dejansko obremenjenost posameznih držav članic," je dejal. Članice, za katere obstaja tveganje migracijskega pritiska, imajo v skladu s paktom o migracijah in azilu prednostni dostop do podpornih ukrepov EU pri soočanju z migracijami, kot sta podpora pristojnih evropskih agencij in finančna podpora. Ni pa komisija Slovenije uvrstila med države, ki se soočajo z resnimi razmerami na področju migracij. To so po njeni oceni Avstrija, Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška in Poljska, ki bodo lahko Svet EU zaprosile za izjemo od sodelovanja v solidarnostnem mehanizmu. Gre za mehanizem, v okviru katerega članice, ki so pod migracijskim pritiskom, prejemajo podporo drugih držav. Do podpore bodo tako kot v drugi polovici letošnjega leta tudi prihodnje leto upravičeni Španija, Italija, Grčija in Ciper. Oceno komisije o razmerah v posameznih članicah in predlog solidarnostnega mehanizma, ki mora glede na pravno podlago vključevati najmanj 30.000 premestitev prosilcev za azil ali 600 milijonov evrov finančnih prispevkov, bodo morale pred koncem leta potrditi države članice v Svetu EU. Z današnjo objavo poročila o migracijah in azilu se je začel drugi letni cikel izvajanja evropskega migracijskega pakta, ki se uporablja od junija letos.
- language
- slv
- published at
- 2026-11-06T12:30:07
- source
- 24ur
- title
- Ocena Bruslja: za Slovenijo obstaja tveganje migracijskega pritiska
- url
- https://www.24ur.com/novice/slovenija/ocena-bruslja-za-slovenijo-obstaja-tveganje-migracijskega-pritiska.html
- article order
- 2
- body
- Evropska komisija na podlagi danes objavljenega letnega poročila o migracijah ocenjuje, da za Slovenijo obstaja tveganje migracijskega pritiska. Če bo Svet EU temu pritrdil, bo imela Slovenija prednostni dostop do operativne in finančne podpore EU pri soočanju z migracijami. Ne bo pa upravičena do zmanjšanja prispevka v solidarnostni mehanizem. Komisija je poleg Slovenije med države, za katere po njeni oceni obstaja tveganje migracijskega pritiska, uvrstila še 14 drugih držav članic. Med njimi so med drugim Hrvaška, Poljska, Nemčija, Francija in baltske države. Med razlogi za to v Bruslju navajajo relativno veliko število nezakonitih prihodov, prošenj za azil ali prejemnikov začasne zaščite iz Ukrajine, pa tudi sekundarna migracijska gibanja. Na slednje je v pogovoru pred enim mesecem evropskega komisarja za notranje zadeve Magnusa Brunnerja opozoril slovenski notranji minister Franci Matoz. "Eden od temeljnih ciljev pakta o migracijah in azilu je skupna odgovornost vseh držav članic. Zato je pomembno, da metodologija za določanje migracijskega pritiska ustrezno upošteva tudi sekundarna gibanja in dejansko obremenjenost posameznih držav članic," je dejal. Prednostni dostop do podpornih ukrepov Članice, za katere obstaja tveganje migracijskega pritiska, imajo v skladu s paktom o migracijah in azilu prednostni dostop do podpornih ukrepov EU pri soočanju z migracijami, kot sta podpora pristojnih evropskih agencij in finančna podpora. Ni pa komisija Slovenije uvrstila med države, ki se soočajo z resnimi razmerami na področju migracij. To so po njeni oceni Avstrija, Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška in Poljska, ki bodo lahko Svet EU zaprosile za izjemo od sodelovanja v solidarnostnem mehanizmu. Gre za mehanizem, v okviru katerega članice, ki so pod migracijskim pritiskom, prejemajo podporo drugih držav. Do podpore bodo tako kot v drugi polovici letošnjega leta tudi prihodnje leto upravičeni Španija, Italija, Grčija in Ciper. Oceno komisije o razmerah v posameznih članicah in predlog solidarnostnega mehanizma, ki mora glede pravno podlago vključevati najmanj 30.000 premestitev prosilcev za azil ali 600 milijonov evrov finančnih prispevkov, bodo morale pred koncem leta potrditi države članice v Svetu EU. Z današnjo objavo poročila o migracijah in azilu se je začel drugi letni cikel izvajanja evropskega migracijskega pakta, ki se uporablja od junija letos.
