Banka Slovenije dviguje minimalno kreditno sposobnost na 840 evrov 10.11.2026
Banka Slovenije je po javnem posvetovanju in dodatnih analizah potrdila zvišanje minimalne kreditne sposobnosti. Znesek, ki mora posamezniku po plačilu vseh mesečnih kreditnih obveznosti ostati za kritje minimalnih življenjskih stroškov, se bo s sedanjih 745 evrov zvišal na 840 evrov. Nova meja bo začela veljati 1. januarja 2027, kar pomeni 95 evrov oziroma približno 13 odstotkov višji znesek. Novi znesek je bil izračunan na podlagi minimalnih življenjskih stroškov, ki jih je pripravilo pristojno ministrstvo, ter napovedane inflacije za leti 2026 in 2027. Banka Slovenije ocenjuje, da sprememba ne bo znatno vplivala na število in delež odobrenih potrošniških ter stanovanjskih posojil, vendar bi lahko posameznikom, ki so že blizu sedanje meje kreditne sposobnosti, zmanjšala razpoložljivi znesek za mesečni obrok ali višino novega posojila.
Infografika
Analiza trditev
| Trditev | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | 24ur | Delo | Večer | Žurnal24 | Svet24 | Lokalec.si | Forbes Slovenija |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Banka Slovenije bo 1. januarja 2027 zvišala znesek minimalne kreditne sposobnosti s 745 na 840 evrov. | Večina potrjuje; Žurnal24 izpusti datum, Lokalec.si navaja napačno izhodišče. | Da: Članek potrjuje zvišanje z 745 na 840 evrov od 1. januarja 2027. | Da: Članek potrjuje zvišanje z 745 na 840 evrov od 1. januarja 2027. | Da: Članek potrjuje zvišanje zneska na 840 evrov od 1. januarja 2027. | Da: Članek potrjuje zvišanje zneska na 840 evrov od 1. januarja 2027. | Da: Članek potrjuje zvišanje zneska na 840 evrov od 1. januarja 2027. | Delno: Članek potrjuje zvišanje na 840 evrov, a ne navaja datuma 1. 1. 2027. | Da: Članek potrjuje zvišanje zneska na 840 evrov od 1. januarja 2027. | Da: Članek potrjuje zvišanje z 840 evri od 1. januarja 2027. | Da: Članek potrjuje dvig zneska na 840 evrov s 1. januarjem 2027. |
| Višji znesek minimalne kreditne sposobnosti lahko omeji zmožnost zadolževanja posameznikov, ki so blizu meje svoje kreditne sposobnosti. | Le Svet24 jasno podpira, drugi le delno ali sploh ne. | Ni omenjeno | Delno: Članek navaja, da znesek preprečuje zadolževanje preko dejanskih zmožnosti. | Delno: Članek navaja, da znesek preprečuje zadolževanje preko dejanskih zmožnosti, kar implicira omejitev. | Delno: Članek navaja, da znesek preprečuje zadolževanje preko dejanskih zmožnosti. | Delno: Članek navaja, da znesek preprečuje zadolževanje preko dejanskih zmožnosti. | Delno: Članek navaja, da bodo nekateri kreditojemalci lahko na slabšem. | Da: Članek navaja, da bo sprememba pomembna za tiste blizu meje kreditne sposobnosti. | Delno: Naslov članka navaja, da bo težje dobiti kredit, zlasti za določene skupine. | Delno: Članek navaja, da znesek preprečuje zadolževanje preko dejanskih zmožnosti. |
| Banka Slovenije ocenjuje, da zvišanje zneska ne bo znatno vplivalo na število in delež odobrenih posojil. | Vsi viri podpirajo trditev; razlikujejo se le v podrobnosti formulacije. | Da: Članek navaja, da BS ocenjuje, da zvišanje ne bo znatno vplivalo. | Da: Banka ocenjuje, da zvišanje ne bo znatno vplivalo na odobrena posojila. | Da: Banka Slovenije ocenjuje, da zvišanje ne bo znatno vplivalo na število in delež posojil. | Da: Članek navaja, da zvišanje ne bo znatno vplivalo na število in delež posojil. | Da: Članek navaja, da analize kažejo na neznaten vpliv. | Da: BS navaja, da analize kažejo, da znatnega vpliva ne bo. | Da: Banka Slovenije ocenjuje, da sprememba ne bo bistveno vplivala na odobritve. | Da: Banka Slovenije ocenjuje, da vpliv ne bo znaten. | Da: Analize Banke Slovenije kažejo, da zvišanje ne bo znatno vplivalo na posojila. |
| Novi znesek minimalne kreditne sposobnosti temelji na izračunu minimalnih življenjskih stroškov in napovedani inflaciji za leti 2026 in 2027. | Večina virov trditev podpira; le STA je ne omenja. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da znesek upošteva te parametre. | Da: Članek navaja, da znesek upošteva minimalne življenjske stroške in inflacijo za leti 2026 in 2027. | Da: Članek navaja, da znesek upošteva te parametre. | Da: Članek navaja, da znesek upošteva te parametre. | Da: Članek navaja, da znesek upošteva te dejavnike. | Da: Članek navaja, da je znesek določen na podlagi teh dveh dejavnikov. | Da: Članek navaja oba dejavnika kot podlago za določitev zneska. | Da: Članek navaja, da znesek upošteva izračun stroškov in napovedano inflacijo. |
| Namen makrobonitetnih omejitev je preprečevanje čezmerne rasti kreditiranja in finančnega vzvoda. | Večina virov trditev podpira; le STA je ne omenja. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da je namen ublažitev in preprečitev čezmerne rasti. | Da: Članek navaja, da je namen ublažitev in preprečitev čezmerne rasti kreditiranja in finančnega vzvoda. | Da: Članek izrecno navaja ta namen makrobonitetnih omejitev. | Da: Članek dobesedno navaja ta namen omejitev. | Da: Članek dobesedno navaja ta namen. | Da: Članek navaja, da je namen ublažitev čezmerne rasti kreditiranja in vzvoda. | Da: Članek navaja, da je namen ublažitev in preprečitev teh tveganj. | Da: Članek navaja, da je namen ublažitev in preprečitev čezmerne rasti. |
| Znesek minimalne kreditne sposobnosti zagotavlja, da potrošniku po plačilu obrokov ostane dovolj sredstev za življenjske stroške. | Skoraj vsi viri podpirajo; le STA trditve ne omenja. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje, da znesek zagotavlja sredstva za življenjske stroške. | Da: Članek pojasnjuje, da znesek zagotavlja dovolj sredstev za kritje minimalnih življenjskih stroškov. | Da: Članek potrjuje, da znesek zagotavlja sredstva za življenjske stroške. | Da: Članek potrjuje, da znesek zagotavlja sredstva za življenjske stroške. | Da: Članek potrjuje, da znesek zagotavlja sredstva za življenjske stroške. | Da: Članek pojasnjuje, da mora posamezniku ostati dovolj za življenjske stroške. | Da: Članek pojasnjuje, da znesek zagotavlja sredstva za te stroške. | Da: Članek potrjuje, da znesek zagotavlja sredstva za življenjske stroške. |
| Sprememba zneska je bila potrjena po opravljenem javnem posvetovanju in dodatnih analizah. | Večina virov potrjuje posvetovanje; STA in Žurnal24 ga ne omenjata. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da je bila potrditev opravljena po teh postopkih. | Da: Članek navaja, da je bila sprememba potrjena po javnem posvetovanju in dodatnih analizah. | Da: Članek navaja potrditev po pregledu odzivov in dodatnih analizah. | Da: Članek navaja, da so opravili posvetovanje in dodatne analize. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da je bila odločitev sprejeta po posvetovanju in analizah. | Da: Članek izrecno navaja, da je bila potrjena po teh postopkih. | Da: Članek navaja, da so znesek potrdili po javnem posvetovanju in analizah. |
| Banka Slovenije izvaja redno letno preverjanje ustreznosti makrobonitetnih ukrepov za krepitev odpornosti bančnega sistema. | Večina virov trditev podpira, dva pa je ne omenjata. | Ni omenjeno | Da: Članek omenja redno letno preverjanje za krepitev odpornosti. | Da: Članek omenja redno letno preverjanje za krepitev odpornosti bančnega sistema. | Da: Članek omenja redno letno preverjanje za krepitev odpornosti sistema. | Da: Članek omenja redno letno preverjanje za krepitev odpornosti. | Da: Članek omenja redno letno preverjanje in krepitev odpornosti. | Da: Članek omenja redno letno preverjanje za krepitev odpornosti sistema. | Da: Članek omenja redno letno preverjanje za krepitev odpornosti. | Ni omenjeno |
| Trenutni znesek 745 evrov je v veljavi od 1. julija 2023. | Šest virov podpira, trije ne omenjajo; Svet24 najbolj izrecen. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da je znesek 745 evrov veljal od 1. julija 2023. | Da: Članek navaja, da je znesek 745 evrov veljal od 1. julija 2023. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da je znesek veljal od 1. julija 2023. | Da: Članek izrecno navaja, da znesek 745 evrov velja od 1. julija 2023. | Da: Članek navaja, da je znesek veljal od tega datuma. | Da: Članek navaja, da je znesek 745 evrov veljal od 1. julija 2023. |
| Pred letom 2023 je bila minimalna kreditna sposobnost neposredno vezana na višino minimalne plače. | Večina virov trditev podpira, trije je ne omenjajo; nihče ne oporeka. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da je bil znesek do takrat vezan na minimalno plačo. | Da: Članek navaja, da je bil znesek do takrat neposredno vezan na minimalno plačo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da je bil znesek do takrat vezan na minimalno plačo. | Da: Članek navaja, da je bila pred tem vezana na minimalno plačo. | Da: Članek potrjuje, da je bila do takrat vezana na minimalno plačo. | Da: Članek navaja, da je bil znesek do leta 2023 vezan na minimalno plačo. |
| Novela zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema iz leta 2023 je omogočila vezavo kreditne sposobnosti na minimalne življenjske stroške. | Večina virov potrjuje, trije pa trditve sploh ne omenjajo. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje, da je novela iz leta 2023 omogočila to vezavo. | Da: Članek navaja, da je novela iz leta 2023 omogočila vezavo na minimalne življenjske stroške. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje sprejetje novele in njeno vlogo pri vezavi na stroške. | Da: Članek potrjuje, da je novela iz leta 2023 omogočila to spremembo. | Da: Članek navaja, da je novela iz leta 2023 omogočila to vezavo. | Da: Članek potrjuje, da je novela iz leta 2023 omogočila to vezavo. |
claims
- Banka Slovenije bo 1. januarja 2027 zvišala znesek minimalne kreditne sposobnosti s 745 na 840 evrov.
