Slovenski BDP v tretjem četrtletju zrasel za 3,7 odstotka ob upadu investicij 12.11.2026
Slovensko gospodarstvo je v tretjem letošnjem četrtletju ohranilo solidno medletno rast bruto domačega proizvoda (BDP) v višini 3,7 odstotka, s čimer je bila skupna rast v prvih devetih mesecih 3,9-odstotna. K rasti sta ključno prispevali zasebna potrošnja gospodinjstev in zunanja trgovina, saj je izvoz rasel hitreje od uvoza. Kljub pozitivnim kazalnikom na teh področjih se je četrtletna rast po sezonsko prilagojenih podatkih občutno upočasnila na 0,3 odstotka. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) in Banka Slovenije sta kot glavni razlog za upočasnitev izpostavila občutno ohladitev investicijske dejavnosti, zlasti na področju gradbeništva, kjer se zaključujejo večji projekti, financirani z evropskimi sredstvi. Kljub dobrim rezultatom institucije opozarjajo na negotovosti v mednarodnem okolju, kot so geopolitične napetosti in cene energentov, ki predstavljajo tveganje za prihodnjo gospodarsko rast.
Infografika
Analiza trditev
| Trditev | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | 24ur | Delo | Dnevnik | Večer | SiOL | Žurnal24 | Svet24 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Upočasnitev rasti sta povzročila predvsem upad izvoza in gradbenih investicij. | Nekateri viri potrjujejo upad izvoza, drugi navajajo njegovo rast. | Da: Članek navaja ta dva dejavnika kot ključna razloga za upočasnitev. | Delno: Umar navaja upad izvoza in gradbenih investicij, a izvoz je zrasel. | Ne: Članek navaja rast izvoza, ne upad. | Delno: Članek omenja upad investicij, a izvoz se je po navedbah krepil. | Da: Članek navaja ta dva dejavnika kot ključna razloga za upočasnitev. | Ne: Članek navaja upad zalog in počasnejšo rast investicij, izvoz raste. | Ne: Članek navaja rast izvoza, upočasnitev pa pripisuje investicijam. | Ne: Članek navaja, da se je izvoz povečal za 3,9 odstotka. | Ne: Članek navaja, da se je izvoz povečal, ne upadel. |
| Upočasnitev investicij je povezana z dokončanjem velikih gradbenih projektov, povezanih z evropskimi sredstvi in lokalnimi volitvami. | Le Delo v celoti potrjuje; RTV in Dnevnik delno, ostali ne omenjajo. | Ni omenjeno | Delno: Članek omenja evropska sredstva, a ne omenja lokalnih volitev. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja te razloge za upočasnitev investicij. | Delno: Članek omenja dokončanje projektov in sredstva za okrevanje, ne pa volitev. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Geopolitične napetosti in višje cene energentov povečujejo inflacijske pritiske ter tveganja za tuje povpraševanje. | Dva vira trditev dobesedno potrjujeta, eden delno, šest pa je ne omenja. | Ni omenjeno | Da: Članek dobesedno navaja te dejavnike kot tveganja. | Ni omenjeno | Da: Članek dobesedno navaja te dejavnike tveganja. | Delno: Članek omenja konflikte in cene energentov kot tveganja za gospodarstvo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Zasebna potrošnja se je medletno povečala za 3,8 odstotka. | Večina potrjuje 3,8 %, Dnevnik navaja 3,7 %, STA ne omenja. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da je bila zasebna potrošnja za 3,8 % večja. | Da: Članek navaja 3,8-odstotno povečanje zasebne potrošnje. | Da: Članek potrjuje 3,8-odstotno medletno povečanje. | Delno: Članek navaja medletno rast trošenja gospodinjstev 3,7 odstotka. | Da: Članek navaja 3,8-odstotno povečanje zasebne potrošnje. | Da: Članek navaja, da je bila zasebna potrošnja za 3,8 odstotka večja. | Da: Članek navaja, da je bila zasebna potrošnja za 3,8 odstotka večja. | Da: Članek navaja, da je bila zasebna potrošnja za 3,8 % višja. |
| Bruto investicije so bile medletno manjše za 1,3 odstotka. | Večina virov navaja 1,3 % upad; Dnevnik le splošen padec, STA ne omenja. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da so bile bruto investicije za 1,3 % manjše. | Da: Članek navaja, da so bile bruto investicije za 1,3 odstotka manjše. | Da: Članek navaja 1,3-odstotni medletni upad bruto investicij. | Delno: Članek navaja, da so bile bruto investicije nižje kot pred letom. | Da: Članek navaja 1,3-odstotno zmanjšanje bruto investicij. | Da: Članek navaja, da so bile bruto investicije za 1,3 odstotka manjše. | Da: Članek navaja, da so bile bruto investicije za 1,3 odstotka manjše. | Da: Članek navaja, da so bile bruto investicije za 1,3 % manjše. |
| Izdatki gospodinjstev na domačem trgu so se povečali za 3,7 odstotka, najbolj pri trajnih proizvodih. | Večina potrjuje; dva ne omenjata, Dnevnik delno, SiOL doda 13,3 %. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje 3,7-odstotno rast in največjo rast pri trajnih. | Da: Članek potrjuje 3,7-odstotno rast in najvišjo rast pri trajnih proizvodih. | Ni omenjeno | Delno: Članek navaja 3,7-odstotno rast trošenja gospodinjstev in nakupe. | Da: Članek potrjuje 3,7-odstotno rast in največjo rast pri trajnih dobrinah. | Da: Članek potrjuje 3,7-odstotno rast in 13,3-odstotno pri trajnih. | Da: Članek potrjuje 3,7-odstotno rast in najvišjo rast pri trajnih. | Da: Članek potrjuje 3,7 % rast in največjo rast pri trajnih proizvodih. |
| Rast investicij v osnovna sredstva se je po prejšnji dvomestni rasti upočasnila na 2,1 odstotka. | Večina virov potrjuje, dva ne omenjata, Dnevnik le delno. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje upočasnitev na 2,1 % po dvomestni rasti. | Da: Članek potrjuje upočasnitev na 2,1 odstotka po dvomestni rasti. | Ni omenjeno | Delno: Članek navaja upočasnitev medletne rasti investicij na 2,1 odstotka. | Da: Članek potrjuje 2,1-odstotno rast po prejšnji več kot 10-odstotni. | Da: Članek navaja upočasnitev na 2,1 odstotka po dvomestni rasti. | Da: Članek navaja upočasnitev na 2,1 odstotka po dvomestni rasti. | Da: Članek potrjuje upočasnitev na 2,1 % po dvomestni rasti. |
| Izvoz se je povečal za 3,9 odstotka, uvoz pa za 2,4 odstotka, zato je menjava s tujino k rasti BDP prispevala 1,3 odstotne točke. | Večina virov podpira; Večer le delno, STA in Delo ne omenjata. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje navedene odstotke in prispevek k rasti BDP. | Da: Članek navaja te podatke o izvozu, uvozu in prispevku k rasti BDP. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja te podatke o izvozu, uvozu in prispevku k rasti. | Delno: Članek potrjuje rast izvoza in uvoza, prispevek k BDP ni omenjen. | Da: Članek navaja te podatke o izvozu, uvozu in prispevku k rasti BDP. | Da: Članek potrjuje vse navedene podatke o izvozu, uvozu in prispevku. | Da: Članek navaja te podatke o izvozu, uvozu in prispevku k rasti. |
| Rast državne potrošnje se je upočasnila na 3,9 odstotka. | Pet virov potrjuje 3,9 %, Dnevnik le delno, trije ne omenjajo. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da se je rast državne potrošnje umirila na 3,9 %. | Da: Članek navaja, da se je rast državne potrošnje umirila na 3,9 odstotka. | Ni omenjeno | Delno: Članek potrjuje upočasnitev rasti državne potrošnje, a ne navaja 3,9 %. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da se je rast umirila in dosegla 3,9 odstotka. | Da: Članek navaja, da se je rast umirila in dosegla 3,9 odstotka. | Da: Članek navaja, da se je rast državne potrošnje umirila na 3,9 %. |
| Skupna dodana vrednost se je povečala za 2,9 odstotka; najvišja rast je bila v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, medtem ko je kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo upadlo za 5,1 odstotka. | Pet virov potrjuje vse, Večer le delno, štirje pa ne omenjajo. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje vse navedene podatke o dodani vrednosti. | Da: Članek potrjuje vse navedene podatke o dodani vrednosti. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Delno: Članek potrjuje 2,9-odstotno rast in informacijske dejavnosti, ostalo ne. | Da: Članek navaja vse navedene podatke o dodani vrednosti. | Da: Članek potrjuje vse navedene podatke o dodani vrednosti. | Da: Članek potrjuje vse navedene podatke o dodani vrednosti. |
| Slovenski BDP je bil v tretjem četrtletju medletno višji za 3,7 odstotka. | Večina virov trditev podpira; le STA je ne omenja. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da je bil BDP medletno višji za 3,7 odstotka. | Da: Članek navaja, da je bil BDP realno za 3,7 odstotka višji. | Da: Članek navaja 3,7-odstotno medletno rast BDP. | Da: Članek navaja medletno rast BDP v tretjem četrtletju 3,7 odstotka. | Da: Članek navaja 3,7-odstotno gospodarsko rast v tretjem četrtletju. | Da: Članek navaja, da je bil BDP realno za 3,7 odstotka višji. | Da: Članek navaja, da je bil BDP realno za 3,7 odstotka višji. | Da: Članek navaja, da je bil BDP v tretjem četrtletju za 3,7 % višji. |
| Četrtletna rast BDP se je v tretjem četrtletju upočasnila na 0,3 odstotka. | Večina virov potrjuje 0,3 %, dva pa tega ne omenjata. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje 0,3-odstotno rast na četrtletni ravni. | Da: Članek navaja 0,3-odstotno rast na četrtletni ravni. | Da: Članek navaja umiritev četrtletne rasti na 0,3 odstotka. | Da: Članek potrjuje 0,3-odstotno četrtletno rast v tretjem trimesečju. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja 0,3-odstotno rast, kar je manj od 1,7-odstotne prej. | Da: Članek navaja 0,3-odstotno rast, kar je manj od 1,7-odstotne prej. | Da: Članek navaja 0,3-odstotno četrtletno rast, kar je manj od 1,7 %. |
| Investicije v zgradbe in objekte so se povečale le za 2,9 odstotka, kar je precej manj kot v prejšnjih štirih četrtletjih. | Večina virov trditev navaja, STA in Dnevnik pa je ne omenjata. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja 2,9-odstotno rast in primerjavo s prejšnjimi obdobji. | Da: Članek navaja 2,9-odstotno rast in primerjavo s preteklimi četrtletji. | Da: Članek navaja 2,9-odstotno rast in primerjavo s preteklimi obdobji. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja 2,9-odstotno rast in primerjavo s prejšnjimi obdobji. | Da: Članek navaja 2,9-odstotno rast in primerjavo s prejšnjimi obdobji. | Da: Članek navaja 2,9-odstotno rast in primerjavo s prejšnjimi obdobji. | Da: Članek navaja 2,9 % rast in primerjavo s prejšnjimi četrtletji. |
| Gospodarska rast v prvih devetih mesecih leta je znašala 3,9 odstotka. | Štirje viri trditev potrjujejo, štirje pa je ne omenjajo; nihče ne oporeka. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da je rast v prvih devetih mesecih dosegla 3,9 %. | Da: Članek navaja, da je bila v devetih mesecih medletna rast 3,9-odstotna. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje 3,9-odstotno rast v prvih devetih mesecih. | Da: Članek navaja, da je bila v devetih mesecih rast BDP 3,9-odstotna. | Da: Članek navaja, da je bila v devetih mesecih rast BDP 3,9-odstotna. | Da: Članek potrjuje, da je rast v prvih devetih mesecih dosegla 3,9 %. |
claims
- Upočasnitev rasti sta povzročila predvsem upad izvoza in gradbenih investicij.
- Upočasnitev investicij je povezana z dokončanjem velikih gradbenih projektov, povezanih z evropskimi sredstvi in lokalnimi volitvami.
- Geopolitične napetosti in višje cene energentov povečujejo inflacijske pritiske ter tveganja za tuje povpraševanje.
- Zasebna potrošnja se je medletno povečala za 3,8 odstotka.
- Bruto investicije so bile medletno manjše za 1,3 odstotka.
- Izdatki gospodinjstev na domačem trgu so se povečali za 3,7 odstotka, najbolj pri trajnih proizvodih.
- Rast investicij v osnovna sredstva se je po prejšnji dvomestni rasti upočasnila na 2,1 odstotka.
- Izvoz se je povečal za 3,9 odstotka, uvoz pa za 2,4 odstotka, zato je menjava s tujino k rasti BDP prispevala 1,3 odstotne točke.
- Rast državne potrošnje se je upočasnila na 3,9 odstotka.
- Skupna dodana vrednost se je povečala za 2,9 odstotka; najvišja rast je bila v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, medtem ko je kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo upadlo za 5,1 odstotka.
- Slovenski BDP je bil v tretjem četrtletju medletno višji za 3,7 odstotka.
- Četrtletna rast BDP se je v tretjem četrtletju upočasnila na 0,3 odstotka.