- language
- slv
- published at
- 2026-11-06T11:57:52
- source
- Nova24TV
- title
- Slovenija med državami EU, ki bodo upravičene prednostnega dostopa do podpore pri migracijah
- url
- https://nova24tv.si/slovenija-med-drzavami-eu-ki-bodo-upravicene-prednostnega-dostopa-do-podpore-pri-migracijah/
- article order
- 4
- body
- Evropska komisija na podlagi danes objavljenega letnega poročila o migracijah ocenjuje, da za Slovenijo obstaja tveganje migracijskega pritiska. Če bo Svet EU temu pritrdil, bo imela Slovenija prednostni dostop do operativne in finančne podpore EU pri soočanju z migracijami. Ne bo pa upravičena do zmanjšanja prispevka v solidarnostni mehanizem. Komisija je poleg Slovenije med države, za katere po njeni oceni obstaja tveganje migracijskega pritiska, uvrstila še 14 drugih držav članic. Med njimi so med drugim Hrvaška, Poljska, Nemčija, Francija in baltske države. Med razlogi za to v Bruslju navajajo relativno veliko število nezakonitih prihodov, prošenj za azil ali prejemnikov začasne zaščite iz Ukrajine. Eden od razlogov so tudi sekundarna migracijska gibanja, ki običajno potekajo iz države prvega vstopa v drugo članico EU. "Slovenija je zabeležila precejšnje število nedovoljenih gibanj, kar je vplivalo na njene sisteme za azil in sprejem," je komisija glede Slovenije zapisala v poročilu. Obenem je Slovenija po njenih navedbah prejela največ zahtevkov drugih držav za vrnitev prosilcev za azil glede na bruto domači proizvod in število prebivalcev. Neimenovani uradnik Evropske komisije je ob tem za STA pojasnil, da so v tesnih stikih s slovenskimi oblastmi, da bi zagotovili, da se postopki iz migracijskega pakta izvajajo pravilno in da bi preprečili omenjeno tveganje pritiska. Na sekundarna migracijska gibanja je sicer pred enim mesecem v pogovoru z evropskim komisarjem za notranje zadeve Magnusom Brunnerjem opozoril tudi slovenski notranji minister Franci Matoz. "Eden od temeljnih ciljev pakta o migracijah in azilu je skupna odgovornost vseh držav članic. Zato je pomembno, da metodologija za določanje migracijskega pritiska ustrezno upošteva tudi sekundarna gibanja in dejansko obremenjenost posameznih držav članic," je dejal. Članice, za katere obstaja tveganje migracijskega pritiska, imajo v skladu s paktom prednostni dostop do podpornih ukrepov EU pri soočanju z migracijami, kot sta podpora pristojnih evropskih agencij in finančna podpora. Ni pa komisija Slovenije uvrstila med države, ki se soočajo z resnimi razmerami na področju migracij. To so po njeni oceni Avstrija, Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška in Poljska, ki bodo lahko Svet EU zaprosile za izjemo od sodelovanja v solidarnostnem mehanizmu za leto 2027. Gre za mehanizem, v okviru katerega članice, ki so pod migracijskim pritiskom, prejemajo podporo drugih držav. Do podpore bodo tako kot v drugi polovici letošnjega leta tudi prihodnje leto upravičeni Španija, Italija, Grčija in Ciper. Oceno komisije o razmerah v posameznih članicah in predlog solidarnostnega mehanizma, ki mora glede na pravno podlago vključevati najmanj 30.000 premestitev prosilcev za azil ali 600 milijonov evrov finančnih prispevkov, bodo morale pred koncem leta potrditi države članice v Svetu EU. Članice, ki so obvezane prispevati v mehanizem, lahko izbirajo med premestitvami prosilcev, finančnim prispevkom in drugimi oblikami podpore. Slovenija se je lani