- Višji znesek minimalne kreditne sposobnosti lahko omeji zmožnost zadolževanja posameznikov, ki so blizu meje svoje kreditne sposobnosti.
- Banka Slovenije ocenjuje, da zvišanje zneska ne bo znatno vplivalo na število in delež odobrenih posojil.
- Novi znesek minimalne kreditne sposobnosti temelji na izračunu minimalnih življenjskih stroškov in napovedani inflaciji za leti 2026 in 2027.
- Namen makrobonitetnih omejitev je preprečevanje čezmerne rasti kreditiranja in finančnega vzvoda.
- Znesek minimalne kreditne sposobnosti zagotavlja, da potrošniku po plačilu obrokov ostane dovolj sredstev za življenjske stroške.
- Sprememba zneska je bila potrjena po opravljenem javnem posvetovanju in dodatnih analizah.
- Banka Slovenije izvaja redno letno preverjanje ustreznosti makrobonitetnih ukrepov za krepitev odpornosti bančnega sistema.
- Trenutni znesek 745 evrov je v veljavi od 1. julija 2023.
- Pred letom 2023 je bila minimalna kreditna sposobnost neposredno vezana na višino minimalne plače.
- Novela zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema iz leta 2023 je omogočila vezavo kreditne sposobnosti na minimalne življenjske stroške.
key differences
- Banka Slovenije bo 1. januarja 2027 zvišala znesek minimalne kreditne sposobnosti s 745 na 840 evrov.
- Večina potrjuje; Žurnal24 izpusti datum, Lokalec.si navaja napačno izhodišče.
- Banka Slovenije izvaja redno letno preverjanje ustreznosti makrobonitetnih ukrepov za krepitev odpornosti bančnega sistema.
- Večina virov trditev podpira, dva pa je ne omenjata.
- Banka Slovenije ocenjuje, da zvišanje zneska ne bo znatno vplivalo na število in delež odobrenih posojil.
- Vsi viri podpirajo trditev; razlikujejo se le v podrobnosti formulacije.
- Namen makrobonitetnih omejitev je preprečevanje čezmerne rasti kreditiranja in finančnega vzvoda.
- Večina virov trditev podpira; le STA je ne omenja.
- Novela zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema iz leta 2023 je omogočila vezavo kreditne sposobnosti na minimalne življenjske stroške.
- Večina virov potrjuje, trije pa trditve sploh ne omenjajo.
- Novi znesek minimalne kreditne sposobnosti temelji na izračunu minimalnih življenjskih stroškov in napovedani inflaciji za leti 2026 in 2027.
- Večina virov trditev podpira; le STA je ne omenja.
- Pred letom 2023 je bila minimalna kreditna sposobnost neposredno vezana na višino minimalne plače.
- Večina virov trditev podpira, trije je ne omenjajo; nihče ne oporeka.
- Sprememba zneska je bila potrjena po opravljenem javnem posvetovanju in dodatnih analizah.
- Večina virov potrjuje posvetovanje; STA in Žurnal24 ga ne omenjata.
- Trenutni znesek 745 evrov je v veljavi od 1. julija 2023.
- Šest virov podpira, trije ne omenjajo; Svet24 najbolj izrecen.
- Višji znesek minimalne kreditne sposobnosti lahko omeji zmožnost zadolževanja posameznikov, ki so blizu meje svoje kreditne sposobnosti.
- Le Svet24 jasno podpira, drugi le delno ali sploh ne.
- Znesek minimalne kreditne sposobnosti zagotavlja, da potrošniku po plačilu obrokov ostane dovolj sredstev za življenjske stroške.
- Skoraj vsi viri podpirajo; le STA trditve ne omenja.
source analyses
- 24ur
- Banka Slovenije bo 1. januarja 2027 zvišala znesek minimalne kreditne sposobnosti s 745 na 840 evrov.
- Da: Članek potrjuje zvišanje zneska na 840 evrov od 1. januarja 2027.
- Banka Slovenije izvaja redno letno preverjanje ustreznosti makrobonitetnih ukrepov za krepitev odpornosti bančnega sistema.
- Da: Članek omenja redno letno preverjanje za krepitev odpornosti bančnega sistema.
- Banka Slovenije ocenjuje, da zvišanje zneska ne bo znatno vplivalo na število in delež odobrenih posojil.
- Da: Banka Slovenije ocenjuje, da zvišanje ne bo znatno vplivalo na število in delež posojil.
- Namen makrobonitetnih omejitev je preprečevanje čezmerne rasti kreditiranja in finančnega vzvoda.
- Da: Članek navaja, da je namen ublažitev in preprečitev čezmerne rasti kreditiranja in finančnega vzvoda.
- Novela zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema iz leta 2023 je omogočila vezavo kreditne sposobnosti na minimalne življenjske stroške.
- Da: Članek navaja, da je novela iz leta 2023 omogočila vezavo na minimalne življenjske stroške.
- Novi znesek minimalne kreditne sposobnosti temelji na izračunu minimalnih življenjskih stroškov in napovedani inflaciji za leti 2026 in 2027.
- Da: Članek navaja, da znesek upošteva minimalne življenjske stroške in inflacijo za leti 2026 in 2027.
- Pred letom 2023 je bila minimalna kreditna sposobnost neposredno vezana na višino minimalne plače.
- Da: Članek navaja, da je bil znesek do takrat neposredno vezan na minimalno plačo.
- Sprememba zneska je bila potrjena po opravljenem javnem posvetovanju in dodatnih analizah.
- Da: Članek navaja, da je bila sprememba potrjena po javnem posvetovanju in dodatnih analizah.
- Trenutni znesek 745 evrov je v veljavi od 1. julija 2023.
- Da: Članek navaja, da je znesek 745 evrov veljal od 1. julija 2023.
- Višji znesek minimalne kreditne sposobnosti lahko omeji zmožnost zadolževanja posameznikov, ki so blizu meje svoje kreditne sposobnosti.
- Delno: Članek navaja, da znesek preprečuje zadolževanje preko dejanskih zmožnosti, kar implicira omejitev.
- Znesek minimalne kreditne sposobnosti zagotavlja, da potrošniku po plačilu obrokov ostane dovolj sredstev za življenjske stroške.
- Da: Članek pojasnjuje, da znesek zagotavlja dovolj sredstev za kritje minimalnih življenjskih stroškov.
- Delo
- Banka Slovenije bo 1. januarja 2027 zvišala znesek minimalne kreditne sposobnosti s 745 na 840 evrov.
- Da: Članek potrjuje zvišanje zneska na 840 evrov od 1. januarja 2027.
- Banka Slovenije izvaja redno letno preverjanje ustreznosti makrobonitetnih ukrepov za krepitev odpornosti bančnega sistema.
- Da: Članek omenja redno letno preverjanje za krepitev odpornosti sistema.
- Banka Slovenije ocenjuje, da zvišanje zneska ne bo znatno vplivalo na število in delež odobrenih posojil.
- Da: Članek navaja, da zvišanje ne bo znatno vplivalo na število in delež posojil.