- Investicije v zgradbe in objekte so se povečale le za 2,9 odstotka, kar je precej manj kot v prejšnjih štirih četrtletjih.
- Gospodarska rast v prvih devetih mesecih leta je znašala 3,9 odstotka.
key differences
- Bruto investicije so bile medletno manjše za 1,3 odstotka.
- Večina virov navaja 1,3 % upad; Dnevnik le splošen padec, STA ne omenja.
- Geopolitične napetosti in višje cene energentov povečujejo inflacijske pritiske ter tveganja za tuje povpraševanje.
- Dva vira trditev dobesedno potrjujeta, eden delno, šest pa je ne omenja.
- Gospodarska rast v prvih devetih mesecih leta je znašala 3,9 odstotka.
- Štirje viri trditev potrjujejo, štirje pa je ne omenjajo; nihče ne oporeka.
- Investicije v zgradbe in objekte so se povečale le za 2,9 odstotka, kar je precej manj kot v prejšnjih štirih četrtletjih.
- Večina virov trditev navaja, STA in Dnevnik pa je ne omenjata.
- Izdatki gospodinjstev na domačem trgu so se povečali za 3,7 odstotka, najbolj pri trajnih proizvodih.
- Večina potrjuje; dva ne omenjata, Dnevnik delno, SiOL doda 13,3 %.
- Izvoz se je povečal za 3,9 odstotka, uvoz pa za 2,4 odstotka, zato je menjava s tujino k rasti BDP prispevala 1,3 odstotne točke.
- Večina virov podpira; Večer le delno, STA in Delo ne omenjata.
- Rast državne potrošnje se je upočasnila na 3,9 odstotka.
- Pet virov potrjuje 3,9 %, Dnevnik le delno, trije ne omenjajo.
- Rast investicij v osnovna sredstva se je po prejšnji dvomestni rasti upočasnila na 2,1 odstotka.
- Večina virov potrjuje, dva ne omenjata, Dnevnik le delno.
- Skupna dodana vrednost se je povečala za 2,9 odstotka; najvišja rast je bila v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, medtem ko je kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo upadlo za 5,1 odstotka.
- Pet virov potrjuje vse, Večer le delno, štirje pa ne omenjajo.
- Slovenski BDP je bil v tretjem četrtletju medletno višji za 3,7 odstotka.
- Večina virov trditev podpira; le STA je ne omenja.
- Upočasnitev investicij je povezana z dokončanjem velikih gradbenih projektov, povezanih z evropskimi sredstvi in lokalnimi volitvami.
- Le Delo v celoti potrjuje; RTV in Dnevnik delno, ostali ne omenjajo.
- Upočasnitev rasti sta povzročila predvsem upad izvoza in gradbenih investicij.
- Nekateri viri potrjujejo upad izvoza, drugi navajajo njegovo rast.
- Zasebna potrošnja se je medletno povečala za 3,8 odstotka.
- Večina potrjuje 3,8 %, Dnevnik navaja 3,7 %, STA ne omenja.
- Četrtletna rast BDP se je v tretjem četrtletju upočasnila na 0,3 odstotka.
- Večina virov potrjuje 0,3 %, dva pa tega ne omenjata.
source analyses
- 24ur
- Bruto investicije so bile medletno manjše za 1,3 odstotka.
- Da: Članek navaja, da so bile bruto investicije za 1,3 odstotka manjše.
- Geopolitične napetosti in višje cene energentov povečujejo inflacijske pritiske ter tveganja za tuje povpraševanje.
- Ni omenjeno
- Gospodarska rast v prvih devetih mesecih leta je znašala 3,9 odstotka.
- Da: Članek navaja, da je bila v devetih mesecih medletna rast 3,9-odstotna.
- Investicije v zgradbe in objekte so se povečale le za 2,9 odstotka, kar je precej manj kot v prejšnjih štirih četrtletjih.
- Da: Članek navaja 2,9-odstotno rast in primerjavo s preteklimi četrtletji.
- Izdatki gospodinjstev na domačem trgu so se povečali za 3,7 odstotka, najbolj pri trajnih proizvodih.
- Da: Članek potrjuje 3,7-odstotno rast in najvišjo rast pri trajnih proizvodih.
- Izvoz se je povečal za 3,9 odstotka, uvoz pa za 2,4 odstotka, zato je menjava s tujino k rasti BDP prispevala 1,3 odstotne točke.
- Da: Članek navaja te podatke o izvozu, uvozu in prispevku k rasti BDP.
- Rast državne potrošnje se je upočasnila na 3,9 odstotka.
- Da: Članek navaja, da se je rast državne potrošnje umirila na 3,9 odstotka.
- Rast investicij v osnovna sredstva se je po prejšnji dvomestni rasti upočasnila na 2,1 odstotka.
- Da: Članek potrjuje upočasnitev na 2,1 odstotka po dvomestni rasti.
- Skupna dodana vrednost se je povečala za 2,9 odstotka; najvišja rast je bila v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, medtem ko je kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo upadlo za 5,1 odstotka.
- Da: Članek potrjuje vse navedene podatke o dodani vrednosti.
- Slovenski BDP je bil v tretjem četrtletju medletno višji za 3,7 odstotka.
- Da: Članek navaja, da je bil BDP realno za 3,7 odstotka višji.
- Upočasnitev investicij je povezana z dokončanjem velikih gradbenih projektov, povezanih z evropskimi sredstvi in lokalnimi volitvami.
- Ni omenjeno
- Upočasnitev rasti sta povzročila predvsem upad izvoza in gradbenih investicij.
- Ne: Članek navaja rast izvoza, ne upad.
- Zasebna potrošnja se je medletno povečala za 3,8 odstotka.
- Da: Članek navaja 3,8-odstotno povečanje zasebne potrošnje.
- Četrtletna rast BDP se je v tretjem četrtletju upočasnila na 0,3 odstotka.
- Da: Članek navaja 0,3-odstotno rast na četrtletni ravni.
- Delo
- Bruto investicije so bile medletno manjše za 1,3 odstotka.
- Da: Članek navaja 1,3-odstotni medletni upad bruto investicij.
- Geopolitične napetosti in višje cene energentov povečujejo inflacijske pritiske ter tveganja za tuje povpraševanje.
- Da: Članek dobesedno navaja te dejavnike tveganja.
- Gospodarska rast v prvih devetih mesecih leta je znašala 3,9 odstotka.
- Ni omenjeno
- Investicije v zgradbe in objekte so se povečale le za 2,9 odstotka, kar je precej manj kot v prejšnjih štirih četrtletjih.
- Da: Članek navaja 2,9-odstotno rast in primerjavo s preteklimi obdobji.
- Izdatki gospodinjstev na domačem trgu so se povečali za 3,7 odstotka, najbolj pri trajnih proizvodih.
- Ni omenjeno
- Izvoz se je povečal za 3,9 odstotka, uvoz pa za 2,4 odstotka, zato je menjava s tujino k rasti BDP prispevala 1,3 odstotne točke.
- Ni omenjeno
- Rast državne potrošnje se je upočasnila na 3,9 odstotka.
- Ni omenjeno
- Rast investicij v osnovna sredstva se je po prejšnji dvomestni rasti upočasnila na 2,1 odstotka.
- Ni omenjeno
- Skupna dodana vrednost se je povečala za 2,9 odstotka; najvišja rast je bila v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, medtem ko je kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo upadlo za 5,1 odstotka.
- Ni omenjeno
- Slovenski BDP je bil v tretjem četrtletju medletno višji za 3,7 odstotka.
- Da: Članek navaja 3,7-odstotno medletno rast BDP.
- Upočasnitev investicij je povezana z dokončanjem velikih gradbenih projektov, povezanih z evropskimi sredstvi in lokalnimi volitvami.
- Da: Članek navaja te razloge za upočasnitev investicij.
- Upočasnitev rasti sta povzročila predvsem upad izvoza in gradbenih investicij.
- Delno: Članek omenja upad investicij, a izvoz se je po navedbah krepil.
- Zasebna potrošnja se je medletno povečala za 3,8 odstotka.
- Da: Članek potrjuje 3,8-odstotno medletno povečanje.
- Četrtletna rast BDP se je v tretjem četrtletju upočasnila na 0,3 odstotka.
- Da: Članek navaja umiritev četrtletne rasti na 0,3 odstotka.
- Dnevnik
- Bruto investicije so bile medletno manjše za 1,3 odstotka.
- Delno: Članek navaja, da so bile bruto investicije nižje kot pred letom.
- Geopolitične napetosti in višje cene energentov povečujejo inflacijske pritiske ter tveganja za tuje povpraševanje.
- Delno: Članek omenja konflikte in cene energentov kot tveganja za gospodarstvo.
- Gospodarska rast v prvih devetih mesecih leta je znašala 3,9 odstotka.
- Ni omenjeno
- Investicije v zgradbe in objekte so se povečale le za 2,9 odstotka, kar je precej manj kot v prejšnjih štirih četrtletjih.
- Ni omenjeno
- Izdatki gospodinjstev na domačem trgu so se povečali za 3,7 odstotka, najbolj pri trajnih proizvodih.
- Delno: Članek navaja 3,7-odstotno rast trošenja gospodinjstev in nakupe.
- Izvoz se je povečal za 3,9 odstotka, uvoz pa za 2,4 odstotka, zato je menjava s tujino k rasti BDP prispevala 1,3 odstotne točke.
- Da: Članek navaja te podatke o izvozu, uvozu in prispevku k rasti.
- Rast državne potrošnje se je upočasnila na 3,9 odstotka.
- Delno: Članek potrjuje upočasnitev rasti državne potrošnje, a ne navaja 3,9 %.
- Rast investicij v osnovna sredstva se je po prejšnji dvomestni rasti upočasnila na 2,1 odstotka.
- Delno: Članek navaja upočasnitev medletne rasti investicij na 2,1 odstotka.
- Skupna dodana vrednost se je povečala za 2,9 odstotka; najvišja rast je bila v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, medtem ko je kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo upadlo za 5,1 odstotka.
- Ni omenjeno
- Slovenski BDP je bil v tretjem četrtletju medletno višji za 3,7 odstotka.
- Da: Članek navaja medletno rast BDP v tretjem četrtletju 3,7 odstotka.
- Upočasnitev investicij je povezana z dokončanjem velikih gradbenih projektov, povezanih z evropskimi sredstvi in lokalnimi volitvami.
- Delno: Članek omenja dokončanje projektov in sredstva za okrevanje, ne pa volitev.
- Upočasnitev rasti sta povzročila predvsem upad izvoza in gradbenih investicij.
- Da: Članek navaja ta dva dejavnika kot ključna razloga za upočasnitev.
- Zasebna potrošnja se je medletno povečala za 3,8 odstotka.
- Delno: Članek navaja medletno rast trošenja gospodinjstev 3,7 odstotka.
- Četrtletna rast BDP se je v tretjem četrtletju upočasnila na 0,3 odstotka.
- Da: Članek potrjuje 0,3-odstotno četrtletno rast v tretjem trimesečju.
- RTV Slovenija
- Bruto investicije so bile medletno manjše za 1,3 odstotka.
- Da: Članek navaja, da so bile bruto investicije za 1,3 % manjše.
- Geopolitične napetosti in višje cene energentov povečujejo inflacijske pritiske ter tveganja za tuje povpraševanje.
- Da: Članek dobesedno navaja te dejavnike kot tveganja.
- Gospodarska rast v prvih devetih mesecih leta je znašala 3,9 odstotka.
- Da: Članek navaja, da je rast v prvih devetih mesecih dosegla 3,9 %.
- Investicije v zgradbe in objekte so se povečale le za 2,9 odstotka, kar je precej manj kot v prejšnjih štirih četrtletjih.
- Da: Članek navaja 2,9-odstotno rast in primerjavo s prejšnjimi obdobji.
- Izdatki gospodinjstev na domačem trgu so se povečali za 3,7 odstotka, najbolj pri trajnih proizvodih.
- Da: Članek potrjuje 3,7-odstotno rast in največjo rast pri trajnih.
- Izvoz se je povečal za 3,9 odstotka, uvoz pa za 2,4 odstotka, zato je menjava s tujino k rasti BDP prispevala 1,3 odstotne točke.
- Da: Članek potrjuje navedene odstotke in prispevek k rasti BDP.
- Rast državne potrošnje se je upočasnila na 3,9 odstotka.
- Da: Članek navaja, da se je rast državne potrošnje umirila na 3,9 %.
- Rast investicij v osnovna sredstva se je po prejšnji dvomestni rasti upočasnila na 2,1 odstotka.
- Da: Članek potrjuje upočasnitev na 2,1 % po dvomestni rasti.
- Skupna dodana vrednost se je povečala za 2,9 odstotka; najvišja rast je bila v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, medtem ko je kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo upadlo za 5,1 odstotka.
- Da: Članek potrjuje vse navedene podatke o dodani vrednosti.
- Slovenski BDP je bil v tretjem četrtletju medletno višji za 3,7 odstotka.
- Da: Članek navaja, da je bil BDP medletno višji za 3,7 odstotka.
- Upočasnitev investicij je povezana z dokončanjem velikih gradbenih projektov, povezanih z evropskimi sredstvi in lokalnimi volitvami.