odločila, da bo v mehanizem, ki je bil zaradi krajšega obdobja izvajanja manjši od zakonsko predpisanega, v skladu s svojim pravičnim deležem prispevala 1,8 milijona evrov. Viri na komisiji so danes pojasnili, da delež za prispevke v skladu s predlogom ostaja enak kot lani. Če bo solidarnostni mehanizem prihodnje leto vključeval 30.000 premestitev oziroma 600 milijonov evrov prispevkov, bi morala Slovenija premestiti okoli 130 prosilcev ali vplačati 2,6 milijona evrov. Prispevek lahko vključuje tudi kombinacijo različnih ukrepov. Bruselj je danes predstavil predlog solidarnostnega mehanizma za leto 2027, a podrobnosti niso javno dostopne. Končni obseg in prispevke posameznih članic, ki jih bo določil Svet, bodo predvidoma znani do konca leta. Z današnjo objavo poročila o migracijah in azilu se je začel drugi letni cikel izvajanja evropskega migracijskega pakta, ki se uporablja od junija letos. "Naš novi pristop k upravljanju migracij deluje. Število nezakonitih migracij se zmanjšuje, zmanjšuje pa se tudi število prošenj za azil in sekundarnih gibanj. Število vrnjenih migrantov pa se povečuje," je ob predstavitvi poročila povedal Brunner.
- language
- slv
- published at
- 2026-11-06T15:07:13
- source
- Tednik Demokracija
- title
- Za Slovenijo po oceni Bruslja obstaja tveganje migracijskega pritiska
- url
- https://demokracija.si/migracije/za-slovenijo-po-oceni-bruslja-obstaja-tveganje-migracijskega-pritiska/
- article order
- 9
- body
- Slovenija bi lahko dobila prednost pri evropski pomoči zaradi tveganja migracijskega pritiska, vendar bo morala tudi sama prispevati v solidarnostni mehanizem. Za leto 2027 se po sedanjih ocenah omenja približno 2,6 milijona evrov ali premestitev okoli 130 prosilcev za azil. O končnih obveznostih bodo odločale države članice. Evropska komisija v Sloveniji prepoznava tveganje migracijskega pritiska. Opozarja na obremenitve azilnega in sprejemnega sistema, vendar države ni uvrstila med tiste, ki bi lahko zaradi resnih migracijskih razmer zaprosile za razbremenitev pri evropski solidarnosti. Slovenija bi bila tako na eni strani prednostno upravičena do podpore, na drugi pa bi morala pomagati članicam, ki jih Bruselj ocenjuje kot bolj obremenjene. Za Slovenijo razlika ni zgolj vprašanje poimenovanja. Od nje je odvisno, ali bo lahko zaprosila za zmanjšanje svojega prispevka za prihodnje leto. Po sedanjem predlogu te možnosti nima. Komisija je Slovenijo uvrstila med 15 držav s tveganjem migracijskega pritiska. V skupini so tudi Belgija, Češka, Nemčija, Estonija, Irska, Francija, Hrvaška, Latvija, Litva, Luksemburg, Nizozemska, Poljska, Romunija in Finska. Takšna razvrstitev omogoča prednostni dostop do evropskih podpornih ukrepov. Toda za možnost razbremenitve je odločilna druga skupina: države z resnimi migracijskimi razmerami. Vanjo so uvrščene Avstrija, Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška in Poljska. Te bodo lahko Svet EU zaprosile za izjemo pri solidarnostnih obveznostih za leto 2027. Hrvaška in Poljska sta torej med državami, ki jim grozi migracijski pritisk, hkrati pa imata možnost zaprositi za razbremenitev. Slovenija ostaja samo v prvi kategoriji. Obremenitev ne nastane samo na meji Pri ocenjevanju komisija upošteva nezakonite prihode, prošnje za azil, osebe z začasno zaščito iz Ukrajine in premike migrantov med državami članicami. Prav zadnji so za Slovenijo posebej