- Namen makrobonitetnih omejitev je preprečevanje čezmerne rasti kreditiranja in finančnega vzvoda.
- Da: Članek izrecno navaja ta namen makrobonitetnih omejitev.
- Novela zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema iz leta 2023 je omogočila vezavo kreditne sposobnosti na minimalne življenjske stroške.
- Ni omenjeno
- Novi znesek minimalne kreditne sposobnosti temelji na izračunu minimalnih življenjskih stroškov in napovedani inflaciji za leti 2026 in 2027.
- Da: Članek navaja, da znesek upošteva te parametre.
- Pred letom 2023 je bila minimalna kreditna sposobnost neposredno vezana na višino minimalne plače.
- Ni omenjeno
- Sprememba zneska je bila potrjena po opravljenem javnem posvetovanju in dodatnih analizah.
- Da: Članek navaja potrditev po pregledu odzivov in dodatnih analizah.
- Trenutni znesek 745 evrov je v veljavi od 1. julija 2023.
- Ni omenjeno
- Višji znesek minimalne kreditne sposobnosti lahko omeji zmožnost zadolževanja posameznikov, ki so blizu meje svoje kreditne sposobnosti.
- Delno: Članek navaja, da znesek preprečuje zadolževanje preko dejanskih zmožnosti.
- Znesek minimalne kreditne sposobnosti zagotavlja, da potrošniku po plačilu obrokov ostane dovolj sredstev za življenjske stroške.
- Da: Članek potrjuje, da znesek zagotavlja sredstva za življenjske stroške.
- Forbes Slovenija
- Banka Slovenije bo 1. januarja 2027 zvišala znesek minimalne kreditne sposobnosti s 745 na 840 evrov.
- Da: Članek potrjuje dvig zneska na 840 evrov s 1. januarjem 2027.
- Banka Slovenije izvaja redno letno preverjanje ustreznosti makrobonitetnih ukrepov za krepitev odpornosti bančnega sistema.
- Ni omenjeno
- Banka Slovenije ocenjuje, da zvišanje zneska ne bo znatno vplivalo na število in delež odobrenih posojil.
- Da: Analize Banke Slovenije kažejo, da zvišanje ne bo znatno vplivalo na posojila.
- Namen makrobonitetnih omejitev je preprečevanje čezmerne rasti kreditiranja in finančnega vzvoda.
- Da: Članek navaja, da je namen ublažitev in preprečitev čezmerne rasti.
- Novela zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema iz leta 2023 je omogočila vezavo kreditne sposobnosti na minimalne življenjske stroške.
- Da: Članek potrjuje, da je novela iz leta 2023 omogočila to vezavo.
- Novi znesek minimalne kreditne sposobnosti temelji na izračunu minimalnih življenjskih stroškov in napovedani inflaciji za leti 2026 in 2027.
- Da: Članek navaja, da znesek upošteva izračun stroškov in napovedano inflacijo.
- Pred letom 2023 je bila minimalna kreditna sposobnost neposredno vezana na višino minimalne plače.
- Da: Članek navaja, da je bil znesek do leta 2023 vezan na minimalno plačo.
- Sprememba zneska je bila potrjena po opravljenem javnem posvetovanju in dodatnih analizah.
- Da: Članek navaja, da so znesek potrdili po javnem posvetovanju in analizah.
- Trenutni znesek 745 evrov je v veljavi od 1. julija 2023.
- Da: Članek navaja, da je znesek 745 evrov veljal od 1. julija 2023.
- Višji znesek minimalne kreditne sposobnosti lahko omeji zmožnost zadolževanja posameznikov, ki so blizu meje svoje kreditne sposobnosti.
- Delno: Članek navaja, da znesek preprečuje zadolževanje preko dejanskih zmožnosti.
- Znesek minimalne kreditne sposobnosti zagotavlja, da potrošniku po plačilu obrokov ostane dovolj sredstev za življenjske stroške.
- Da: Članek potrjuje, da znesek zagotavlja sredstva za življenjske stroške.
- Lokalec.si
- Banka Slovenije bo 1. januarja 2027 zvišala znesek minimalne kreditne sposobnosti s 745 na 840 evrov.
- Da: Članek potrjuje zvišanje z 840 evri od 1. januarja 2027.
- Banka Slovenije izvaja redno letno preverjanje ustreznosti makrobonitetnih ukrepov za krepitev odpornosti bančnega sistema.
- Da: Članek omenja redno letno preverjanje za krepitev odpornosti.
- Banka Slovenije ocenjuje, da zvišanje zneska ne bo znatno vplivalo na število in delež odobrenih posojil.
- Da: Banka Slovenije ocenjuje, da vpliv ne bo znaten.
- Namen makrobonitetnih omejitev je preprečevanje čezmerne rasti kreditiranja in finančnega vzvoda.
- Da: Članek navaja, da je namen ublažitev in preprečitev teh tveganj.
- Novela zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema iz leta 2023 je omogočila vezavo kreditne sposobnosti na minimalne življenjske stroške.
- Da: Članek navaja, da je novela iz leta 2023 omogočila to vezavo.
- Novi znesek minimalne kreditne sposobnosti temelji na izračunu minimalnih življenjskih stroškov in napovedani inflaciji za leti 2026 in 2027.
- Da: Članek navaja oba dejavnika kot podlago za določitev zneska.
- Pred letom 2023 je bila minimalna kreditna sposobnost neposredno vezana na višino minimalne plače.
- Da: Članek potrjuje, da je bila do takrat vezana na minimalno plačo.
- Sprememba zneska je bila potrjena po opravljenem javnem posvetovanju in dodatnih analizah.
- Da: Članek izrecno navaja, da je bila potrjena po teh postopkih.
- Trenutni znesek 745 evrov je v veljavi od 1. julija 2023.
- Da: Članek navaja, da je znesek veljal od tega datuma.
- Višji znesek minimalne kreditne sposobnosti lahko omeji zmožnost zadolževanja posameznikov, ki so blizu meje svoje kreditne sposobnosti.
- Delno: Naslov članka navaja, da bo težje dobiti kredit, zlasti za določene skupine.
- Znesek minimalne kreditne sposobnosti zagotavlja, da potrošniku po plačilu obrokov ostane dovolj sredstev za življenjske stroške.
- Da: Članek pojasnjuje, da znesek zagotavlja sredstva za te stroške.
- RTV Slovenija
- Banka Slovenije bo 1. januarja 2027 zvišala znesek minimalne kreditne sposobnosti s 745 na 840 evrov.
- Da: Članek potrjuje zvišanje z 745 na 840 evrov od 1. januarja 2027.
- Banka Slovenije izvaja redno letno preverjanje ustreznosti makrobonitetnih ukrepov za krepitev odpornosti bančnega sistema.
- Da: Članek omenja redno letno preverjanje za krepitev odpornosti.
- Banka Slovenije ocenjuje, da zvišanje zneska ne bo znatno vplivalo na število in delež odobrenih posojil.
- Da: Banka ocenjuje, da zvišanje ne bo znatno vplivalo na odobrena posojila.
- Namen makrobonitetnih omejitev je preprečevanje čezmerne rasti kreditiranja in finančnega vzvoda.
- Da: Članek navaja, da je namen ublažitev in preprečitev čezmerne rasti.
- Novela zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema iz leta 2023 je omogočila vezavo kreditne sposobnosti na minimalne življenjske stroške.
- Da: Članek potrjuje, da je novela iz leta 2023 omogočila to vezavo.
- Novi znesek minimalne kreditne sposobnosti temelji na izračunu minimalnih življenjskih stroškov in napovedani inflaciji za leti 2026 in 2027.
- Da: Članek navaja, da znesek upošteva te parametre.
- Pred letom 2023 je bila minimalna kreditna sposobnost neposredno vezana na višino minimalne plače.
- Da: Članek navaja, da je bil znesek do takrat vezan na minimalno plačo.
- Sprememba zneska je bila potrjena po opravljenem javnem posvetovanju in dodatnih analizah.
- Da: Članek navaja, da je bila potrditev opravljena po teh postopkih.
- Trenutni znesek 745 evrov je v veljavi od 1. julija 2023.
- Da: Članek navaja, da je znesek 745 evrov veljal od 1. julija 2023.
- Višji znesek minimalne kreditne sposobnosti lahko omeji zmožnost zadolževanja posameznikov, ki so blizu meje svoje kreditne sposobnosti.
- Delno: Članek navaja, da znesek preprečuje zadolževanje preko dejanskih zmožnosti.
- Znesek minimalne kreditne sposobnosti zagotavlja, da potrošniku po plačilu obrokov ostane dovolj sredstev za življenjske stroške.
- Da: Članek potrjuje, da znesek zagotavlja sredstva za življenjske stroške.
- STA
- Banka Slovenije bo 1. januarja 2027 zvišala znesek minimalne kreditne sposobnosti s 745 na 840 evrov.