- Delno: Članek omenja evropska sredstva, a ne omenja lokalnih volitev.
- Upočasnitev rasti sta povzročila predvsem upad izvoza in gradbenih investicij.
- Delno: Umar navaja upad izvoza in gradbenih investicij, a izvoz je zrasel.
- Zasebna potrošnja se je medletno povečala za 3,8 odstotka.
- Da: Članek navaja, da je bila zasebna potrošnja za 3,8 % večja.
- Četrtletna rast BDP se je v tretjem četrtletju upočasnila na 0,3 odstotka.
- Da: Članek potrjuje 0,3-odstotno rast na četrtletni ravni.
- STA
- Bruto investicije so bile medletno manjše za 1,3 odstotka.
- Ni omenjeno
- Geopolitične napetosti in višje cene energentov povečujejo inflacijske pritiske ter tveganja za tuje povpraševanje.
- Ni omenjeno
- Gospodarska rast v prvih devetih mesecih leta je znašala 3,9 odstotka.
- Ni omenjeno
- Investicije v zgradbe in objekte so se povečale le za 2,9 odstotka, kar je precej manj kot v prejšnjih štirih četrtletjih.
- Ni omenjeno
- Izdatki gospodinjstev na domačem trgu so se povečali za 3,7 odstotka, najbolj pri trajnih proizvodih.
- Ni omenjeno
- Izvoz se je povečal za 3,9 odstotka, uvoz pa za 2,4 odstotka, zato je menjava s tujino k rasti BDP prispevala 1,3 odstotne točke.
- Ni omenjeno
- Rast državne potrošnje se je upočasnila na 3,9 odstotka.
- Ni omenjeno
- Rast investicij v osnovna sredstva se je po prejšnji dvomestni rasti upočasnila na 2,1 odstotka.
- Ni omenjeno
- Skupna dodana vrednost se je povečala za 2,9 odstotka; najvišja rast je bila v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, medtem ko je kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo upadlo za 5,1 odstotka.
- Ni omenjeno
- Slovenski BDP je bil v tretjem četrtletju medletno višji za 3,7 odstotka.
- Ni omenjeno
- Upočasnitev investicij je povezana z dokončanjem velikih gradbenih projektov, povezanih z evropskimi sredstvi in lokalnimi volitvami.
- Ni omenjeno
- Upočasnitev rasti sta povzročila predvsem upad izvoza in gradbenih investicij.
- Da: Članek navaja ta dva dejavnika kot ključna razloga za upočasnitev.
- Zasebna potrošnja se je medletno povečala za 3,8 odstotka.
- Ni omenjeno
- Četrtletna rast BDP se je v tretjem četrtletju upočasnila na 0,3 odstotka.
- Ni omenjeno
- SiOL
- Bruto investicije so bile medletno manjše za 1,3 odstotka.
- Da: Članek navaja, da so bile bruto investicije za 1,3 odstotka manjše.
- Geopolitične napetosti in višje cene energentov povečujejo inflacijske pritiske ter tveganja za tuje povpraševanje.
- Ni omenjeno
- Gospodarska rast v prvih devetih mesecih leta je znašala 3,9 odstotka.
- Da: Članek navaja, da je bila v devetih mesecih rast BDP 3,9-odstotna.
- Investicije v zgradbe in objekte so se povečale le za 2,9 odstotka, kar je precej manj kot v prejšnjih štirih četrtletjih.
- Da: Članek navaja 2,9-odstotno rast in primerjavo s prejšnjimi obdobji.
- Izdatki gospodinjstev na domačem trgu so se povečali za 3,7 odstotka, najbolj pri trajnih proizvodih.
- Da: Članek potrjuje 3,7-odstotno rast in 13,3-odstotno pri trajnih.
- Izvoz se je povečal za 3,9 odstotka, uvoz pa za 2,4 odstotka, zato je menjava s tujino k rasti BDP prispevala 1,3 odstotne točke.
- Da: Članek navaja te podatke o izvozu, uvozu in prispevku k rasti BDP.
- Rast državne potrošnje se je upočasnila na 3,9 odstotka.
- Da: Članek navaja, da se je rast umirila in dosegla 3,9 odstotka.
- Rast investicij v osnovna sredstva se je po prejšnji dvomestni rasti upočasnila na 2,1 odstotka.
- Da: Članek navaja upočasnitev na 2,1 odstotka po dvomestni rasti.
- Skupna dodana vrednost se je povečala za 2,9 odstotka; najvišja rast je bila v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, medtem ko je kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo upadlo za 5,1 odstotka.
- Da: Članek navaja vse navedene podatke o dodani vrednosti.
- Slovenski BDP je bil v tretjem četrtletju medletno višji za 3,7 odstotka.
- Da: Članek navaja, da je bil BDP realno za 3,7 odstotka višji.
- Upočasnitev investicij je povezana z dokončanjem velikih gradbenih projektov, povezanih z evropskimi sredstvi in lokalnimi volitvami.
- Ni omenjeno
- Upočasnitev rasti sta povzročila predvsem upad izvoza in gradbenih investicij.
- Ne: Članek navaja rast izvoza, upočasnitev pa pripisuje investicijam.
- Zasebna potrošnja se je medletno povečala za 3,8 odstotka.
- Da: Članek navaja, da je bila zasebna potrošnja za 3,8 odstotka večja.
- Četrtletna rast BDP se je v tretjem četrtletju upočasnila na 0,3 odstotka.
- Da: Članek navaja 0,3-odstotno rast, kar je manj od 1,7-odstotne prej.
- Svet24
- Bruto investicije so bile medletno manjše za 1,3 odstotka.
- Da: Članek navaja, da so bile bruto investicije za 1,3 % manjše.
- Geopolitične napetosti in višje cene energentov povečujejo inflacijske pritiske ter tveganja za tuje povpraševanje.
- Ni omenjeno
- Gospodarska rast v prvih devetih mesecih leta je znašala 3,9 odstotka.
- Da: Članek potrjuje, da je rast v prvih devetih mesecih dosegla 3,9 %.
- Investicije v zgradbe in objekte so se povečale le za 2,9 odstotka, kar je precej manj kot v prejšnjih štirih četrtletjih.
- Da: Članek navaja 2,9 % rast in primerjavo s prejšnjimi četrtletji.
- Izdatki gospodinjstev na domačem trgu so se povečali za 3,7 odstotka, najbolj pri trajnih proizvodih.
- Da: Članek potrjuje 3,7 % rast in največjo rast pri trajnih proizvodih.
- Izvoz se je povečal za 3,9 odstotka, uvoz pa za 2,4 odstotka, zato je menjava s tujino k rasti BDP prispevala 1,3 odstotne točke.
- Da: Članek navaja te podatke o izvozu, uvozu in prispevku k rasti.
- Rast državne potrošnje se je upočasnila na 3,9 odstotka.
- Da: Članek navaja, da se je rast državne potrošnje umirila na 3,9 %.
- Rast investicij v osnovna sredstva se je po prejšnji dvomestni rasti upočasnila na 2,1 odstotka.
- Da: Članek potrjuje upočasnitev na 2,1 % po dvomestni rasti.
- Skupna dodana vrednost se je povečala za 2,9 odstotka; najvišja rast je bila v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, medtem ko je kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo upadlo za 5,1 odstotka.
- Da: Članek potrjuje vse navedene podatke o dodani vrednosti.
- Slovenski BDP je bil v tretjem četrtletju medletno višji za 3,7 odstotka.
- Da: Članek navaja, da je bil BDP v tretjem četrtletju za 3,7 % višji.
- Upočasnitev investicij je povezana z dokončanjem velikih gradbenih projektov, povezanih z evropskimi sredstvi in lokalnimi volitvami.
- Ni omenjeno
- Upočasnitev rasti sta povzročila predvsem upad izvoza in gradbenih investicij.
- Ne: Članek navaja, da se je izvoz povečal, ne upadel.
- Zasebna potrošnja se je medletno povečala za 3,8 odstotka.
- Da: Članek navaja, da je bila zasebna potrošnja za 3,8 % višja.
- Četrtletna rast BDP se je v tretjem četrtletju upočasnila na 0,3 odstotka.
- Da: Članek navaja 0,3-odstotno četrtletno rast, kar je manj od 1,7 %.
- Večer
- Bruto investicije so bile medletno manjše za 1,3 odstotka.
- Da: Članek navaja 1,3-odstotno zmanjšanje bruto investicij.
- Geopolitične napetosti in višje cene energentov povečujejo inflacijske pritiske ter tveganja za tuje povpraševanje.
- Ni omenjeno
- Gospodarska rast v prvih devetih mesecih leta je znašala 3,9 odstotka.
- Da: Članek potrjuje 3,9-odstotno rast v prvih devetih mesecih.
- Investicije v zgradbe in objekte so se povečale le za 2,9 odstotka, kar je precej manj kot v prejšnjih štirih četrtletjih.
- Da: Članek navaja 2,9-odstotno rast in primerjavo s prejšnjimi obdobji.
- Izdatki gospodinjstev na domačem trgu so se povečali za 3,7 odstotka, najbolj pri trajnih proizvodih.
- Da: Članek potrjuje 3,7-odstotno rast in največjo rast pri trajnih dobrinah.
- Izvoz se je povečal za 3,9 odstotka, uvoz pa za 2,4 odstotka, zato je menjava s tujino k rasti BDP prispevala 1,3 odstotne točke.
- Delno: Članek potrjuje rast izvoza in uvoza, prispevek k BDP ni omenjen.
- Rast državne potrošnje se je upočasnila na 3,9 odstotka.
- Ni omenjeno
- Rast investicij v osnovna sredstva se je po prejšnji dvomestni rasti upočasnila na 2,1 odstotka.
- Da: Članek potrjuje 2,1-odstotno rast po prejšnji več kot 10-odstotni.
- Skupna dodana vrednost se je povečala za 2,9 odstotka; najvišja rast je bila v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, medtem ko je kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo upadlo za 5,1 odstotka.
- Delno: Članek potrjuje 2,9-odstotno rast in informacijske dejavnosti, ostalo ne.
- Slovenski BDP je bil v tretjem četrtletju medletno višji za 3,7 odstotka.
- Da: Članek navaja 3,7-odstotno gospodarsko rast v tretjem četrtletju.
- Upočasnitev investicij je povezana z dokončanjem velikih gradbenih projektov, povezanih z evropskimi sredstvi in lokalnimi volitvami.
- Ni omenjeno
- Upočasnitev rasti sta povzročila predvsem upad izvoza in gradbenih investicij.
- Ne: Članek navaja upad zalog in počasnejšo rast investicij, izvoz raste.
- Zasebna potrošnja se je medletno povečala za 3,8 odstotka.
- Da: Članek navaja 3,8-odstotno povečanje zasebne potrošnje.
- Četrtletna rast BDP se je v tretjem četrtletju upočasnila na 0,3 odstotka.
- Ni omenjeno
- Žurnal24
- Bruto investicije so bile medletno manjše za 1,3 odstotka.
- Da: Članek navaja, da so bile bruto investicije za 1,3 odstotka manjše.
- Geopolitične napetosti in višje cene energentov povečujejo inflacijske pritiske ter tveganja za tuje povpraševanje.
- Ni omenjeno
- Gospodarska rast v prvih devetih mesecih leta je znašala 3,9 odstotka.
- Da: Članek navaja, da je bila v devetih mesecih rast BDP 3,9-odstotna.
- Investicije v zgradbe in objekte so se povečale le za 2,9 odstotka, kar je precej manj kot v prejšnjih štirih četrtletjih.
- Da: Članek navaja 2,9-odstotno rast in primerjavo s prejšnjimi obdobji.
- Izdatki gospodinjstev na domačem trgu so se povečali za 3,7 odstotka, najbolj pri trajnih proizvodih.
- Da: Članek potrjuje 3,7-odstotno rast in najvišjo rast pri trajnih.
- Izvoz se je povečal za 3,9 odstotka, uvoz pa za 2,4 odstotka, zato je menjava s tujino k rasti BDP prispevala 1,3 odstotne točke.
- Da: Članek potrjuje vse navedene podatke o izvozu, uvozu in prispevku.
- Rast državne potrošnje se je upočasnila na 3,9 odstotka.
- Da: Članek navaja, da se je rast umirila in dosegla 3,9 odstotka.
- Rast investicij v osnovna sredstva se je po prejšnji dvomestni rasti upočasnila na 2,1 odstotka.
- Da: Članek navaja upočasnitev na 2,1 odstotka po dvomestni rasti.
- Skupna dodana vrednost se je povečala za 2,9 odstotka; najvišja rast je bila v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, medtem ko je kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo upadlo za 5,1 odstotka.
- Da: Članek potrjuje vse navedene podatke o dodani vrednosti.
- Slovenski BDP je bil v tretjem četrtletju medletno višji za 3,7 odstotka.
- Da: Članek navaja, da je bil BDP realno za 3,7 odstotka višji.
- Upočasnitev investicij je povezana z dokončanjem velikih gradbenih projektov, povezanih z evropskimi sredstvi in lokalnimi volitvami.
- Ni omenjeno
- Upočasnitev rasti sta povzročila predvsem upad izvoza in gradbenih investicij.