pomembni. Po poročanju komisija ugotavlja, da je Slovenija zabeležila precejšnje število nedovoljenih gibanj, kar je vplivalo na njen azilni in sprejemni sistem. Glede na število prebivalcev in bruto domači proizvod je prejela tudi največ zahtevkov drugih članic za vrnitev prosilcev za azil. Človekov odhod v drugo članico zato še ne pomeni, da so za državo prenehale vse obveznosti. Zahtevek za njegov ponovni prevzem prinaša postopke, ob morebitni vrnitvi pa tudi potrebo po nastanitvi in nadaljnji obravnavi. Na sekundarna gibanja je notranji minister Franci Matoz opozoril v pogovoru z evropskim komisarjem za notranje zadeve Magnusom Brunnerjem. Po navedbah je poudaril, da mora metodologija za določanje migracijskega pritiska upoštevati tudi takšne premike in dejansko obremenjenost posameznih držav. Višji prispevek še ni potrjen Slovenija je letos izbrala finančno sodelovanje in v solidarnostni mehanizem prispevala 1,8 milijona evrov. Ker se je ta izvajal krajše obdobje, je bil tudi njegov obseg manjši od predvidenega za celotno prihodnje leto. Za leto 2027 se omenja najmanj 30.000 premestitev prosilcev za azil oziroma 600 milijonov evrov finančnih prispevkov na ravni EU. Ob takšnem obsegu in nespremenjenem slovenskem deležu bi obveznost Slovenije po ocenah virov komisije, ki jih navaja, znašala okoli 2,6 milijona evrov ali približno 130 premestitev. Izbira ni omejena samo na plačilo ali sprejem prosilcev. Članice lahko sodelujejo tudi z drugimi oblikami podpore oziroma ukrepe kombinirajo. Mehanizem je namenjen pomoči najbolj obremenjenim državam, med katerimi so Italija, Grčija, Španija in Ciper. O dokončnem obsegu in nacionalnih obveznostih bo odločal Svet EU, predvidoma do konca leta. Omenjenih 2,6 milijona evrov zato še ni potrjena slovenska obveznost. Komentar: Ljubljana potrebuje pojasnilo, ne le novega računa Odločitev Bruslja ni samodejno protislovna. Država je lahko izpostavljena migracijskemu tveganju in hkrati manj obremenjena od nekaterih drugih članic. Toda komisija mora znati prepričljivo pojasniti, kje je potegnila mejo med tistimi, ki lahko zaprosijo za razbremenitev, in tistimi, ki te možnosti nimajo. Za Slovenijo je to vprašanje toliko bolj upravičeno, ker komisija sama opozarja na njeno obremenjenost z zahtevki za vračanje prosilcev. Če je ta glede na prebivalstvo in gospodarsko moč največja, si javnost zasluži razumljiv odgovor, zakaj pri razvrstitvi ni zadostovala za možnost zmanjšanja prispevka. Tudi prednostni dostop do evropske pomoči še ne pove, koliko podpore bo Slovenija dejansko dobila. Pomembno bo, katera sredstva bodo dosegljiva, kako hitro jih bo mogoče uporabiti in katere stroške bodo pokrila. Brez teh podatkov je težko presoditi celoten učinek predlagane ureditve za državo. Naloga slovenske vlade je zato širša od izbire med finančnim prispevkom in premestitvami. Pred odločitvijo Sveta EU mora zahtevati jasno obrazložitev slovenske razvrstitve in predstaviti stroške, ki jih domačemu sistemu povzročajo tudi sekundarna gibanja. Nato mora javnosti pojasniti, katero obliko sodelovanja predlaga in zakaj. Evropska solidarnost potrebuje pravila, ki upoštevajo različne obremenitve članic. Njihova verodostojnost pa je odvisna tudi od tega, ali je mogoče odločitve razumljivo utemeljiti. Pri Sloveniji takšno pojasnilo še posebej terja razkorak med priznanim tveganjem in odsotnostjo možnosti za razbremenitev.