- Da: Članek potrjuje zvišanje z 745 na 840 evrov od 1. januarja 2027.
- Banka Slovenije izvaja redno letno preverjanje ustreznosti makrobonitetnih ukrepov za krepitev odpornosti bančnega sistema.
- Ni omenjeno
- Banka Slovenije ocenjuje, da zvišanje zneska ne bo znatno vplivalo na število in delež odobrenih posojil.
- Da: Članek navaja, da BS ocenjuje, da zvišanje ne bo znatno vplivalo.
- Namen makrobonitetnih omejitev je preprečevanje čezmerne rasti kreditiranja in finančnega vzvoda.
- Ni omenjeno
- Novela zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema iz leta 2023 je omogočila vezavo kreditne sposobnosti na minimalne življenjske stroške.
- Ni omenjeno
- Novi znesek minimalne kreditne sposobnosti temelji na izračunu minimalnih življenjskih stroškov in napovedani inflaciji za leti 2026 in 2027.
- Ni omenjeno
- Pred letom 2023 je bila minimalna kreditna sposobnost neposredno vezana na višino minimalne plače.
- Ni omenjeno
- Sprememba zneska je bila potrjena po opravljenem javnem posvetovanju in dodatnih analizah.
- Ni omenjeno
- Trenutni znesek 745 evrov je v veljavi od 1. julija 2023.
- Ni omenjeno
- Višji znesek minimalne kreditne sposobnosti lahko omeji zmožnost zadolževanja posameznikov, ki so blizu meje svoje kreditne sposobnosti.
- Ni omenjeno
- Znesek minimalne kreditne sposobnosti zagotavlja, da potrošniku po plačilu obrokov ostane dovolj sredstev za življenjske stroške.
- Ni omenjeno
- Svet24
- Banka Slovenije bo 1. januarja 2027 zvišala znesek minimalne kreditne sposobnosti s 745 na 840 evrov.
- Da: Članek potrjuje zvišanje zneska na 840 evrov od 1. januarja 2027.
- Banka Slovenije izvaja redno letno preverjanje ustreznosti makrobonitetnih ukrepov za krepitev odpornosti bančnega sistema.
- Da: Članek omenja redno letno preverjanje za krepitev odpornosti sistema.
- Banka Slovenije ocenjuje, da zvišanje zneska ne bo znatno vplivalo na število in delež odobrenih posojil.
- Da: Banka Slovenije ocenjuje, da sprememba ne bo bistveno vplivala na odobritve.
- Namen makrobonitetnih omejitev je preprečevanje čezmerne rasti kreditiranja in finančnega vzvoda.
- Da: Članek navaja, da je namen ublažitev čezmerne rasti kreditiranja in vzvoda.
- Novela zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema iz leta 2023 je omogočila vezavo kreditne sposobnosti na minimalne življenjske stroške.
- Da: Članek potrjuje, da je novela iz leta 2023 omogočila to spremembo.
- Novi znesek minimalne kreditne sposobnosti temelji na izračunu minimalnih življenjskih stroškov in napovedani inflaciji za leti 2026 in 2027.
- Da: Članek navaja, da je znesek določen na podlagi teh dveh dejavnikov.
- Pred letom 2023 je bila minimalna kreditna sposobnost neposredno vezana na višino minimalne plače.
- Da: Članek navaja, da je bila pred tem vezana na minimalno plačo.
- Sprememba zneska je bila potrjena po opravljenem javnem posvetovanju in dodatnih analizah.
- Da: Članek navaja, da je bila odločitev sprejeta po posvetovanju in analizah.
- Trenutni znesek 745 evrov je v veljavi od 1. julija 2023.
- Da: Članek izrecno navaja, da znesek 745 evrov velja od 1. julija 2023.
- Višji znesek minimalne kreditne sposobnosti lahko omeji zmožnost zadolževanja posameznikov, ki so blizu meje svoje kreditne sposobnosti.
- Da: Članek navaja, da bo sprememba pomembna za tiste blizu meje kreditne sposobnosti.
- Znesek minimalne kreditne sposobnosti zagotavlja, da potrošniku po plačilu obrokov ostane dovolj sredstev za življenjske stroške.
- Da: Članek pojasnjuje, da mora posamezniku ostati dovolj za življenjske stroške.
- Večer
- Banka Slovenije bo 1. januarja 2027 zvišala znesek minimalne kreditne sposobnosti s 745 na 840 evrov.
- Da: Članek potrjuje zvišanje zneska na 840 evrov od 1. januarja 2027.
- Banka Slovenije izvaja redno letno preverjanje ustreznosti makrobonitetnih ukrepov za krepitev odpornosti bančnega sistema.
- Da: Članek omenja redno letno preverjanje za krepitev odpornosti.
- Banka Slovenije ocenjuje, da zvišanje zneska ne bo znatno vplivalo na število in delež odobrenih posojil.
- Da: Članek navaja, da analize kažejo na neznaten vpliv.
- Namen makrobonitetnih omejitev je preprečevanje čezmerne rasti kreditiranja in finančnega vzvoda.
- Da: Članek dobesedno navaja ta namen omejitev.
- Novela zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema iz leta 2023 je omogočila vezavo kreditne sposobnosti na minimalne življenjske stroške.
- Ni omenjeno
- Novi znesek minimalne kreditne sposobnosti temelji na izračunu minimalnih življenjskih stroškov in napovedani inflaciji za leti 2026 in 2027.
- Da: Članek navaja, da znesek upošteva te parametre.
- Pred letom 2023 je bila minimalna kreditna sposobnost neposredno vezana na višino minimalne plače.
- Ni omenjeno
- Sprememba zneska je bila potrjena po opravljenem javnem posvetovanju in dodatnih analizah.
- Da: Članek navaja, da so opravili posvetovanje in dodatne analize.
- Trenutni znesek 745 evrov je v veljavi od 1. julija 2023.
- Ni omenjeno
- Višji znesek minimalne kreditne sposobnosti lahko omeji zmožnost zadolževanja posameznikov, ki so blizu meje svoje kreditne sposobnosti.
- Delno: Članek navaja, da znesek preprečuje zadolževanje preko dejanskih zmožnosti.
- Znesek minimalne kreditne sposobnosti zagotavlja, da potrošniku po plačilu obrokov ostane dovolj sredstev za življenjske stroške.
- Da: Članek potrjuje, da znesek zagotavlja sredstva za življenjske stroške.
- Žurnal24
- Banka Slovenije bo 1. januarja 2027 zvišala znesek minimalne kreditne sposobnosti s 745 na 840 evrov.
- Delno: Članek potrjuje zvišanje na 840 evrov, a ne navaja datuma 1. 1. 2027.
- Banka Slovenije izvaja redno letno preverjanje ustreznosti makrobonitetnih ukrepov za krepitev odpornosti bančnega sistema.
- Da: Članek omenja redno letno preverjanje in krepitev odpornosti.
- Banka Slovenije ocenjuje, da zvišanje zneska ne bo znatno vplivalo na število in delež odobrenih posojil.
- Da: BS navaja, da analize kažejo, da znatnega vpliva ne bo.
- Namen makrobonitetnih omejitev je preprečevanje čezmerne rasti kreditiranja in finančnega vzvoda.
- Da: Članek dobesedno navaja ta namen.
- Novela zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema iz leta 2023 je omogočila vezavo kreditne sposobnosti na minimalne življenjske stroške.
- Da: Članek potrjuje sprejetje novele in njeno vlogo pri vezavi na stroške.
- Novi znesek minimalne kreditne sposobnosti temelji na izračunu minimalnih življenjskih stroškov in napovedani inflaciji za leti 2026 in 2027.
- Da: Članek navaja, da znesek upošteva te dejavnike.
- Pred letom 2023 je bila minimalna kreditna sposobnost neposredno vezana na višino minimalne plače.
- Da: Članek navaja, da je bil znesek do takrat vezan na minimalno plačo.
- Sprememba zneska je bila potrjena po opravljenem javnem posvetovanju in dodatnih analizah.
- Ni omenjeno
- Trenutni znesek 745 evrov je v veljavi od 1. julija 2023.
- Da: Članek navaja, da je znesek veljal od 1. julija 2023.
- Višji znesek minimalne kreditne sposobnosti lahko omeji zmožnost zadolževanja posameznikov, ki so blizu meje svoje kreditne sposobnosti.
- Delno: Članek navaja, da bodo nekateri kreditojemalci lahko na slabšem.
- Znesek minimalne kreditne sposobnosti zagotavlja, da potrošniku po plačilu obrokov ostane dovolj sredstev za življenjske stroške.
- Da: Članek potrjuje, da znesek zagotavlja sredstva za življenjske stroške.