- Ne: Članek navaja, da se je izvoz povečal za 3,9 odstotka.
- Zasebna potrošnja se je medletno povečala za 3,8 odstotka.
- Da: Članek navaja, da je bila zasebna potrošnja za 3,8 odstotka večja.
- Četrtletna rast BDP se je v tretjem četrtletju upočasnila na 0,3 odstotka.
- Da: Članek navaja 0,3-odstotno rast, kar je manj od 1,7-odstotne prej.
Analiza sentimenta
| Entiteta | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | 24ur | Delo | Dnevnik | Večer | SiOL | Žurnal24 | Svet24 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Avtomobilski sektor | Delo poudarja rast proizvodnje, drugi le izvoz ali nič. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen prispevek k predelovalnim dejavnostim in rast prodaje avtomobilov | Ni omenjeno | Pozitivno: omenjena visoka rast proizvodnje motornih vozil kot spodbuden dejavnik | Nevtralno: omenjen kot močan izvozni sektor, brez meta-vrednotenja | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Predelovalne dejavnosti | Le Delo izraža pozitiven sentiment; drugi viri so nevtralni. | Ni omenjeno | Nevtralno: navedena rast dodane vrednosti, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena rast dodane vrednosti, brez vrednotenja. | Pozitivno: avtor jih označi kot spodbudne in ključni izvozni sektor | Nevtralno: omenjene kot del izvoznega sektorja, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjene s podatki o rasti in prispevku, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjene z rastjo dodane vrednosti, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjena 4,0-odstotna rast dodane vrednosti | Nevtralno: omenjene s štiriodstotno rastjo dodane vrednosti, brez vrednotenja |
| Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo | Večina virov je ne omenja; omenjajoči poročajo le negativno ali nevtralno. | Ni omenjeno | Negativno: edina dejavnost z nazadovanjem dodane vrednosti tretje četrtletje zapored | Negativno: omenjen padec dodane vrednosti zaradi neugodnih pogojev. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjeno z nazadovanjem zaradi neugodnih pogojev, brez vrednotenja. | Negativno: edina dejavnost z nazadovanjem dodane vrednosti tretje četrtletje zapored | Negativno: dejavnosti nazadovale tretje četrtletje zapored, padec 5,1-odstoten |
| Slovenija | Ni bistvenih razlik; le Svet24 izpostavi ohlajanje investicij. | Nevtralno: omenjena kot država v kontekstu gospodarskih podatkov | Nevtralno: omenjena kot država, katere BDP raste; brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeno kot okvir gospodarskih podatkov, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjena kot okvir gospodarskih podatkov brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena v kontekstu gospodarskih gibanj brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot okvir gospodarskih podatkov, brez vrednotenja | Nevtralno: država le informativno omenjena v kontekstu gospodarske rasti. | Nevtralno: omenjena kot država, katere gospodarstvo raste; brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena kot država z visoko gospodarsko rastjo, a z ohlajanjem investicij |
| Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) | Večinoma nevtralno; le Žurnal in Svet24 poudarjata optimizem. | Nevtralno: citiran kot vir analize, brez vrednotenja | Nevtralno: citiran s pojasnili in napovedmi, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot vir napovedi rasti, brez vrednotenja. | Nevtralno: citiran kot vir analize, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: citiran kot vir analize, brez meta-vrednotenja | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot vir napovedi, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjen kot vir optimistične napovedi rasti 3,8 % | Nevtralno: omenjen kot vir napovedi 3,8-odstotne rasti, brez vrednotenja |
| Gospodinjstva | Večinoma nevtralno; le Svet24 izpostavi vlogo motorja gospodarstva. | Ni omenjeno | Nevtralno: poraba gospodinjstev opisana kot rastoča, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena poraba gospodinjstev, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjena le kot potrošniki pri zaupanju, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena rast trošenja, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena potrošnja gospodinjstev z rastjo, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena poraba gospodinjstev z rastjo, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjeni izdatki gospodinjstev, ki so porasli bolj kot prej | Nevtralno: omenjena potrošnja gospodinjstev kot motor gospodarstva, brez vrednotenja |
| Statistični urad Republike Slovenije | Večina virov nevtralno navaja kot vir podatkov; trije ga ne omenjajo. | Ni omenjeno | Nevtralno: naveden kot vir podatkov, brez vrednotenja | Nevtralno: naveden kot vir podatkov, brez vrednotenja. | Nevtralno: naveden kot vir podatkov, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot vir podatkov, brez vrednotenja | Ni omenjeno | Nevtralno: naveden kot vir podatkov, brez vrednotenja. | Nevtralno: naveden kot vir podatkov, brez vrednotenja | Ni omenjeno |
| Informacijske in komunikacijske dejavnosti | Večina virov nevtralno omenja le najvišjo rast; štirje je sploh ne omenjajo. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena najvišja rast, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena najvišja rast, brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjene z najvišjo rastjo dodane vrednosti, brez pohvale | Nevtralno: omenjene kot dejavnost z najvišjo rastjo, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjena najvišja rast dodane vrednosti (+6,0 %) | Nevtralno: omenjene kot dejavnost z najvišjo rastjo dodane vrednosti (6%) |
| Tomaž Perše | Večina virov ga ne omenja; redki nevtralno citirajo brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: citiran kot vršilec dolžnosti direktorja Umarja, brez vrednotenja | Ni omenjeno | Nevtralno: citiran kot vir, brez vrednotenja njegove osebe | Nevtralno: citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Evrsko območje | Večina virov pojma ne omenja; redki ga navajajo le nevtralno kot primerjavo. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjeno kot primerjalna raven povprečja, brez vrednotenja | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjeno v kontekstu PMI in napovedi, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeno v primerjavi gospodarske rasti, brez vrednotenja | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Banka Slovenije | Večina virov entitete ne omenja; le RTV in Delo jo navajata nevtralno. | Ni omenjeno | Nevtralno: povzete so njene ugotovitve in opozorila, brez meta-vrednotenja | Ni omenjeno | Nevtralno: citirana kot vir komentarjev, brez meta-vrednotenja | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Evropska sredstva | Večina virov teme ne omenja; dva jo omenjata nevtralno. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena kot vir financiranja projektov, brez vrednotenja | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena kot dejavnik pri investicijah, brez vrednotenja | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Načrt za okrevanje in odpornost | Le dva vira ga omenjata, oba nevtralno; ostali molčijo. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen v zvezi z iztekanjem sredstev, brez vrednotenja | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen v zvezi s črpanjem sredstev, brez vrednotenja | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Farmacevtski sektor | Le dva vira ga omenjata, oba nevtralno kot izvozni prispevek. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot prispevek k izvozu, brez vrednotenja | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot močan izvozni sektor, brez meta-vrednotenja | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
entities
- Avtomobilski sektor
- Predelovalne dejavnosti
- Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo
- Slovenija
- Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar)
- Gospodinjstva
- Statistični urad Republike Slovenije
- Informacijske in komunikacijske dejavnosti
- Tomaž Perše
- Evrsko območje
- Banka Slovenije
- Evropska sredstva
- Načrt za okrevanje in odpornost
- Farmacevtski sektor
key differences
- Avtomobilski sektor
- Delo poudarja rast proizvodnje, drugi le izvoz ali nič.
- Banka Slovenije
- Večina virov entitete ne omenja; le RTV in Delo jo navajata nevtralno.
- Evropska sredstva
- Večina virov teme ne omenja; dva jo omenjata nevtralno.
- Evrsko območje
- Večina virov pojma ne omenja; redki ga navajajo le nevtralno kot primerjavo.
- Farmacevtski sektor
- Le dva vira ga omenjata, oba nevtralno kot izvozni prispevek.
- Gospodinjstva
- Večinoma nevtralno; le Svet24 izpostavi vlogo motorja gospodarstva.
- Informacijske in komunikacijske dejavnosti
- Večina virov nevtralno omenja le najvišjo rast; štirje je sploh ne omenjajo.
- Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo
- Večina virov je ne omenja; omenjajoči poročajo le negativno ali nevtralno.
- Načrt za okrevanje in odpornost
- Le dva vira ga omenjata, oba nevtralno; ostali molčijo.
- Predelovalne dejavnosti
- Le Delo izraža pozitiven sentiment; drugi viri so nevtralni.
- Slovenija
- Ni bistvenih razlik; le Svet24 izpostavi ohlajanje investicij.
- Statistični urad Republike Slovenije
- Večina virov nevtralno navaja kot vir podatkov; trije ga ne omenjajo.
- Tomaž Perše
- Večina virov ga ne omenja; redki nevtralno citirajo brez vrednotenja.
- Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar)
- Večinoma nevtralno; le Žurnal in Svet24 poudarjata optimizem.
source analyses
- 24ur
- Avtomobilski sektor
- Ni omenjeno
- Banka Slovenije
- Ni omenjeno
- Evropska sredstva
- Ni omenjeno
- Evrsko območje
- Ni omenjeno
- Farmacevtski sektor
- Ni omenjeno
- Gospodinjstva
- Nevtralno: omenjena poraba gospodinjstev, brez vrednotenja.
- Informacijske in komunikacijske dejavnosti
- Nevtralno: omenjena najvišja rast, brez vrednotenja.
- Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo
- Negativno: omenjen padec dodane vrednosti zaradi neugodnih pogojev.
- Načrt za okrevanje in odpornost
- Ni omenjeno
- Predelovalne dejavnosti
- Nevtralno: omenjena rast dodane vrednosti, brez vrednotenja.
- Slovenija
- Nevtralno: omenjeno kot okvir gospodarskih podatkov, brez vrednotenja.
- Statistični urad Republike Slovenije
- Nevtralno: naveden kot vir podatkov, brez vrednotenja.
- Tomaž Perše
- Ni omenjeno
- Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar)
- Nevtralno: omenjen kot vir napovedi rasti, brez vrednotenja.
- Delo
- Avtomobilski sektor
- Pozitivno: omenjena visoka rast proizvodnje motornih vozil kot spodbuden dejavnik
- Banka Slovenije
- Nevtralno: citirana kot vir komentarjev, brez meta-vrednotenja
- Evropska sredstva
- Nevtralno: omenjena kot dejavnik pri investicijah, brez vrednotenja
- Evrsko območje
- Nevtralno: omenjeno v kontekstu PMI in napovedi, brez vrednotenja
- Farmacevtski sektor
- Ni omenjeno
- Gospodinjstva
- Nevtralno: omenjena le kot potrošniki pri zaupanju, brez vrednotenja
- Informacijske in komunikacijske dejavnosti
- Ni omenjeno
- Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo
- Ni omenjeno
- Načrt za okrevanje in odpornost
- Ni omenjeno
- Predelovalne dejavnosti
- Pozitivno: avtor jih označi kot spodbudne in ključni izvozni sektor
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot okvir gospodarskih podatkov brez vrednotenja
- Statistični urad Republike Slovenije
- Nevtralno: naveden kot vir podatkov, brez vrednotenja
- Tomaž Perše
- Nevtralno: citiran kot vir, brez vrednotenja njegove osebe
- Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar)
- Nevtralno: citiran kot vir analize, brez meta-vrednotenja
- Dnevnik
- Avtomobilski sektor
- Nevtralno: omenjen kot močan izvozni sektor, brez meta-vrednotenja
- Banka Slovenije
- Ni omenjeno
- Evropska sredstva
- Ni omenjeno
- Evrsko območje
- Nevtralno: omenjeno v primerjavi gospodarske rasti, brez vrednotenja
- Farmacevtski sektor
- Nevtralno: omenjen kot močan izvozni sektor, brez meta-vrednotenja
- Gospodinjstva
- Nevtralno: omenjena rast trošenja, brez vrednotenja
- Informacijske in komunikacijske dejavnosti
- Ni omenjeno
- Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo
- Ni omenjeno
- Načrt za okrevanje in odpornost
- Nevtralno: omenjen v zvezi s črpanjem sredstev, brez vrednotenja
- Predelovalne dejavnosti
- Nevtralno: omenjene kot del izvoznega sektorja, brez vrednotenja
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena v kontekstu gospodarskih gibanj brez vrednotenja
- Statistični urad Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjen kot vir podatkov, brez vrednotenja
- Tomaž Perše
- Nevtralno: citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja
- Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar)
- Nevtralno: citiran kot vir analize, brez meta-vrednotenja
- RTV Slovenija
- Avtomobilski sektor
- Nevtralno: omenjen prispevek k predelovalnim dejavnostim in rast prodaje avtomobilov
- Banka Slovenije
- Nevtralno: povzete so njene ugotovitve in opozorila, brez meta-vrednotenja
- Evropska sredstva
- Nevtralno: omenjena kot vir financiranja projektov, brez vrednotenja
- Evrsko območje
- Nevtralno: omenjeno kot primerjalna raven povprečja, brez vrednotenja
- Farmacevtski sektor
- Nevtralno: omenjen kot prispevek k izvozu, brez vrednotenja
- Gospodinjstva
- Nevtralno: poraba gospodinjstev opisana kot rastoča, brez vrednotenja
- Informacijske in komunikacijske dejavnosti
- Nevtralno: omenjena najvišja rast, brez vrednotenja
- Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo
- Negativno: edina dejavnost z nazadovanjem dodane vrednosti tretje četrtletje zapored
- Načrt za okrevanje in odpornost
- Nevtralno: omenjen v zvezi z iztekanjem sredstev, brez vrednotenja
- Predelovalne dejavnosti
- Nevtralno: navedena rast dodane vrednosti, brez vrednotenja
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot država, katere BDP raste; brez vrednotenja
- Statistični urad Republike Slovenije
- Nevtralno: naveden kot vir podatkov, brez vrednotenja
- Tomaž Perše
- Nevtralno: citiran kot vršilec dolžnosti direktorja Umarja, brez vrednotenja
- Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar)
- Nevtralno: citiran s pojasnili in napovedmi, brez meta-vrednotenja
- STA
- Avtomobilski sektor
- Ni omenjeno
- Banka Slovenije
- Ni omenjeno
- Evropska sredstva
- Ni omenjeno
- Evrsko območje
- Ni omenjeno
- Farmacevtski sektor
- Ni omenjeno
- Gospodinjstva
- Ni omenjeno
- Informacijske in komunikacijske dejavnosti
- Ni omenjeno
- Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo
- Ni omenjeno
- Načrt za okrevanje in odpornost
- Ni omenjeno
- Predelovalne dejavnosti
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot država v kontekstu gospodarskih podatkov
- Statistični urad Republike Slovenije
- Ni omenjeno
- Tomaž Perše
- Ni omenjeno
- Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar)
- Nevtralno: citiran kot vir analize, brez vrednotenja
- SiOL
- Avtomobilski sektor
- Ni omenjeno
- Banka Slovenije
- Ni omenjeno
- Evropska sredstva
- Ni omenjeno
- Evrsko območje
- Ni omenjeno
- Farmacevtski sektor
- Ni omenjeno
- Gospodinjstva
- Nevtralno: omenjena poraba gospodinjstev z rastjo, brez vrednotenja.