- language
- slv
- published at
- 2026-11-07T07:46:18
- source
- Domovina
- title
- Bruselj Sloveniji priznava migracijsko tveganje, razbremenitve pa ne
- url
- https://www.domovina.je/bruselj-sloveniji-priznava-migracijsko-tveganje-razbremenitve-pa-ne
- article order
- 1
- body
- Evropska komisija na podlagi danes objavljenega letnega poročila o migracijah ocenjuje, da za Slovenijo obstaja tveganje migracijskega pritiska. Če bo Svet EU temu pritrdil, bo imela Slovenija prednostni dostop do operativne in finančne podpore EU pri soočanju z migracijami. Ne bo pa upravičena do zmanjšanja prispevka v solidarnostni mehanizem. BRUSELJ * Komisija je poleg Slovenije med države, za katere po njeni oceni obstaja tveganje migracijskega pritiska, uvrstila še 14 drugih držav članic. Med njimi so med drugim Hrvaška, Poljska, Nemčija, Francija in baltske države. Med razlogi za to v Bruslju navajajo relativno veliko število nezakonitih prihodov, prošenj za azil ali prejemnikov začasne zaščite iz Ukrajine, pa tudi sekundarna migracijska gibanja. Na slednje je v pogovoru pred enim mesecem evropskega komisarja za notranje zadeve Magnusa Brunnerja opozoril slovenski notranji minister Franci Matoz. "Eden od temeljnih ciljev pakta o migracijah in azilu je skupna odgovornost vseh držav članic. Zato je pomembno, da metodologija za določanje migracijskega pritiska ustrezno upošteva tudi sekundarna gibanja in dejansko obremenjenost posameznih držav članic," je dejal. Slovenije ni med državami EU z resnimi migracijskimi obremenitvami Članice, za katere obstaja tveganje migracijskega pritiska, imajo v skladu s paktom o migracijah in azilu prednostni dostop do podpornih ukrepov EU pri soočanju z migracijami, kot sta podpora pristojnih evropskih agencij in finančna podpora. Ni pa komisija Slovenije uvrstila med države, ki se soočajo z resnimi razmerami na področju migracij. To so po njeni oceni Avstrija, Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška in Poljska, ki bodo lahko Svet EU zaprosile za izjemo od sodelovanja v solidarnostnem mehanizmu. Gre za mehanizem, v okviru katerega članice, ki so pod migracijskim pritiskom, prejemajo podporo drugih držav. Do podpore bodo tako kot v drugi polovici letošnjega leta tudi prihodnje leto upravičeni Španija, Italija, Grčija in Ciper. Oceno komisije o razmerah v posameznih članicah in predlog solidarnostnega mehanizma, ki mora glede pravno podlago vključevati najmanj 30.000 premestitev prosilcev za azil ali 600 milijonov evrov finančnih prispevkov, bodo morale pred koncem leta potrditi države članice v Svetu EU. Z današnjo objavo poročila o migracijah in azilu se je začel drugi letni cikel izvajanja evropskega migracijskega pakta, ki se uporablja od junija letos.
- language
- slv
- published at
- 2026-11-06T11:51:28
- source
- primorske.si
- title
- Slovenija lahko računa na podporo EU pri migracijah
- url
- https://primorske.si/svet/slovenija-bo-lahko-delezna-dodatne-podpore-eu-pri-obvladovanju-migracij/
- source scope
- analyzed source count
- 7
- omitted articles
- omitted source count
- 0
- total source count
- 7