Analiza sentimenta
| Entiteta | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | 24ur | Delo | Večer | Žurnal24 | Svet24 | Lokalec.si | Forbes Slovenija |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Banka Slovenije | Ni bistvenih razlik; vsi viri poročajo nevtralno in brez vrednotenja. | Nevtralno: zgolj informativno poroča o potrditvi zneska in oceni | Nevtralno: poročano o njeni odločitvi in pojasnilih brez vrednotenja | Nevtralno: opisana kot izvajalec postopka, brez vrednotenja | Nevtralno: opisana kot regulator, ki določa ukrepe; brez vrednotenja | Nevtralno: citirana pojasnila o izračunu in namenu ukrepa, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: citirana kot vir informacij, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: poročano o njeni odločitvi in pojasnilih brez vrednotenja | Nevtralno: poročano o odločitvi in pojasnilih centralne banke brez vrednotenja | Nevtralno: opisana kot odločevalec, brez meta-vrednotenja |
| Potrošniki | Ni bistvenih razlik; vsi viri so nevtralni, le STA jih ne omenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjeni v kontekstu kreditne sposobnosti in zaščite pred zadolževanjem | Nevtralno: omenjeni kot naslovniki ukrepa, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeni kot naslovniki ukrepa; brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeni kot naslovniki omejitev, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeni kot kreditojemalci, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeni kot tisti, na katere vpliva sprememba, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeni v kontekstu kreditne sposobnosti in zadolževanja, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeni kot naslovniki omejitev, brez vrednotenja |
| Bančni sistem | Ni pomembnih razlik; vsi viri nevtralno omenjajo odpornost in tveganja. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot cilj krepitve odpornosti in blaženja tveganj | Nevtralno: omenjen v kontekstu odpornosti in tveganj | Nevtralno: omenjen v kontekstu odpornosti in tveganj; brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen v kontekstu odpornosti in tveganj, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen v kontekstu makrobonitetnih ukrepov | Nevtralno: omenjen v kontekstu odpornosti in tveganj, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot cilj krepitve odpornosti in blaženja tveganj, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen v citatu o blaženju kreditnega tveganja |
| Ministrstvo (pristojno za minimalne življenjske stroške) | Večinoma nevtralno; STA izpusti, drugi le navajajo vlogo. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjeno kot pripravljavec izračuna minimalnih življenjskih stroškov | Nevtralno: omenjeno kot pripravljavec izračuna stroškov | Nevtralno: omenjeno kot pripravljavec izračuna; brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeno kot pripravljavec izračuna minimalnih življenjskih stroškov | Nevtralno: omenjeno kot pripravljavec izračuna minimalnih življenjskih stroškov | Nevtralno: omenjeno kot pripravljavec izračuna minimalnih življenjskih stroškov | Nevtralno: omenjeno kot pripravljavec izračuna minimalnih življenjskih stroškov | Nevtralno: omenjeno kot pripravljavec izračuna stroškov |
| Vlada Republike Slovenije | Večina virov entiteto izpusti; ostali le nevtralno omenjajo zakon. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena zgolj kot sprejemnica novele zakona leta 2023 | Nevtralno: omenjena le v zvezi s sprejemom novele zakona | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena v zvezi z novelo zakona iz leta 2023 | Nevtralno: omenjena le kot tista, ki je sprejela novelo zakona | Nevtralno: omenjena sprejetje novele zakona leta 2023, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena zgolj kot sprejemnica novele zakona |
| Socialni partnerji | Le Forbes omenja entiteto, a zgolj nevtralno; drugi viri je ne omenjajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjeni kot sprejemniki sklepa o izračunu |
entities
- Banka Slovenije
- Potrošniki
- Bančni sistem
- Ministrstvo (pristojno za minimalne življenjske stroške)
- Vlada Republike Slovenije
- Socialni partnerji
key differences
- Banka Slovenije
- Ni bistvenih razlik; vsi viri poročajo nevtralno in brez vrednotenja.
- Bančni sistem
- Ni pomembnih razlik; vsi viri nevtralno omenjajo odpornost in tveganja.
- Ministrstvo (pristojno za minimalne življenjske stroške)
- Večinoma nevtralno; STA izpusti, drugi le navajajo vlogo.
- Potrošniki
- Ni bistvenih razlik; vsi viri so nevtralni, le STA jih ne omenja.
- Socialni partnerji
- Le Forbes omenja entiteto, a zgolj nevtralno; drugi viri je ne omenjajo.
- Vlada Republike Slovenije
- Večina virov entiteto izpusti; ostali le nevtralno omenjajo zakon.
source analyses
- 24ur
- Banka Slovenije
- Nevtralno: opisana kot izvajalec postopka, brez vrednotenja
- Bančni sistem
- Nevtralno: omenjen v kontekstu odpornosti in tveganj
- Ministrstvo (pristojno za minimalne življenjske stroške)
- Nevtralno: omenjeno kot pripravljavec izračuna stroškov
- Potrošniki
- Nevtralno: omenjeni kot naslovniki ukrepa, brez vrednotenja
- Socialni partnerji
- Ni omenjeno
- Vlada Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjena le v zvezi s sprejemom novele zakona
- Delo
- Banka Slovenije
- Nevtralno: opisana kot regulator, ki določa ukrepe; brez vrednotenja
- Bančni sistem
- Nevtralno: omenjen v kontekstu odpornosti in tveganj; brez vrednotenja
- Ministrstvo (pristojno za minimalne življenjske stroške)
- Nevtralno: omenjeno kot pripravljavec izračuna; brez vrednotenja
- Potrošniki
- Nevtralno: omenjeni kot naslovniki ukrepa; brez vrednotenja
- Socialni partnerji
- Ni omenjeno
- Vlada Republike Slovenije
- Ni omenjeno
- Forbes Slovenija
- Banka Slovenije
- Nevtralno: opisana kot odločevalec, brez meta-vrednotenja
- Bančni sistem
- Nevtralno: omenjen v citatu o blaženju kreditnega tveganja
- Ministrstvo (pristojno za minimalne življenjske stroške)
- Nevtralno: omenjeno kot pripravljavec izračuna stroškov
- Potrošniki
- Nevtralno: omenjeni kot naslovniki omejitev, brez vrednotenja
- Socialni partnerji
- Nevtralno: omenjeni kot sprejemniki sklepa o izračunu
- Vlada Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjena zgolj kot sprejemnica novele zakona
- Lokalec.si
- Banka Slovenije
- Nevtralno: poročano o odločitvi in pojasnilih centralne banke brez vrednotenja
- Bančni sistem
- Nevtralno: omenjen kot cilj krepitve odpornosti in blaženja tveganj, brez vrednotenja
- Ministrstvo (pristojno za minimalne življenjske stroške)
- Nevtralno: omenjeno kot pripravljavec izračuna minimalnih življenjskih stroškov
- Potrošniki
- Nevtralno: omenjeni v kontekstu kreditne sposobnosti in zadolževanja, brez vrednotenja
- Socialni partnerji
- Ni omenjeno
- Vlada Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjena sprejetje novele zakona leta 2023, brez vrednotenja
- RTV Slovenija
- Banka Slovenije
- Nevtralno: poročano o njeni odločitvi in pojasnilih brez vrednotenja
- Bančni sistem
- Nevtralno: omenjen kot cilj krepitve odpornosti in blaženja tveganj
- Ministrstvo (pristojno za minimalne življenjske stroške)
- Nevtralno: omenjeno kot pripravljavec izračuna minimalnih življenjskih stroškov
- Potrošniki
- Nevtralno: omenjeni v kontekstu kreditne sposobnosti in zaščite pred zadolževanjem
- Socialni partnerji
- Ni omenjeno
- Vlada Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjena zgolj kot sprejemnica novele zakona leta 2023
- STA
- Banka Slovenije
- Nevtralno: zgolj informativno poroča o potrditvi zneska in oceni
- Bančni sistem
- Ni omenjeno
- Ministrstvo (pristojno za minimalne življenjske stroške)
- Ni omenjeno
- Potrošniki
- Ni omenjeno
- Socialni partnerji
- Ni omenjeno
- Vlada Republike Slovenije
- Ni omenjeno
- Svet24
- Banka Slovenije
- Nevtralno: poročano o njeni odločitvi in pojasnilih brez vrednotenja
- Bančni sistem
- Nevtralno: omenjen v kontekstu odpornosti in tveganj, brez vrednotenja
- Ministrstvo (pristojno za minimalne življenjske stroške)
- Nevtralno: omenjeno kot pripravljavec izračuna minimalnih življenjskih stroškov
- Potrošniki
- Nevtralno: omenjeni kot tisti, na katere vpliva sprememba, brez vrednotenja
- Socialni partnerji
- Ni omenjeno
- Vlada Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjena le kot tista, ki je sprejela novelo zakona
- Večer
- Banka Slovenije
- Nevtralno: citirana pojasnila o izračunu in namenu ukrepa, brez meta-vrednotenja
- Bančni sistem
- Nevtralno: omenjen v kontekstu odpornosti in tveganj, brez vrednotenja
- Ministrstvo (pristojno za minimalne življenjske stroške)
- Nevtralno: omenjeno kot pripravljavec izračuna minimalnih življenjskih stroškov
- Potrošniki
- Nevtralno: omenjeni kot naslovniki omejitev, brez vrednotenja
- Socialni partnerji
- Ni omenjeno
- Vlada Republike Slovenije
- Ni omenjeno
- Žurnal24