- Informacijske in komunikacijske dejavnosti
- Nevtralno: omenjene kot dejavnost z najvišjo rastjo, brez vrednotenja.
- Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo
- Nevtralno: omenjeno z nazadovanjem zaradi neugodnih pogojev, brez vrednotenja.
- Načrt za okrevanje in odpornost
- Ni omenjeno
- Predelovalne dejavnosti
- Nevtralno: omenjene z rastjo dodane vrednosti, brez vrednotenja.
- Slovenija
- Nevtralno: država le informativno omenjena v kontekstu gospodarske rasti.
- Statistični urad Republike Slovenije
- Nevtralno: naveden kot vir podatkov, brez vrednotenja.
- Tomaž Perše
- Ni omenjeno
- Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar)
- Nevtralno: omenjen kot vir napovedi, brez vrednotenja.
- Svet24
- Avtomobilski sektor
- Ni omenjeno
- Banka Slovenije
- Ni omenjeno
- Evropska sredstva
- Ni omenjeno
- Evrsko območje
- Ni omenjeno
- Farmacevtski sektor
- Ni omenjeno
- Gospodinjstva
- Nevtralno: omenjena potrošnja gospodinjstev kot motor gospodarstva, brez vrednotenja
- Informacijske in komunikacijske dejavnosti
- Nevtralno: omenjene kot dejavnost z najvišjo rastjo dodane vrednosti (6%)
- Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo
- Negativno: dejavnosti nazadovale tretje četrtletje zapored, padec 5,1-odstoten
- Načrt za okrevanje in odpornost
- Ni omenjeno
- Predelovalne dejavnosti
- Nevtralno: omenjene s štiriodstotno rastjo dodane vrednosti, brez vrednotenja
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot država z visoko gospodarsko rastjo, a z ohlajanjem investicij
- Statistični urad Republike Slovenije
- Ni omenjeno
- Tomaž Perše
- Ni omenjeno
- Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar)
- Nevtralno: omenjen kot vir napovedi 3,8-odstotne rasti, brez vrednotenja
- Večer
- Avtomobilski sektor
- Ni omenjeno
- Banka Slovenije
- Ni omenjeno
- Evropska sredstva
- Ni omenjeno
- Evrsko območje
- Ni omenjeno
- Farmacevtski sektor
- Ni omenjeno
- Gospodinjstva
- Nevtralno: omenjena potrošnja gospodinjstev z rastjo, brez vrednotenja
- Informacijske in komunikacijske dejavnosti
- Nevtralno: omenjene z najvišjo rastjo dodane vrednosti, brez pohvale
- Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo
- Ni omenjeno
- Načrt za okrevanje in odpornost
- Ni omenjeno
- Predelovalne dejavnosti
- Nevtralno: omenjene s podatki o rasti in prispevku, brez vrednotenja
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot okvir gospodarskih podatkov, brez vrednotenja
- Statistični urad Republike Slovenije
- Ni omenjeno
- Tomaž Perše
- Ni omenjeno
- Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar)
- Ni omenjeno
- Žurnal24
- Avtomobilski sektor
- Ni omenjeno
- Banka Slovenije
- Ni omenjeno
- Evropska sredstva
- Ni omenjeno
- Evrsko območje
- Ni omenjeno
- Farmacevtski sektor
- Ni omenjeno
- Gospodinjstva
- Nevtralno: omenjeni izdatki gospodinjstev, ki so porasli bolj kot prej
- Informacijske in komunikacijske dejavnosti
- Nevtralno: omenjena najvišja rast dodane vrednosti (+6,0 %)
- Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo
- Negativno: edina dejavnost z nazadovanjem dodane vrednosti tretje četrtletje zapored
- Načrt za okrevanje in odpornost
- Ni omenjeno
- Predelovalne dejavnosti
- Nevtralno: omenjena 4,0-odstotna rast dodane vrednosti
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot država, katere gospodarstvo raste; brez vrednotenja
- Statistični urad Republike Slovenije
- Nevtralno: naveden kot vir podatkov, brez vrednotenja
- Tomaž Perše
- Ni omenjeno
- Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar)
- Nevtralno: omenjen kot vir optimistične napovedi rasti 3,8 %
Scenariji
- scenarios
- description
- Podjetja v avtomobilski industriji, zlasti proizvajalci električnih vozil, povečajo kapitalske naložbe v proizvodne linije zaradi stabilizacije povpraševanja. To vodi k ponovni rasti bruto investicij v osnovna sredstva v naslednjem četrtletju.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- Ponovni zagon investicij v predelovalnih dejavnostih
- valence
- positive
- description
- Skladno z napovedmi Umarja se slovensko gospodarstvo po obdobju intenzivne rasti stabilizira okoli 2,5-odstotne letne rasti BDP. Zasebna potrošnja ostaja stabilna, medtem ko gradbeništvo beleži stagnacijo po končanih projektih.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- long
- title
- Umirjanje gospodarske rasti na dolgoročni trend
- valence
- neutral
- description
- Zaradi poslabšanja kazalnika PMI v evrskem območju se slovenski izvoz v ključne partnerice zmanjša, kar negativno vpliva na dodano vrednost v predelovalnih dejavnostih. Banka Slovenije v svoji napovedi potrdi pričakovano recesijo v izvoznem sektorju.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- Upad izvoza zaradi ohlajanja evropskega gospodarstva
- valence
- negative
- description
- Vlada Republike Slovenije uspešno aktivira nove razpise iz Načrta za okrevanje in odpornost, kar povzroči nov val investicij v infrastrukturne projekte. To prepreči nadaljnji upad gradbene aktivnosti in spodbuja rast BDP.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- long
- title
- Uspešno črpanje novih evropskih skladov
- valence
- positive
- description
- Medtem ko gradbeništvo in industrija stagnirata zaradi visoke negotovosti, informacijske dejavnosti in turizem beležijo nadpovprečno rast. Skupni BDP ostaja nespremenjen, saj se motorji rasti preusmerijo iz investicij v storitve.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- mid
- title
- Stagnacija investicij ob rasti storitvenega sektorja
- valence
- neutral
- description
- Zaradi ponovne rasti cen energentov in hrane se realni razpoložljivi dohodek gospodinjstev zmanjša. Zasebna potrošnja, ki je bila ključni motor rasti, začne upadati, kar vodi k nižji medletni rasti BDP.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- short
- title
- Inflacijski pritiski zmanjšajo realno potrošnjo gospodinjstev
- valence
- negative
- description
- Razvoj nove generacije pogonskih sklopov v Novem mestu privede do nepričakovano visokega izvoznega povpraševanja iz tujine. To povzroči hitro povečanje investicij v opremo in stroje, kar preseže vse napovedi Umarja.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Tehnološki preboj v slovenski proizvodnji električnih vozil
- valence
- positive
- description
- Investicije v zgradbe in objekte se drastično zmanjšajo zaradi spremembe prioritet države, vendar se sredstva v celoti prelijejo v energetsko sanacijo stavbnega fonda. Gospodarska rast ostane stabilna, le njena sestava se strukturno spremeni.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Premik kapitalskih tokov v zeleni prehod
- valence
- neutral
- description
- Zaradi nenadnega zloma povpraševanja po električnih vozilih v EU in težav v dobavnih verigah se predelovalne dejavnosti v Sloveniji soočijo z množičnim zmanjševanjem obsega proizvodnje. To povzroči hitro znižanje BDP in rast brezposelnosti.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- short
- title
- Kriza v avtomobilskem sektorju povzroči recesijo
- valence
- negative
Viri
- articles
- article order
- 18
- body
- Ljubljana, 16. novembra (STA) Upočasnitev rasti bruto domačega proizvoda v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim je bila pričakovana. Ključna razloga sta bila tekoči upad izvoza in gradbenih investicij, ugotavlja Urad za makroekonomske analize in razvoj. Izvoz je sicer še presegal lansko ...
- language
- slv
- published at
- 2026-11-16T13:33:11
- source
- STA
- title
- Umar: Upočasnitev gospodarske rasti pričakovana
- url
- https://www.sta.si/3623234/
- article order
- 3
- body
- Slovensko gospodarstvo je v tretjem četrtletju letos ohranilo solidno rast. BDP je bil medletno višji za 3,7 odstotka, v prvih devetih mesecih leta pa je gospodarska rast dosegla 3,9 odstotka. K rasti bruto domačega proizvoda (BDP) je največ prispevala zasebna potrošnja, ki je bila namreč v tretjem četrtletju za 3,8 odstotka večja kot v lanskem tretjem četrtletju, je danes objavil statistični urad. Povečanje je bilo podobno kot v prvih dveh četrtletjih leta (3,7 in 4,0 odstotka).povečala za 3,8 odstotka. Domača potrošnja je v tretjem trimesečju medletno zrasla za 2,6 odstotka, kar je bilo bistveno manj kot v predhodnih trimesečjih. Glavni razlog za to je bistvena umiritev pri investicijski dejavnosti, ki je pred tem beležila krepko rast. Boljši so bili rezultati pri porabi gospodinjstev. Njihovi izdatki na domačem trgu so porasli za 3,7 odstotka, kar je bilo več kot v predhodnih četrtletjih (3,0 in 2,9 odstotka). Izdatki so zrasli v vseh skupinah proizvodov, najizraziteje pri trajnih proizvodih, kjer je bila medletna rast 13,3-odstotna. Izdatki za poltrajne proizvode so se povečali za 4,2 odstotka, za storitve za 3,2 odstotka in za netrajne proizvode za 1,3 odstotka. Glede na prvi dve četrtletji (5,0 in 5,8 odstotka) se je umirila medletna rast državne potrošnje. Dosegla je 3,9 odstotka. Bruto investicije so bile medtem za 1,3 odstotka manjše kot pred letom dni. Temu je botroval vnovičen negativen učinek spremembe zalog, ki so rast BDP znižale za 0,7 odstotne točke, a tudi rast investicij v osnovna sredstva se je močno ohladila. Po štirih zaporednih trimesečjih dvomestne rasti - v drugem četrtletju je bila 14,4-odstotna - je dosegla vsega 2,1 odstotka. Na umirjanje rasti so najbolj vplivale investicije v zgradbe in objekte. Te so se dvignile za 2,9 odstotka, medtem ko so statistiki v preteklih štirih četrtletjih zaznali povečanja med 14,6 in 20,7 odstotka. Investicije v stanovanjske zgradbe so narasle za 0,8 odstotka ter v druge zgradbe in objekte za 3,5 odstotka. Investicije v opremo in stroje so ostale na enaki ravni kot v istem obdobju lani. Investicije v transportno opremo so se povečale za 2,1 odstotka, investicije v druge stroje in opremo pa zmanjšale za 0,6 odstotka. Po daljšem obdobju pa je bil pozitiven učinek menjave s tujino. Ob hitrejši rasti izvoza (+3,9 odstotka) kot uvoza (+2,4 odstotka) je rast BDP dvignila za 1,3 odstotne točke. Skupna dodana vrednost se je v primerjavi z lanskim 3. četrtletjem zvišala za 2,9 odstotka, kar je bilo nekoliko počasneje kot v zelo dobrem drugem trimesečju (+4,6 odstotka), a skladno z dinamiko v treh četrtletjih pred tem. Dodana vrednost je narasla v vseh dejavnostih, razen v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, kjer je ob neugodnih pogojih nazadovala tretje četrtletje zapored, tokrat za 5,1 odstotka. Najvišja je bila medletna rast v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (+6,0 odstotka), sledile so združena skupina dejavnosti trgovina, gostinstvo in promet (+4,6 odstotka) ter predelovalne dejavnosti (+4,0 odstotka). V gradbeništvu, v katerem je dodana vrednost v preteklem letu naraščala po več kot 10-odstotnih stopnjah, se je ta tokrat zvišala za 2,3 odstotka. Po sezonsko prilagojenih podatkih je bila rast BDP v tretjem trimesečju na četrtletni ravni 0,3 odstotka, kar je bistveno manj od 1,7-odstotne rasti v drugem četrtletju. Na medletni ravni je bila rast BDP po desezoniranih podatkih v tretjem četrtletju 3,4-odstotna. Slovensko gospodarstvo je tako na poti, da uresniči najnovejše napovedi o celoletni gospodarski rasti, ki se gibljejo pri treh odstotkih oz. nekoliko nad to ravnjo. Najbolj optimističen je z oceno o 3,8-odstotni rasti urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Banka Slovenije: Gospodarska rast ostaja solidna, a obeti so negotovi Banka Slovenije ob objavi podatkov statističnega urada ugotavlja, da gospodarsko aktivnost še naprej podpirajo domača potrošnja, ugodne razmere na trgu dela in rast izvoza. BDP je bil med julijem in septembrom medletno višji za 3,7 odstotka, v prvih devetih mesecih leta pa je rast dosegla 3,9 odstotka. Na četrtletni ravni se je rast sicer upočasnila na 0,3 odstotka. Po ocenah centralne banke so k rasti pomembno prispevali poraba gospodinjstev, državna potrošnja ter izvoz. Ugodne razmere na trgu dela še naprej podpirajo zasebno potrošnjo, medtem ko državna poraba raste tudi zaradi uvajanja sistema dolgotrajne oskrbe in večje zaposlenosti v javnem sektorju. Po drugi strani se je investicijska aktivnost občutno umirila. Po več četrtletjih dvomestne rasti so se investicije ohladile predvsem zaradi zaključevanja projektov, financiranih z evropskimi sredstvi, in zmanjšanja gradbene aktivnosti. Ustavila se je tudi rast investicij v opremo in stroje. Pozitivno je po daljšem obdobju znova prispevala tudi menjava s tujino. K temu sta pripomogla solidna rast izvoza in počasnejša rast uvoza. Med posameznimi dejavnostmi so bila gibanja večinoma ugodna. Dodana vrednost je rasla v zasebnih storitvah, javnem sektorju in predelovalnih dejavnostih, kjer je k rezultatu pomembno prispevala proizvodnja motornih vozil. V Banki Slovenije kljub dobrim rezultatom opozarjajo na negotove mednarodne razmere. Geopolitične napetosti in višje cene energentov po njihovih ocenah povečujejo inflacijske pritiske ter predstavljajo tveganje za nadaljnjo gospodarsko rast in zunanje povpraševanje. Natančnejšo oceno prihodnjih gospodarskih gibanj bo centralna banka predstavila v novih napovedih, ki jih bo objavila decembra. Umar: Upočasnitev gospodarske rasti je bila pričakovana Upočasnitev slovenske gospodarske rasti v tretjem četrtletju je bila po ocenah Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pričakovana. Bruto domači proizvod (BDP) je bil medletno višji za 3,7 odstotka, kar je sicer manj kot v drugem četrtletju, a še vedno precej nad povprečjem evrskega območja. Vršilec dolžnosti direktorja Umarja Tomaž Perše je pojasnil, da sta bila glavna razloga za počasnejšo rast upad izvoza in občutno umirjanje gradbenih investicij. "Ključna razloga za znatno upočasnitev rasti BDP glede na predhodno četrtletje sta bila skladno s pričakovanji tekoči upad izvoza in gradbenih investicij." Kljub temu ostajajo izvozni rezultati ugodni. Rast izvoza je znašala 3,9 odstotka, k čemur so pomembno prispevali farmacevtska industrija, proizvodnja električnih vozil, transportne storitve in turizem. Pozitiven vpliv na gospodarsko rast je imela tudi menjava s tujino, saj se je uvoz močno umiril. Na domačem trgu je rast še naprej podpirala zasebna potrošnja. Potrošnja gospodinjstev se je povečala za 3,7 odstotka, predvsem zaradi višjih razpoložljivih dohodkov in nadaljnje rasti prodaje avtomobilov ter neživilskih izdelkov. Po drugi strani se je investicijska dejavnost občutno ohladila. Rast investicij v osnovna sredstva se je z 14,4 odstotka v drugem četrtletju znižala na 2,1 odstotka, kar je predvsem posledica zaključevanja večjih gradbenih projektov in iztekanja sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. Umar ob objavi podatkov ocenjuje, da za zdaj ni večjih odstopanj od jesenske napovedi gospodarskih gibanj za leto 2026. Kljub temu ostajajo tveganja v mednarodnem okolju visoka, predvsem zaradi geopolitičnih napetosti, gibanja cen energentov ter možnih motenj v dobavnih verigah.
- language
- slv
- published at
- 2026-11-16T13:39:30
- source
- RTV Slovenija
- title
- Slovenski BDP je bil realno za 3,7 odstotka višji kot v enakem času lani
- url
- https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/slovenski-bdp-je-bil-realno-za-3-7-odstotka-visji-kot-v-enakem-casu-lani/800297
- article order
- 0
- body
- Slovensko gospodarstvo je tudi v tretjem četrtletju ohranilo visoko medletno rast. BDP je bil realno za 3,7 odstotka višji kot v enakem času lani, potem ko se je v prvih dveh trimesečjih okrepil za 3,1 oz. 4,9 odstotka. So pa statistiki zaznali bistveno umirjanje pri investicijah. V devetih mesecih skupaj je bila medletna rast BDP 3,9-odstotna. Domača potrošnja je v tretjem trimesečju medletno zrasla za 2,6 odstotka, kar je bilo bistveno manj kot v predhodnih trimesečjih. Glavni razlog za to je bistvena umiritev pri investicijski dejavnosti, ki je pred tem beležila krepko rast. Zasebna potrošnja je bila namreč v tretjem četrtletju za 3,8 odstotka večja kot v lanskem tretjem četrtletju, je danes objavil statistični urad. Povečanje je bilo podobno kot v prvih dveh četrtletjih leta (3,7 in 4,0 odstotka). Boljši so bili rezultati pri porabi gospodinjstev. Njihovi izdatki na domačem trgu so porasli za 3,7 odstotka, kar je bilo več kot v predhodnih četrtletjih (3,0 in 2,9 odstotka). Izdatki so zrasli v vseh skupinah proizvodov, najizraziteje pri trajnih proizvodih, kjer je bila medletna rast 13,3-odstotna. Izdatki za poltrajne proizvode so se povečali za 4,2 odstotka, za storitve za 3,2 odstotka in za netrajne proizvode za 1,3 odstotka. Glede na prvi dve četrtletji (5,0 in 5,8 odstotka) se je umirila medletna rast državne potrošnje. Dosegla je 3,9 odstotka. Bruto investicije so bile medtem za 1,3 odstotka manjše kot pred letom dni. Temu je botroval vnovičen negativen učinek spremembe zalog, ki so rast BDP znižale za 0,7 odstotne točke, a tudi rast investicij v osnovna sredstva se je močno ohladila. Po štirih zaporednih trimesečjih dvomestne rasti - v drugem četrtletju je bila 14,4-odstotna - je dosegla vsega 2,1 odstotka. Na umirjanje rasti so najbolj vplivale investicije v zgradbe in objekte. Te so se dvignile za 2,9 odstotka, medtem ko so statistiki v preteklih štirih četrtletjih zaznali povečanja med 14,6 in 20,7 odstotka. Investicije v stanovanjske zgradbe so narasle za 0,8 odstotka ter v druge zgradbe in objekte za 3,5 odstotka. Investicije v opremo in stroje so ostale na enaki ravni kot v istem obdobju lani. Investicije v transportno opremo so se povečale za 2,1 odstotka, investicije v druge stroje in opremo pa zmanjšale za 0,6 odstotka. Po daljšem obdobju pa je bil pozitiven učinek menjave s tujino. Ob hitrejši rasti izvoza (+3,9 odstotka) kot uvoza (+2,4 odstotka) je rast BDP dvignila za 1,3 odstotne točke. Skupna dodana vrednost se je v primerjavi z lanskim 3. četrtletjem zvišala za 2,9 odstotka, kar je bilo nekoliko počasneje kot v zelo dobrem drugem trimesečju (+4,6 odstotka), a skladno z dinamiko v treh četrtletjih pred tem. Dodana vrednost je narasla v vseh dejavnostih, razen v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, kjer je ob neugodnih pogojih nazadovala tretje četrtletje zapored, tokrat za 5,1 odstotka. Najvišja je bila medletna rast v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (+6,0 odstotka), sledile so združena skupina dejavnosti trgovina, gostinstvo in promet (+4,6 odstotka) ter predelovalne dejavnosti (+4,0 odstotka). V gradbeništvu, v katerem je dodana vrednost v preteklem letu naraščala po več kot 10-odstotnih stopnjah, se je ta tokrat zvišala za 2,3 odstotka. Po sezonsko prilagojenih podatkih je bila rast BDP v tretjem trimesečju na četrtletni ravni 0,3 odstotka, kar je bistveno manj od 1,7-odstotne rasti v drugem četrtletju. Na medletni ravni je bila rast BDP po desezoniranih podatkih v tretjem četrtletju 3,4-odstotna. Slovensko gospodarstvo je tako na poti, da uresniči najnovejše napovedi o celoletni gospodarski rasti, ki se gibljejo pri treh odstotkih oz. nekoliko nad to ravnjo. Najbolj optimističen je z oceno o 3,8-odstotni rasti Urad RS za makroekonomske analize in razvoj.
- language
- slv
- published at
- 2026-11-16T10:23:49
- source
- 24ur
- title
- Slovensko gospodarstvo z visoko rastjo
- url
- https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovensko-gospodarstvo-z-visoko-rastjo.html
- article order
- 14
- body
- Četrtletna rast slovenskega gospodarstva se je v tretjem četrtletju umirila na 0,3 odstotka, glede na isto obdobje lani pa je BDP zrasel za 3,7 odstotka. Četrtletna rast slovenskega gospodarstva se je v tretjem četrtletju umirila na 0,3 odstotka, BDP pa je glede na isto obdobje lani zrasel za 3,7 odstotka. Statistiki ugotavljajo umiritev investicij, gospodarske napovedi ostajajo negotove. Gospodarska aktivnost se je v tretjem četrtletju krepila ob nadaljnji rasti domače končne potrošnje in izvoza, spodbudna gibanja pa so se nadaljevala v večini dejavnosti, so v Banki Slovenije komentirali makroekonomske podatke za tretje letošnje četrtletje. Zasebna potrošnja je bila v njem 3,8 odstotka večja kot v istem obdobju lani, s čimer je bilo povečanje podobno kot v prvih dveh četrtletjih. Po drugi strani pa so bruto investicije v primerjavi s tretjim četrtletjem lani upadle za 1,3 odstotka, je sporočil državni statistični urad. Na umirjanje rasti so najbolj vplivale investicije v zgradbe in objekte. Te so se skupno dvignile za 2,9 odstotka, medtem ko smo v preteklih štirih četrtletjih zaznavali povečanja za 14,6 odstotka do 20,7 odstotka. "Upočasnitev rasti skupnih investicij je zlasti posledica dokončanja gradbenih projektov, povezanih z evropskimi sredstvi in lokalnimi volitvami, ustavila pa se je tudi rast investicij v opremo in stroje," so pojasnili v centralni banki. Gradbena aktivnost se je tako začela pričakovano umirjati. Medtem so gibanja spodbudna v predelovalnih dejavnostih, saj se je medletna rast dodane vrednosti povišala na štiri odstotke. K temu je prispevala tudi visoka rast proizvodnje motornih vozil, torej izdelava električnega twinga v Novem mestu. Gospodarsko zaupanje se je poslabšalo "Čeprav gospodarska rast ostaja razmeroma visoka, na gospodarske napovedi vpliva precejšnja negotovost v mednarodnem okolju. Geopolitične napetosti prek višjih cen energentov namreč povečujejo inflacijske pritiske in predstavljajo tveganje za tuje povpraševanje," so še pojasnili v Banki Slovenije, kjer bodo svoje gospodarske napovedi predstavili v drugi polovici decembra. Tako v Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) izpostavljajo, da je gospodarska klima oktobra prvič po petih mesecih nižja, v primerjavi z oktobrom lani je bilo višje le zaupanje v predelovalnih dejavnostih, ki so ključni izvozni sektor. Tudi izvozna naročila so oktobra ostala blizu najvišje ravni v zadnjih treh letih, se pa zaradi velikega povpraševanja podaljšujejo roki za dobavo surovin. Gospodarsko zaupanje se je oktobra poslabšalo predvsem zaradi upada zaupanja v trgovini na drobno in med potrošniki. Tudi v evrskem območju se je vrednost sestavljenega kazalnika vodij nabav (PMI) oktobra zmanjšala s 53,1 na 51,7, vendar je ostala v območju rasti. To nakazuje nadaljnjo, a upočasnjeno rast gospodarske aktivnosti v zadnjem četrtletju. Predelovalne dejavnosti ostajajo pomemben dejavnik okrevanja, krepijo pa se stroškovni pritiski, zlasti zaradi dražje energije, kar skupaj s šibkejšim povpraševanjem povečuje tveganja za upočasnitev rasti, opozarjajo v Umarju. "Osrednje napovedi mednarodnih institucij za svetovno gospodarstvo in evrsko območje so se jeseni nekoliko izboljšale, zlasti za leto 2026, tveganja pa ostajajo velika in podobna kot ob pripravi Jesenske napovedi gospodarskih gibanj," je pojasnil Tomaž Perše, vršilec dolžnosti direktorja Umarja.