- Banka Slovenije
- Nevtralno: citirana kot vir informacij, brez meta-vrednotenja
- Bančni sistem
- Nevtralno: omenjen v kontekstu makrobonitetnih ukrepov
- Ministrstvo (pristojno za minimalne življenjske stroške)
- Nevtralno: omenjeno kot pripravljavec izračuna minimalnih življenjskih stroškov
- Potrošniki
- Nevtralno: omenjeni kot kreditojemalci, brez vrednotenja
- Socialni partnerji
- Ni omenjeno
- Vlada Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjena v zvezi z novelo zakona iz leta 2023
Scenariji
- scenarios
- description
- Banka Slovenije uspešno zameji čezmerno zadolževanje gospodinjstev, kar v letu 2027 zmanjša delež slabih terjatev v poslovnih bankah, ne da bi bistveno omejilo dostopnost kreditov za večino prebivalstva.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- long
- title
- Stabilnejši bančni sistem brez večjih kreditnih pretresov
- valence
- positive
- description
- Podatki Banke Slovenije v prvi polovici leta 2027 potrdijo, da dvig praga na 840 evrov ni povzročil statistično pomembnega upada odobrenih stanovanjskih posojil, saj so banke prilagodile ročnosti.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- Minimalni vpliv na kreditni trg in potrošnjo
- valence
- neutral
- description
- Zvišanje praga na 840 evrov januarja 2027 dejansko zmanjša kreditno sposobnost posameznikov z nižjimi dohodki, kar vodi v padec povpraševanja po nepremičninah in upad realiziranih stanovanjskih posojil.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- Težji dostop do stanovanj za mlade družine
- valence
- negative
- description
- Zaradi strožjih kriterijev Banke Slovenije se slovenska gospodinjstva bolj odgovorno zadolžujejo, kar poveča stopnjo varčevanja in zmanjša število osebnih stečajev v naslednjih letih.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- long
- title
- Povečana finančna disciplina in osebni prihranki
- valence
- positive
- description
- Komercialne banke v odzivu na dvig praga oblikujejo nove oblike kreditiranja ali daljše dobe odplačevanja, s katerimi ohranjajo mesečne obroke znotraj zahtevanih zakonskih omejitev.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- short
- title
- Banke uvajajo nove produkte za premostitev praga
- valence
- neutral
- description
- Zaradi zaostrenih pogojev Banke Slovenije se poveča segment potrošnikov, ki iščejo vire financiranja pri manj reguliranih nebančnih posojilodajalcih, kar poveča sistemska tveganja v senci.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- mid
- title
- Pospešena rast obrestnih mer za tvegane kredite
- valence
- negative
- description
- Zaradi množičnih protestov in pritiska stanovanjskih združenj vlada poseže v zakonodajo ter prisili Banko Slovenije v revizijo in znižanje praga na predkrizno raven pred koncem leta 2027.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Vlada zaradi pritiska javnosti zniža prag
- valence
- positive
- description
- Ministrstvo za delo in Banka Slovenije zaradi kritik javnosti vzpostavita povsem novo, bolj transparentno metodologijo za določanje minimalnih življenjskih stroškov, ki nevtralizira učinek dviga praga.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Reforma metodologije izračuna življenjskih stroškov
- valence
- neutral
- description
- Združenja potrošnikov vložijo ustavno presojo zoper odločitev Banke Slovenije, češ da ukrep nesorazmerno posega v pravico do stanovanja, kar ustvari pravno negotovost na trgu posojil.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- short
- title
- Val pritožb in pravnih izzivov zoper BS
- valence
- negative
Viri
- articles
- article order
- 5
- body
- Ljubljana, 10. novembra (STA) Banka Slovenije je potrdila nov znesek minimalne kreditne sposobnosti. Ta bo od 1. januarja 2027 znašal 840 evrov, medtem ko je zdaj določen v višini 745 evrov, so sporočili iz centralne banke. Ocenjujejo, da zvišanje zneska ne bi znatno vplivalo na število in ...
- language
- slv
- published at
- 2026-11-10T09:37:57
- source
- STA
- title
- Z letom 2027 znesek minimalne kreditne sposobnosti pri 840 evrov
- url
- https://www.sta.si/3620577/
- article order
- 0
- body
- Nov znesek minimalne kreditne sposobnosti bo od 1. januarja 2027 znašal 840 evrov, je po javnem posvetovanju in dodatnih analizah potrdila Banka Slovenije. Banka ocenjuje, da višanje zneska ne bo znantno vplivalo na število in delež odobrenih posojil. Znesek minimalne sposobnosti sicer trenutno znaša 745 evrov. Banka Slovenije je že pred časom sporočila, da je okviru rednega letnega preverjanja ustreznosti makrobonitetnih ukrepov izračunala nov znesek minimalne kreditne sposobnosti pri 840 evrih. Ta je bil v skladu z zahtevami sklepa o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja potrošnikov določen tako, da upošteva izračun minimalnih življenjskih stroškov, ki ga je pripravilo pristojno ministrstvo ter objavilo konec lanskega leta, in napovedano inflacijo za leti 2026 in 2027. "Analize kažejo, da zvišanje zneska ne bi znatno vplivalo na število in delež odobrenih potrošniških in stanovanjskih posojil," poudarjajo v centralni banki. Kot pojasnjujejo, so ukrepi makrobonitetne politike namenjeni odzivanju na tveganja v finančnem sistemu in so preventivno usmerjeni v krepitev odpornosti bančnega sistema ter v preprečevanje kopičenja tveganj. "Namen makrobonitetnih omejitev kreditiranja potrošnikov je ublažitev in preprečitev čezmerne rasti kreditiranja ter čezmernega finančnega vzvoda, s čimer blažimo kreditno tveganje v bančnem sistemu. Znesek minimalne kreditne sposobnosti poleg tega preprečuje zadolževanje potrošnikov preko njihovih dejanskih zmožnosti," so navedli. V praksi to pomeni, da potrošniku po plačilu vseh mesečnih kreditnih obveznosti ostane dovolj sredstev za kritje minimalnih življenjskih stroškov. Trenutni znesek minimalne kreditne sposobnosti v višini 745 evrov je sicer veljal od 1. julija 2023. Do takrat je bil ta znesek neposredno vezan na minimalno plačo, vlada pa je spomladi 2023 sprejela novelo zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema in centralni banki omogočila, da je minimalno kreditno sposobnost vezala na minimalne življenjske stroške.
- language
- slv
- published at
- 2026-11-10T11:18:39
- source
- RTV Slovenija
- title
- Znesek minimalne kreditne sposobnosti se z januarjem zvišuje na 840 evrov
- url
- https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/znesek-minimalne-kreditne-sposobnosti-se-z-januarjem-zvisuje-na-840-evrov/799623
- article order
- 2
- body
- Banka Slovenije je po opravljenem javnem posvetovanju in dodatnih analizah potrdila nov znesek minimalne kreditne sposobnosti. Ta bo od 1. januarja 2027 znašal 840 evrov, medtem ko je zdaj določen v višini 745 evrov, so sporočili iz centralne banke. Ocenjujejo, da zvišanje zneska ne bi znatno vplivalo na število in delež odobrenih posojil. Pred nekaj tedni so v Banki Slovenije sporočili, da so v okviru rednega letnega preverjanja ustreznosti makrobonitetnih ukrepov izračunali nov znesek minimalne kreditne sposobnosti - in sicer 840 evrov (sedaj 745 evrov). "Znesek je bil v skladu z zahtevami Sklepa o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja potrošnikov izračunan tako, da upošteva izračun minimalnih življenjskih stroškov, ki ga je pripravilo pristojno ministrstvo ter objavilo konec lanskega leta, in napovedano inflacijo za leti 2026 in 2027," so zapisali na centralni banki. Pred dokončnim sprejetjem je bilo opravljeno tudi javno posvetovanje, poudarjajo. Po njihovih podatkih analize kažejo, da zvišanje zneska ne bi znatno vplivalo na število in delež odobrenih potrošniških in stanovanjskih posojil. Na podlagi pregleda prejetih odzivov in dodatnih analiz so tako v Banki Slovenije novi znesek dokončno potrdili. Veljati bo začel 1. januarja 2027. Kot pojasnjujejo, so ukrepi makrobonitetne politike namenjeni odzivanju na tveganja v finančnem sistemu in so preventivno usmerjeni v krepitev odpornosti bančnega sistema ter v preprečevanje kopičenja tveganj. "Namen makrobonitetnih omejitev kreditiranja potrošnikov je ublažitev in preprečitev čezmerne rasti kreditiranja ter čezmernega finančnega vzvoda, s čimer blažimo kreditno tveganje v bančnem sistemu. Znesek minimalne kreditne sposobnosti poleg tega preprečuje zadolževanje potrošnikov preko njihovih dejanskih zmožnosti," so navedli. V praksi to pomeni, da potrošniku po plačilu vseh mesečnih kreditnih obveznosti ostane dovolj sredstev za kritje minimalnih življenjskih stroškov. Trenutni znesek minimalne kreditne sposobnosti v višini 745 evrov je sicer veljal od 1. julija 2023. Do takrat je bil ta znesek neposredno vezan na minimalno plačo, vlada pa je spomladi 2023 sprejela novelo zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema in centralni banki omogočila, da je minimalno kreditno sposobnost vezala na minimalne življenjske stroške.