- language
- slv
- published at
- 2026-11-16T12:31:20
- source
- Delo
- title
- Dokončanje nekaterih gradbenih projektov umirilo gospodarsko rast
- url
- https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/zakljucek-nekaterih-gradbenih-projektov-umiril-gospodarsko-rast
- article order
- 13
- body
- Upočasnitev rasti bruto domačega proizvoda (BDP) v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim je bila pričakovana. Ključna razloga sta bila tekoči upad izvoza in gradbenih investicij, ugotavlja Umar. Ocenjuje, da za leto 2026 ni večjih odstopanj od pričakovanj jesenske napovedi gospodarskih gibanj. Četrtletna rast BDP je v tretjem trimesečju znašala 0,3 odstotke, potem ko je v drugem 1,7 odstotka, medletna rast pa se je upočasnila s 4,9 odstotka v drugem na 3,7 odstotka v tretjem četrtletju. "Ključna razloga za znatno upočasnitev rasti BDP glede na predhodno četrtletje sta bila skladno s pričakovanji tekoči upad izvoza in gradbenih investicij," so v sporočilu za medije navedli besede vršilca dolžnosti direktorja Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Tomaža Peršeta. Zmanjšal se je predvsem izvoz strojev in naprav, nekaterih kemijskih izdelkov, železa in jekla ter električne energije. Pričakovano se je močno skrčil tudi izvoz avtomobilov z notranjim zgorevanjem, zlasti v Združeno kraljestvo. Nadaljevala pa se je močna izvozna aktivnost farmacevtskega in avtomobilskega sektorja, ki se osredotoča na proizvodnjo električnih vozil. V izvozu storitev sta se medletno okrepila predvsem izvoz transportnih storitev in potovanj ob nadaljnji rasti obiska tujih turistov. Skupni izvoz je ob delovnem dnevu več še naprej precej presegal lansko primerljivo raven, se je pa medletna rast umirila (s 7,2 na 3,9 odstotka). Rast v izvoznem sektorju, vključno s predelovalnimi dejavnostmi in menjalnimi storitvami, je ostala široko osnovana. Ob hkratnem močnem upadu uvoza blaga v tretjem četrtletju, zlasti proizvodov za široko potrošnjo, in občutni medletni umiritvi rasti skupnega uvoza (z 8,4 na 2,4 odstotka) je bil prispevek menjave s tujino h gospodarski rasti na medletni ravni visoko pozitiven, znašal je 1,3 odstotne točke. Z zaključevanjem velikih gradbenih in investicijskih projektov (naložb v farmacevtski industriji) in iztekanjem črpanja sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost so tekoče upadle tudi infrastrukturne investicije, medletna rast se je upočasnila s 14,4 na 2,1 odstotka, ob negativnem prispevku zalog pa so bile bruto investicije nižje kot pred letom. Rast trošenja gospodinjstev se je nadaljevala, podprta z rastjo razpoložljivega dohodka, medletna rast (3,7 odstotka) pa je bila podobna kot v prvi polovici leta, kar je že nakazovala realna vrednost davčno potrjenih računov v tretjem četrtletju, pravi Umar. "Najbolj so se zvišali nakupi v trgovini z neživili, visoka rast prodaje avtomobilov se je nadaljevala, potovanj v tujino pa umirila. Rast državne potrošnje se je upočasnila, po naši oceni pod vplivom nižje rasti izdatkov za blago in storitve in socialnih transferjev v naravi, nadalje pa se je umirila tudi rast zaposlenosti v sektorju država," navaja urad. V okviru državne potrošnje že vse leto najhitreje rastejo socialni transferji v naravi, na kar vpliva uvajanje novega sistema dolgotrajne oskrbe. V devetih mesecih je bila gospodarska rast znatno višja kot v povprečju evrskega območja. Četrtletna rast BDP v Sloveniji je bila v tretjem četrtletju malenkost nižja kot v povprečju evrskega območja, medletna pa precej višja. "Osrednje napovedi mednarodnih institucij za svetovno gospodarstvo in evrsko območje so se v jesenskih mesecih nekoliko izboljšale, zlasti za leto 2026, tveganja pa ostajajo velika in podobna kot ob pripravi jesenske napovedi gospodarskih gibanj," je dejal Perše. Mednarodne institucije kot pozitivno izpostavljajo odpornost gospodarstev na dosedanje šoke, hkrati pa opozarjajo na velika tveganja, ki bi lahko hitro poslabšala gospodarske razmere. Ta ostajajo povezane predvsem s trajanjem in morebitnim zaostrovanjem konflikta, gibanjem cen energentov, posledicami poškodovane energetske infrastrukture ter motnjami v transportu in dobavi kritičnih surovin in stranskih proizvodov naftne industrije skozi Hormuško ožino, je strnil. Umar na podlagi objavljenih podatkov Statističnega urada RS ocenjuje, da za leto 2026 ni večjih odstopanj od pričakovanj jesenske napovedi gospodarskih gibanj.
- language
- slv
- published at
- 2026-11-16T14:21:02
- source
- Dnevnik
- title
- Umar: upočasnitev rasti BDP je bila pričakovana
- url
- https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/umar-upocasnitev-rasti-bdp-je-bila-pricakovana-2841257/
- article order
- 9
- body
- Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Gospodarska rast je v tretjem četrtletju dosegla 3,7 odstotka, v prvih devetih mesecih leta pa je bila v primerjavi z enakim obdobjem lani 3,9-odstotna. Rast je še naprej spodbujala zasebna potrošnja, medtem ko se je investicijska dejavnost umirila. Ta je v tretjem četrtletju ostala eden pomembnejših dejavnikov gospodarske rasti. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je povečala za 3,8 odstotka, kar je primerljivo z rastjo v prvih dveh četrtletjih, ko je znašala 3,7 oziroma štiri odstotke. Izdatki gospodinjstev na domačem trgu so se povečali za 3,7 odstotka, kar je več kot v prvem in drugem četrtletju, ko so zabeležili triodstotno oziroma 2,9-odstotno rast. Potrošnja se je povečala v vseh skupinah proizvodov, najbolj izrazito pri trajnih dobrinah, kjer je rast dosegla 13,3 odstotka. Izdatki za poltrajne proizvode so bili višji za 4,2 odstotka, za storitve za 3,2 odstotka, za netrajne proizvode pa za 1,3 odstotka. Investicijska dejavnost se je občutno umirila Precej drugačno sliko kažejo podatki o investicijah. Bruto investicije so bile v tretjem četrtletju za 1,3 odstotka manjše kot v enakem obdobju lani. Na zmanjšanje sta vplivala predvsem upad zalog in izrazito počasnejša rast investicij v osnovna sredstva. Te so se povečale za 2,1 odstotka, potem ko so v predhodnih štirih četrtletjih rasle po več kot desetodstotnih stopnjah. Največji preobrat je bil opazen pri vlaganjih v zgradbe in objekte. Njihova rast se je upočasnila na 2,9 odstotka, medtem ko je v preteklih štirih četrtletjih znašala med 14,6 in 20,7 odstotka. Največja rast dodane vrednosti v informacijskih dejavnostih Investicije v stanovanjske zgradbe so se povečale za zgolj 0,8 odstotka, v druge zgradbe in objekte pa za 3,5 odstotka. Vlaganja v opremo in stroje so medtem ostala na ravni iz enakega obdobja lani. Investicije v transportno opremo so se povečale za 2,1 odstotka, vlaganja v druge stroje in opremo pa so se zmanjšala za 0,6 odstotka. Izvoz raste hitreje od uvoza Pozitivna gibanja so se nadaljevala v zunanji trgovini. Izvoz se je v tretjem četrtletju na letni ravni povečal za 3,9 odstotka. Pri tem je izvoz blaga zrasel za 4,6 odstotka, izvoz storitev pa za 1,6 odstotka. Uvoz je rasel počasneje od izvoza, in sicer za 2,4 odstotka. Uvoz blaga se je povečal za 2,4 odstotka, uvoz storitev pa za 1,9 odstotka. Skupna dodana vrednost slovenskega gospodarstva je bila v tretjem četrtletju za 2,9 odstotka višja kot v enakem obdobju prejšnjega leta. Povečala se je v večini gospodarskih dejavnosti. Najvišjo, šestodstotno rast so dosegle informacijske dejavnosti. Sledile so trgovina, gostinstvo in promet, kjer se je dodana vrednost povečala za 4,6 odstotka, ter predelovalne dejavnosti s štiriodstotno rastjo. Občutno se je umirila tudi rast v gradbeništvu. Potem ko je dodana vrednost v tej dejavnosti v preteklem letu naraščala po več kot desetodstotnih stopnjah, se je v tretjem četrtletju povečala za 2,3 odstotka. K skupni rasti bruto domačega proizvoda so največ prispevale predelovalne dejavnosti ter skupina dejavnosti trgovine, gostinstva in prometa. Vsaka je k gospodarski rasti prispevala po 0,8 odstotne točke.
- language
- slv
- published at
- 2026-11-16T10:38:18
- source
- Večer
- title
- Gospodarska rast v tretjem četrtletju 3,7-odstotna, investicije se umirjajo
- url
- https://vecer.com/slovenija/rast-potrosnja-uvoz-investicije-10433549
- article order
- 1
- body
- Slovensko gospodarstvo je v tretjem četrtletju ohranilo visoko rast. BDP je bil realno za 3,7 odstotka višji kot v enakem času lani, potem ko se je v prvih dveh trimesečjih po popravljenih podatkih okrepil za 3,1 oz. 4,9 odstotka. So pa statistiki zaznali bistveno umirjanje pri investicijah. V devetih mesecih skupaj je bila rast BDP 3,9-odstotna. Domača potrošnja je v tretjem trimesečju medletno zrasla za 2,6 odstotka, kar je bilo bistveno manj kot v predhodnih trimesečjih. Glavni razlog za to je bistvena umiritev pri investicijski dejavnosti, ki je pred tem beležila krepko rast. Zasebna potrošnja je bila namreč v tretjem četrtletju za 3,8 odstotka večja kot v lanskem tretjem četrtletju, je danes objavil statistični urad. Povečanje je bilo podobno kot v prvih dveh četrtletjih leta (3,7 in 4,0 odstotka). Boljši so bili rezultati pri porabi gospodinjstev. Njihovi izdatki na domačem trgu so porasli za 3,7 odstotka, kar je bilo več kot v predhodnih četrtletjih (3,0 in 2,9 odstotka). Izdatki so zrasli v vseh skupinah proizvodov, najizraziteje pri trajnih proizvodih, kjer je bila medletna rast 13,3-odstotna. Izdatki za poltrajne proizvode so se povečali za 4,2 odstotka, za storitve za 3,2 odstotka in za netrajne proizvode za 1,3 odstotka. Glede na prvi dve četrtletji (5,0 in 5,8 odstotka) se je umirila medletna rast državne potrošnje. Dosegla je 3,9 odstotka. Investicijska dejavnost se je občutno ohladila Bruto investicije so bile medtem za 1,3 odstotka manjše kot pred letom dni. Temu je botroval vnovičen negativen učinek spremembe zalog, ki so rast BDP znižale za 0,7 odstotne točke, a tudi rast investicij v osnovna sredstva se je močno ohladila. Po štirih zaporednih trimesečjih dvomestne rasti - v drugem četrtletju je bila 14,4-odstotna - je dosegla vsega 2,1 odstotka. Na umirjanje rasti so najbolj vplivale investicije v zgradbe in objekte. Te so se dvignile za 2,9 odstotka, medtem ko so statistiki v preteklih štirih četrtletjih zaznali povečanja med 14,6 in 20,7 odstotka. Investicije v stanovanjske zgradbe so narasle za 0,8 odstotka ter v druge zgradbe in objekte za 3,5 odstotka. Investicije v opremo in stroje so ostale na enaki ravni kot v istem obdobju lani. Investicije v transportno opremo so se povečale za 2,1 odstotka, investicije v druge stroje in opremo pa zmanjšale za 0,6 odstotka. Po daljšem obdobju pa je bil pozitiven učinek menjave s tujino. Ob hitrejši rasti izvoza (+3,9 odstotka) kot uvoza (+2,4 odstotka) je rast BDP dvignila za 1,3 odstotne točke. Največjo rast dodane vrednosti beležijo informacijske dejavnosti Skupna dodana vrednost se je v primerjavi z lanskim 3. četrtletjem zvišala za 2,9 odstotka, kar je bilo nekoliko počasneje kot v zelo dobrem drugem trimesečju (+4,6 odstotka), a skladno z dinamiko v treh četrtletjih pred tem. Dodana vrednost je narasla v vseh dejavnostih, razen v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, kjer je ob neugodnih pogojih nazadovala tretje četrtletje zapored, tokrat za 5,1 odstotka. Najvišja je bila medletna rast v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (+6,0 odstotka), sledile so združena skupina dejavnosti trgovina, gostinstvo in promet (+4,6 odstotka) ter predelovalne dejavnosti (+4,0 odstotka). V gradbeništvu, v katerem je dodana vrednost v preteklem letu naraščala po več kot 10-odstotnih stopnjah, se je ta tokrat zvišala za 2,3 odstotka. Po sezonsko prilagojenih podatkih je bila rast BDP v tretjem trimesečju na četrtletni ravni 0,3 odstotka, kar je bistveno manj od 1,7-odstotne rasti v drugem četrtletju. Na medletni ravni je bila rast BDP po desezoniranih podatkih v tretjem četrtletju 3,4-odstotna. Slovensko gospodarstvo je tako na poti, da uresniči najnovejše napovedi o celoletni gospodarski rasti, ki se gibljejo pri treh odstotkih oz. nekoliko nad to ravnjo. Najbolj optimističen je z oceno o 3,8-odstotni rasti Urad RS za makroekonomske analize in razvoj.
- language
- slv
- published at
- 2026-11-16T11:58:43
- source
- SiOL
- title
- Slovensko gospodarstvo raste, pri investicijah se je zgodil preobrat
- url
- https://siol.net/novice/posel-danes/slovensko-gospodarstvo-ohranja-visoko-rast-706415
- article order
- 4
- body
- Slovensko gospodarstvo je v tretjem četrtletju ohranilo visoko rast. BDP je bil realno za 3,7 odstotka višji kot v enakem času lani, potem ko se je v prvih dveh trimesečjih po popravljenih podatkih okrepil za 3,1 oz. 4,9 odstotka. So pa statistiki zaznali bistveno umirjanje pri investicijah. V devetih mesecih skupaj je bila rast BDP 3,9-odstotna. Domača potrošnja je v tretjem trimesečju medletno zrasla za 2,6 odstotka, kar je bilo bistveno manj kot v predhodnih trimesečjih. Glavni razlog za to je bistvena umiritev pri investicijski dejavnosti, ki je pred tem beležila krepko rast. Zasebna potrošnja je bila namreč v tretjem četrtletju za 3,8 odstotka večja kot v lanskem tretjem četrtletju, je danes objavil statistični urad. Povečanje je bilo podobno kot v prvih dveh četrtletjih leta (3,7 in 4,0 odstotka). Izdatki gospodinjstev porasli več kot v predhodnih četrtletjih Boljši so bili rezultati pri porabi gospodinjstev. Njihovi izdatki na domačem trgu so porasli za 3,7 odstotka, kar je bilo več kot v predhodnih četrtletjih (3,0 in 2,9 odstotka). Izdatki so zrasli v vseh skupinah proizvodov, najizraziteje pri trajnih proizvodih, kjer je bila medletna rast 13,3-odstotna. Izdatki za poltrajne proizvode so se povečali za 4,2 odstotka, za storitve za 3,2 odstotka in za netrajne proizvode za 1,3 odstotka. Glede na prvi dve četrtletji (5,0 in 5,8 odstotka) se je umirila medletna rast državne potrošnje. Dosegla je 3,9 odstotka. Investicije manjše kot pred letom dni Bruto investicije so bile medtem za 1,3 odstotka manjše kot pred letom dni. Temu je botroval vnovičen negativen učinek spremembe zalog, ki so rast BDP znižale za 0,7 odstotne točke, a tudi rast investicij v osnovna sredstva se je močno ohladila. Po štirih zaporednih trimesečjih dvomestne rasti - v drugem četrtletju je bila 14,4-odstotna - je dosegla vsega 2,1 odstotka. Na umirjanje rasti so najbolj vplivale investicije v zgradbe in objekte. Te so se dvignile za 2,9 odstotka, medtem ko so statistiki v preteklih štirih četrtletjih zaznali povečanja med 14,6 in 20,7 odstotka. Investicije v stanovanjske zgradbe so narasle za 0,8 odstotka ter v druge zgradbe in objekte za 3,5 odstotka. Investicije v opremo in stroje so ostale na enaki ravni kot v istem obdobju lani. Investicije v transportno opremo so se povečale za 2,1 odstotka, investicije v druge stroje in opremo pa zmanjšale za 0,6 odstotka. Izvoz rastel hitreje kot uvoz Po daljšem obdobju pa je bil pozitiven učinek menjave s tujino. Ob hitrejši rasti izvoza (+3,9 odstotka) kot uvoza (+2,4 odstotka) je rast BDP dvignila za 1,3 odstotne točke. Skupna dodana vrednost se je v primerjavi z lanskim 3. četrtletjem zvišala za 2,9 odstotka, kar je bilo nekoliko počasneje kot v zelo dobrem drugem trimesečju (+4,6 odstotka), a skladno z dinamiko v treh četrtletjih pred tem. Dodana vrednost je narasla v vseh dejavnostih, razen v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, kjer je ob neugodnih pogojih nazadovala tretje četrtletje zapored, tokrat za 5,1 odstotka. Najvišja je bila medletna rast v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (+6,0 odstotka), sledile so združena skupina dejavnosti trgovina, gostinstvo in promet (+4,6 odstotka) ter predelovalne dejavnosti (+4,0 odstotka). V gradbeništvu, v katerem je dodana vrednost v preteklem letu naraščala po več kot 10-odstotnih stopnjah, se je ta tokrat zvišala za 2,3 odstotka. Se bo uresničila napoved o celoletni gospodarski rasti? Po sezonsko prilagojenih podatkih je bila rast BDP v tretjem trimesečju na četrtletni ravni 0,3 odstotka, kar je bistveno manj od 1,7-odstotne rasti v drugem četrtletju. Na medletni ravni je bila rast BDP po desezoniranih podatkih v tretjem četrtletju 3,4-odstotna. Slovensko gospodarstvo je tako na poti, da uresniči najnovejše napovedi o celoletni gospodarski rasti, ki se gibljejo pri treh odstotkih oz. nekoliko nad to ravnjo. Najbolj optimističen je z oceno o 3,8-odstotni rasti Urad RS za makroekonomske analize in razvoj.
- language
- slv
- published at
- 2026-11-16T11:17:51
- source
- Žurnal24
- title
- Sveži podatki kažejo rast, hitrejšo od pričakovanj, en podatek preseneča
- url
- https://www.zurnal24.si/denar-in-posel/svezi-podatki-kazejo-rast-hitrejso-od-pricakovanj-en-podatek-preseneca-468309
- article order
- 6
- body
- Številke na prvi pogled obetajo veliko, toda podrobnejši pogled v slovensko gospodarstvo razkriva precej drugačno zgodbo. Slovensko gospodarstvo še naprej beleži visoko rast, vendar najnovejši podatki razkrivajo tudi precej manj spodbudno plat. Na enem od pomembnih področij je namreč prišlo do izrazitega ohlajanja, kakršnega po več zaporednih četrtletjih močne rasti ni bilo mogoče spregledati. Kaj kažejo najnovejše številke in katere dejavnosti najbolj poganjajo slovensko gospodarstvo? Kot poroča Slovenska tiskovna agencija (Sta), je bil slovenski bruto domači proizvod (BDP) v tretjem četrtletju realno za 3,7 odstotka višji kot v enakem obdobju lani. Po popravljenih podatkih je gospodarska rast v prvem četrtletju znašala 3,1 odstotka, v drugem pa 4,9 odstotka. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je tako dosegla 3,9 odstotka. Potrošnja gospodinjstev ostaja pomemben motor gospodarstva Domača potrošnja se je v tretjem četrtletju medletno povečala za 2,6 odstotka, kar je bistveno manj kot v predhodnih četrtletjih. Glavni razlog za upočasnitev je bila izrazita umiritev investicijske dejavnosti, ki je pred tem beležila precej močnejšo rast. Zasebna potrošnja je bila medtem za 3,8 odstotka višja kot v tretjem četrtletju lani. Rast je ostala podobna kot v prvih dveh četrtletjih, ko je znašala 3,7 oziroma 4,0 odstotka. Boljši so bili rezultati pri porabi gospodinjstev. Njihovi izdatki na domačem trgu so se povečali za 3,7 odstotka, kar je več kot v prvem in drugem četrtletju, ko je bila rast 3,0 oziroma 2,9 odstotka. Izdatki gospodinjstev so se povečali v vseh skupinah proizvodov. Najizraziteje so narasli pri trajnih proizvodih, in sicer za 13,3 odstotka. Pri poltrajnih proizvodih je bila rast 4,2-odstotna, pri storitvah 3,2-odstotna, pri netrajnih proizvodih pa 1,3-odstotna. Po drugi strani se je umirila rast državne potrošnje. Ta je v tretjem četrtletju znašala 3,9 odstotka, medtem ko je bila v prvem četrtletju 5,0- in v drugem 5,8-odstotna. Investicije izgubile zagon, bruto investicije so se celo zmanjšale Najizrazitejša sprememba v gospodarskih podatkih se kaže pri investicijah. Bruto investicije so bile v tretjem četrtletju za 1,3 odstotka manjše kot v enakem obdobju lani. Na to je vplival predvsem vnovič negativen učinek spremembe zalog, ki je gospodarsko rast znižal za 0,7 odstotne točke. Obenem se je močno ohladila tudi rast investicij v osnovna sredstva. Po štirih zaporednih četrtletjih dvomestne rasti, ko je bila v drugem četrtletju še 14,4-odstotna, je ta v tretjem četrtletju dosegla zgolj 2,1 odstotka. K umirjanju so največ prispevale investicije v zgradbe in objekte. Te so se povečale za 2,9 odstotka, medtem ko so statistiki v predhodnih štirih četrtletjih beležili precej višje rasti, med 14,6 in 20,7 odstotka. Investicije v stanovanjske zgradbe so se povečale za 0,8 odstotka, v druge zgradbe in objekte pa za 3,5 odstotka. Investicije v opremo in stroje so ostale na enaki ravni kot v tretjem četrtletju lani. Pri tem so se naložbe v transportno opremo povečale za 2,1 odstotka, investicije v druge stroje in opremo pa so se zmanjšale za 0,6 odstotka. Izvoz je gospodarstvu prinesel pomemben zagon Po daljšem obdobju je bil tokrat pozitiven tudi prispevek menjave s tujino. Razlog je hitrejša rast izvoza v primerjavi z uvozom. Izvoz se je medletno povečal za 3,9 odstotka, uvoz pa za 2,4 odstotka. Pozitivna razlika je k rasti BDP prispevala 1,3 odstotne točke. Ena dejavnost je izstopala, kmetijstvo pa nadaljuje negativni niz Skupna dodana vrednost se je v primerjavi z lanskim tretjim četrtletjem povečala za 2,9 odstotka. To je nekoliko manj kot v zelo uspešnem drugem četrtletju, ko je bila rast 4,6-odstotna, vendar je rezultat skladen z dinamiko v treh četrtletjih pred tem. Dodana vrednost se je povečala v vseh dejavnostih, razen v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu. Te dejavnosti so ob neugodnih razmerah nazadovale že tretje četrtletje zapored. Tokrat je bil padec 5,1-odstoten. Najvišjo medletno rast so dosegle informacijske in komunikacijske dejavnosti, kjer se je dodana vrednost povečala za šest odstotkov. Sledila je združena skupina dejavnosti trgovine, gostinstva in prometa, v kateri je bila rast 4,6-odstotna. Predelovalne dejavnosti so zabeležile štiriodstotno povečanje dodane vrednosti. Precej bolj umirjena je bila rast v gradbeništvu. Potem ko je dodana vrednost v tej dejavnosti v preteklem letu naraščala po več kot desetodstotnih stopnjah, se je v tretjem četrtletju povečala za 2,3 odstotka. Rast BDP se je glede na drugo četrtletje občutno upočasnila Sezonsko prilagojeni podatki kažejo, da je bila rast slovenskega BDP v tretjem četrtletju na četrtletni ravni 0,3-odstotna. To je precej manj od 1,7-odstotne rasti v drugem četrtletju. Na medletni ravni je bila rast BDP po desezoniranih podatkih 3,4-odstotna. Umar napoveduje 3,8-odstotno gospodarsko rast Slovensko gospodarstvo je glede na dosedanje rezultate na poti k uresničitvi najnovejših napovedi o celoletni gospodarski rasti. Te se gibljejo okoli treh odstotkov oziroma nekoliko nad to ravnjo. Najbolj optimističen je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki napoveduje 3,8-odstotno gospodarsko rast.
- language
- slv
- published at
- 2026-11-16T10:55:25
- source
- Svet24
- title
- Slovenija z visoko gospodarsko rastjo, a ena številka bode v oči
- url
- https://svet24.si/novice/slovenija/gospodarstvo-rast-bruto-domaci-proizvod-investicija-1940918
- source scope
- analyzed source count
- 9
- omitted articles
- omitted source count
- 0
- total source count
- 9