- language
- slv
- published at
- 2026-11-10T09:46:22
- source
- 24ur
- title
- Še težje do kredita? Prag se zvišuje na 840 evrov
- url
- https://www.24ur.com/novice/slovenija/se-tezje-do-kredita-prag-se-zvisuje-na-840-evrov.html
- article order
- 6
- body
- Znesek, koliko vam mora ostati po plačilu kredita, se dviga za 13 odstotkov. Banka Slovenije zvišuje znesek, ki vam mora ostati po plačilu obroka kredita. Trenutno znaša 745 evrov, po novem bo ta znesek 13 odstotkov višji in bo znašal 840 evrov. Banka Slovenije je predlog o zvišanju zneska v javno razpravo dala oktobra letos, potem ko so v okviru rednega letnega preverjanja ustreznosti makrobonitetnih ukrepov izračunali nov znesek minimalne kreditne sposobnosti. Znesek upošteva izračun minimalnih življenjskih stroškov, ki ga je pripravilo pristojno ministrstvo ter objavilo konec lanskega leta, in napovedano inflacijo za leti 2026 in 2027, so pojasnili iz Banke Slovenije. Po opravljenih analizah zvišanje zneska naj ne bi znatno vplivalo na število in delež odobrenih potrošniških in stanovanjskih posojil. Po pregledu odzivov in dodatnih analizah so novi znesek dokončno potrdili, veljati pa bo začel 1. januarja 2027. Ukrepi makrobonitetne politike so namenjeni odzivanju na tveganja v finančnem sistemu in so preventivno usmerjeni v krepitev odpornosti bančnega sistema ter v preprečevanje kopičenja tveganj, pravijo v Banki Slovenije. Namen makrobonitetnih omejitev kreditiranja potrošnikov je ublažitev in preprečitev čezmerne rasti kreditiranja ter čezmernega finančnega vzvoda, s čimer skušajo blažiti kreditno tveganje v bančnem sistemu: "Znesek minimalne kreditne sposobnosti poleg tega preprečuje zadolževanje potrošnikov preko njihovih dejanskih zmožnosti. V praksi to pomeni, da potrošniku po plačilu vseh mesečnih kreditnih obveznosti ostane dovolj sredstev za kritje minimalnih življenjskih stroškov."
- language
- slv
- published at
- 2026-11-10T09:49:25
- source
- Delo
- title
- Z novim letom težje do kredita: Banka Slovenije določila minimalni znesek
- url
- https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/z-novim-letom-tezje-do-kredita-banka-slovenije-potrdila-novo-minimalno-mejo
- article order
- 8
- body
- Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Potem, ko so v Bnaki Slovenije v okviru rednega letnega preverjanja ustreznosti makrobonitetnih ukrepov izračunali nov znesek minimalne kreditne sposobnosti, in sicer 840 evrov (sedaj 745 evrov), so pred dokončnim sprejetjem opravili tudi javno posvetovanje. "Analize kažejo, da zvišanje zneska ne bi znatno vplivalo na število in delež odobrenih potrošniških in stanovanjskih posojil. Na podlagi pregleda prejetih odzivov in dodatnih analiz smo v Banki Slovenije novi znesek dokončno potrdili. Veljati bo začel 1. januarja 2027," pojasnjujejo v Banki Slovenije. Znesek je bil v skladu z zahtevami Sklepa o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja potrošnikov izračunan tako, da upošteva izračun minimalnih življenjskih stroškov, ki ga je pripravilo pristojno ministrstvo ter objavilo konec lanskega leta, in napovedano inflacijo za leti 2026 in 2027. V Banki Slovenije še menijo, da so ukrepi makrobonitetne politike namenjeni odzivanju na tveganja v finančnem sistemu in so preventivno usmerjeni v krepitev odpornosti bančnega sistema ter v preprečevanje kopičenja tveganj. "Namen makrobonitetnih omejitev kreditiranja potrošnikov je ublažitev in preprečitev čezmerne rasti kreditiranja ter čezmernega finančnega vzvoda, s čimer blažimo kreditno tveganje v bančnem sistemu. Znesek minimalne kreditne sposobnosti poleg tega preprečuje zadolževanje potrošnikov preko njihovih dejanskih zmožnosti," še pojasnjujejo v centralni banki in dodajajo, da v praksi to pomeni, da potrošniku po plačilu vseh mesečnih kreditnih obveznosti ostane dovolj sredstev za kritje minimalnih življenjskih stroškov.
- language
- slv
- published at
- 2026-11-10T10:17:24
- source
- Večer
- title
- Od januarja 2027 znesek minimalne kreditne sposobnosti 840 evrov
- url
- https://vecer.com/slovenija/od-januarja-2027-znesek-minimalne-kreditne-sposobnosti-840-evrov-10432915
- article order
- 4
- body
- Iz Banke Slovenije so danes sporočili, da povečujejo znesek minimalne kreditne sposobnosti občanov. O tem, da je centralna banka že pred časom sporočila, da je v okviru rednega letnega preverjanja ustreznosti makrobonitetnih ukrepov izračunala nov znesek minimalne kreditne sposobnosti pri 840 evrih, smo že pisali. Zdaj pa je uradno. Minimalni znesek se iz 745 zvišuje na 840 evrov. Gre za znesek, ki mora kreditojemalcu ostati po plačilu mesečnih obveznosti iz naslova kredita. Znesek je bil v skladu z zahtevami sklepa o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja potrošnikov določen tako, da upošteva izračun minimalnih življenjskih stroškov, ki ga je pripravilo pristojno ministrstvo ter objavilo konec lanskega leta, in napovedano inflacijo za leti 2026 in 2027. BS: Znatnega vpliva na dostopnost kreditov ne bo Medtem ko v Banki Slovenije navajajo, da "analize kažejo, da zvišanje zneska ne bi znatno vplivalo na število in delež odobrenih potrošniških in stanovanjskih posojil," naši izračuni kažejo, da bodo nekateri kreditojemalci lahko na slabšem. Kot pojasnjujejo, so ukrepi makrobonitetne politike namenjeni odzivanju na tveganja v finančnem sistemu in so preventivno usmerjeni v krepitev odpornosti bančnega sistema ter v preprečevanje kopičenja tveganj. "Namen makrobonitetnih omejitev kreditiranja potrošnikov je ublažitev in preprečitev čezmerne rasti kreditiranja ter čezmernega finančnega vzvoda, s čimer blažimo kreditno tveganje v bančnem sistemu. Znesek minimalne kreditne sposobnosti poleg tega preprečuje zadolževanje potrošnikov preko njihovih dejanskih zmožnosti," so navedli. V praksi to pomeni, da potrošniku po plačilu vseh mesečnih kreditnih obveznosti ostane dovolj sredstev za kritje minimalnih življenjskih stroškov. Trenutni znesek minimalne kreditne sposobnosti v višini 745 evrov je sicer veljal od 1. julija 2023. Do takrat je bil ta znesek neposredno vezan na minimalno plačo, vlada pa je spomladi 2023 sprejela novelo zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema in centralni banki omogočila, da je minimalno kreditno sposobnost vezala na minimalne življenjske stroške.
- language
- slv
- published at
- 2026-11-10T11:13:28
- source
- Žurnal24
- title
- Zdaj je uradno: Pogoji kreditov se za občane zaostrujejo
- url
- https://www.zurnal24.si/pod-streho/nepremicnine/zdaj-je-uradno-pogoji-kreditov-se-za-obcane-zaostrujejo-468015
- article order
- 9
- body
- Če načrtujete najem kredita, velja biti pozoren na spremembo, ki jo je potrdila Banka Slovenije. Minimalni znesek, ki mora posamezniku ostati po plačilu vseh mesečnih kreditnih obveznosti, se bo namreč zvišal. Nova meja bo začela veljati 1. januarja 2027. Kot poroča Slovenska tiskovna Agencija (Sta) je Banka Slovenije danes sporočila, so odločitev sprejeli po opravljenem javnem posvetovanju in dodatnih analizah. Te po navedbah centralne banke kažejo, da sprememba ne bi smela bistveno vplivati na število in delež odobrenih potrošniških ter stanovanjskih posojil. Koliko denarja vam bo moralo ostati po plačilu kredita? Trenutno mora posamezniku po poravnavi vseh mesečnih kreditnih obveznosti ostati najmanj 745 evrov. Od začetka leta 2027 bo ta znesek znašal 840 evrov, kar pomeni 95 evrov več kot doslej. To pravilo v praksi pomeni, da banka pri presoji kreditne sposobnosti ne upošteva zgolj višine prihodkov in obstoječih obveznosti, temveč mora preveriti tudi, ali bo imel posameznik po plačilu obrokov še dovolj denarja za pokritje osnovnih življenjskih stroškov. Višji znesek tako postavlja nekoliko strožjo spodnjo mejo pri presoji, koliko se lahko posameznik zadolži. Zakaj se meja zvišuje? Banka Slovenije znesek minimalne kreditne sposobnosti določa na podlagi izračuna minimalnih življenjskih stroškov, ki ga je pripravilo pristojno ministrstvo in objavilo konec lanskega leta, ter napovedane inflacije za leti 2026 in 2027, še piše Sta. Nov znesek so izračunali v okviru rednega letnega preverjanja ustreznosti makrobonitetnih ukrepov. Kot pojasnjujejo v centralni banki, je namen teh ukrepov omejevanje tveganj v finančnem sistemu, krepitev odpornosti bančnega sistema in preprečevanje čezmernega zadolževanja. "Namen makrobonitetnih omejitev kreditiranja potrošnikov je ublažitev in preprečitev čezmerne rasti kreditiranja ter čezmernega finančnega vzvoda, s čimer blažimo kreditno tveganje v bančnem sistemu," so poudarili v Banki Slovenije. Bo zaradi spremembe težje dobiti kredit? Višja meja sama po sebi še ne pomeni, da bo pridobitev kredita bistveno težja za vse, ki se zanj odločajo. Banka Slovenije namreč na podlagi opravljenih analiz ocenjuje, da zvišanje ne bi znatno vplivalo na število in delež odobrenih stanovanjskih ter potrošniških posojil. Kljub temu bo sprememba pomembna predvsem za posameznike, ki so že zdaj blizu meje svoje kreditne sposobnosti. Pri njih bi lahko višji znesek pomenil manj prostora za mesečni obrok oziroma nižji možni znesek novega posojila. Od kod izhaja sedanja meja? Znesek 745 evrov velja od 1. julija 2023. Pred tem je bila minimalna kreditna sposobnost neposredno vezana na minimalno plačo. Sprememba sistema je bila omogočena spomladi 2023, ko je vlada sprejela novelo zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema. Ta je Banki Slovenije omogočila, da znesek namesto z minimalno plačo poveže z minimalnimi življenjskimi stroški. Nova meja 840 evrov bo tako začela veljati z novim letom 2027. Do takrat ostaja v veljavi sedanji znesek 745 evrov.
- language
- slv
- published at
- 2026-11-10T09:50:37
- source
- Svet24
- title
- Banke bodo zaostrile pogoj za kredit: toliko denarja vam bo moralo ostati
- url
- https://svet24.si/novice/slovenija/minimalna-kreditna-sposobnost-kredit-banka-1939528
- article order
- 1
- body
- Banka Slovenije je po opravljenem javnem posvetovanju in dodatnih analizah potrdila nov znesek minimalne kreditne sposobnosti. Ta bo od 1. januarja 2027 znašal 840 evrov, medtem ko je zdaj določen v višini 745 evrov, so danes sporočili iz centralne banke. Ocenjujejo, da zvišanje zneska ne bi znatno vplivalo na število in delež odobrenih posojil. Banka Slovenije je že pred časom sporočila, da je v okviru rednega letnega preverjanja ustreznosti makrobonitetnih ukrepov izračunala nov znesek minimalne kreditne sposobnosti pri 840 evrih. Ta je bil v skladu z zahtevami sklepa o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja potrošnikov določen tako, da upošteva izračun minimalnih življenjskih stroškov, ki ga je pripravilo pristojno ministrstvo ter objavilo konec lanskega leta, in napovedano inflacijo za leti 2026 in 2027. "Analize kažejo, da zvišanje zneska ne bi znatno vplivalo na število in delež odobrenih potrošniških in stanovanjskih posojil," poudarjajo v centralni banki. Kot pojasnjujejo, so ukrepi makrobonitetne politike namenjeni odzivanju na tveganja v finančnem sistemu in so preventivno usmerjeni v krepitev odpornosti bančnega sistema ter v preprečevanje kopičenja tveganj. "Namen makrobonitetnih omejitev kreditiranja potrošnikov je ublažitev in preprečitev čezmerne rasti kreditiranja ter čezmernega finančnega vzvoda, s čimer blažimo kreditno tveganje v bančnem sistemu. Znesek minimalne kreditne sposobnosti poleg tega preprečuje zadolževanje potrošnikov preko njihovih dejanskih zmožnosti," so navedli. V praksi to pomeni, da potrošniku po plačilu vseh mesečnih kreditnih obveznosti ostane dovolj sredstev za kritje minimalnih življenjskih stroškov. Trenutni znesek minimalne kreditne sposobnosti v višini 745 evrov je sicer veljal od 1. julija 2023. Do takrat je bil ta znesek neposredno vezan na minimalno plačo, vlada pa je spomladi 2023 sprejela novelo zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema in centralni banki omogočila, da je minimalno kreditno sposobnost vezala na minimalne življenjske stroške.
- language
- slv
- published at
- 2026-11-10T09:34:55
- source
- Lokalec.si
- title
- Dd 1. januarja 2027 bo težje dobiti kredit, predvsem za ljudi z nižjimi in srednjimi dohodki
- url
- https://www.lokalec.si/dd-1-januarja-2027-bo-tezje-dobiti-kredit-predvsem-za-ljudi-z-nizjimi-in-srednjimi-dohodki/
- article order
- 7
- body
- Banka Slovenije s 1. januarjem dviguje minimalno kreditno sposobnost s sedanjih 745 na 840 evrov mesečno. Toliko vam bo moralo ostati na računu po plačilu mesečnega obroka za posojilo. V centralni banki so že v začetku oktobra predlagali dvig minimalne kreditne sposobnosti s sedanjih 745 na 840 evrov mesečno. Pred dokončnim sprejetjem je bilo prvič do zdaj opravljeno tudi javno posvetovanje. Banka Slovenije je opravila tudi dodatne analize, ki so pokazale, da zvišanje zneska ne bi znatno vplivalo na število in delež odobrenih potrošniških in stanovanjskih posojil. Upoštevajoč izsledke javne razprave in dodatnih analiz, so novi znesek dokončno potrdili. Veljati bo začel 1. januarja 2027. Sprememba po treh letih Trenutni znesek minimalne kreditne sposobnosti v višini 745 evrov je veljal od 1. julija 2023. Do leta 2023 je bil ta znesek neposredno vezan na minimalno plačo, vlada pa je spomladi 2023 sprejela novelo zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema in centralni banki omogočila, da je minimalno kreditno sposobnost vezala na minimalne življenjske stroške. Socialni partnerji so januarja lani sprejeli sklep, da se naredi nov izračun življenjskih stroškov. Kljub dvigu minimalnih življenjskih stroškov na 791,07 evra pa je Banka Slovenije kreditno sposobnost decembra lani ohranila nespremenjeno. Kot so takrat pojasnili za Forbes Slovenija, je bil novi izračun stroškov objavljen prepozno. Novi znesek je bil izračunan tako, da upošteva izračun minimalnih življenjskih stroškov, ki ga je pripravilo pristojno ministrstvo ter objavilo konec lanskega leta, ter napovedano inflacijo za leti 2026 in 2027. "Namen makrobonitetnih omejitev kreditiranja potrošnikov je ublažitev in preprečitev čezmerne rasti kreditiranja ter čezmernega finančnega vzvoda, s čimer blažimo kreditno tveganje v bančnem sistemu," pravijo na Banki Slovenije. "Znesek minimalne kreditne sposobnosti poleg tega preprečuje zadolževanje potrošnikov preko njihovih dejanskih zmožnosti. V praksi to pomeni, da potrošniku po plačilu vseh mesečnih kreditnih obveznosti ostane dovolj sredstev za kritje minimalnih življenjskih stroškov."
- language
- slv
- published at
- 2026-11-10T16:28:54
- source
- Forbes Slovenija
- title
- Potrjeno: Banka Slovenije zaostruje pogoje, do posojila težje kot do zdaj
- url
- https://forbes.n1info.si/novice/potrjeno-banka-slovenije-zaostruje-pogoje-do-posojila-tezje-kot-do-zdaj/
- source scope
- analyzed source count
- 9
- omitted articles
- omitted source count
- 0
- total source count
- 9